Naročnina Dnevna Izdaja za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozern5lvc mesečno 33 Din nede.)ska Izdala celole no v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemstvo 140 D S ledensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov I stotp. pellt-vrsia mali oglasi po 130 In 2 D.veCU oglasi nad 43 mm vtSIne po Din 2-30. veliki po 3 In 4 Din, v uredmSkem delu vrstica po 10 Din □ Pn vcCicm o naročilu popust Izide ob 4 zjutraj razen pondeljKa in dneva po praznIKu U reanliivo /e c Kopitar/evl ulici št. 6:111 Kokoplsl se ne vraCalo, nelranltlrana pisma se ne sprejemalo ^ Uredništva telefon it. 2050. upravnl.itva S». 2328 'Političen lisi sa slovenski narod Uprava le vKopIlar/evi ul.šl.b * Čekovni račun: C/ubl/ana štev. IO.OSO in 10.349 xa Inseiate. Sarafevoš1.7563, Zagreb it. 39.OH, Praga In liunal S t. 24.797 Ma«večja nevarnost za Evropo Zadnje slike iz Rima nam kažejo faši-stovske mladce, uvrščene v četo, kako pozdravljajo svojega vojvodo na najnovejši način: z bodalom v dvignjeni desnici. V tem duhu se pripravljajo rimski pretorijanci za naloge, ki baje čakajo Italijo v bližnji bodočnosti. Italijanska mladež se ne vadi, kakor je izjavil sam g Mu930lini 7. decembra v svojem pogrebnem govoru staremu demokratičnemu parlamentu, v valčnih plesih in idiličnem rajanju, ampak v vojaških nastopih s karabinkami in noži v rokah, mladenke pa v lokostrelstvu kakor v stari Šparti. Ves ostali kulturni svet se sicer z vsemi napori svojih sil trudi, kako človeštvu ohraniti mir, nešteto izbruhov državnih in narodnih sporov v krvav požar je bilo že potlačenih, prizadevanja za čim dolgotrajnejšim mirovnim stanjem so odkritosrčna in segajo globoko, toda fašizmu to ne konvenira. V nepre-nehajočem oboroževanju velesil vidi vzrok, da se sme iz vseh mirovnih stremljenj norčevati, češ da so v svoji plemenitosti že več kot »transcendentalna«, zamolčuje pa seveda, da je ravno fašizem s svojo izzivajočo in brutalno politiko, ki podpira vse reakcionarne sile v Evropi, veliko kriv, da je mirovna politika držav skaljena po medsebojnem nezaupanju, strahu in rečunanjem z maščevalnimi strastmi na eni in zavojevalnimi nagoni na drugi strani. Ves fašizem je eno samo poveličevanje in namerno negovanje teh instinktov. Ta usodepolna vladavina živi samo v sanjah sijajnejše in večje Lalije na suhem in na morju. Italija fašizmu še ni zadosti velika, dasi je brez lastnega zasluženja po goli sreči razširila po minuli vojski svoje meje daleč preko ozemlja, ki ji po naravi gre. Ce bi ta Italija izvedla pravično agrarno reformo in socialno preuredbo ter se prizadevala za svoj gospodarski dvig v mirni sotekmi z drugimi državami, ne bi njeno prebivalstvo samo dobro izhajalo na svoji zemlji, ampak lahko tako napredovalo, kakor ni še nikoli od svojega zedinjenja dalje. Toda fašizem, ki spremljan od uprav barbarsko kričave reklame, že 10 let eksperimentira na polju gospodarske in socialne politike brez vsakega resničnega uspeha, ne ve druge poti, kako bi ovekove-čil sebe in svoj paganski sistem drugače, kakor da požene Italijo v splošni krvavhi ples, ki naj se uprizori zaradi njegovih nenormalnih imperialističnih videnj. Tedaj bi se po fašističnih domnevah dobri, a skrajno potrpežljivi in ne preveč pogumni italijanski narod, ki pa strašno vzkipi, če dobi odkod in od koga kak močan sunek k uporu, resnično zadovoljil s fašizmom, ki bi položil k njegovim nogam celo pokorjeno srednjemorsko oblast in njene bogate zaklade. Zaenkrat pa lahko italijanski cittadino, ki rad z živo domišljijo olepšuje svoje skromno življenje, pozabi gorje le s skrajnim samozatajevanjem prenašanega faši-stovskega pritiska in brezprimernega tirani-ziranja vsega zasebnega in javnega življenja, plavajoč v rožnatih oblakih sijajne bodočnosti, ki mu jih slika neizčrpna zgovornost obnovljenega rimskega p a gani zrna. Mislimo, da bo svet znal primerno oceniti skrajno nevarnost, ki tiči v tem sistemu in v načinu vodenja zunanje politike, kakor se razgalja posebno jasno v govoru voditelja fašizma v zadnji seji rimskega parlamenta. Evropa bi morala izgubiti, drveča v prepad, sama zadnjo sled vsake razsodnosti, državniške sposobnosti, zmožnosti samozaščite in smisla za obče kulturne, etične, socialne interese krščanskega človeštva, če bi mirno gledala, kako se v zadovolji !ev neizmernega častihlepja, nenasitnosti in vladoželjnosti male skupine nasilni-kov na apeninskem polotoku ogroža ves svet. Zato države in narodi, ki so slovesno podpisali mir in se pošteno trudijo, da ga vzdrže in mirovno razpoloženje utrde, ne bi smeli tudi ne meni nič tebi nič molčati k temu, kako posebno fašizem v zadnjem času preganja slovansko manjšino, goneč v konfinacijo celo naj mirnejše in najlojalnejše kulturne delavce našega naroda, kako strahujejo ljudstvo v Primorju razni v črne srajce odeti malopridneži in naravnost kriminalne prikazni, razni fašistovski tajniki, ki so poneverili stotine tisočakov državnega denarja, s pomočjo pokvarjenih in strahopetnih uradnikov, kako skuša režim z obnovljenim skrajnim terorjem pripraviti volitve za »kooperativno« zbornico, ki bo v resnici le predstavnica in golo orodje ene klike, ki jo bo volila, oziroma jo dala izvoliti z vsemi sredstvi nasilja — pretepanjem, specialnimi tribunali, procesi zaradi izmišljenih in podtaknjenih zločinov, konfinacijami, policijskimi Kriza že končana Sporazum še dale? — Proračun sedaj na!važnete5 državni posej — Davidovičev nastop ie epizoda Belgrad, 10. dec. (Tel. »Slov.«) Danes so se vrnili s svojega shoda v Požarevcu samo-stojnrdemokratski poslanci Svetozar Popovič, Vcnčeslav Vilder in dr. Kostič. Dalje časa so se razgovarjali s svojimi tukajšnjimi prijatelji in se končno sestali tudi z g. Savčičom. V toku teh razgovorov so dali različna pojasnila. Vilder n. pr. smatra, da so od sporazuma še zelo daleč in da so poslednji dogodki zelo oddaljili ljudi in stališča posameznih strank. Treba je še dosti časa, da se zbliževanje pospeši. Nekoliko se je sicer v tem privcu žo storilo, vendar do danes ni upanja, da bi res prišlo do kakega zbližanja. Dalje se je sestal Vilder z voditeljem j glavnega odbora narodno radikalne stranke j Trifunovičcm. Po sestanku je izjavil, da KDK ; ne bo dala nobeno oficielnc izjave o ustavi \ in da so tudi ne bo pogajala glede ustavo s sedanjo vlado, dokler ne dobi polnega zadoščenja za 20. junij. V tej zvezi je zlasti značilno, da je zagrebški tisk naperil odkrito borbo proti ministrskemu predsedniku dr. Korošcu. Smatra se, da je zrgrebška opozicija razočarana nad izidom sedanje krize in da je pričakovala, da bo Davidovič res povzročil krizo in padcc vlade. Vendar je taktika dr. Korošca in njegovo delo preprečila krizo in padec vlade. Radi tega smatra Zagreb, da je ministrski predsednik dr. Korošec glavni krivec za sedanji položaj. Iz te pisave zagrebških listov se jasno vidi, da je kriza takorokoč končana in da je stališče vlado isto, kakor jo bilo pred krizo. Iz krogov vladne koalicije smo doznali tudi, da o krizi tudi radi tega nc more biti govora, ker je sedaj na dnevnem redu najvažnejši državni posel, to je proračun, in ker brez proračuna ne more delati nobena vlada. Radi tega bi bilo nesmiselno, da bi se otvorila kriza prav pred pričetkom debato o proračunu v finančnem odboru. Saj kriza itak nima nobenega izgleda, da bi spremenila položaj, oziroma ga usmerila v drugo smer. Poleg tega se je vladna koalicija že pred sestavo sedanje vlade sporazumela o gotovih gospodarskih in prosvetnih zakonih, glede katerih je skrajni čas, da se spravijo pod streho. Najmerodajnejše pa je mnenje odločilnih faktorjev v naši državi, da je prišel čas, da se spravi delo v posameznih ministrstvih v določen sistem in da ni mogoče rešiti gospodarske in upravne krize drugače, kakor na ta način, da imajo vodilni ministri dovolj časa na razpolago, da svoja načela tudi izvrše v praksi. Lahko se trdi, da kritično stanje siccr še ni popolnoma in absolutno odstranjeno, toda da delajo vsi vladni poslanci na to, da se spravijo odnošaji med vladnimi skupinami nazaj v prejšnji tir in da torej znafijo Davi-dovičevi napadi proti vladi g. dr. Korošca lc majhno epizodo brez dalckoscžncjšcga pomena. Belgrad, 10. dec. (Tel. »Slov.«) Danes je bil na dvoru g. Aca S t a n o j e v i č, in sicer jc bil za avdienco sam zaprosil. Predsednik radikalnega kluba Velja V u k i-č e v i č je danes dalje časa konferiral s predsednikom narodne skupščine Ilijo M i h a j 1 o-v i č e m in z ministrom ver Dragišo Cvetko-v i č e m. Razgovarjali so se o situaciji in po razgovoru podali mnenje, da o kaki krizi ni govora. Danes dopoldne so se sestali v kabinetu predsednika narodne skupščine Mihajloviča razni politiki in so se posvetovali o načrtu zakona o razdolževanju kmetov. Tej konferenci sta prisostvovala tudi finančni minister Niko S u -b o t i č in poljedelski minister Vlada A n d r i č. Od demokratskih poslancev sta bila navzoča Kosta T i m o t i j e v i č, ki ima tozadevno svoj poseben načrt, in dr. Slavko S e č e r o v, od msrsi® sreš^tev Zagreb, 10. dec. (Tel. »Slov.«) Te dni je dal dr. Maček izjavo dopisniku lista »Corriere della Sera«, v kateri zlasti naglaša, da se mirnim potoni v naši državi no bo nič spremenilo in da so svobodno volitve nemogoče. V zvezi s tem je tudi izjava, ki jo je dal danes dr. Maček novinarjem na vprašanje, kaj sodi o nameri notranjega ministra dr. Korošca, da se spremeni zakon o oblastni in sreski samoupravi. Dr. Maček je o tem rekel: »Po 20. juniju hrvatski narod ne da nič več ne na ustavo in ne na druge zakone. Poleg tega je dr. Korošec že pogazil zakon o oblastni samoupravi z imenovanjem namestnika velikega župana. Zato je najbolje, da se to, kar je stvarno itak že pogaženo, spremeni tudi formalno.« SDS rcaz'' du?e Belgrad, 9. dec. (Tel. »Slov.«) Samostojni demokrati so imeli danes shod v Požarevcu, ki se ga je udeležilo samo 150 ljudi. Novega se iu povedalo ničesar. šikanami, odvzetjem koncesij in patentov, podkupovanjem itd. itd. Te stvari morajo najti splošno moralno obsodbo celega sveta, da ne ho nihče v dvomu, kaj bo v resnici predstavljal tisti novi parlament, ki ga bodo fašisti razkričali kol nekaj edinstvenega na naši zemlji: torišče in gnjezdišče divjih bo-jevnih strasti in največji ogroževalec miru ter vseh kulturah dobrin človeštva- Protest nac. omladine radikalov pa Dragiža O b r a d o v i č in Gjura J a n k o v i č. Konferenci naj bi bil prisostvoval tudi g. Ljuba Davidovič, toda radi zadnjih razburjenih dni sc ni odzval vabilu. Razpravljalo se je o tem, kako bi se to vprašanje čimpreje rešilo in predložil zakon narodni skupščini. Za podlago debate so vzeli načrt gg. Kosta Timotijeviča, Nastasa Petroviča in dr. Miloša Tupanjanina. Načelno se še ni sklenilo, v kaki obliki naj se predloži ta zakon narodni skupščini, ker je po nekaterih načrtih mnogo takih postavk, ki so prav zapeljive, da bi tvorile podlage različnim demagogijam, nikakor pa niso v korist stvari sami. Mnogo se je debatiralo o tem, ali naj vzame stvar v roko Narodna banka in kako naj pride vlada, oziroma politika v stik z našimi denarnimi zavodi in gospodarskimi krogi. Jutri prične delovati finančni cdbor. Zagreb, 10. dec. (Tel. »Slov.«) Danes je bila napovedana seja zagrebške oblastne i skupščine, za katero je vladalo v Zagrebu veliko zanimanje. Znano je bilo namreč, da bo oblastni odbor predložil oblastni skupščini svoj sklep, po katerem se ne bo dovolilo velikemu županu in tudi ne njegovemu odposlancu prisostvovati sejam oblastne skupščine. Takoj po pričetku seje je prišel v dvorano oblastne skupščine banski svetnik g. U z o -r i n a c z aktom velikega župana, s katerim se zaključi III. zasedanje oblastne skupščine in otvarja IV. Toda g. Uzorinac ni prišel niti ! do besede, kajti takoj po pričetku seje je povzel besedo g. Predavec in je priporočil oblastni skupščini, da sprejme poprej omenjeni predlog oblastnega odbora, nakar je bila seja zaključena. Značilno je, da predsednik oblastne skupščine ni podelil besede odposlancu velikega župana, ko je ta po poslovniku zahteval besedo. B2!qra'ske vesti Danes je bil dolgo časa na dvoru predsednik vlade dr. Korošcc. Predsednika vlade dr. Korošca je danes obiskal sofijski poslanik Nešič, ki sc je ž njim razgovarjal o naših odnošajih do Bolgarije. Prvi semester sc konča na onih osnovnih šolah, kjer se je pričel pouk 1. septembra, v soboto pred 1. februarjem; drugi semester sc prične naslednjo sredo. Na onih šolan, kjer sc je prišel pouk 1. oktobra, sc pa konča 1. semester v soboto pred I. marccin in sc prične drugi naslednjo sredo. Nad vse značilna za razmere, kakršne vladaijo med delom zagrebške visokošolske omladine, je resolucija, ki so jo sprejeli zastopniki akademskih klubov Jugoslovenski Studentovski demokratski klub, Orjuna«, >Domagoj« in »Danica«. Ker so izdali isto resolucijo zastopniki tako različnih in deloma tako nasprotnih klubov, govori dovolj jasno, da je vsebina resolucije resnična in potrebna. Nad vse značilno pa je tudi to, da jc zagrebški tisk to resolucijo zamolčal, vsled česar jo mi tem raje objavljamo v celoti. Resolucija se glasi: »Danes, dne 6. dec. 1928 so se sestali upolnomočeni delegati podpisanih klubov ter razpravljali, o najnovejših dogodkih, ki so nastali v zvezi z generalnim štrakom na zagrebški univerzi. Upoštevajoč vse momente so delegati soglasno sklenili: 1. Najostrejše protestiramo proti anacio-nalnemu duhu, ki se .je pod krinko borbe za pravuce človeka-državljana razširil do skraj- ! nih mer in s tem ugrozil vse lepe tradicije naše »Almae matris«, ki jo šiloma ponižujejo na stopnjo strankarskega in ozkogrudnega plemenskega boja in je potem izstavljena diktatu ulice. Najbolj energično protestiramo proti ten-denciosnemu napadanju in hujskanju ulicc na i našo narodno vojsko. Ogorčeni smo vsled gnusnega dejamja, ko je bil simbol našega edinstva, izražen v državni zastavi, odstranjen in zamenjan z rdečo zastavo, kar se ni zgodilo iz pietete do po nesrečnem slučaju ubitega mladeniča, temveč v Enak mržnje do vsega, kar je nacionalno in državno. 2. Kaitcgorično odrekamo pravico skupini frankovcev, komunistov in Medjarov na naši univerzi, da s terorjem ulicc in zavoljo osebnega interesa posameznikov vodi na naši univerzi borbo v imenu vse akademske omladine, ker je v srečo naroda in domovine še mnogo in dosti nas, ki znamo, hočemo in moremo ločiti režim od države kot celote in ki nikdar ne bomo dovolili rušenja naših nacionalnih svetinj, da se vržejo minljivi in začasni režimski sistemi. Pod geslom država nad vse« jim odvzemamo njih falzificirano legitimacijo in jo uničujemo. 3. Iz teh navedenih razlogov, zlasti po iz-podbitvi pravice nelegitimne manjšine, kateri je nasedel tudi vrhovni forum naše univerze, ki jc zaprla vrata vedi in ugrozila na ljubo anacionalnih elementov moralne in materialne interese nacionalnega dijaštva, protestiramo in zahtevamo, da se vrata vede ©tvorijo in da se že nkrat neha s to škodljivo prakso, da odmeva hrup ulice po dvoranah univerze ter zahtevamo, da je vektorat na oni višini, ki mu pripada, zavedajoč se, da je on zaradi nas in ne mi zaradi njega. 4. Končno protestiramo najodločnejše proti divjemu postopanju štrajkašev, ki so zlobno oško-dovali imovino delavoljnih študentov na vseh fakultetah, zlasti pa na farmacevtski in teološki, ki je igral zaslužno vlogo v naši zgodovini. Zagreb, dne 6 decembra 1928. Jugoslovanski študentski demokratski klub. Hrv. kal. aikad. klub »Demagoj«. Jugoslovansko kat. akad. društvo »Danica«. Akad. klub »Orjuna«. Teror na zagrebški umverzl Zagreb, 10. doc. (Tel. »Slov.«) Danes se je vršila zopet skupščina zagrebških študentov, na kateri je bilo sklenjeno, da se štrajk nadaljuje za 48 ur, in sicer radi tega, ker se vedno obstojajo razlogi, radi katerih se je štrajk pričel. Ob tej priliki so študenti razbili ploščo katoliškega akademičnega društva »Domagoja«. Med »Domagojci« vlada veliko ogorčenje radi tega barbarskega čina njihovih kolegov, ker je znano, da se je »Domagoj« vso dobo štrajka zadržal korektno. Omenimo naj še to, da je posebno ljuto napadal »Domagojce« član akademskega Orla g. Petrovič, ki je obenem napadal Slovensko ljudsko in Hrvatsko pučko stranko. Kakor čujemo, se bodo »Domagojci« pritožili pri centrali katoliške akcije radi takega pošto-j jianja organiziranega člana katoliške akcije j in radi sodelovanja članov katoliške akcije z madjarskimi študenti v Zagrebu, ki so postali I v zadnjem času zelo aktivni. Preobfožstev ljudsko-šolskih otrok (K na6rtu osnovnošolskega zakona.) Zasedanie Soeta DH Skrb pomeni to ime nam materam. Ko ^ spremljamo in se udeležuijcmo otroškega življenja Ln dela intenzivno kakor nihče drugi, i gledamo, kako Škodljivo je preobložila otroka osnovna šola. Naj navedem samo posameznosti. 2e od prvih razredov osnovne šole dalje imajo učenci osnovne šole po več tedenskih ur kakor srednješolci nižjih razredov. Dalje omenjam pouk v zgodovini. V IV. razredu osnovne šole, k' ga momentano spremljam, sc podaja zgodovina ne na podlagi pre-čitanih lepih zgodovinskih anekdot, kakršne 90 se stvorile okrog velikih zgodovinskih osebnositi, ki bi bile — iz svoje izkušnje vem to — za poznejši pravi resnobni študij zgodovine prijazne trdne točke (n. pr. Aleksander Veliki in njegov konj, ali povest o Aleksandru Velikem, ki je omamljen od pijače ubil ljubega prijatelja), temveč sc podaja dolge ure suhoparno in podrobno, otrokom te starosti popolnoma neprimerno z velikim trudom in z malenkostno koristjo. Z letnicami in podrobno se uče mej davnega rimskega cesarstva, potov, ki so -jih hodili narodi, bogov in običajev bogoslužja, med drugim tudi zares nez godovinsik i h begov, politične ureditve ^ v državi, definicij o različnih manjših in večjih političnih enotah, o srezih in oblastih in naštevajo vode, pogorja, mesta s prebivalci in vrhove z višinami v večjem obsegu kakor smo jih poznavali starejši na potu proti maturi. V glavicah pa se širne vse to v kaos in iz nižjih razredov osnovne šole ne vzamejo otroci s seboj v življenje oziroma v sredni,o šolo niti tistega najnižjega duhovnega imetka, da bi znali zares pravilno brati, pisati in računati. Ko bi ne imeli toliko otroškemu duhu tako dalljne snovi, ki hromi in časih ubije njegovo silo, bi jezik in knjigo drugače obvladali; iz knjig omiljenih v letih mladosti bi tudi pozneje — zrelejši — rajši iskali poglobitve in razširjenja svetega obzorja. Dalje ročno delo je tudi taka boleča točka. Predpisano je že za prvi razred. In vendar vemo matere, kako brezpomembno je to predpisano šolsko ročno delo gospodarsko, praktično in vzgojno, četudi se šopiri na videz tako pomembno bahavo po razstavah in po izpričevalih. Nasprotno pa oslabe radi drobnega ročnega dela premnoge otroške oči, gospodarsko se predpogoji zantj večkrat težko zmagujejo m mati gospodinja, ki tu ne sme izbirati, dobi z izdelki otroškega ročnega dela izdelke, ki jih največkrat otroku na veliko žalost praktično niti porabiti ne more. Enkrat spadajo med luksus, drugikrat pa so zaostali izdelki kakega ročnega dela, ki je zdaj spričo današnje strojne tehnike že davno ob vsako vrednost. In zato presedi toliko malih bitij sključenih in mehanično v eno točko uprtih oči ure in ure. Matere vemo in čutimo, kako je treba otrokom skakanja, gibanja, zelenja in solnca, da jim v veselju in zdravtju zraste krepko telo in se v njem razvije močan, jasen duh. Sedanja osnovna, šola otroško zdravje in otroškega duha ubija. Ko je sključila otroke vsak dan toliko ur za šolske klopi, potem jih skliiu-čuje še doma za šolske naloge. Večkrat sem hotela z otroki po šoli na delo na vrt, ali na izprehod, ali so s hrepenečimi svetlimi očmi gledali skozi okno k telovadcem, toda ker je dolžnost prva in ker tem malim ne morem še dopustiti ponočnega dela, sem morala sčasoma odstaviti vsako misel, vsak načrt za pot po zdravje v božji sveži zrak; srednješolce bi še dobila za to, otrok osnovne šole težko. Niti nedela ni zanije »Gospodov dan« radi šolskih dolžnosti. Dovolj jasno govori statistika o zdravju otrok stopajoč i h iz osnovne šole. V življenje, v srednjo šolo vstopajo skoro izključno šibki, s slabo držo, slabokrvni, kratkovidni s sključeno hrbtenico, če imajo voljo močno in sile še tolike, zda; začno delo za zdravje, toda pot je odtod daljša in napornej-5a in tuberkuloza grozotno napada. Zato je nujno, da se izpahne iz osnovne šole vse, kar res ne spada vanjo. Verouk, či-tanje, pisanje, materin jezik in računstvo, to so predmeti osnovne šole. Vse ostalo pa spar da v slovensko čitanko in v prirodo. —au—eva. Lugano, 10. dec. (Tel. »Slov.«) Danes do-polde ob 11.15 je Briand kot predsednik otvo-ril 53, zasedanlje Sveta Društva narodov. Prisotni so bili Chamberlain, dr. Stresemann, Grandi, Titulescu in ostali člani Sveta, mnogo diplomatov in okoli 150 časnikarjev. Briand je posebno pozdravil angleškega in nemškega zunanjega ministra ter Titulesca, ki se že dalje časa udeležujejo delovanja Sveta Društva narodov. Nato sta se kratko zahvalila Chamberlain in Titulescu, dr. Stresemann pa jc imel daljši zahvalni govor za to, da sta se Svet Društva narodov in tajništvo toliko potrudila, da se je zasedanje na pobudo dr. Stre-semanna preložilo v Lugano. Potem je še Bri-an izrekel zahvalo švicarskim občinskim ln kantonalnim oblastem za to preložitev. Večina točk današnjega dnevnega reda je bila odgodena. Tako poročilo stalne mandatne komisije, ki še ni dogotovlje.no, madjar-sko-romunsko optantsko vprašanje, ki bo morda rešeno na neposrednem sestanku zastopnikov obeli držav, dalje vprašanje, ali sme Svet Društva narodov zahtevati od mednarodnega razsodišča razsodbe na podlagi soglasnega ali večinskega sklepa in končno tudi še enkrat Chamberlainov predlog, da se število letnih zasedanj Sveta Društva narodov zniža "cd 4 na 3. Popoldne je imel sejo manjšinski odbor Sveta. Prihodnja javna seja Sveta je določena na jutri ob 10.30. 2e včeraj zv. je bilo mnogo sestankov med državniki. Briand je za poldrugo uro obiskal dr. Stresemanua, nato pa na kratko še Cham-berlaina. Nijegov dolgi obisk pri dr. Strese-mannu je vzbudil precejšn/o pozornost in kolikor se more doznati, je dr. Stresemann in-terpeliral Brianda o irancosko-angleškem dogovoru v razorožitvenem vprašanju. Oficielno pa se ti obiski označujejo kot samo obiski vljudnosti. Z nemške strani se naglaša, da je bil razgovor med Briandom in Stresemannom povsem prijateljski in da se je izkazala po- treba nadaljnjih razgovorov, ki se bodo vršili v popoldnevih prihodnjih dni. Danes dopoldne je pred sejo Sveta obiskal Briand še Chamberlaina, razen tega pa državni tajnik Grandi romunskega delegata Titulesca. Ta poslednji obisk se spravlja v zvezo z željo Mussolinija, da bi se odnošaji med Italijo in Romunijo zboljšali, pri čemer so težkoče samo v starem nasprotstvu Romunije proti Bolgarski, katera tudi uživa posebno varstvo Italije. »Petit Parisien« poroča o razgovorih Brianda s Stresemannom, da se je Stresemann pritoževal radi počasnosti učinkovanja lo-carnske pogodbe, radi česar je položaj v Nemčiji postajal vedno težavtne'ši. Briand mu je odvrnil, da je imenovanje komisije strokovnjakov in komisije za spravo v svrho izpraznitve Porenja najboljše sredstvo za zboljšanje razmer in da torej pritoževanje Nemčije ni prav razumljivo. Vetesife proti malim državam Bukarešt, 10. dec. (Tel. »Slov.«) Po informacijah iz vladnih krogov bo bivši zunanji minister Titulescu izven razprav Sveta Društva narodov predložil v Luganu demaršo pri zastopnikih velesil, katero bodo podpirali tudi ostali zastopniki manjših zaveznikov Belgije, Češkoslovaške, Poljske in Jugoslavije, da bi dosegli, da bi tudi te države mogle poslati svoje delegate v komisijo strokovnjakov, ki bo v kratkem sklicana za revizijo Davvesovega načrta. Angleška vlada je v sporazumu s Francijo sklenila, da naj imenovane male države ne dobijo nobenih zastopnikov v komisiji. V političnih krogih teh držav se smatra ta sklep velesil za poskus, da bi se zmanjšanje nemških plačil izvršilo na račun malih držav, odnosno da bi se revidirale samo kvote malih držav. Nastala je radi tega neka razburjenost ter se je uvedla izmenjava misli med imenovanimi malimi državami v svrho obrambe njihovih pravic. Ne more'o prikrit? ?eze Kar iz srca smo se smejali, ko smo Pitali včerajšnji liberalni popoldnevnik o dobrih od-nošajih SLS z radikali. Toliko so svoje dni skušali zlesti v radikalno stranko in naj so še tako udrihali po »separatističnih klerikalcih«, vendar se jim njih namera ni posrečila. Sedaj pa pridejo ti »šmentani klerikalci« in kar čez noč so v najboljših odnošajih z radikali. Ni čuda, če je dični >S1. N.< kar iz sebe, da fantazira celo o pravoslavnih jezuitih. Je pač tako, da kdor ima mrzlico, vidi vse mogoče stvari. Upamo, da nam bo »SI. N.« priskrbel še par veselih uric in da bo predvsem takoj ponatisnil »Slovenca« iz 1. 1914. in razne govore naših ljudi, svojih pa temeljito zamolčal. Kadar bo jezni liberalci, je to vedno dokaz, da smo na pravi poti. Zato gospodje, so bo treba malo jezice, ker še bomo delali pravi Dunajska vremen-ka napoved. V Južnih Alpah oblačno, včasih dež, nekoliko topleje. Brezen ang'aške3a krala Smrtna nevarnost še ni minula. London, 10. deoenvbra. (Tel. »Slov.«) Ze nedeljsko zdravniško poročilo je javljalo poslabšanje zdravstvenega stanja angleškega kralja, posebno ker so nastopili znaki izčrpanosti. Današnje poročilo, ki je bilo izdano opoldne, pravi, da je imel kralj nemirno noč, jutranja temperatura da je nekoliko manjša in da je ugotoviti lahno zboljšanje splošnega stanja. Vendar pa obstoji bojazen za kraljevo zdravje radi tega, ker so sredstva za ojačenje srca že izgubila nekoliko svojega učnkovanja, dečini neprestsni izlivi pljučnih abscesov v kri, katerih navzlic rontgeniziranju in puiikti-ranju niso mogli izsledili, zastrupljajo kri in slabijo delovanje srca. Tudi danes popoldne je tako stanje trajalo dalje. Princ waleški je danes dopoldne dospel v Brindvsi ter ga je italijanski rušilec prepeljal na suho. Ob 12.30 je nadaljeval pet v Calais. Posebni vlak dospe jutri zjutraj v Lugano, kjer bo princa pozdravil Chamberlain. Konflikt med Beiivlio In Paraf u ■ vem Newyork, iO. dec. (Tel. »Slov.«) Radi konflikta med Bolivijo in Paraguayem vsled dogodka pri utrdbi Vanuardi Granchaco, v katerem so paraguayske čete ubile 25 bolivijanskih vojakov in radi katerega sta obe vladi dostavili poslanikoma obeh držav potne liste, je prišlo danes popoldne v glavnem mestu Bolivije La Pazu do demonstracij za vojno. Predsednik republike in i bolivijanskega kongresa je izjavil v ljudskih go-i vorih, da bo vlada storila svojo dolžnost, če je vojna potrebna. V glavnem mestu Paraguava Asstimcicn je še mirno. Argentina je prevzela varstvo državljanov obeh držav. Nepojasnjeno je še, kdo je kriv dogodka pri Granchaco. Spor-j no ozemlje pri navedeni trdnjavi je predmet S konfliktov že od 1. 1901. Vzrok za to je najbrže stremljenje Bolivije, da bi dobila izhod do Tihega oceana. Odlikovanja Belgrad, 10. decembra. (Tel. »Slov.«) Na predlog ministra za poljedelstvo in vode so bili odlikovani z zlato m e d a j 1 o za državljanske zasluge ti-le slovenski zadrugarji: j Jakob Rajš v Ljutomeru, Ivan Lovrič, Mihael i Hrastnik v Laškem, Ivan Skrbeč v Starem trgu, Josip Stroki jaš v Šmarju, Ivan Brenčič na^ Vrhniki, Franc Šparn v Jarenini, Anton j Jakopič v Dobrepoljab,, Ivan Suša v Slakoncu, Josip Poznič v Gradišču, Anton Toman v Ko-i njicah, Ivan Simončič v Semiču, Toma/. Kor-i bar v Os uševcu pri Ptuju, Jakob Jan v Gorjah | pri Bledu, Ivan Rodovnik v Legnu, Anton Umnik v Šenčurju, Ivan Rešeren v Poljčanah, Martin Colarič v Kostanjevici, Alojz Mihelič v Bregu pri Celju, Ivan Kolenc v Crensovcih, ! Franc Tclaž v Dobravi, Mihael Z< rek v Murski Soboti, Dominik Kotnik v Gušlajnu, Ivan Šinkovec v Ambrusu in Martin Steblovnik v I Smartnu. Na predlog ministra trgovine je bil odlikovan /. redom sv. Save IV. razroda Franc Ratai v Mariboru. Novo predsedstvo Centruma Koln, 10. dec. (Tel. »Slov.«) Ob zaključku zborovanja centruma so se vršile volitve v predsedstvo, ki niso prinesle bistvene spremembe. Vendar bo novo predsedstvo obstojalo iz 66 članov (za 26 več kakor prej). Poleg dosedanjih častnih predsednikov Herolda in Porscha je bil za častnega predeedni-k a izvoljen tudi dosedanji predsednik dr. M a r x. K dosedanjim petim nadomestnim predsednikom G15cknerju, Monningu, Scho-ferju, Stegerwaldu in ge Weber pride sedaj še Joos, ki bodo skupaj z nadaljnjimi desetimi osebami na polovico iz parlamentarcev m na polovico iz pristašev stranke tvorili poslevo-deče predsedstvo. Neresne grožnje velenemcev Dunaj, 10. dec. (Tel. »Slov «) Izjave zve& nega kanclerja dr. Seipla na zborovanju krščanske socialne stranke, katere so koalira-ne stranke smatrale kot nedobrodošlo kritiko njihovega postopanja, so vzbudile veliko pozornost. Posebno velenemški listi grozijo, da bodo na zborovanju Velenemcev prihodnji teden k tem izjavam zavzeli svoje stališče. Velenemci so zelo nezadovoljni z govori dr. S e i p -la v zadnjem času, ki da niso prav nič primerni, ker da ne olajšujejo sodelovanja koali-ranih strank. >Wiener N. Nachrichten« tudi niso zadovoljne s tem, da je bil na zborovanju prisoten novoizvoljeni predsednik republike Miklas, in velenemška »Montagszeitung« iz Gradca piše o tem, da bi bilo možno izvolitev Miklasa spodbjat pri upravnem sodišču, ker so bile glasovnico socialnih demokratov proglašene za neveljavne, dočim bi se prazne glasovnice po neki prejšnji razsodbi upravnega sodišča morale šteti in bi v tem slučaju Miklas ne dobil predpisane polovice glasov. Gostiln čar i sn bo.kot domaČe i m neratne vo&e ! Zveza gostilničarskih zadrug v Ljubljani nas naproša, da objavimo, da ni na svojem protestnem shodu niti z besedo omenila bojkota proti domačim mineralnim vodam. Prav i radi potrjujemo, da se na ljubljanskem shodu j o bojkotu domaČih mineralnih vod res ni govorilo, ali tega mi tudi nikdar nismo trdili. Pač pa smo trdili, da nekateri gostilničarji propagirajo bojkot vode iz Rogaške Slatine in to trdimo še danes, ker je to res. To pa potrjuje tudi zadnji »Gostilničarski list«, ki odkrito poziva k bojkotu vode iz Rogaške Slatine, ker je ta last mariborske oblastne skupščine. Ni naša krivda, če v Ljubljani ne čitajo »Gostilni8arskega lista«, mi smo ga či-tali in zato smo tudi proti temu neslovenskemu bojkotu nastopili z vso odločnostjo. Če torej Zveza gostilničarskih zadrug ni za bojkot — in mi to upamo — potem naj doseže, da bo >Gostilničarski list« svoj bojkot prekliral, potem naj skrbi, da ne bo o takem nelepem bojkotu nikdar več niti govora in takoj bomo vsi stari prijatelji, kakor smo vedno bili. Da v razburjenju kak posameznik zasanja o bojkotu, je razumljivo, če pa propagira bojkot stanovsko glasilo, potem je lo neoprost-ljivo in prepričani smo, da zalo naše stališče tudi Zveza gostilničarskih zadrug v Ljubljani l popolnoma odobrava, Iz časopisov Tri demokratske teze. Pod tem naslovom poroča »Politika«, da vladajo v demokratski stranki tri struje, ki vsaka predlaga drugo taktiko stranke. Prva skupina pod vodstvom znanega bogataša Voje Veljkoviča je za takojšen prelom četvorne koalicije in za izstop iz vlade. Ta struja pa je v znatni manjšini, kakor je pokazala setja ožjega glavnega odbora dem. stranke. Svojo zahtevo utemeljuje v glavnem s tem, da je sedaj zadnja prilika, da stranka še opraviči svoje ime in se izkaže kot res demokratična stranka. Druga manjša skupina pa je absolutno za ohranitev sedanje koalicije, ker da je ta vsled stališča KDK in iz državnih ozirov nujno potrebna. Tej skupini pripadajo tudi nekateri aktivni ministri. Ker obstoji nevarnost, da bi ta skupina tudi izvedla čisto svcujo politiko, je kljub svoji ma-loštevilnosti v krepko oporo sedanji vladi. — Tretja skupina pa je za ohranitev vladne koalicije, toda pod pogojem, da se revidirajo odnošaji strank vladne koalicije in da dobi demokratska stranka nove koncesije. Ta skupina je bila na seji najmočnejša in njej pripadata tudi dr. Marinkovič in dr. Pečič. Ker je teza te skupine tudi prodrla, zato ni pričakovati takojšnje spremembe v situaciji, temveč bo šele po dolgotrajnih pogajanjih prišlo do ev. izpremembe. Trojna koalicija. Kakor poročajo belgraj-ski listi, je med radikali zelo močno razpoloženje, da se sploh pretrga koalicijo z demokrati, ki da povzročajo vladi same sitnosti Ti radikali predlagajo, da bi skupno z muslimani in Jugoslovanskim klubom osnovali trojno koalicijo, ki bi tudi sestavila vlado, sprejela proračun in izvedla volitve. Zakaj je Davidovič tako odločen? Kakor poroča sarajevska » Večernja Pošta«, je poslal g. Davidovič v Zagreb poslanca Šalih Ba-ljiča, da mu ta najde stik s KDK. Baljiču se je to tudi deloma posrečilo, ker pa je moral vsled nujnih poslov v Mostar in ni mogel poročati še g. Davidoviču, je ta poslal v Zagreb še podžupana Belgrada. Ta je konferiral z dr. Srkuljem in drugimi voditelji KDK in bil od njih zelo dobro sprejet. — Tudi bivanje sam. dem. poslanca Vildertja v Belgradu in njegov sestanek s Savčičem spravljajo v zvezo s sporazumom, ki ga hoče g. Davidovič doseči z Zagrebom. Po tem sporazumu naj bi g. Davidovič razbil vladno koalicijo in za to postal j vodja vse opozicije in šef vlade, če bi ta pri-! šla na vlado. Odtod najnovejš- • go- 1 spod a Davidoviča. L udstvo za SIS Shod SLS v Metliki. V nedeljo se je vršil v nabito polni dvorani kmetijske družbe v Metliki shod SLS, ki je sijajno uspel. Poročali so poslanci Jože Nemanič, profesor J a r c in dr. K u 1 o v e c. Zborovalci so z burnim odobravanjem sprejeli predlagano zaupnico Jugoslovanskemu klubu. Shod zaupnikov SLS za novomeški okraj. V ponedeljek ob 9 zjutraj se je pričel shod zaupnikov SLS za novomeški okraj v Rokodelskem domu v Novem mestu, ki je trajal do 1 popoldne. Zborovanje se je nadaljevalo popoldne ob 2 in je trajalo do 4. Obširno so poročali o delu oblastne skupščine in o delu Jugoslovanskega kluba, zlasti poslanca d r. Če sni k in dr. K u 1 o ve c. Po poročilih se je obširno razpravljalo o gospodarskih in o organizatoričnih vprašanjih v novomeškem okraju. Shod zaupnikov je soglasno odobril politiko Jugoslovanskega kluba. Na praznik Brezmadežne popoldne sta se vršila v Dupljah, v nedeljo po rani maši pa v Krizah volivna shoda, katera je vodil g. Sitar p. d. Arh. Govornika gg. obl. poslanca Planina in Radošček sta obrazložila zboro-valcem delovanje oblastne skupščine, pomen občinskih volitev in splošni politični položaj. V Križah sta govorila tudi gg. župnik Hart-man in župan Poljanec. Sprejeta je bila naslednja resolucija: »Zborovalci, zbrani na vo-livnem shodu v Križali, dne 9. dec. t. 1., odločno zahtevajo od poslancev Jugoslovanskega kluba, da složno in z vso energijo nastopijo za tak ljudskošolski zakon, ki bo ustrezal našim krščanskim načelom ter da bodo imeli starši, cerkev in občina dovoljno zastopstvo v šolskih odborih glede verskonravne vzgoje otrok. Obenem izrekajo g. min. predsedniku dr. Korošcu in Jugoslovanskemu klubu svojo popolno zaupanje in neomajno zvestobo in vdanost.« — Zaradi posebnih krajevnih razmer imajo pristaši SLS kar pet skrinjic: prva je Arhova, druga je županova, tretja je čevljarska, šesta je SI S Duplje in doveta Kmečke zveze, na kateri kandidira tudi g. župnik Hartman. Občinske volitve v Križah bodo v nedeljo 16. t. ni. od 8 zjutraj do 5 popoldne. Št. Vid pri Stični. V nedeljo, 9. decembra, imeli smo shod zaupnikov SLS. Udeležilo se je sestanka okoli 400 naših volivcev in je trajal sestanek skoro dve uri. Poročali so naši oblastni poslanci o delu v Belgradu in o delu oblastne skupščine. Poročila so bila vsa z odobravanjem vzeta na znanje. Tudi se je konštatiralo, da so ob času, ko so bili naši nasprotniki na vladi, plačevale tričetrtine navzočih visok dohodninski davek, sedaj ga pa plačuje le še eden izmed navzočih in je gotovo pomota, da ni še ia posestnik prost. Soglasno se je izreklo zaupanje delu SLS, posebej še našemu g. načelniku dr. Anton Korošcu. V spe min loann Cankarju (Ob 10'etn!c» pesnikove smrti) Živi:en e V torek, dne 11. decembra 1918 ob pol dveh ponoči je izdihnil svojo dušo največji zastopnik slovenske moderne, pisatelj in pesnik Ivan Cankar. Izdal nam je še svoje »Podobe iz sanj«, katere je založila »Nova založba«, labudjo pesem svoje mehke duše, čudovite slike iz straš-nt svetovne vojne. Govoril je veliko o svojih bogatili načrtih, toda nesrečen padec ga je vrgel na posteljo, pridružila se je še pljučnica, kateri je podlegel. Umrl je takrat, ko so padle verige raz domovino, ko je bila združena Jugoslavija, katero je on tako globoko ljubil. Rojen je bil Ivan Cankar na Vrhniki dne 10 majnika 1876. Njegov oče jc bil reven krojač. Revščina in pomanjkanje sta bila v hiši. Mati mu je zgodaj uinrla. Vso svojo prvo mladost, polno bridkosti in trpljenja, a tudi polno svetlih momentov, nam je Ivan Cankar tako umetniško naslikal v svojih številnih spisih, študiral je na ljubljanski realki. V revščini, pomanjkanju in mrazu je iskal v stari ljubljanski cukrarni z našimi prvimi umetniškimi silami, Aleksandrovim, Murnom, Kettejem' in Župančičem poezije »rožo čudotvorno«, iskal nam »lepe Vide«, ki nam je tako obogatila sloveusko književnost. Skico iz tega življenja cukrarne cain je v spomin Aleksandrova-Murna začrtal v »Lepi Vidi«, apologiji naše slovenske umetnosti. Že v peti realki nam je podal svoje prve književne proizvode, ki so vzbudili splošno pozornost. Svoje prvence je obelodanil v »Vrtcu« in pa v podlistkih »Slovenca«, katere je pisal za preluta Andreja Kalana. Krek mu je bil učitelj, kot je Ivan Cankar večkrat z zanosom poudarjal. Pokazal mu je nova pota, seznunil ga z bogato rusko književnostjo. Svojega učitelja dr. Kreka se je spomnil Ivan Cankar v krasnem nekrologu, katerega je prinesel po »Napreju« tudi »Slovenec«. Veliko je pisal. Kar črpal nam je iz svoje bogate zakladnice. Ustvaril nam je slovenski slog, kakor ga ni še nihče poznal pred njim. Študiral je na Dunaju v vedni revščini iu pomanjkanju. Spoznal je tu bedo in trpljenje dunajskega proletarijata, v prvi vrsti bedo češke-2), delavstva na Dunaju. Vse neskončno trpljenje v materialnem in moralnem oziru temnic in beznic, delavskih središč, kot so Favoriten, Ottnkring, Hcrnals, Florisdorf, je zapisano v njegovih delih. Vrnil se jc v domovino. Ni je bil ne vesel, nc žalosten. A kljub temu jo je tnko globoko ljubil, kot mogoče komaj kdo drugi. Pomanjkanje in trpljenje mu je zadalo smrtno kal, katero je dolgo vrsto let nosil v sebi. A kljub temu je pisal in ustvarjal. Prebival je dolgo let nn čudovito lepem Rožniku, zadnje čase pa v šentpeterskem okruju v Škofji ulici. Ko je izbruhnila vojna, je bil Cankar med prvimi, katerega je avstrijski sistem dal aretirati in internirati na ljubljanskem Gradu. Toda ko je bil prost, so ga vtaknili v vojaško suknjo, kljub temu, da ni bil zdrav. In tu je zrl v barakah, I odprtih s križastimi tramovi, še v drugih barvah kot na Gradu vso neskončno bolest zasužnjene slovenske domovine. Bil je superarbitri-ton in se vrnil v Ljubljano. Zadnje čase pred smrtjo si je iskal zdravja nu Bledu, odkoder se je vrnil umret v Ljubljano. Ob njegovi smrtni postelji mu je stal zvesto ob strani njegov brat msgr Karel Cankar, kanonik vrhbosenskega ka-pitla in sedaj urednik sarajevske »Jugoslavije«. Pred smrtjo ga je obiskal njegov prijatelj, pisatelj France S. Finžgar, ki ga je izpovedal. In z bratom msgr. Karlo Cankarjem sta večkrat skupno obudila kesanje. Ivan Cankar je bil po svojem prepričanju socialni demokrat, in sicer onih iz najmlajše struje; kandidiral je tudi pri volitvah na socialnodemokratičnem programu, toda svojega katoliškega verskega prepričanja ni kljub posameznim zmotam v njegovih delih — posebno prve dobe — zatajil nikoli. Cankarjeva smrt je težak udarec za nas! Toda v svojih nesmrtnih delili bo večno živel! (»Slovenec«, 11. decembra 1918.) Pomen Danes pred desetimi leti je izdihnil svojo veliko dušo. Njegova «mrt je zrastla iz najglobljih korenin, pognala iz najbolj skritih, nemirnih sokov njegovega življenja, iz jedra solnega. S smrtjo se je vse njegovo življenje in delo, kakor samoumevno, iz sebe uredilo v katoliški kozmos. Zato ni nič čudnega, da stoji zlasti novi katoliški generaciji tako blizu, da ga vprav ona življenjsko morda najtesneje in naj-tople.je čuti, da ga celo v mnogem oziru priznava kot predhodnika v novi svet duhovnosti in kot oznanjevavca boljšega, čistejšega človeka. Deset let po njegovi smrti — kako je z nami, kako je v nas? Odkar smo ga izgubili, smo revnejši, motnejši in bolj plahi. Zakaj, bil je bogut, jasen in pogumen. V sebi je nosil vso bolečino in stisko naroda, za sedanjost in bodočnost, njegovo ponižanje in nevero, toda — v nikomur ni bila vizija njegovega poveličanja tisko veličastna, silne.jša in stvarilnejša. On je uresničil svoj sen: naš narod je prispeval človeštvu svoj dragoceni delež in vžgal v obličje kulture neizbrisno znamenje svojega duha. S tem je opravičil svojo eksistenco pred Bogom in pred narodi. Ko gledamo na življenje in delo Ivana Cankarja, na njegov brezprimerni etični napor, da bi se družba in narod notranje preosnovala in prerodila, preuredila na temeljih pravice in vedno žive osebne vesti, nas mora biti sram našega polovičarstva, naše toposti, naše molen-kostnosti, površnosti, hinavščine, strahopetno-sti, nečistosti v namenih in dejanjih, vseh naših nepriznanih slabosti in nikjer drugod, kot v nuši vesti zapisanih grehov. On jih jo razkrinkal, razgalil nas je — in mi se ne moremo več izgovarjati in opravičevati. Da, njegovo delo jc ostro in neusmiljeno. Izostrilo nam je vest, da jasno loči temo od luči v zasebnem in javnem življenju. Danes se pri obsodbah vsevprek sklicuje nun j, kar je samo dokaz, du je njegova vest, izredno tenkočutna in jasnovidna, postala splošna vest naroda, eekak molče priznavan in sprejet zakon, proti kateremu ni ugovora. Njegovo delo bo ogledalo tudi bodočih rodov. In če se nam je danes umetniško — za neka j časa — morda odmeknilo, se nam je etično, človeško približalo bolj kot kdajkoli poprej. Njegovo delo vsebuje tako resnične in pretresljive lepote, da nas včasih en sam stavek že notranje tako krčevito zgrabi, da bi naskrivaj zajokali, do nas razgiblje do dnu, nos omehča in ublaži in — očisti. To je globoko človeška osebnostno-etična magija njegove v tem oziru nedvomno edinstvene umetnosti. Nekatere strani njegove umetnosti so vprav nujno dopolnilo, čudovita obogatitev svetovne literature: poveličanje matere pri Ivanu Cankarju se ne da primerjati z ničemer podobnim v nobenem drugem slovstvu. Njegova umetnost je tnko slovensko svojska kot morda edinole še pri slikarju Groharju. V Ivanu Cankarju se je razodela vsa glo-bokost, intuitivnost, upornost in odpornost slovenskega genija, vsa njegova lepota, mehkoba in milina na dotednj nesluteni način. Ivan Cankar je svetoven duh in stoji v vrsti največjih sodobnikov. Dejstvu, da ga evropska kulturna javnost pozno komaj po imenu ali pa niti ne, je kriva samo mednarodno kulturna politična kon-stelacija, v kateri se mali narodi le težko uveljavijo brez posebne protekcije. Todo luč, ki more svetiti celemu svetu, nc more in ne sme ostati skrita pod mernikom. Dela 1. Erotika. (Kleinmnyer & Bamberg) V Ljubljani, 1899. — 2. Vinjete. (Bamberg) 1899. — 3. Jakob Ruda, drama v treh dejanjih. (Schvventner) 1901. — 4. Knjiga za lahkomiselne ljudi. (Schvventncr) 1901. — 5. Za narodov blagor, komedija v štirih dejanjih. (Schvventer) 1901. — 6. Tujci (Knezovo knjižnica), 8. zvezek, Slov. Maticu, 1901. — 7. Kralj na Betajnovi. Drama v treh dejanjih, (Schvventner), 1902. — 8. Erotika. Nova izdaja. (Schvventner), 1902. — 9. Na klancu. (Knezova knjižnica), 9. zvezek. Slov. Matica, 1902. — 10. Ob zori. (KIeinmayer & Bamberg), I903. — ll. Življenje in smrt Petra Novljana. (Knezova knjižnica), 1903. — 12. Križ nu gori. (Knezova knjižnicu, XI.), Slov. Matica, 1904. — 13. Gospa Judit. (Schvventner), 1904. — 14. Hiša Marije Pomočnice. (Schvventner^, 1904. -- 13. Potepuh Marko in kralj Matjaž V mesečini. (Knezova knjižnica, XII.) Slov. Matica, 1903. — 16. Martin Kačur. Življenjepis idealista (Knezova knjižnica, XIII.) Slov. Matica, 1906. — 17. Nina. (Schvventner), 1906. — 18. Krpanovo kobila. (Schvventner) 1907. — 19. Hlapec Jernej in njegova pravica. (Schvventner) 1907. — 20,- Aleš z Razora. (»Narodna založba«) 1907. — 21. Pohujšanje v dolini šentflorjanski. Farsa v treh aktih. (Schvventner) 1908. — 22. Zgodbe iz doline šentflorjanske. (Schvventner) 1908. — 23. Novo življenje (Knezova knjižnica, XV.) 1908. — 24. Za križem. (Schvventner), 1909. — 25. Kurent. Starodavna pripovedka. (Schvventner). 1909. — 26. Bela krizantema. (Schvventner), 1910. — 27. Hlapci, lirama v petih dejonjih. (Schvventner), 1910. — 28. Volja in moč. (Schvventner), 1911. — 29 Troje povesti. Mohorjeva družba v Celovcu, 1912. — 30. Lepa Vida. Drama. (Schvventner), 1912. — 31. Milan in Milena. Ljubezenska pravljica. (Schvventner), 1913. To je pravi zamotek Aspirin tableta oZ' ' c.vire. zato se jih ne boji več in dela, hodi, kakor ukazuje njegova »čudežna kri«. Malo upa, da bi kdaj ugledal Lepo Vido, dasi ve, da bo šel zanjo na ono stran morja. Najbolj različen od vseh pa je Mrva. On je poln čuvstva, pa tudi mislec obenem. V srcu nosi hrepenenje in zahteva tudi njegovega uresničenja. On, najmočnejši med njimi, se obrne vase in gloje po svoji notranjosti, najti hoče vzrokov svojemu hrepenenju in življenju, sprt je zavoljo tega s samim seboj, hrepenenje po Lepi Vidi pa se prav radi tega stopnjuje do obupne bolečine. Ko ga hoče zadušiti nasilno, spozna naenkrat vso svojo šibkost in nemoč. Zazdi se mu, da mu ni rešitve, Da bi ohranil vero v prihod Lepe Vide, je prenestrpen, ker od je človek borbe, Lepa Vida pa vstaja samo pri ljudeh-otrocih, kakršen je Dioniz. Ker se mu zdi, da mu je nedosegljiva, bi jo rad iztrgal iz svojega srca. Zato, ko on pride in pade pred njo Dioniz na kolena, ko jo kakor dobro sestro pozdravi Poljanec, ko kakor v sanje zamaknjen ostrmi pred njo Damijan, ko ji v silni sreči zakliče nasproti Mati (mati svojemu otroku), Mrva noče verjeti in priznati, da je prišla tudi k njemu; tudi če ji gleda v oči, se mu zdi, da mu je daljna in tuja. Zavoljo tega bi rad svojo neizmerno ljubezen prevrnil v sovraštvo. Toda Lepa Vida je močna in zmagovita; v obraz mu kliče: »Ali me poljubi, ali me udari v lice! V paradižu sem bila, v sanjah, onkraj morja!« Sovraštvo v njem je strto, on ljubi, on mora ljubiti. Preveč je lepa, ki prihaja iz kraljestva lepote. Kot premaganec sc poslavlja od nje prijateljsko: »Ti boš spala, sanjala o paradižu, ko bo moja družica smrt! Zbogom Vidal« Ne tako Dioniz. On jc v svoji večni mladosti preveč veren, da bi ga lepota strla, nasprotno, dvigne ga, da sam hiti za njo. Poljanec je Vido videl, spoznal je v njej pozdrav od onkraj zvezd. Damjan začuti, da bo treba na pot, na poslednjo pot. Njegove sanije tostran so uresničene. Čakati mu ni treba ničesar več. Ko je bila še pri Materi (otrok je vrnil ljubezen), Lepa Vida zopet odide! Za njo kliče in hiti Dioniz. V drugem dejanju nas postavi pesnik v nov svet. Iz sveta idejnega življenja nas pelje v realnost. Troje novih ljudi spoznamo tu: Dolinarja, Zdravnika in Mileno. Dolinar visi med dvema svetovoma. On jc videl Lepo Vido, toda sluti, da ona ne more z njim, ker čuti, da njegova pot drži v vsakdanjost, da je prešibak za njeno kraljestvo. Ob strani mu stoji Zdravnik, človek iz trde realnosti. Ta ve, da je nekje Lepa Vida, da je nekje še drug svet, sam ga je nekoč nosil v sebi, toda spoznal je, da ni zanj, zato je izbral edino zanj možno pot. On kliče Dolinarja, ki koleba med Vido in Mileno, otrokom življenja, ki prihaja po poti: »Stoj, glej, življenje v življenju!«, in nato: »Prinesite vina! Pozabiti jc treba, da je bil človek- eno noč med blodnimi sencami!« K Dolinarju pride še Milena. Ona razume njegovo omahovanje, ker tudi sama pozna Vido. Ker ve, da je sama otrok življenja, sc zaveda, da ne more biti takšna, kakor Vida. Saj njej je sojena vsakdanjost, kakor tudi Dolinarju. Prav zato pa je tudi samozavestna. Ko vpraša Dolinarja, kdaj bo poroka z Lepo Vido, on ne odgovori, temveč jo prosi, naj ostane pri njem (Milena). Lepa Vida pride k Dolinarju še enkrat, nato odide z Dionizom, ki je pri-hitel za njo. Dolinar ostane sam z Mileno in Zdravnikom. Prisiljen jc na pot v življenje. V srcu mu ostane le še spomin na nekaj lepega, kar je bilo in se nikoli več ne vrne. Tretje dejanje: Pesnik nas pelje na zadnji prag, — na prag smrti. Nič več ni tu govora o Dolinarju, Mileni in Zdravniku Ti so v življenju, nred nami stoje spet ljudje iz prvega l dejanja, tisti, ki so spoznali, da morajo na drugo stran. Prvi med tujimi je na vrsti Poljanec. Med njimi, ki se poslavljajo od njega, manjka Dioniz, ki jc odšel z Lepo Vido, ker: »Fant je videl rožo čudotvorno, v sanjah jo )e vide! daljnožarko, vzdignil se je in je šel na pot.« Mrva in Damjan pa čutita, da je prišla že tudi njuna ura, da sta že blizu kraljestvu, kjer je vse hrepenenje izpolnjeno, kjer ni več trpljenja. Zato so vsi mirni in udani, z nekakim svetim strahom pričakujejo zadnjega povelja. Ko se Damjan in Mrva poslovita in ostane Poljanec sam z Materjo, ki zadremljc ob njem, se uresničijo najlepše sanje: Zadušno zidovje se razmakne, duhovi so sproščeni, nebo je odprto in kakor solnčni žarki se preliva med dušami neizmerna sreča. Pri Mrvi, Damjanu, Poljancu, Dionizu, pri vseh je Lepa Vida, z njimi gre sama solncu naproti. Po tem predsmrtnem videnju Poljanec s poljubom Lepe Vide na ustnicah umrje. Ob strani mu stojita utrujena Dioniz in Vida Mati mu zatisne oči. To bi bila kratka vsebina tega, poleg Prešernovega Krsta pri Savici« brez dvoma našega največjega pesniškega dela, ki se lahko meri tudi z največjimi svetovnimi umotvori Kdor ga hoče spoznati globlje, se mora sam utopiti vanj. Naše gledališče si jc nadelo nalogo, da I ga uprizori za desetletnico Cankarjeve smrti Težka naloga. Rešilo jo bo le, če si bodo vsi sodeluvoči edini pred vsem v enem: Ničesar ne sme biti narejenega, vse mora biti tako preprosto, in resnično, kakor živijenje, ki diha iz pesnitve. Če bo vse preprosto, bo veliko, in bo pretresalo do globin. —r. a)je nouega Koledar Torek, 11. decembra. Damaz. Osebne vesti if Iz železniške službe. Postavljeni so: za uradnika II. kategorije 3. skupine: Justin bava. Št. Vid-Vižmarje; za zvaničnika L kat. 4. skup. Belič Viktor, Kamnik; Pesjak Fran Debelak Antor«, Riolini Ivan, vsi kurilnica 11. Ljubljana gor kol.; Avsec Fran, Belič Ivnn, Klarer Edvard, Obiak Ferdinand, vsi kurilnica I. Ljubljana gl. kol.; za zvaničnika II. kat. Oman Mihael, kranjska gora; Zalar Anton, Ledinek harel, Mesurič Štefan, vsi kurilnica Maribor; kovučič Fran, pr. sekcija Zidani most. — Premeščeni so: uradnik II. kat. lb skupine Černe Josin od pro-metno-koinercionnlncgu k strojnemu oddelku na sedežu ravnateljstva; uradniki U. kat 3. skupine Bevc Edmund od prog. sekcije Jesenice k grad-benemu oddelku direkcije; Jerše Viljem s postaje Tezno v Ljubljano gor. kol.; Zupan Mihael s postaje Verd za šefa postaje Borovnica; Milost Bogomir s postaje Rimske Toplice k prometno-komercialneinu oddelku; uradnik II. kat. A. sk. Bitcnc Anton od direkcije Sarajevo h gradbenemu oddelku dir. Ljubljana: uradniki II. kat. 5. skupine Weber Viktor s postaje Lesce-Bled v Čakovec: Kokot Karel s postaje Videm-krsko v Tezno; Levičnik Fran s posta je Zalog v Ljubljano gl. kol.: Pirjevec Stanko s posta je Hrastnik v Zalog: fenčič Marcel s postaje Borovnica v Hrastnik; uradniki III. kut. t. skupine Lešnik Anton s postaje Mirna peč za šefa postaje Šmar-je-Sap; jug Vinko s postaje šmnrje-Sap za šefa postaje Mirna peč; uradniki III. kat. 3. skupine Seher Jakob s postaje Višnja gora k prometno-komercialnemu oddelku direkcije; Maver Iran s postaje Logatec v I.ajhenburg; Maričnik Josip s postaje Tržič v Slovenjgradec; Werrii;i Albin iz materialnega skladišča Zagreb k promet-no-komerc. o Id. direkci je: uradnik III. kat. 4. s. Adlešič Teodor s postaje Brezovica v Borovnico; zvaničnik I. kat. 4. skupine Stalowsky Cecilija s postaje Kranj k nrom.-komerc. oddelku direkcije; zvaničniki II. kat. Košir Alojzij od prog. sekcije Novo mesto k prog. sekciji Ljubljana gl. prosa: Mlakar Anton s postaje Dravograd-Meza v Celje. — Imenovan je uradnik 1. kat. " skupine inž. Urbas Fran za šefa progovne sekcije Novo mesto. — Napredovali so: za uradnika III. kat. 3. skunine Neiger Fran in Ze-lenko Ivan. obn zvaničnika I. kat. t. skupine. Ljubljana gl. kol.; za zvaničnika I kat Rajšp Aleksander, kurilnica II. Ljubl jana gor. kol.; Primec Ivan, kurilnica ekspozitura Jesenice Mešnik Jožef, Pragersko; Jančič Vinko, progov sekcija Maribor gl. prosa: Žigon Ivan, progovna sekcija Novo mesto; Repič Ignacij, progovna sekcija Ptuj; Šinkovec I.udovik. kurilnica 1. Ljubljana gl. kol.: Dovč Franc. Pernzzi Miroslav, Kokol Riharrl, kurilnica I. Ljubljana gl. kol.; Kovič Avgust, kurilniška ekspozitura M Sobota:; Ilumar Ivan, kurilnica II. Ljubljana gor. kol.; Lipoglavšek Josip, kurilniška ekspozitura Pragersko; vsi dosedanji zvaničniki II kategorije. — Službena stalnost je priznana Pezdir Gregor ju, uradniku III. kat. 4- skupine, prog. sekcija Ljubljana gl. proga. — I z službe so izstopili: Sotošek Janez, Litija: Inglič Fran pri prom.-komerc. oddelku direkcije, oba uradnika II. kat. 5. skunine; Tnulič Anton, uradnik III. kat. 4. skupine na postaji Nomenj. — Upokojen je Boruckv Ivan, zvaničnik H. kat. 1. skupine na posta ji Maribor gl. kol. Ostale vesti -k Naši župani. V Medvodah je izvoljen za župana naš odlični somišljenik g. Franc Erjavec. Kako zelo zaupajo g. novemu županu njegovi volilci, se vidi iz tega, da so celo nekateri odborniki nasprotnih strank oddali svoj glas zanij. — V Grosupljem ;e ponovno izvol,en naš delavni pristaš g. Mihael Adamič. Tudi svetovalci so vsi pristaši SLS. -k Kupite koledar Jugoslovanske kmetske zveze. Vsebina je bogata. Cena 10 Din. Naroča se v tajništvu Jugoslovanske km. zveze, Ljubljana, Jugoslov tiskarna. ie G. zaupnike, ki so prijeli Koledar J. K. Z. v razprodajo prosimo, da poslane izvode kolikor mogoče hitro razpečajo, oziroma vrnejo, da moremo postreči drugim. ★ Slovenskemu kat. dijaštvu! V o-kviru svetovaclavskih slavnosti, ki se vrše prihodnje leto v Pragi, se bo vršil tudi zlet češkega katoliškega dijaštva. Zlet pade ravno v dni, ko se bodo mudili v Pragi naši Orli. Vabimo zato tudi slov. kat. dijaštvo, da se v velikem številu pridruži ostalim izletnikom, da ob tej priliki skupno z ostalimi Slovenci obišče svoje češke tovariše. Kat. dijaštvo bo ob priliki omenjenega izleta priredilo delovni kongres in slavnostni občni zbor, ter skupno dijaško romanje k Stari Boleslavi. -k Spremembe v prometa potniških vlakov. S 15. decembrom t. 1. stopijo sledeče spremembe voznega reda potniških vlakov v veljavo: Na progi Planica — Jesenice vozi dnevno redno potniški vlak z odhodom iz Planici ob 6.14 in prihodom na Jesenice ob 7, zato pa izostane sedanji potniški vlak z odhodom iz Planice ob 5.04 in prihodom na Jesenice ob 5.50. Na progi Ljubljana gl. kol. _ Karlovec vozi dnevno redno potniški vlak z odhodom iz Ljubljane gl. kol. ob 16.05 in prihodom v Karlovec ob 20.58, zato pa izostane na progi Ljubljana gl. kol. — Novo mesto dosedanji potniški vlak z odhodom iz Ljubljane gl. kol. ob 11.50 in prihodom v Novo mesto ob 14.45 ter na progi Novo mesto — Karlovec vlak z odhodom iz Novega mesta ob 16.20 m prihodom v Karlovec ob 18 59. Na progi Črnomelj — Novo mesto vozi dnevno redno mešani vlak z odhodom iz Črnomlja ob 19.35 in prihodom t Novo mesto ob 21-15, jato pa izostane mešani vlak z odhodom iz Črnomlja ob 19.10 iti prihodom v Novo mesto ob 20.50. Na progi Trebnje — St. Janž vozi dnevno redno mešani vlak z odhodom iz Trebnjega na Dol. ob 15.33 in prihodom v Št. Janž na Dol. ob 16 ter v obratni smeri mešani vlak z odhodom iz St. Janža ob 17.26 in prihodom v Trebnje ob 18.19, zato pa izostane dosedanji mešani vlak z odhodom iz Trebnjega ob 14.20 in prihodom v St. Janž ob.15.39 ter mešani vlak z odhodom iz Št. Janža ob 17.07 in prihodom v Trebnje ob 18.06. Popolni vozni redi teh vlakov so razvidni na postajah. * Litijsko okrajno učiteljsko druStvo zboru(e v sredo, 12. decembra ob 8 zjutraj na drž. učiteljišču v Ljubljani. Na dnevnem redu je tudi zanimivo predavanje: »O pouku duševno zaostale mladine«. Uboj rad« oodcknke V slavonski vasi Gradište se je dogodil krvav zločin. Muzikant Pavel Gjorgjevič je bil v sosednji vasi na ženitovanju, je tam go-del, jedel, najbolj pa pil. Po poti domov si je hotel pregnati dolgčas in je pričel igrati na gosli. Tako je prigodel v Gradište in bogve kaka muha ga je pičila, da je šel svojemu srboritenru sosedu Ivanu Kadiču zagosti pod-oknico. Kadič je kmalu prihrumel ven in pričel poditi pijanega muzikanta proč. Ta pa se ni dal odgnati, temveč je še celo šel v Ka-dičevo hišo, se vsedel v kuhinjo in igral dalje. Kadič je ponovno poskušal, da odpravi vsiljivega muzikanta. Prišlo je med njima do hudega prepira. Kadič je zagrabil sekiro in udaril z njo Gyorgjeviča po glavi ter ga ubil. Nato se je Kadič šel sam javit orožnikom. Izjavil je, da je Gjorgjeviča zato ubil, ker radi njegovega igranja ni mogel zaspati. * •fr Cerkniška dekurija, ki jo je v preteklih tednih prepotoval zastopnik svete vojske Fr. de Cecco, je pokazala za treznostni pokret toliko zanimanja, kakor doslej še nobena dekanija. Ustanavljajo se tudi brezalkoholne gostilne, ki bodo imele v bodočnosti vedno večji pomen. •k Dve novi kliniki v Zagrebu. V nedeljo se je vršila v Zagrebu svečana otvoritev dveh novih klinik, venerološke in otroške. Obe kliniki sta nastanjeni v novi skupni zgradbi na Šalati. Zgradba še ni dogotoljena in ima prostora za 42 oseb, je pa urejena zelo komfortno. Ko se bo zgradba izpopolnila bo prostora še za kakih 90 oseb. Svečanost je otvoril rektor zagrebškega vseučilišča dr. Eelobrk, prisostvovali pa so ji zastopniki raznih zdravstvenih in drugih oblasti. Vodja nove klinike je prof. dr. Fran Kogoj. ' ir Samoumor "belgrajskcga veletrgovca v Budimpešti. V hotelu »Britania« v Budimpešti je izvršil samoumor belgraijski veletrgo-vec Evgen Deutsch. Zastrupil se jc z lumina-lom. Nezavestnega so ga prepeljali v bolnišnico, kyer kmalu nato umrl. Deutsch je imel veleposestvo v bližini Velikega Bečkereka, v Modošu pa jc imel parni mlin. S slabimi špekulacijami je izgubil premoženje in je odšel v Belgrad, k>er je pričel trgovino s kolonialnim blagom. Ni pa se mu posrečilo priti na zeleno vejico in je poskusil še v Budimpešti. Ko mu tudi tu ni šla kupčija, si je vzel življenje. ★ Velik požar v Sisku. V petek zvečer je izbruhnil v Sisku v trgovini Lichtenberger in Trautmann velik požar Ogenj je nastal v kleti radi eksplozije bencina in se je nato razširil s tako silo, da niso mogli skoro ničesar rešiti. Škoda znaša okrog milijon Din. ?jive uspehe pri deklicah in delkih. Na otroških klinikah se vporablja »FRANZ-JOSEF« voda ie pri malih, teiie zelo zaprtih bolnikih. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ★ Ia REMSCHEJDSKE ŽAGE: jarmeniee, mlinske, krožne in druge v vsaki dimenziji, zajamčene, dobite najugodneje pri »JEKLO«. Stari trg, Ljubljana. ★ VSAKOMUR, KI POTUJE V ZAGREB priporoča se novootvorjena »Restavracija Valja k< (štajerska vinara), Marovska ul. 10 (Prolaz), Samostanska ul. 3. — Prvorazredna kuhinja in največja izbira štajerskih vin, ter zmerne cene. ★ KRASNA IZBIRA BLUZ, otroških obleke po nizki ceni, Krišlojič-Bučar, Stari trg 9.____ Zdravila za živino lastne priznane spccialitcte, naročajte edino iz lekarne na Vrhniki! BOSULIN SVEČICE zoper sramnično vnetje pri govedi ter jalovost krav in telic, 12 svečic 30 Din. Protikataral-Žen prah za konfe: zoper prehlajenje, težko dihanje ln kašelj, škatlja 20 Din. Sadnikarjev zdravilni prašek zoper obolenje prašičev 12 Din. Konjski cvet za mazanje 20 Din. Itd. Lekarna pri Angelju Varim na Vrhniki. PRIZNANO najboljša oblaClIa pri najnii-jih cenah nudi renomirana tvrdka ). MAČEK Ljubljana. Aleksandrova cesta 12 M U. dr. France Debe^ec specialist za pljučne bolezni in tuberkulozo po nad triletnem strokovnem študiju in praksi v tu- in inozemstvu, prične s 14, decembrom 1928 ordinirati v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 18, II. nadstr — od 10 do 12 dop. in od 2 do 3 pop. Rontgen, pncumothoiax (čim bodo instal. aparati). ★ PRIJAVO DOHODKOV OD ZGRADB MORAJO HIŠNI LASTNIKI vložiti v času od 15. decembra najpozneje do 15. januarja 1929 in se dobi tozadevna tiskovina v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani po 1 Din komad. Prijave so oproščeni samo kmetski posestniki, ki uporabljajo svojo hišo samo za stanovanje svoje kmetske družine in nimajo v hiši nobene tuje stranke, ve izvršujejo nobene obrti ali trgovine in tudi niso nikjer uslužbeni. Razen kmetskih posestnikov morajo torej prijavo vložiti vsi drugi ne samo v mestih, temveč tudi na deželi. -k Dr. DERČ. se je vrnil s študijskega potovanja in zopet ordinira ★ NA BERLINSKI AUTO-RAZSTAVI je napiavil posebno Mercedes-Benz sijajno kupčijo. Pripovedujejo o več milijonskem prometu. Mercedes-vozove kupi vsak strokovnjak, ker ve, da so neporušni ter brzo in zanesljivo teko. Tudi Conlinental-obroče, ki spadajo med najboljše, so v Berlinu vsesplošno hvalili. ★ Z.4 BOŽIČ spominjajte se prejemniki položnic štev. 14.066 najbednejših. Podporno društvo slepih. ■kDOHAŠČAJOČA MLADINA naj zavži-vq zjutraj kozarec naravne *Franz-Josef* grenčice, ki doseza vsled svojega učinkovanja kot čistilo želodca, črev in, krvi zelo zadovo- j Ljubljana Sočna služba lekarn Drevi bosta vršili nočno službo lekarni Sušnik na Marijinem trgu in Kuralt na Go-sposvetski cesti. * O Umetnostna razstava B. Jakca se otvori v nedeljo 16. t. m. ob 10 dop. v Jakopičevem paviljonu. G. Jakac razstavlja topot kolekcijo slik iz svojega letošnjega potovanija po Afriki ter za dodatek nekaj dolenjskih motivov. Žarečega afriškega solnca in barv polne, solnčne Jakčeve slike bodo tudi lepo božično darilo. 0 Predavanje o Meštrovitu. Danes se prične zadnje predavanje v ciklu »Teden angleške kulturen pod naslovom: »Meštrovič med Angleži«. Predava znani zagrebški publicist, osebni prijatelj velikega mojstra in izvrstni poznavalec njegovih del dr. Milan Curčin. S projekcijami Meštrovičevih del bo tolmačil umetnost našega odličnega kiparja in njegovo umetniško misijo v Angliji Predavanje se vre i izjemoma v zbornični dvorani univerze od 18 do 19 zvečer. Vstop prost. 0 10. obletnico smrti pisatelja Ivana Cankarja proslavi del. pevsko društvo »Cankar« danes zvečer ob 20 v dvorani Filharmonične družbe. Na sporedu so: Uvodni govor, recitacija, solospevi in koncert društvenega moškega zbora. 0 Slovensko planinsko društvo opozarja na današnje zanimivo predavanje znamenitega nemškega alpinista g. Arvved Moehna iz Muenchna, »Pre-ko Alp na smučeh«, ki se vrši danes ob 20 v veliki dvorani hotela Union, združeno z lepimi skioptič-nimi slikami. Predprodaja vstopnic v pisarni SPD. Frančiškanska ulica 10-1. (dvorišče) in zvečer od 19 naprej v Unionu. 0 Materinski večeri. Otvoritev 12. t. m. ob 20 v prostorih zavoda za zdravstveno zaščito dece. Ltpičeva ulica o. Vstop prost. Spored 1. Pomen in namen materinskih večerov, 2. Vpliv materine prehrane na otroka. Predava primarij dr. Dragaš. 0 Društvo državnih policijskih namcščcncev in vpokojencev v Ljubljani priredi prilikom lOlet-nice obstoja društva pod pokroviteljstvom g. vel. župana dr. Franca Vodopivca v hotelu Union v nedeljo 6. januarja 1929 plesno zabavo, združeno z bogatim srečnlovom in šaljivo pošto. Cisti dobiček je namenjen podpornemu skladu onemoglih članov, vdov in sirot, zato se preplačila in darila za srečo lov najhvaležneje sprejemajo. Za obilen jx>set se prijKiroča vesel ičai odsek. 0 Vojni invalidi, vdove in sirote, člani j>o-družnice v Ljubljani, ki se radi božičnice Se niso prijavili, naj to store najkasneje do sobote 15. t. m., ker se na poznejše prijave ne bo oziralo. V poštev pridejo najpotrebnejši. © Smola in beg tatu. V nedeljo, nekako ob pol 10 zvečer se je vrnil trgovski sotrudnik Milan Prusnik domov v Vodmat št. 37, kjer stanuje pri svojem očetu, gostilničarju Antonu Prusniku. V veži je naletel na čudnega neznanca, ki je stikal okrog, čeprav so že vsi domači spali Mladi Prusnik je takoj vedel, da ima opraviti s tatom. Brz ga je prijel, ga pahnil v kuhinjo in vrata zaklenil, nato pa je stekel na stražnico ter tam sporočil vest o neljubem nočnem obisku pri njih doma. Ko sto prišla stražnika na lice mesta, je tat ze pobegnil iz kuhinje. Na dvorišču za hišo so domači našli cel kup obleke, ki so jo spoznali za svojo lastnino. Obleka, ki jo tat ni mogel odnesti, je bila vredna svojih 2500 Din. Tat se je zvečer splazil v podstrešno sobo, kjer spijo posli in od tam v sosednjo sobo, odkoder je skozi okno pometal vso boljšo obleko, ki jo je dobil. Delal je pri teni tako na tihem, da se niti gospodar Anton Prusnik, ki je spal v sosednji sobi, ni prebudil. Ko je hotel tat po obleko na dvorišče, ga je srečal Milan Prusnik, ki ga je prijel Vendar pa je tat le odnesel nekaj obleke, tako zimski suknjič, hlače m jopico, last domačega hlai>ca in vredno skupaj okrog 900 Din. Tatvine sta osumljena dva gostilniška gosta, ki sta se v nedeljo zadrževala pozno v večer v gostilni in sumljivo preiskovala iu ogledovala vežo in stopnice. ..... , © Vlom v trafiko. Razni tatovi in zlikovci so že od nekdaj imeli na piki kioske in barake s prodajalnami, zlasti pa trafike. Zadnji teden je policija zasačila dva taka zlikovca pri delu in preprečila dva vloma v trafike. V tretje gre rado in zato je imel tretji vlomilec v trafiko tem večjo srečo in tem boljši plen. V noči od sobote na nedeljo je dosedaj šc neznan vlomilec vdrl v trafiko Dolžan v Rožni dolini, cesta II. št 3 (na Murno-vem vrtu). Neznani zlikovec je prišel ponoči po že lezniškem tiru do vrta, kjer stoji baraka trafike, preskočil vrtno ograjo ter nato najbrže ob ropota-niu mimo vozečega vlaka ods'.ranil od barake nekaj desk in napravil dovolj široko luknio, da je mogel splezati skoai. Moral pa je še poprej odmakniti omaro, na kar je šele mogel v trafiko. Tu le popolnoma vse izropal. Odnesel je večjo količino cigaret. tobaka, cigar, znamk in raznih kadilskih predmetov ter za okrog 300 Din gotovine. Lastnik trafike trpi skupno 5560 Din škode K sreči je bila trafika zavarovana proti vlomu za 5000 Din, tako, da lastnik ni preveč- oškodovan. 0 Ujel tat kolesa, K mehaniku Nardimi v Bergantovi ulici je priSel včeraj mlad fant in mu v tržaškem narečju ponudil v nakup še prav dobro ohranjeno kolo. Nardin si je ogledal najprej | kolo, nato pa še fanta od nog do glave: >Poča-kajte trenutek, grem po denar!« Šel je res, toda po stražnika. Fant je čakal, misleč, da mu bo mojster res prinesel denar, dočakal pa je stražnika, ki ga je kar brž aretiral. Fant je na policiji povedal, kdo da je. Ime mu je Ernst Bischoff in jo rojen 1.1908. v Trstu, pristojen pa je v Ljubljano. Bischoff je spočetka sicer trdil in se pridušal, da je kolo že tri leda njegova last in da ga je kupil 1. 1925 v Vratu. Toda g. Močnik, ki ga je zaslišal, že pozna take tičke. Ni bilo dolgo, pa je fant že priznal, da je kolo »ruknil« v nedeljo zvečer v neki vki sredi mesla, kje, se sam ne spominja več dobro. Policija j>a je sedaj pred novo nalogo: kolo že ima in tatu tudi, nima pa lastnika, ker se dosedaj še nihče ni zglasil na policiji in povedal, da mu ie bilo kolo ukradeno. 0 ZADRUGA MESARJEV IN PREKA-JEVALCEV V LJUBLJANI sporoča cenj. občinstvu, da bodo vse mesnice, stojnice in barake v okolišu policijske direkcije ljubljanske vsako leto v času od 1. decembra do 1. marca ob nedeljah ves dan zaprle. Zalo bodo pa zgoraj navedeni lokali odprti dan preje, t. j. ob sobotah od 5 zjutraj dvorana). □ Zimski športniki so izrabili oba praznika ter pohiteli v velikem številu na Pohorje. Samo na Klopnem vrhu je bilo do 50 smučarjev. Smuka sicer ni bila prvovrstna radi južnega vremena; toda ob začetku zimskosportne sezone gotovo dobra. □ Briljantna uhana, vredna 40.000—59.000 dimrjev pogreša od nedelje sem neka stranka v Gosjtoski ulici Uhana sest jita iz po 9 briljantov; j>et manjših obdaja večji briljant v sredini, ostala dva sta pa na privesku. □ Na stopniščno ograjo se jc obesil včeraj zjutraj med 3 in 4 Franc S., hlapec, stanujoč v Marijini ulici. Vendar so ga sosedje še pravočasno rešili gotove smrti s tem, da so prerezali usnjati jermen, na katerem je visel raz ograjo. Vzrok samomorilnega poizkusa ni znan. □ Nevarne prijateljire. V neki gostolni v Ve-trlnjski ulici je sedel pri kozarcu vina s svojo znanko neki ključavničar Gostje so nato opaziii, kako drsi Ivankina roka v žep dragega prijatelja. Na to jc bil op-zorjen stražnik, kateremu je Ivanka sicer listnico izročila; oskubljeni prijatelj pa je na svoje veliko presenečenje ugotovil, da je listnica prazna in brez denarja. Ivanka se je zagovarjala na vso mile viže, pa ji na policiji kar nič ne marajo verjeti. Rod teh dvorjank-iamaknjevavk se po po- i sameznih mariborskih ponočiiih zatekališčib čez dalje bolj množi. □ BRIVCA išče poveljstvo 32. art. polka v Mariboru. □ ČEVLJE DOBITE POVSOD, dobre čevlje tupatam, a prav dobri, nepremočljivi in nogi prijetni so le KARO-čevlji, Maribor, Koroška cesta 19. Celje erIV. prosvetni večer se vrši v telovadnici celjskega Orlovskega doma prihodnji ponedeljek dne 17. decembra ob 8. uri zvečer. Predaval bo vseučiliški profesor in v mednarodnem znanstvenem svetu priznani učenjak g. dr. Fran Grivec o predmetu: Verski, narodni in socialni pomen Ciril-Metodijske ideje. Predavanje bedo pojasnjevala skioptične slike, med njimi več lepo barvanih. Večeru primerno literaturo bo v ruskem jeziku recitirala ga. Hristina dr. Lovšinova. Mešani zbor Kat. pro3v. društva bo izvajal del Kimovčeve staro-slovenske maše. — Vstopnice za to velezanimivi večer se dobe v Ljudski knjižnici Kat. prosv. društva na Cankarjevi cesti 4. er Celjska nedelja. Resnično, Celje postaja veliko. Čeprav je vreme prešlo noleljo naravnost vabilo iz mesta, saj je bilo kot v zgodnji jeseni, toplo in doloma celo solnčno, in se je vabilu res tudi lepo število Celjanov odzvalo, so bile številne prireditve v mestu naravnost presenetljivo lepo obiskane. Presenečeni so bili zlasti Krekovci, ki so popoldne v Narodnem domu vprizorili narodno igro »Domen« in ltl so se bali, da jim Charlie v mes nem kinu In Gejša v mestnem gledališču ne odneseta uspeha. Pa je bil strah prazen. Imeli so nabito polno dvorano. Nič manj kot v Narodnem domu ni bilo gnječe v mestnem kinu, kjer so dajali Chapli-nov »Cirkus«, tc zares duhovito in vsebinsko bogata Chaplinovo komedijo. Zadovoljno pa je moralo to nedeljo biti tudi mariborsko gledališče, ki ie imelo pojmldansko predstavo »Gejše« zadovoljivo, večerno predstavo »Adicu, Mirni« pa kar zelo dobro posečeno. Porotna zasedanja i Umor v Bohiniu Lj u b 1 j a n a, 10. decembra. Prvi je stal pred porotniki znam cerkveni tat Ivan Frakelj, o katerem smo o priliki njegove aretacije obširno poročali. Njegov zagovornik je predlagal, naj se preišče Frakljevo duševno stanje in je bila radi tega razprava' preložena. Po daljšem odmoru se je nato pričela porotna obravnava proti Zdravku Delcja, ki je tožen radi umora po §§ 134 in 135 toč. 4. kaz. zakn. Obtoženega zagovarja dr. Egon Stare, dočim je senut ostal isti. Zdravko Deleja je prišel leta 1921. iz Celja v Maribor, kjer je dobil službo skladiščnika. Kmalu se je seznanil z omoženo Matildo Likarjevo, katere mož je bil mizar in skladiščnik pri neki lesni industriji v Mariboru. Likarja sta se komaj pred letom poročila in sta bila v zakonu srečna in zadovoljna, dokler ni za ženo Matildo jel hoditi Deleja in jo začel možu od-tujevati. Posledice niso izostale in Matilda je porodila deklico. Po porodu se jc zapeljana žena za pur dni vrni la k možu, kmalu ga je pa za vedno zapustila in se potem tudi sodno od njega ločila. Mulo deklico je dala v rejo Pepci Moliorkovi za 500 Din mesečno. Obdolženec pa glasom obtožnice ni imel ljubavnega razmerja samo z Liknrjevo, ampak se je loteval tudi drugih, zlasti omoženili žensk. Domovinska občina Rečica ob Savinji ga sploh zelo slabo opisuje. Obtožnica pravi, da je Dele,ju pustil ob soč dinarjev. V Mariboru je ucieja UKarjevo čim se je z njo spoznal, tukoj začel izkoriščati, zlasti še, ko je bil sam iz službe odslovljen. Čeprav je Likarjeva z vso možno ljubeznijo skrbela zanj, dasi ji je on tudi uničil mirno družinsko življenje, je ž njo zelo surovo ravnal. Večkrat jo je pretepal in klofutal, da je morala ob takih prilikah vsled bolečin in težjih poškodb ostati po več dni v postelji. V takih razmerah je Likarjeva zapustila Maribor in prišla v Ljubljano, kjer je kot natakarica vstopila v službo v neki kavarni. Dasi je ona iz lastnega nagiba zapustila Delejo, ji je ta kljub temu še pisal. Iz nekega njegovega pisma izhaja, da je napravil v Mariboru 7000 dinarjev dolga. Vsled tega jc pregovoril Likar-jevo, da ga je pooblastila, du sme dvigniti njeno doto pri sodišču v Ptuju. Ona je nato pri-stalu. ter je on res dvignil 2000 Din ter ta denar porabil v delno kritje svojih dolgov. Razen tega si je pri mariborski »Orjuni« izposodil tisoč dinarjev. Potem je odšel v Ljubljano, kjer je pri tvrdki Stupica nastopil službo skladiščnika. Tu pa je ostal le pet mesecev, ker so se dogajale razne nerednosti ter ga je tvrdka rodi tega odpustila. Z Likarjevo se je med tem pobotal in sta spet skupno stanovala. Njegova stara nrav pa ni popustila in je Matildo ponovno pretepal in klofutal. To zlasti zato. ker je menil, da mora ona ves svoj zaslužek izročiti njemu. Očital ji je, da preveč izda za obleko, frizerja, kino _ zanj pu da potem premalo ostane! V tem so Deleja klicali na orožne vaje v ■ Celje, kamor je odšel lani februarja Od voja »kov je Matildi pisal, noj poravna v Ljubljani njegove dolgove za hrano in stanovanje. Te dolgove je Deleja napravil v kratkem času bivanja v Ljubljani, dasi ga je siccr Likarjeva povsem vzdrževala s hrano in stanovanjem. Ko je bil namreč odpuščen pri Stupici, so ni več brigal zn drugo službo, nego je ra je postopal po Ljubljani. Za Matildo Likar se je v tem začel zanimati dobro siluiran gospod, ki bi jo tudi poročil. Ko je Deleja videl, da ga Matilda več ne mara, je še bolj silil za njo. To je dela! pač iz golega koristol jub ja, ter ni bil na Matildi-nega novega znanca prav nič ljubosumen. Končno pa je Deleja na nasvet svojih sorodnikov odpotoval v Skop!je k svoji poročeni sestri. _V to svrlio si je izprosil od dotičnegn Matildinega znanca večjo vsoto denarja. V Skoplju pa se tudi ni brigal za službo, zato je je! presedati svaku, ki ga je moral znstonj vzdrževati. Likarjeva pa je bila vsa srečna, da se je spet rešila hudobnega človeka, ki jo je le vedno in ob vsaki priliki izkoriščal. V Ljubljani si je polagoma ustvarila lepo eksistenco, ko je postala pri »7,lntorogu< poslovodkin ja. Komaj fo je to zvedel Deleja, je jadrno zapustil Skopje ter se sredi marca spet pojavil v Ljubljani, loda Matilda ni lioteln o njem nič slišati. Kljub temu jo je Deleja šiloma pripravil do tega. da je v njenem stanovanju prenočeval, in dobival na njen račun hrano. Tudi mu je kupila obleko in čevlje, hotel pa si je na njen račun izposojati denar ol ostnlih uslužbencev. Ker je mislil, da je gostilna njena last, jo jc nagovarjal. nnj jo proda, ter zahtevni, da potem dotičm izkupiček njemu izroči, češ, da bo on otvoril kakšno trgovino. Ona je ugovarjala. Povedala mu jc ponovno, naj si preje preskrbi službo, sicer da ni govora o kakem ponovnem razmerju. On je nato začel groziti z umorom, česar se je ona močno ustrašila. To je Matilda povedala več osebam. Letos 11. aprila je Deleja hotel izvršiti svojo hudobno zamisel ter ji je grozil v njenem stanovanju z napetim revolverjem. Grozi! ji je, da jo ustreli, ako ga ne bo več vzdrževala. Likarjeva je spoznala, da ji bo ta človek končno onemogočil vsako kretonje v Ljubljeni. Saj je bil čez dnn stalno v njeni gostilni, jedel in pil, ponoči pa se je obešal po njenem stanovanju in ji tamkaj še grozil. Zato jc nntihoma zapustila Ljubljano in se za nekaj časa preselila na de- Deleja pa je toliko časa poizvedoval, dn jo ie izsledil. Potem je zastavil svoj sokolski kroj, da je tako dobil denar za vožnjo v Bohinj. Tam je zahteval od Mutilde, naj sc vrne_ tokoj v Ljubljano, da ga bo potom spet vzdrževala. Ona mu je pripravila tistikrat dobro večerjo, nakar gu je spremila ob 10 ponoči proti Bohinjski Bistrici. Ob tej prliiki se je obtoženec delal, kakor bi se povsem pomiril ž njo ter da sc le poslavlja od nje. Komaj pa sta prišla ven iz vasi, je Deleja izvlekel iz žepa revolver in v Likarjevo trikrat ustrelil. En strel je Matildo »adel v sredo desnega senca, tako, da je šla krogla skozi možgane in prodrla lobanjo nn levi strani, drugi strel pa je šel v levo tretji strel pa v desno stran prsi, tako da jc vsled popolnega razdrobljcnia možgan in krvavitve v prsno duplino Matilda takoj izdihnila. Zločinec je nato še nase nameril revolver In oddal dva strela. Ž njima pa se je le lažjo po-škodovul ter je kmalu popolnoma okreval. Zasliševanje obtoženca. Na vprašanje, če se čuti krivega in če je res storil to, česar ga dolži obtožnica, je Deleja odgovoril: »Na podlagi preči ta ne obtožnice in tega, kar ste navedli, je jasno, da sem Likarjevo ustrelil, toda jaz se tega ne za ved un.» Obtoženec odločno zanika, da bi bil on odtujil Matildo Likar njenemu možu, ker sploli ni vedel, da je poročena. Plače je imel v Mariboru 2500 in je vzdrževal stanovanje in prehrano za oba. Ona je večkrat menjavala službe in bila dostikrat delj časa brez službe. Zato io je moral on sam vzdrževati in jo za-kladati z aenarjem zlasti za obleko. Likarjeva je bila dostikrat ljubosumna, ker je bila sploh razdražijive narave; ob takih prilikah ga je zelo napadala in zmerjala, postajala besna in trgala raz sebe obleko. Kljub lemu sta bita dobra prijatelja in je prepričan, da ga je res nad vse ljubila. V tej ljubezni je šla tako daleč, da ga je stalno zasledovala po vseh potih, kjer je hodil in bival. Vedno je hotela, da bi se bil ves nji posvetil in da bi ves prosti čas prebil pri njej. Ko je odšla v Ljubljano, šel >em za njo in mi je obljubila, da bo odslej dobra ženska in da bo vse dobro, če bova skupaj. Ko je bila v kavarni »Central«, je sama hotela, da bi bil vedno tja za-fiajal, da bi me tako imela vedno pred očmi. Ona je bila kriva, da sem Zgubil službo pri Stupici, ker sem radi nje vedno prihajal prepozno v službo, zakaj nikdar me ni hotela zlepa pustiti od sebe. — G. Stupica pra pravi, da za službo niste bili sposobni? — Seveda, ker sem bil vse noči pri njej v kavarni. Do dveh, do treh sem čakal, da je bila prosta in sem jo spremljal domov. Sicer pa ni re3, da bi jo bil hotel spraviti v slabo luč. Ljubil sem jo in spomin nanjo mi bo vedno svet. — Hotel sem dobiti službo. Toda v Ljubljani se mi to ni posrečilo, izven Ljubljane pa me ona ni pustila. Saj sem ji večkrat rekel, da mi je sitno v Ljubljani živeti na njen račun, dasi sem pa v Mariboru jaz njo podpiral. — Ali ji niste grozili? — Ne, nikdar ji nisem grozil! — Zakaj pa ste tistikrat v Bohinju vzeli revolver s seboj? — Prav nič se nisem tega zavedal. — Kaj se ne boste zavedali. Vsak človek vendar ve, če vzame orožje s seboj čemu ga vzame. In ko ga da v žep, vendar čuti, da ga je tja položil, da se tamkaj nahaja. A? — Jaz sem vedno nosil revolver s seboj, še izza vojaških let. Zato mi je bilo nošenje tako vsakdanje, da me ni prav nič motilo in da nisem nikdar mislil na to, tudi tistikrat ne. Ko ?em prišel k njej v Kamenje iz Boh. Bistrice, je trgata cvetke na travniku. Bila je sama in je pela. Pristopil sem k nje|, ter ji povedal, da vse veni, kako je ž njo in kako se zanimajo zanjo tudi drugi. Hotel sem se tistikrat le posloviti od nje. — Zakaj pa potem niste takoj šli od nje? — Nisem mogel, ker je imela silno, popolno moč nad menoj. Pregovarjala me je, da naj nikar stvari ne jemljem tako hudo, ker me ima še vseeno rada. Šla sva nato večerjat, okrog 10 pa sva se spet odpravila iz gostilne. — Ali ni v gostilni ludi pela? — Da! Igrala je na citre! Ko sva se vračala, je rekla, naj se vrnem v Ljubljano, vzamem za oia stanovanje, ker se bova potem poročila. To me )e razburilo, ker sem smatral, da je to lino izvedena gesta, da se me iznebi. Bil sem takrat duševno popolnoma uničen. Ona me je objemala in jokala. Kaj se je potem še zgodilo, nevem. Obtoženi začne jokati in v krčevitih sunkih jokaje pripoveduje, kako je takrat imel občutek, kakor da se nekam potaplja, sicer pa nic ne ve. — Trikrat ste streljali vanjo, dvakrat vase, pa nič ne veste? Čudno! Ko pa vas je v bolnici iz-praševal policijski nadzornik Žajdela, ste pa vse točno vedeli o strelih ter navedli, da boste vzrok streljanju navedli pozneje, če boste ostaii pri ziv- ,jCniUL Malo vem, kaj sem bil tistikrat v bolnici govoril. Bil sem ves zmešan. Vzrok temu je bilo duševno nerazpoloženje. Priče. Nato se prečitajo izpovedbe raznih prič. Neka priča, ki je d bro poanata Likarjevo, pove, da slodnja ni bila nikdar na dobrem gt su. Nasprotno! Ko so ljudje videli, da se Deleja spušča z njo v razmerje, so se ga jeli prav vsled tega izogibati. Deleja je bil nasprotno znan kot fin in odtočen fant, agilen narodni delavec v različnih društvih naprednega značaja v Sokolu, oblastnem odboru Orjune itd. - - — : . ~ v Tudi druge priče zagovarjajo Detrjo, Ces, da je bil miren, pošten in dober tovariš, dočim je bila Likarjeva ravno nasprotnega značaja. Vseh prič je bilo v preiskavi zaslišanih 55, ter se je čitanje tozadevnih izpovedb zavleklo pozno v noč. K razpravi so bile pozvane le važnejše pričo, med njimi dve sestri in 67 letina, napol slepa mati obtoženega Deleja. Mati pove, da je bil sin^ zelo dober ž njo, stalno jo je podpiral z mesečnimi zneski, najprej po 200, potem po 250 Din. Ko jih je obiskoval o Božiču ali Veliki noči, jih .jo vseloj vse obdaroval. Novembra leta 1926 je dobila mati zadnjo podporo od sina, takrjt je tudi šele zvedela, da se je 011 seznanil s to nesrečno žensko. Ona ga je tako vsega prevzela, da bi mu celo ljubezen do rodne matere iztrgala iz srca. Bila je to grzna novica za nas, zlasti še, ko smo prifile jaz in obe hčerki za njim v Ljubljano in je ostal na-krat brez službe. Nagovarjale smo ga, naj pusti to žensko in naj gre k sestri v Skoplje, kar je tudi storil. Toda kmalu ga je spet z noodoljivo močjo privabila ona, ki je imel« vso moč nad njim. Sestra Nataša pove, da je brat Zdravko večkrat sklenil, pustiti Likarjevo, toda ko jo je zagledal, je takoj spet postal mehak. Pred Likarjevo je veliko trpel, tožil je tudi, da mu je nezvesta. Za razpravo je vladalo izredno zanimanje ter je bila ves čas procesa dvorana natrpana z občinstvom, zlasti mnogo je bilo obtoženčevih znancev iz Maribora. Razprava se ob zaključku lista Se nadaljuje. Trije uboii Maribor, 10. dec. Danes se je otvorilo zimsko zasedanje tukajšnje porote. Na zatožni klopi sedijo delavec Rihard Soba, zidarski pomočnik Jožef Strmšek in delavec Janez Štrafela. Vsi trije se obtožujejo hudodelstva uboja. Janez Štrafela, rojen 24. junija 1010 na Kukavi pa se obtožuje, da je v noči od 2. na 3. sej> tembra 1.1. zaklal v Juršincih v sovražnem namenu Alojzija Glažcrja, ki je na posledicah poškodbe umrl. Obtožnica pravi, da je bilo 3. septembra 1.1. v Juršincih več fantov skupaj, ki so bi'i prav dobre volie. teda trezni. Med njimi je bil tudi Alojzij Olažer. Pri Kaučičevi trgovini so se fantje ustavili, samo Alojzij Glažer je nadaljeval pot naprej. Tedaj pa mu pride vriskaje nasproti obdolženec Janez Štrafela. Iz nepojasnjenega razloga sta sc uaeukiat Gospodarstvo Povišanje delniške glavnice. Francusko-srp- ska industrija cementa in uglja, a. d. v Belgradu bo povišala svoj delniški kapital od 10,010.000 Din na 20,000.000 z izdajo 10.000 novih akcij. Sub-skripdjski rok traja od 15. do 31. decembra 1. 1. Vpis se vrši pri blagajni družbe ali pa pri Fraucu-sko-srpski banki v Belgradu a'.i v Parizu. Poštna hrani niča. Število čekovnih računov se je v novembru zvišalo za 87. Stanje vlog je znašalo 30. novembra t. I. 625.4 milj. Din napram 503.0 v oktobru in 552.9 v septembru. Število vpla-čil je bilo 811.246 v znesku 2.540.5 milj. Din, število izplačil pa 227.766 v znesku 2.553.3 milj. Din. Od celokupnega prometa se je izvršilo brez gotovine 2.430.3 milj. Din ali 47.63%. Število hranilnih knjižic se je v novembru pomnožilo za 535. Saldo hranilnih vlog je znašal 34.9 napram 34.0 v oktobru. Carinski dohodki v novembru. V tretjem de-sotdnevju novembra so prejele centralne carinske blagajne 50.5 milj. Din. Skupno so prejele v novembru 145.2 milj. Din, napram 1(15.8 v oktobru in 157.2 milj. Din v septembru. V prvih osmih mesecih letošnjega proračunskega leta t. j. od 1. aprila do 30. novembra so znašali carinski dohodki 1124.0 mili. Din Po proračunu pa jo bilo predvideno 1103.2 milj. Din. Obstoja torej suficit od 20.8 milj. Din. Horsza 10. decembra 1928. DENAR Promet je bil danes na deviznem trgu prav znaten. Največ ga je bilo v devizi London (1.7 milj. Din), potem Curiha (1 milj.), ter Dunaja in Prage (po Vk milj.); nekaj več ga je bilo tudi v devizi Berlin. Devize je dala Narodna banka, razen New-vorka, za katerega je bilo privatno b!ago na trgu. Tečaji so razen malenkostne spremembe v Londonu in Pragi, ostali nespremenjeni. Devizni setait na ljubljanski borzi 10. decembra 5, I povpraS non ■irednn sr. 7 XII Amsterdam _ SMS.— _ _ lierlin 1351,25 1.157.21 1355 7) 1355.75 Bruselj — 79 .8- — — Budimpešta — 992.20 — — Curih 1(94-10 1097.1 1095.61 u>95.6( Dunaj 798.75 801.7 h 81 0.25 800.25 London 275.'6 276.3b 275,90 275.95 New>ork 56.79 f 6.99 56 8i> 56.89 Pariz — 222. '5 -- 222,24 Praga 168.15 168.95 Ib8.55 1 8.58 Trst — 297.90 — 597.85 Zagreb. Amsterdam 2285 den., Berlin 1354.25 —1357.25, Curih 1004.20-1097.10, Dunaj 793.75— 801.75, London 275.55—276.36, Ne\vyork 56.737— 56.987, Pariz 221 25- 223.25, Praga 103.15—163.95, Italija 296.092 - 298.092, Budimpešta 990.70—993.70. Belgrad. Amsterdam 2288-22S2, Berlin 1357.25 —1342.5, Budimpešta 993.39—900, Curih 1097.10— 1094.10, Dunaj 801.75-793.95, London 276.30— 275.50, Newyork 56.99—57.79, Pariz 223.25 —221.25, Praga 163.95—163.50. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 85.10, Živno 133.80, Jugo 11, Alpine 42.10, Leykam 9.80, Trbovlje 58, Kranjska industr. 35.50, Mundus 180, Slavonija 0.66. — Dunaj. Begrad 12.50. Dinar 12.4275. Curih. Belgrad 9.125, Berlin 123.70, Budimpešta 90.50, Dunaj 73.01, London 25.1825, Newyork 519.15, Pariz 20.2775, Praga 15.3825, Italija 27.18, Bukarešt 3.115, Sofija 3.74, Varšava 53.40, Madrid 83.85. spoprijela, dokler se ni Aoljzij G ažer zgrudil na tla, zaboden po oldolžencu v levo stran. Radi smrtonosne krvavitve v prsno duplino in osrčnik je smrt prav hitro nastopila. Obdolženec se zagovarja na ta način, češ da ga je Glažer pričel vrteti in da ga je hotel vreči na tla; ker se je pa zbal, da bi navalili nanj tudi ostali fantje, je zgrabil nož in zabodel ž njim Glažerja. Porotni senat je bil sestavljen sledeče: Predsednik dr. Žiher, predsednik okrožnega sodišča, vo-tanta dss. Zemljič in dss. dr. Iravner. Obtožbo zastopa drž. pravdnik dr. Jančič, zagovornik vdss Aleksander Ravnikar. Kot Zdravniška izvedenca sta fungirala dr. Jurečko in dr. Zorjan. Porotnikom so se stavila tri vprašanja, prvo glede uboia, drugo glede silobrana in tret'e glede prekoračenega silo-lirana. Porotniki so prit dili prvemu vprašanju ter drugo sog asno zanikali. Na podlagi tega krhd.j-reka je bil obdolženec obsojen na štiri leta težke ječe. Rihard Šoba, rojen 14. marca 1903 v Slivnici pri Marboru, se obtožuje, da je 26. septembra t.!. v Polani udaril večkrat Jožefa Žnidarka s kolom po glavi, radi česar je Jožef Žnidarko 27. septembra podlegel zadobljeinm poškodbam. Omenjenega dne so namreč prikolovratili Jožef Žnidarko, Anton Žigart in Avgust Sanmh pred Lesjakovo hišo v Polani ter izzivali z »auf biks«. Tudi so bili vsi trije zelo usiljivi in prva dva sta se nazadnje celo spravila na late. Med tem pa je pridrvel iz hiše obtoženec, ki ie delal pri Lesjaku, in udaril parkrat s smrekovim lilodoin po Jožefu Žnidarku, ki se je takoj zgrudil in ki se mu je pri tem prelomila lobanjska kost na desnem temenu. Naslednjega dne je Žnidarko umrl. Obtoženec se zagovarja, da je ravnal v silobranu, češ da je Žnidarko dvignil proti njemu planko z namenom, da ga udari. Porotniki so stavljeno vprašanje potrdili, nakar je bil šoba obsojen na 5 let težke ječe. Jožef Strmšek, rojen 5.marca 1906 v Ce-rovcu, se obtožuje, da je v noči od 4. na 5. oklobra 11. udaril z dogo Janeza Kocuvana s tako silo, da mu je prebil lobanjo in da je Janez Kocuvan težki poškodbi podlegel. 4. oktobra zvečer so v Cerovcu pri posestniku Janezu Peršaku kožuhali. Pomagat so prišli po stari navadi tudi fantje iz Labonc, med njimi Janez Kocuvan. Ko je bi'o z ličkanjem pri koncu, je sledila zabava. Ko so se pa Labončani vračali okoli polnoči domov, je pozval Janez Vajda Kocuvana k sebi ter zahteval od niega pojasnilo glede neke žalitve, ki jo je bil bojda izrekel med kožuhanjem Kocu an. V tem momentu pa se naenkrat pojavi Jožef Strmšek, ki udari Kocuvana z dogo preko glave tako, da so Kocuvana morali prepeljati v bo'nico, kjer je rad>' otrpnjenja možganov nastopila smrt. Obdolženec dejanje priznava, sklicuje pa se v svojem zagovoru na pijanost. Na podlagi pravdoreka porotnikov je sodni dvor obsodil Slrmška na 6 let težke ječe. VREDNOSTNI PAPIRJI Ljubljana. Celjska 158 den., Ljublj. kreditna 125 zaklj., Praštediona 920 den., Kred. zavod 175 den., Vevče 114 den., Ruše 260 230, Kranjska industrijska 280 den., Stavbna 50 den., Sešir 105 den. Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda ar. 436.50— 438, kasa 435—436.50, termini: 12 : 436.50—437.50, 7% inv. pos. 85.75-86, agrari: 53.50. — Bančni pap.: Potjo st. 17.50—18, n. 15.50—16.50, Kred. 93-95, Jugo 91—92, Lj. Kr. 125—127, Medjun. 57.50, Nar. 7000, Prašted. 920-922 50, Srpska 152, Zeni. 140—145, Union 57.50-58, Etno 160—180, Obrt 38. — Ind. pap.: Guttmann 190—195, Slavonia 6-6.75, Slaveks 100—102, Danica 150—155, Drava 500, Brog. vag. 320, Union 300- 310, Isis 26—30, Ragusea 492- 500, Trbovlje 472.50-477, Vevče 116 -118, Nar. šum. 19, Piv. Sar. 250-300, Mlin 19.75, Ocean i a 255. Belgrad. Narodna banka 7035—7040, vojna odškodnina 430.53—435, 1% iuvest. posoj. 86.—86.50, agrari 54—53, Brodar. dr. 59. Žito Položaj na žitnem trgu je ostal preko praznikov miren. Danes ni bilo skoro nobene ponudbe, povpraševanja p>a ma'o po pšenici, nekaj več za času Primerno koruzo. Pričakuje se oslabitve položaja, šenica gornjebaška notira Din 245, spoanjebaška Din 242.50 nakl. postaja. Času primerna baška suha koruza nolira Din 238, sremska Din 240, slavonska Din 245, medjimurska inzulanska pa Din 252.50 nakl. jjostaia. V ostalih produktih ni nobene spremembe, tudi kupčije ne. V Ljubljani so notacije nespremenjene. Zaključkov ni bilo. Tendenca je ostala nespremenjena. Novi Sad. pšenica: bč, gor. bč., pot. 240-242.50, par. Vršac 234—236, koruza: bč. nova 232.50 —237.50, ječmen: bč. 255 260, bč. let. 285—290, moka: 0 g 345—355, št. 2 325- 335, št. 5 305—315, št. 6 270—280, št. 7 255-260, št. 8 205—215, otrobi: bč., sr., bn. 177.50—182.50, krompir beli si.: 110— 115. — Tendenca: Promet: 82'v. pšenice, 6 ovsa, 17 koruze, 2 ječmena, 21 moke, 2 otrobov, skupaj 134 vagonov. Budimpešta. Tendenca: medla. Pšenica: marec: 26.16—25.98, zaldi. 25.06 25 98, maj: 27.04 26.78, zakti. 26.76 26.78, rž: marec: 24.83-24.74, zaklj. 24.72—24.74, maj: 25.46 25.24, zaklj. 25 28-25.30, koruza: maj: 28.46—28.38, zakli. 28.36 28.38, julij: 28.66-28.52, zaklj. 28.50-28.52. Les Zaključeno je bilo 20 vagonov. Tendenca nespremenjena. Živina Živinski sejem v Zagrebu. Dne 7. t. 111. se je vršil v Zagrebu običajni letni miklavžev sejem. Do-gon in obisk je bil prav dober. Največ je bilo prignanih svinj, starih nad 1 leto, potem iunic, krav in konj. Svinj nad leto starih je bilo prodanih 877. Mod kupci je bilo dosti slovenskih trgovcov. Tudi iz inozemstva je bilo mnogo kupcev in večji kontingenti živino so šli v inozemstvo. — Na trg je bilo prignanih- bikov 94, krav £34, junic 337, iunčiov 224, volov 053, telet 245, žrebcev 42. konj 182.5, žrobcev 377, svinj nad 1 leto starih 829. svinj pod enim lotom 877, prašičkov 1<>6. Cono so bito goveji živini: biki 6—8.25 Din, krave molznice 7 do 10 Din, krave za meso 4—5, bosanske krave 3.50—4. jun'ce za pleme 8—11, za ni: so 8 10, junci I. 7.50—8. junci II. 6 50-8. voli I 8—9.50, voli II. «—8, teleta živa 11—13, zakhna 14 16. Konji: žrebci 6000—7000 Din, konji težki tovorni par II.000—12.000. lahki vozni par P000—70C0, kmetski par 0000—65C0. jahalni kom. 30 0—3500; žrebeta do 1 lota 800 -1200. do 2 let 1200-1800, do treh let 2000—30(X), kon!i za mrso 1—1."0 za kg. Svinje: domače kg 13.1:0—16 Din, sromske zaklane 17—20, svinje do 1 leta 10—11, nad 1 letom 12—13, prašički živi kom. 75—180. Reki pravice ne utečeš Celje, dne 10. decembra 1928. Svoj čas so vzbudili mnogo pozornosti pogosti vlomi in tatvine v Celju in okolici. Zlasti v spominu .je javnosti ostal vlom v fizikalni kabinet deške meščanske šule v Celju ter tatvina pisalnega stroja »Remington« iz pisarne Ivana Catra na Sp. Hudinji. Slednjič je zakon zagrabil dva bratca iz Tmovelj pri Celju, namreč Ivana in Franca Gabra, pri katerih so ob priliki hišne preiskave našli celo skladovnico pokradenih predmetov. Ivan Gaber je bil pri letošnji pomladanski poroti obsojen radi teh tatvin na 18 mesecev težke ječe, Franc pa, ki je takrat služil kadrovski rok pri aviokomandi v Zagrebu, se je skušal roki pravice odtegniti na ta način, da je samovoljno zapustil vojaško službo in jo pobrisal v Avstrijo, kjer je služil kot šofer. Ko pa so naše oblasti izdale za Francem tiralico, so ga v Avstriji aretirali in izdali našemu sodišču. Star je Fraiic 22 let, žo obsojeni Ivan pa celo le 19 let Obtožnica popimije ganljivo, kako sita oba brata uživala na svojem domu v Trnovljah debno vzgojo, čeprav njuni starši živijo v težkih gmotnih prilikah. Oskrbe v premoženju jima niso mogli dati, skrbeli pa so za to, da se pripravita na poštene poklice ter na pošten zaslužek. Prizadevanja staršev pa niso rodila zaželjenega sadu. Ze zgodaj sta oba zašla na kriva pota, ki so ju končno privedla do velikih in drznih vlomnih tatvin. Franc Gaber se je imel danes zagovarjati za celo dolgo vrsto vlomov in tatvin, izmed katerih naštevamo: Ponoči 29. dec. 1926 sia z bratom vlomila v pisarno Ivana Čatra na Sp. Hudinji, od koder sta odnesla železno blagajno v vrednosti 400 Din in v kateri je bilo gotovine 900 Din ter 20 lir. V noči od 26. na 27. febr. 1926 sta vlomita v pisarno Blaža Sodin in odnesla 300 Din gotovine ter 1 daljnogled. Psa, ki bi ju mogel motiti pri njiju poslu, sta zabarikadirala v pasjo hišico, tako da ga je gospodar šele drugi dan rešil zapora. Ani Terglav sta v ncčl od 5. na 6. aprila 1926 odnesla 6000 Din gotovine in raznih drugih stvari za več kot 3000 Din. V meščanski š^Ii sta pokradla raznih instrumentov za preko Din 4000. Dalje sla okradla še strokovnega učitelja Viktorja Roma (rokavice in eno knjigo), Rozalijo Koštomaj v Bukovemžlaku (slanino) in najbrž še več manjših stvari Današnji obtoženec prizna v glavnem krivdo in potrdili so jo »oglasno tudi jw>rotniki, vsled česar je bil danes Franc Cater obsojen na 2 leti težke ječe, dopolnjene z 1 postom in 1 trdim ležiščem vsak mesec. Obenem je senat izrekel dopustnost, da se po prestani kazni stavi pod policijsko nadzorstvo. Tudi ga bodo po prestani kazni izročili vojaški oblasti, da odsluži kaderski rok do konca. Senatu je predsedoval vdss. dr. Levičnik, drž. pravdništvo je zastopal dri pravdnik dr. Požar, zagovarjal pa je dr. Milko lirašovec. Meta ihm / / VGTČ mUGDJGiD vrvema Peter Klemen: SiovensRi hurir in nieootr* smola (Popotni spomini izza dni po prevratu.) (Dalje ) XXIII. POGLAVJE. V Parizu. Hotel Madison. Jugoslovanski odbor in njegovi člani. Dobila sva taksi, ki naju je zapeljal v Rue des Petits champs 48, kjer se nahaja znam Iiotcl Madison in tam je stanovala večina članov Jugoslovanskega odbora. Vprašala sva, če imajo kako sobo. Toda smehljaje je odkimal vratar, češ, da bo v tem času zelo težko kaj dobiti, ker je v centru vse zasedeno Edvaru princ u a.eski, aug eski prestolonaslednik. Princ je star sedaj 34 let; oženjen še ni in so se Angleži spravili z miilijo, da bedo imeli po vsej p.ihki prihodnjič samskega kralja. In prebredla sva vse ulice tam okrog, obiskala sva štirinajst hotelov, a povsod, kjer sem vprasai: vAvez-vcus une chambre?« (imate kako sobo?), so ogovorili: »Pas une, monsieur!< (niti ene, gospod!). Ko sva obupala, da sploh kaj najdeva, sva velela šoferju, naj naju pelje nazaj v Madison. Prišedši tja, sva vprašala, če je monsieur Trumbič dema in če naju lahko sprejme. Vratar je pritrdil najinemu vprašanju, potegnila sva se z dvigalom v četrto nadstropje. Gospod Trumbič naju je prijazno sprejel, ponudil stole in cigaret, »pak smo razgovarali« precej dolgo. Razgovor je tekel o vseh perečih vprašanjih, o okupaciji naše zemlje, o politiki v Zagrebu in v Ljubljani, o zaveznikih in na zadnje o najinem potovanju. Ko sva trespedu Trumbiču povedala, da nimava še prenočišča, je naročil svojemu kance-larju gospodu Ostojiču. naj gre iskat sobo, in če je ne najde v središču, naj jo išče kje na periferiji kje ob Seini v Ouartier Latin. Po dolgem konferiranju sva z doktorjem Lorkovičem zapustila gospoda Trumbiča in šla v vestibul, kjer sva našla doktorja Gregorina in Trinajstiča. Povabila sta naju, naj greva z njima na večerjo v gostilno »A la chope lor-raine« (pri lotarinškem vrču) v Rue Faubourg Montmartre. Po večerji naju je okrog devete ure zapeljal avtomobil v Rue Racine, kjer nama je bil doktor Ostojič preskrbel sobe v hotelu »des Etrangers«. Deset dni sva kolovratila po francoski sto-lici. Razgovarjati sva se morala zdaj tu, zdaj tam, povsod. Vse je hotelo novic od doma, novic iz Slovenije in Hrvatske, novic iz Srbije. Dr. i® '-ofH vedet'. k?i ie 7. nie^ovo družino v Gribljah v Beli Krajini, gospod tajnik in vodja pisarne Jugoslovanskega obora je iz-praševal po sodniku dr. Lavrenčiču v Podgradu. Povedal sem mu, da se je oženil, in tedaj gospod Sorli skoraj ni mogel do sape, tako čudno se mu je to zdelo; dr. Gregorin se je informiral o Trstu in Gorici ter priporočal, naj pri nas ne študiramo toliko laščine, ampak angleščino, češ, da bo angleščina imela za Jugoslovane zelo velik pomen. In res, občudoval sem ga, tako gladko je govoril. Dcktor de Griolli je venomer iskal gospoda Lorkoviča, da bi z njim »razgovarao«. Dr. B. Vošnjak je prišel tiste dni iz Amerike in pripovedoval sila zanimive stvari o jugoslovanskem pokretu med našimi rojaki v Ameriki. Časnikar Rudolf Trcst, ki je bil tedaj urednik nekega amerikanskega lista, mi je posvetil cel večer ter mi pripovedoval o vseh mogočih in nemogočih peripetijah propagande za SHS med severnoameriškimi Slovani. Našteval mi je delavce in predavatelje, ki so delali za uedinjenje, pa tudi take, ki so širili razpoloženje proti uedinjenju. Avstrijska vlada je znala dobiti celo med Slovenci ljudi, ki so šli v Ameriko in organizirali kampanjo prcd' združitvi Slovencev in Hrvatov s Srbi. A podrobnosti o tem in še marsičem bo prinesla knjiga, ki jo piše prof. S. Kranjec. O vsem tem smo mi vedeli seveda sila malo in še kar smo vedeli, smo si tolmačili po po svoje, nekaj slabše, največ pa boljše, kot je bilo res. Zato ni čuda, da sem si v svoj zapisnik zabeležil vse, kar mi je povedal gospod Trost in da so nekateri, ki sem jim v domovini o tem pripovedoval, kar strmeli ne samo zato, ker je šlo pri tem za uedinjenje, ampak tudi zato, ker je bila tedaj za nas vsaka, še tako neznatna novica velika novost. Razumljivo! Saj štiri dolga leta nismo pravzaprav ničesar vedeli o dejanju in nehanju naših emigrantov v tujini, ker je smel med nas le kak strogo nevtralen list iz nemške Švice; kadar pa smo dobili v roke kako številko milanskega »Corri-ere della Sera«, tedaj je bil praznik. Pod mizo smo si ga dajali iz roke v roko in čitali smo ga doma za zaklenjenimi vrati Ko pa je stopila v vojno še Italija, smo morali verjeti to, kar so pisali dunajski listi in Kriesrspresseauartier. Heover potuje na križarki »jvlaryiand« po Južni Ameriki, da pridobi ie dežele za ix>liuko /.cuuzenih držav. pristal. S Spitzbergov se je takoj s parnikom odpeljal v Ameriko. Na teh dveh potih si ni mogel nabrati zadosnih izkušenj za uspešno prodiranje po večnem ledovju. Zato je njegov uspeh kljub vsem izvrstnim pripomočkom dvo-men. Tako strokovnjaki. — Svoje prvo opirali šče ima Bird na Novi Zelandiji. Njegova ekspedicija šteje po zadnjih ves.eh 32 mož, med temi dva znanstvenika. Eden izmed njiju je mladi češkoslovaški zgodovinar in geograf dr. Vaclav Vojljeh, ki se udeležuje eks-pedicije deloma z državno deloma z zasebno pomočjo. Star jc šele 26 let in mu živila še oba roditelja. Dr. Vojtjeh bo pošiljal svt ja kratka poročila praški »Centropressk za Češkoslovaško, Jugoslavijo, Poljsko in Romunijo. Obširnejša poročila je monopoliziral neki praški dnevnik. Celjanka meti ljudožrci Na Dunaju je te dni predavala o svojih doživljajih med ljudožrci južnomorskih otočij gospa Alma A. Karlin, po rodu Celjanka (nemškega pokolenja). Gospa Karlin, ki je telesno izredno šibka, je prepotovala ves Dal-nji vzhod in se potem dve leti mudila na Bis-markovih in Salomonovih otokih, Novi Kaledoniji inos.alih južnomorskih otočjih, kjer ž.ve še ljudožrska plemena. To so Polinezijci, Me-lanezijci in Papuanoi. Polinezijci so še vsi ljudožrci. Človeško pečenko pripravljajo navad- Angeški regentski svet, ki nadomestuje boinega kralja Jurija V. Od leve na desno: Canterburyski nadškof; princ Edvard Waleški (prestolonaslednik); kraljica Marija; drugi kraljev sin vojvoda Albert Yor- ški; ministrski predsednik Baldvvin. Z Birdovo ekspedicijo na južni tečaj V teku zadnjih mesecev so krenile na I južni tečaj tri ekspedicije: Birdova, Wilkin-J sova in Jeifreyeva. Vsem trem so cilj znanstvena ra/iskavanja, predvsem zemljepisna in meteorološka. Med voditelji ekspedicij ima največje izkušnje in potrebno obsežno znanje Wilkins, a žal ima ravno on najmanj gmotnih sredstev na razpolago. \Vilkins je namenjen z ladjo do robu antark. ledu; s pomočjo letal si ustanovi" oporišče na Weddlovem morju. Poznavavci si od njegovega podjetja zaradi nezadostnih pomožnih sredstev ne obetajo bistvenega uspeha. — Najboljše je založen z vsemi pripomočki Bird. Toda strokovnjaki pravijo, da ima za tako podjetje mnogo premalo izkušenj. Bird se je poleti 1925 udeležil Mac Millanove poldrugomesečne vožnje po arktičnem morju; tedaj ladje sploh niso zapustili. Leta 1926 je poletel s Spitzbergov do točke, ki je bila po njegovem mnenju severni točaj. nato pa takoj krenil nazaj, ne da bi kje no na tale način: V tleh izkopljejo primerno dolgo jamo, vanjo polože razbeljeno kamenje in listje, na to pa človeško žrtev, ki jo potem pokrijejo z razbeljenim kamenjem in Ustjem. Čez 12 ur je pečenka mehka ter jo razrežejo. Jesti pa smejo človeško meso samo moški; »koline« pošljejo tudi sosednim poglavarjem. Zanimivo je, da se domačini na Fidžijskih otokih ne pritaknejo mesa z rokami, marveč jedo z les.onimi vilicami. — Na Novi Kaledoniji se zelo širi gobavost. Cim opazijo na kom prve znake bolezni — rdeče pege med preti — ga sitoma odpeljejo na otok gobavcev in je zanj izgubljena vsaka nada, da bi še kdaj videl svojce. Nesrečnike, ki bi hoteli pobegnili s plavanjem, vračajo stražniki z dolgimi drogovi kakor strupeno žival. Na Novi Kaledoniji je tudi francoska državna ječa, kjer je mogoče videti poglavarje, ki so ob uporih morili belce in jim dali iztrgati drobovje. Podnebje je na teh otokih skrajno nezdravo, malarija :n smrtonosna čmosečna mrzlica neusmiljeno pustošita. Vsaka najmanjša ranica se ljudem ognoji in je mnogim videti kosti. Na otoku Malaiti (Salomonovo otočje) rabijo kol denar še školjke. Zelo blagodejno je delovanje belih misijonov. Promet med otoki je nereden in je le slučajno kdaj dobiti parnik. Gospa Karlinova je morala najeti priprost čoln, ki jih imajo domačini. Domačini so tudi veslali in pristali so z njo na mestu, kjer se običajno vrše ljudožrske pojedine. 2e so hoteli zgrabiti šibko belo žrtev; a gospa Karlinova se je rešila s tem, da je divjakom vrgla popra v oči in pobegnila. Na vsem potovanju se je gospa Karlinova preživljala s pisateljevanjem. — (»Reichspost.«) Avtomobil brez koles V c2rei5 vrsta® Dolžina telefonske mreže v Moskvi znaša 4350 km. Glavnih telefonskih aparatov imajo 50.850 in 13.000 postranskih. Bombo za Miklavža. Uredništvi poljskih dnevnikov »Slovo Polskie« v Lvovu in »Kur-jer Codzienny« v Krakovu sta prejeli od neznanih pošiljalcev za Miklavža zavoj z bombo. Sodijo, da ima stvar politično ozadje. 20 milijonov lir je poneveril raznim plemiškim družinam, katerih premoženje je upravljal — upravitelj Colombo v Milanu. Golo m bo, ki je 63 let star vdovec, se je seznanil z lepo mlado plesavko, zaradi katere je poneveril zaupani mu denar in pobegnil v inozemstvo. Raziskovalec Bird, ki je s svojo ekspedi-cijo na poti na južni tečaj, naznanja, da je dospel do ledene meje. Zločinske orgije. Pred tednom dni so našli umorjenega veleposestnika Goilava blizu mesta Botosanija na Romunskem. Iz njegovega dnevnika je razvidno, da so se v njegovi graščini vršile nezaslišane orgije. Med žrtvami razuzdane plemiške družbe se nahajajo vojaki, kmetski fantje in šolarji. V škandal so za-pletni člani mnogih velikaških družin. Proti praznovanju božičnih praznikov, posebno pa proti božičnim drevescem, so uvedli veliko propagando ruski komunisti O božiču bodo odprti muzeji, gledališča in kinematografi, da se prazniku vzame svečanost- Vodka. Pri proračunski razpravi v osrednjem izvršilnem odboru v Moskvi je več govornikov ostro nastopilo proti prodajanju vodke. Mihael Larin je navajal, da nese vodka državi po 900 milijonov rublje v na leto; toda za vodko se porabi pol milijona ton žita, ki bi se dalo mnogo koristneje uporabiti na drug način; razen tega delavstvo propada v pijanstvu; vsako leto zapro do dva milijona oseb zaradi vodke in vodka ima na vesti do 300.000 težkih zločinov na leto. Katastrofalen vihar v Kaspiškem morju je povzročil ogromno škodo. Na delti reke Volge je poplavljenih 30 vasi, na tisoče oseb jo brez strehe. Mnoge ribiške ladje pogrešajo; številne ribogojske postaje je voda odnesla. Obupne stanovanjske rarmere v Nemčiji. Pri zadnjem popisu so našleli v Nemčiji v občinah s 5000 prebivalci in več 5,972.225 gospodinjstev in 5,598.627 stanovanj; 373.598 gospodinjstev je brez lastnega stanovanja, vsako šesto stanovanje je obremenjeno s podnajemniki. Brzojavni stavni stroj. V Ameriki preizkušajo nov slavni stroj, na katerem je mogoče staviti po radiu. Stroj se imenuje steletvpe se.ter«. En sam telegrafist more takoj postaviti svojo brzojavko po vseh ameriških tiskarnah istočasno. Pri prvih poizkusih so na stroju dosegli hitrost 60 besed v minuti, a iznajditelj Frank Gamett in telegrafist Walter Morey izjavljata, da bo mogoče doseči brzino 180 besed na minuto. Ruska opera poje od srede novembra v Barceloni. Istočasno nastopata italijanska in nemška opera. Kljub tej nevarni konkurenci dosega ruska opera največje uspehe. Peli so doslej legendo o gradu Kitjožu«, »Sadka« in »Zlatega petelina« Rimsky-K«rsakova. »Ho-van&čino« Musorgekega in »Pikovo damo« C ajdovskega. Letna puiaea aiguaiiisiansKe^a kraija v Dseiianaoauu in Kralj Aman Ullah. Prizadevanja kralja Aniaii Ullaha, da uvede v svoji deželi preosnove po evropskem zgledu, so povzročile v Afghanistanu meščansko vojno. Kraljev letni dvorec, za katerega je bil naročd in prejel opremo iz Berlina, so nasprotniki reform zažgali. V Moskvi je te dni posebna inženerska komisija pregledala načrt za avtomobil brez koles. Njegov iznajditelj ga je imenoval »ša-gohod« — koracalo. Avtomobil se pomika na ta nnčin, da prestavlja svoje štiri >šape« s pomočjo navadnega motorja. Komisija je priznala, da je načrt zelo originalen, a praktično neuporabljiv. La/are B och m gospa i lanau (blocnova loctim na), junaka novega panamskega škandala v Parizu. Izdajala sta list »Gazette du Franc« in ogoljufala razne banke in male ljudi za 100—125 milijonov gotovine. Z njunim sleparskim podjetjem je bilo v zvezi več uglednih politikov in celo aktivnih ministrov. Ministrski predsednik Poincarč je odredil najstrožjo preiskavo. in srce Cerkev, država, literatura Članek, ki ga je v novemberski številki prinesel »Ilochland« kot ponntis predavanja, katero je imel znani nemški literarni teoretik Josef Nadler na zborovanju katoliških akademikov letos v Konstanzu, se nam zdi tako važen, da mora najti dostop v širše občinstvo. In to iz dveh razlogov: prinaša probleme, ki so tudi za naše katoliško kulturno življenje velepomemb-ni, na drugi strani pa prikazuje način, kako globoko resno in odkrito motri nemški katolik svoje lastno duhovno življenje in mu skuša na podlagi stroge revizije ustvariti čim intenzivnejši vpliv na splošno duhovno življenje sodobnosti. V koliko sta država in Cerkev duhovno oblikovalna činitelja naroda? Gotovo je, da sta tako Cerkev kakor država tekom svojega historičnega ruzvoja uvidevali vzgojno važnost literature in sta potom obsežnih kulturnih doga. janj seveda vsaka iz svojega središča usmerili tozadevno oblikovalno hotenje k ljudstvu. Problem vpliva države na duhovno življenje ljudstva pa se komplicira z dejstvom, da je ta ali oni narod razdeljen na različne države, kar pomeni nadvlado nacionalne norme v državi priviligiranega vladujočega naroda. Tako zmanjšati obseg naroda se pravi zmanjšati pomenski obseg njegovega jezika, literature, duhovne produkcije sploh, seveda po tudi množino književnih odjemalcev. Možen je seveda tudi obratni slučaj, da se jezikovno literarni obseg širi na sonarodc nadrejene države in se tako veča književna produkcija in seveda tudi duhovni vplivi, kar pa vsekakor zavisi od življenjske nadrejenosti do-tičnega naroda napram ostalim v državi živečim narodom. Za Cerkev ta konflikt ne obstoja. Kot nndnaeionalna tvorba bi v lastnem interesu morala skrbeti zn ohranitev nacionalnega življenja državne manjšine: dočitn se interesi ljudstva in države Cesto križajo, teko interesi ljudstva in Cerkve vzporedno. V njunih narodnopolitičnih namerah pa morata Cerkev kakor država skrbeti za to. da so ▼se ljudske plasti enokomerno deležne duhovne kulture. Zlasti Cerkev se ne sme odreči svojemu literarno duhovnemu poslanstvu, zlasti še, ker ima po svoji socialni poziciji zdateko globlje vzgojne možnosti kot država. Obe pa naj skrbita, da se krogotok ustvarjajočih v poedi-nih ljudskih plasteh ne ustavi Skrajno zmotno pa je mnenje, da je pogoj ali pa posledica državne skupnosti izenačena duhovna usmerjenost in izenačena izobrazba. Nasprotno, čim ostrejše je ljudska substanca organizirana z ozirom na državno ali cerkveno središče, tem širšo svobodo morajo imeti posamezniki v vsem, kar se ne tiče neposredno Cerkve ali države. Grešiti zoper naturni ustroj ljudstva se pravi ogrožati obstoj celote in njenih delov. Dalje ugotavlja avtor, da literarno duhovni odnosi ljudstev ne gredo skozi Cerkev. Brezmejna porast naeionalno-državne misli, odklon narodov od Cerkve, neznatno vplivno hotenje katolikov v lastnih državah kakor tudi odmik Cerkve od različnih nalog, so ojačili ljudstva razdružujoče sile držav na račun ljudstva zdru-žujočih sil Cerkve. Cerkev je vesoljna pač po svetovnem obsegu, ne pa po občestvenem dunu svojih članov. Zato tudi nimamo literature, ki bi bila izraz duhovne občestvenosti katolikov. Ne gre torej za drugega kot za duhovno-lite-rnrne naloge katolikov, ki naj v svoji lastni državi ustvarjajo resnično duhovno enoto. Vzrok za dejstvo, da nemški katoliki niso * zadostni meri soudeleženi na duhovni zgradbi nemškega naroda, vkljub temu, da si je poe-dini katoliški umetnik priboril in utrdil svoje stališče, vidi avtor v socialni poziciji nemških katolikov. Ta namreč večjemu razmahu duhovnih sil ni ugodna. Socialno dviganje poedincev se le polagoma moie zgostiti v družinsko tradicijo, ker je socialni dvig najčešče vezan na duhovniški poklic in se vsled celibata s poe-dincem prekine ter se moro torej začeti znova v isti plasti. Problem se torej more zastaviti so-cialno-politično. Nič ni tako važno, kot socialno dviganje nadarjenih in izločitev duhovno izčr-panih družin, ki se zgolj vsled sociolne pozicije Še drže na duhovno učinkujočih mestih. Ali ima katoliški umetnik vršiti idejne naloge in je etično vezan predvsem na obdelavo gotovih za katoliško miselnost važnih problemov? Knkor gotovo pesnik ni spovednik, vendar za oba velja sledeče: ničesar ni, kar bi bilo greh izpovedati in slišati, ker greh leži v predhodnem dejanju, a ne v izpovedanju in poslušanju. A to vprašanje nas bližje ne zanima. Bolj važna kot razširjenost religioznih idej v sodobni literaturi je način, s kakšno globino in strastjo je sodobna katoliška literatura zgrabila religiozno doživetje in ga umetniško obdelovala. Katoliška legenda je v globoki iskrenosti doživela svojo renesanso, katoliška zgodovina daje snov sodobni literaturi, socialni problemi v najožjem stiku z religioznimi se vsestransko rešujejo. Kljub vsem prizadevanjem je literatura današnjim katolikom še vedno privatna zadeva, ne pa sredstvo, orodje oblikujočega hotenja v državi in Cerkvi. Katolicizem je — knlturno-politično — svetovni organizem in kot tak naj fiomeni vesoljni odnos ljudstev. Ali pa je knto-iška literatura nosilec katoliškega — to se nravi univerzalnega duha? Biti včlanjen v duhovnem občestvu, a ničesar tega vtelesiti, se pravi zgrešiti svoj poklic. Tako je tudi katoliška literatura, iz bojazni, da bo premalo nacionalistična, pozabila na svoje univerzalno zvanje. In tako se je moralo zgoditi, da je nekatoliška literatura postala nositeljica svetovno ljudskih odnosov, medtem ko katoliška živi svoje ozko, okrnjeno življenje. Nato govori avtor o posredovanju literature ljudstvu, da se mu odpre razumevanje za literarne pojave in da se dobri knjigi pribori čim več odjemalcev. Problem katoliške literature je problem njene recepcije in asimilacije. S tem bi se morale ukvarjati prosvetne organizacije, zlasti ljudske knjižnice. Njihova skrb naj je. ustvariti zanimanje tudi za literarno vrednejšo, višje stoječo knjigo. Zgrabiti se mora celi človek; to pa je možno le v izobrazbenih zajednicah (ljudska visoka šola, prosvetna organizacija). Posebno pažn.jo je posvečati literarnim časopisnim prilogam, kot najvažnejšim literarnim posredovalcem in pa prevodnemu slovstvu. Tudi feuil-leton katoliškega tiska je slab. Zlasti se pa zdi, da prevodna literatura postaja monopol nekaterih založb, pri katerih katoliki niso soudeleženi. In tako se bo zgodilo, (la bo deset literatov odločalo o prevodni literaturi; da se katoliška ne bo upoštevala, je jasno. Nujna bi bila ustanovitev mednarodne katoliške organizacije za regulacijo prevodne literarne produkcije Velike važnosti je dalje izobrazba literarno šolanega naraščaja. To je osrednje vprašanje vsega literarnega obrata. Vedno bolj obvladuje z nekako akademsko sodbo akademsko izvežba-ni literarni poznavalec; njegovemu mnenju je prepuščena tudi mladina, kateri pa je nujno treba neskaljenega pogleda na sodobna življenjska vprašanja. Nikjer ni zmisel za sociološke naloge literarnega raziskavanja tako top in razumevanje za neposredno učinkovanje znanosti na življenjske oblike tako majhno kot v katoliškem literarno naobraženem naraščaju. Ko bo ta mladina zasedla svoja delovna mesta, se bo v šoli in časopisju uveljavila ta zgolj estetska, subjektivistično okusna smer v pojmovanju literature. Posledica tega bo. da bo ljudstvo odločalo, a zopet brez katolikov. Globok vzrok za kulturno neuveljuvljanje katolikov vidi avtor tudi v dejstvu, da so interesi katoliške politike določeni izključno no materialnih nalogah in da v katoliški politiki ni močnega kulturnopolitičnega hotenja. V brigi za zgolj materialne dobrine so se pozabile duhovne dobrine. In tako se bo zgodilo, da se bo novo gledališče, nova šolsko organizatorična zgradba gradila brez katolikov. Na drugi strani pa je katoliško duhovno življenje, v kolikor se javlja umetniško publicistično in znanstveno, obrnjeno v nekonkretnost, metafiziko špekulacijo — če že ne toliko v temah, ki se stavijo, pa po metodah, v katerih se rešujejo Idealna srednja linija leži tam, kjer se srečujejo držav-nopolitično ude istvu joči se in duhovno ustvarjajoči, kjer si politično hotenje zagotovi najvišjih duhovnih ciljev in se duhovna vprašanja re- šujejo tako, da so dejanskemu življenji! neposredno sprejemljiva. Končno prikazuje važnost vzhodno evropske orientacije — namesto izključuo zupadno evropske. Cfubljanslko gledališče DRAMA: Začetek ob 30. Torek, 11. decembra- Lepo Vida. Proslava 10-letnice smrti Ivana Cankarja. Premicrski abonma. Sreda, 12. decembra: zaprto. Četrtek, 1*5. decembra: Herman Celjski. Red D. Petek, 14. decembra: Živi mrtvec. Red B. OPERA? Začetek ob pol 20. Torek, 11. decembra: zaprto. Sreda, 12. decembra: čarobna piščal. Red C. Četrtek, 13. decembra: zaprto. Petek, 14. decembra: Faust. Red A. Mozartova opera: Čarobna piščal se poje v ljubljanski operi v sredo, dne 12. decembra, pod taktirko ravnatelja g. Poliča v običajni zasedbi za abonente reda C. Gospa Zinka Vilfan-Kunčeva, odlična čla-nipa ljubljanske opere nastopi v tekočem in prihodnjem tednu v naši operi v treh opernih delih in sicer poje v petek glavno žensko vlogo v »Faustu« v nedeljo zvečer naslovno vlogo Puccinijeve opere »Toscac in prihodnji teden nastopi v Verdijevi »Aidi«. Mariborsko gledališče Torek. 11. decembra ob 20. uri: Hlapci«. Kuponi. V spomin desetletnice smrti Cankarja s spre-davanjem g. dr. Sušnika. Sreda, 12 decembra: Zaprto. Četrtek, 13. decembra ob 20. uri: »Švejk«. Ab. A. Kuponi. Gostovanje g. Danešn. Petek. 14. decembra ob 15. uri: Hlapci«. Dijaška predstava. Prireditve In dmStvene vestt Pevski zbor »Krakovo-Trnovo«! Drevi ob osmih pevska vaja. Po vaji važen sestanek. Cerkveni vestnih: Duhovne vnje za može bodo v Domu od 15. do 19. decembra. Naše dlfaštvo Zarja ni. Drevi ob 8 v veliki dvorani Akad. doma Cankar jev večer. Spored: Ivan Cankar: Nedelja (iz knjige »Podobe iz sanji), 2. Jan Plestenjak predava: Cankar kot človek in umetnik, 3. Ivan Cankar: Gospod stot- nik (iz knjige »Podobe iz sanj«). — Za Zarjane obvezno, gg. starešine in tovariši vljuduo vabljeni I — Odbor. Potx*>edovanta Našel »e je zlat prstan. Dobi se v naši upravi. Na Novinarskem koncertu v Unionu se je našla boljša bou iz krzna: pri predstavi »T h e o-p h i 1 u s« istotam pu ena dobra damska rokavica. Oboje se dobi v unionski garderobi. Rabite Tungsram barium-elektronke Radia Programi Radlo-Cfublfana Torek, 11. dec. 12 30 Reproducirana glasba in borzna poročila; — 17 Lahka glasba; —■ 19 Nemščina, poučuje ga. Piskernikova; — 19.30 Kemija vsakdanjega življenja: Kisik, gnrenje, predava prof. Pengov; — 20: Prenos iz filharinonične dvorane: Akademija v spomin lOletnice smrti Ivana Cankarja Radio-orkestar; — 22: Poročila. Drug{ Programi Torek, 11. decembra. Zagreb: 13.15 Reproducirana glasba. — 17 Kvartet Šidak. — Praga: 16 Predavanje o kozmetičnih operacijah. — 19 Lahka glasba. — 20 Hamlet. — 21 Klavir. — Varšava: 17.10 Predavanja. — 18 Komorna glasba. — 19.20 Prenos opere iz Ka-tovic. — Katovice: 17.10 Predavanja. — 18 K». morna glasba. — 19.20 Prenos opere. — Dunaj: 11 Kvartet Silving. — 16 Koncert. — 18 Predavanja. — 21 Veseli Hans Sachs. — Nato večerni koncert. — Budapest: 16 Novele. — 17.50 Spomini na bitko pri Ltmanovi. — 19.30: Opera, nato: Ciganska godba. — Berlin: 17 Harmonij. — 15.80 Lahka glasba. — 19 Predavanje o balkanskem vprašanju. — 20.50 Sodobna glasba. — 21.30 Zur-nalistika. — Leipzig: 16.30 Popoldanska glasba. — 18.05 Predavanja. — 20 Berlinski humor. — 21.80 »Ikarusc. — 22 Ples. — Muenchen: 16.30 Literarno predavanje. — 19.80 Ameriški muzeji, predavanje. — 20 Orkester. — Stultgart: 16.35 Popoldanski koncert. — 18.15 Predavanja. — 20.15 Po poročilu Sudermannov »Johannisteuer«. — Bem: 16 Orkester. — 16.80 Gospodinjsko predavanje. — 20 Don Rasquale, opera. — Milan: 12.30 kvartet. — 16.30 Kvintet. — 20.30 Komorni koncert. — 23.23 Jazz. — Rim: 13 Trio. — 17.30 Koncert. — 18.30 Predavanja. — 20.45 Turanrtot, opera. — Toulouse: 21 Ruski samospevi. — 21.52 Odlomki iz Thais (Massenet). — 22.50 Dunajska plesna glasba. V Kran-u na glavnem trgu, nasproti župne cerkve, na najprometnejšem kraju, se odda v najem trgovski lokal in obrtni prostori Lokal ima moderen portal, 2 veliki izložbi in ročno skladišče. Obrtni prostori merijo 8 X 10 m, 5 X 7 m, 5X7 m, 3X5 m. — Le pismene ponudbe na »Kranj 109« št. 12.144 upravi »Slovenca«. Največja razprodaja na celcm svetu zaradi svoje prvovrstne kakovosti Li čal Društvo Lipton Ltd, London Zastopstvo in skladišče za Slovenijo, Hrvatsko, Slavonijo, Dalmacijo, Bosno, Hercegovino in Črno goro Nikola Stankov, Zagreb, Prilaz 75 Prodaja s skladišča ali direktno iz Londona, Iščejo se krajevni zastopniki dobro ohran en kupim. Sem b. odjemalec za vsako množino močnatih, otrobnat h ozir. v stroko spadajoči!) vreč linUjiiill, DOMŽALE A 257/28 Oklic 12.113 Na predlog dedičev MARTINA AUERJA se bo vršila sodna dražba vinograjskega Auerjevega posestva z vsemi pritiklinami in premičninami dne 18. decembra 1928 ob 10 dopoldne na licu mesta v Gaberniku pri Zgornji Polskavi. Okraj, sodišče v Slov. Bistrici, odd, I., dne 6. decembra 1928. Sir Arthur Conan Doyle: Izsubljeni svet 20 (The lost icorld.) Roman. »Poklican sem bil profesorju Waldronu izraziti hvaležnost vseli tu navzočih za njegovo jako nazorno in globoko predavanje, ki srno ga kdaj poslušali. Vsebovalo je sicer nekatere točke, s katerimi ne morem soglašati, in je bila torej mo;a dolžnost, da sem to vedno pravočasno poudaril. Kljub temu je dobro rešil profesor Waldron svojo nalogo: podal je splošnoum-ljivo in zanimivo poročilo o svojih nazorih o tem, kar imenuje zgodovino našega planela. Poljudna predavani je v splošnem najlažje poslušati, a upam, da mi procesor Waldron ne zameri (tu je zvišal glas in mu ljubeznivo pomežiknil), če pripomnim, da so obenem neizbežno površna in tudi zmotna, v kolikor se morajo prilagoditi umevanju neizobraženega občinstva. (Zasmehovalno odobravanje.) Poljudni govorniki so v bistvu le zajedalci. (Profesor Waldron protestira s srditimi kretnjami.) Zadostijo samo lastni ničemur-nosti ali si kujejo denar iz dela ki ga opravijo njjh skromni in množici nepoznani tovariši. Najneznatnejši, v znanstveni delavnici dosežen novi podatek, skromen kamen, prispevan k zgradbi svetišča znanosti, je neizmerno več vreden, kakor nesamostojno poljudno delo, ki lahko komurkoli krajša čas, s katerim itak ne ve kaj početi, toda ne doprinaša nobene koristi. Navodem ta po\sem jasna dejslva, ne da bi hotel ponižati osebne zasluge profesorja Waldrona. samo zato, da ne pozabite na pravo razmerje ter ne zamenjate navadnega cerkovnika z velikim duhovnikom. (Ta trenutek je zašepetai \Valdron nekai predsedniku, ki se je takoj napol dvignil in nekaj jako strogo pripomnil poleg stoječi steklenici z vodo.) A dosti je o tem. (Glasno in dolgo pritrjevanje.) Dovolite, da se lotim vsekakor boli zanimivega vprašanja. Iz katerih vzrokvo moram iaz. kot pravi znanstvenik, ugovar ati točnosti predavateljevih strokovnih izvaanj? To se tiče trditve, glasom katere so izginili povsod na zemlji nekateri zastopniki živalstva. Pripomniti moram, da ne govorim o tem vprašanju kakor ljubitelj, ali, če se tako smem izraziti, ljudski predavatelj, temveč kot raz:skovalec. kateremu ne pusti znanstvena vestnost, da bi se oddaliil od nedvomnih dejstev. Zato pravim, da se mister Waldron zelo moti, četrdi, da ni več tako zvanih predzgodovinskih živali, in sicer samo zato, ker jih ni nikoli osebno videl. Te živali naj £o, kakor je rekel, naši predniki. Recimo, da bi bilo tako a so vendar, če se sinem poslužiti tega izraza naši sodobni predniki, ki še vedno živijo z vsemi svojimi zoprnimi in grozovitimi lastnostmi. Še več: lahko jih tudi najdemo, če bo imel kdo zadosti poguma, podjetnosti in vztrajnosti, da poišče njili skrivališče. Stvori, o katerih mislimo, da so obsto.ali edino v jurski dobi, pošasti, ki bi lahko pogoltnile največje in najbolj divje sodobne sesalce, hodijo še danes po svetu. (Medklici: »Bedarija! Dokazati morate to! Odkod pa to vestel To je vprašanje!) Odkod jaz to vem. me vprašujete? Vem to, ker sem videl nekatere od njih z lastnimi očmi. (Ploskanje! Rjovenje in medklic: »Lažnivec!«) Jaz da sem lažnivec? (Glasno in hrupno pritrjevanje.) Zdelo se mi je, da mi nekdo očita laž. Prosim, gospoda, ki me imenuje lažnika, naj se potrudi vstati, da ga lahko vidim! (Nekak glas: »Tukaj je, sir!« in skupina dijakov dviga v zrak nedolžnega, drobnega človeka z očali, ki se besno otepa z vsemi štirimi.) Vi ste se mi upali reči, da lažem? (Ne, ne, sir! upije obdolženec in izgine kakor gašperček na odru.) Oe se upa kdorkoli izmed navzočih v dvorani dvomiti o resničnosti mojih navedb, veselilo me bo, povabit! ga na kratek pomenek po koncu predavanja! (»Lažnik!«) Kdo je to rekel? (Zopet dviga umoitca v zrak nekega pohlevnega človeka, ki se zaman divje upira.) Čakajte, da vam le pridem do živega. (Petje v zboru: »Le pridi, le pridi, sem sama doma,« je prekinilo za nekaj časa ta pogajanja, medtem ko je predsednik vs'al in krilil z rokami po zraku, kakor da bi vodil pevce. Profesor, ves žareč, z napihnjenimi nozdrvmi in našopirjeno brado, je popolnoma zbes-nel.) Vsi. ki so odkrili kaj velikega so srečali isto nejevernost. ki je vedno značilna za nedvomno bedasto pokolenje. Ce vam razodevajo velike resnice, imate premalo razuma in domišljije, da bi jim bili kos. Vi ste zmožni le blatiti ljudi, ki tvegajo življenje, da znanosti odprejo nove razglede. Vi le pregan'a*e preroke! Gal-lej, Larwin in iaz... (Dolgotrajno ploskanje in splošna zmešn'ava.) Vse te na hitro načečkane beležke niso v stanu podati vsaj približno sliko nepopisnega divjanja katero je zavladalo potem po dvorani. Dvignilo se je tako grozovito razburjenje, da so smatrale nekatere gospe za najboljše, da takoj pobegnejo. Še resni in dostoanstveni sfari gospodje so pobesneli prav tako kakor študenlovska mladina. Videl sem, kako so se dvigali možje z belimi bradami in žugali s pestmi trdovratnemu profesorju. Vsa velikanska množica je razgra ala, kakor da bi vrela v kotlu. Profesor je naredil korak naprej in dvignil roke. Videti je bil tako ponosen, privlačen in moški, da se je pod vtisom njegove mogočne po6'ave in oblastnih oči polagoma polegel ves vrisk in ropot. Hotel je menda zadnjič nekai povedati. Vse je utihnilo, da ga posluša. »Ne bojte se, da vam vzamem preveč rasa,« je rekel, »saj se to ne izplača. Resnica ostane vedno resnica, in na tem nič ne izpreineni kričanje tolpe bedastih mladeničev ter žal, moram dodati, prav lako bedastih priletnih gospodov. Izjavljam, da sem znanosti odprl nove vidike. Vi mi ne verjamete. (Ploskanje.) Ponuinm vam torei dokaze. Določite, prosim, enega ali več izmed vas, da preizkusijo kol vaši zastopniki uioie Irdilvek 8 cznsri —j'— rn a 3-' m cr. -t c C OJ& njc2 O O^I.N —o> o - >rN O c to g Fio ' N S-S' - — r" o < X" < Ci &> rt J s. s i Obrt izvoščka se proda v Ljubljani z inventarjem vred. Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 12,128. Vsaka beseda 50par ali prostor drobne vrstice T500in. Najmanjši znesek 5 Din Oglasi nad 9 vrstic se računajo višje Za oglase strogo litovskega in reklamneqa značaja vsaka vrstica 2Dm Najmanis'i znesek 100in.Pristojbina za štfroEDin Vsakogiaj treba plačati pri naročilu.Na pnmona vprašaja odgovanamo le,čejepriložena z.namka.Ček račun Ljubljana 10.3M9.Tel Šofer mlad, priden, pošten, išče službe. Ponudbe poslati na upravo Slovenca pod »Poklicni šofer 8«. Prodajalka izvežbana, poštena in zanesljiva - želi preincniti službo s 15. januarjem. -Cenjene ponudbe upravi Slovenca pod »Zanesljiva prodaiatka« št. 12.107. Kmečko dekle 18 let staro, ki zna šivati, išče mesta kot pomoč gospodinji. Naslov v upr. Slov. pod št. 12,103. Vešč prevajalec v slovenščino dobi stalno službo. Imeti mora precej poznavanja svetovne literature ter mora obvladati vsaj francoščino, angleščino. nemščino in ruščino. Oglasi na upravo »Slovenca« pod »Dobra služba«. ' I »J Bivši orožnik Iščem pomočnika I za tovarno sodavice in j pokalic, ki ima spričevalo usposobljenosti in i govori srbo-hrvatski. Ne j sme biti nad 25 let star, ' Hiti mora samski in po i možnosti znati voziti av-\ to. - Ponudbe z zahtevo ; plače za zimsko in letno | sezono posebej na naslov: Lazar Oljaca, Bos. Novi. Stanov, in hrana prosta Zgubil se je mlad volčjak; sliši na ime »Beg«. Vrne nnj sc proti nagradi Slomškova ulica 19, Ljubljana. Zgubil se je od justice do Dalmatinove ulicc rdeč ček. Najditelj naj ga odda proti nagradi upravi »Slovenca«. želi nastopiti kako primerno službo, najraje kot potnik; lahko položi kavcijo. Cenj. ponudbe pol »Poštenost« upravi Slov. j5 69.000 družabnika iščem takoj za dobička-nosno trgovino. Ponudbe na upravo Slovenca pod »Resnost«. Trgovskega učenca sprejmem takoj v trgo-»ino z mešanim blagom - Klun Janko, Prevalje. Blagajničarko energično starejšo, sprejmemo. One s kavcijo in ki so služile v elektrotehnični stroki. ima;o prednost. - Ponudbe pod »Blagajna upravi Slo\. Strojnika sprejmem k parni žagi, veščega tudi elektrike. Nastop takoj. Vprašati v upr. Slov. pod št. 12.120 Gospodično k otrokom ki zna nemško, ročna dela in nekoliko šivati, marljivo, zanesljivo in so'id-no, sprejmem - Ponudbe z označbo olače na Danico Vranešič, Sunja, Hrv. Scba in kuhinja se odda s t. januarjem. Selo 82, Moste. Stanovanje 2 sobi in kuhinja, za 350 Din mesečno oddam s 15. decembrom. - Naslov v upravi št. 12.102. Iščem lokal primeren za pisarno na prometnem prostoru v Mariboru proti takojšnjemu prevzemu ali pozneje. Ponudbe pod »1900 na podružnico »Slovenca« v Celju. Svarilo! Podpisani, društvo opozarja, da l ončar Ivan ali kdo drugi ni upravičen prodajati čaj, milo in drugo pod pretvezo »V prid slepim«. - Prosimo, da se morebitni slučaji javijo nam in policiji. — Podporno društvo slepili Igralci harmonik, pozor! Prodam novo pel-vrstno ročno harmoniko, E, A, D, G, C, prvovrsten Lubasov izdelek. Cena 3500 Din - Za poklicne irfralce iako utfo'na prilika! — Naslov. I šibal, Jesenice, Gorenjsko Prodam radio nov dvocevni, z zvočnikom in vsr-mi pritiklina-mi za 1500 Din. - Naslov v upravi Slov. št. 12.070. Krasno posestvo dobičkanosno, v najlepšem kraju Savinjske u o 1 i -ne, se radi smrti proda za 275.000 Din. Ponudbe pod Sav'n;a« na podružnico »Slovenca« v Celju. Apnena jejca prodaja, dokler seže zaloga, po Din 1 30 komad, od zaloge v Poljčanah -F.ksport. družba Matheu, Suppanz in drug, Maribor, Cvetlična ulica št. 18 — Najmanjša množina, ki se razpošilja, je en zaboj s 14*10 kom Razpošilja sc blago po povzetju ali pa proti predplačilu računske vrednosti. Srne, zajce in drugo divjačino kupuje vsako mnežno po najvišjih cenah vekme-sarija Slairič, Ljubljana, Gosposvetska cesta. Koks suh. 80 Din (100 kg) ved-no na zalogi. - Mestna plincrr.a. Pletilni stroj 60 8 dobro ohranjen, se proda - Bpbnik, Zgornia Šiška 42. Erestov les Kupim la brestove, jese- i Sa mM nove, orehove in akaci- ' W $ W 13 jeve hlode, plohe ali deske. Ponirdbe na upravo pod »Brcf.tovina«. i od najpreprostejše do naifnejše izdelave za «se ssrchc v slovenskem in srbsko-hrvaškem jeziku (v latinici in; cirilici) in tudi nemški se dobijo pri Novi založbi r * z. * l&htaalte ponudbe? Perje vsako množino, čiščeno, neizčiščeno. nečehano -kokošje, purje, račje in gosje - prodaja tvrdka E. Vajda, Čakovec, Med-iimurje. Mlete šote nekaj voz, za izolacijo, se poceni proda. Naslov pove uprava lista pod št. 12.024. Prodam hišo z vrtom, pripravno za voleobrat Cena po dogovoru. - Dravltc štev. 3 pri Ljubljani. V Mariboru! je najugodnejši nakup galanterije, drobnarij, par-lumerije, papirja, čevlj potrebščin, pletenin, motvoza, vrvarskih izdelkov, baterij itd., na drobno in na debelo — pri Drago Ros na, Vetrinjska ulica 26 SPke za legitimacije izdeluie naihitreie loto-gral Hugon Hibšer Liuh-liana. Sv Petra cesta 25 Puhasto perie kg 18 Din ra/pošitani fio povzetiu naimani 5 kg ?kons'ite priliko. dokler zaloga traia imam tudi bfii puh kg 100 Din L Brozovič, kem fistio j na peria Zagreb tlica ti2 j Novost! Novost! Dveletno iamstvo! za božič samo 150 Din patentno polnilno pero Everdry s takoj sušečim črnilom. Dopisnica zadostuje na zastopnika: G. Benedika, Bled. Pošlje po povzetju! za poljsko železnico: 4 km tračnic 7 kg/m, 20 vozičkov (kip;rji) po 'A m3, !0 plateau - vozičkov takoj naprodaj pri B. h. Gradjevno d d. Trebinj: (Hercc'ovinal. Vsakovrstno I^fliknoiile po oaivišjih cenah. CERNE iuvelir. Ljubljana. Woliova ulica št 3. Iščemo fif ggeria ki je vešč v bakrenih rudnikih ter onih živega srebra. Nastop takoj. — Ponudbe s prepisi spričeval na rudarsko zadrugo »Mračaj«, Sarajevo. Kolo malo rabljeno prodam. -Naslov v upravi S'oven-ca pod št. 12.105. Prodam hišo ki je pripravna za vsako obrt z vrtom in nekaj zemlje v bliž:ni Ljubljane. Prodam tudi posamezno. Poizve se Spod. Gamcljne št. 3. Patent divani j v modernih vzorcih pliša. 1 otomane od 550—850 Din priznano najsolidneiše kupite pri Rudolfu Sever, tapetništvo, Marijin trg 2. Kleparska delavnica nad 20 let obstoječa, se odda zaradi bolezni. Na-i slov v upravi št. 12.110. Hrastova spa'nica nova, naprodaj. - Naslov v upravi Slov. št. 12.101, 2 omari in 2 postelji v dobrem stanju, zarad-selitve naprodaj. Naslov v upravi Slovenca pod štev. 12.129. OGLJA 210 meterskih stotov — proda S. Kogcl-ik, Šoštanj (Slov.), žel. postaja. al 1 /.a dežnike, prodstavkr k peči-m posode z> pre mog, kurilne gTniture dimne cevi 11 dimna to-lena železne pe i in štp dilniki najcei.eje pri Fr.S upka.že?ezn n< Lubtjana, Gospi jvetska c Rusko-švedske galoše in snežni čevlji Moški boks čevl ji po 180 Din pri JANKO KOS, »stan in dom« — Ljubljana. Iščemo strojnika k motorju ki je deloval žc več let na parnih žagah. Reflek-tantje nai dopošliejo svoje ponudbe s pogoji in in spričevali na podpisano tvrdko. - Službeno mesto sc nastopi lahko takoj. — Trgov ko industrijsko podjetje. KUHPNO MASLO na veliko in malo, rozine, moko in vso špecerijo za Božič kupiš najbolje pri tvrdki Iv. Kralj, I.iubljana, Stari trg 30. Svi že na fmp šf, norveško ritofe o fe iz okorne dr G. Piccoli-.ia v L ubrani se pr pop ča bled ni. slabotn m osebam Tvrdka A. VOLfo HiOnana. Kesnev« cesin 1 nudi nalcenole vse vrste ušenlčno moko in drutrt mlevske zdelke /.ohieva 1.0 cenik ki krepi m zdravi želodec Zahva'a Za mnogoštevilne izraze iskrenega sočutia povodom smrti našega nepozabnega očeta, starega očeta in tasta, gospoda Ivana Šušteršica za poklonjeno cvetje in venec ter za nad vse mnogohrojno čaščeče spremstvo na njegovi zadnji poti, sc vsem prav prisrčno zahvaljujemo. Posebci nas veže dolžnost zahvaliti se zastopnikom raznih društev in korporacij, načelstvu in vsem članom Zadruge iz-voščkov za ljubeznivo pozornost in za polnoštevilno udeležbo pri pogrebu ter pevskemu zboru Krakovo-Trnovo za prelepi, tolažbe polni žalostinki. V Ljubljani, dne 11. novembra 1928. Žalujoči ostali. J1 ■js, so nenadkriljivi Pridobivatte novih naročnikov! Globoko potrtega srca naznanjam v svojem kakor tudi v imenu svojega sina in vseh drugih sorodnikov, da je gospa Nancy Blaha pL Olbor preminula po kratki, mučni bolezni. Sv. maša zadušnica se jc darovala dne 10. decembra 1928 ob 8 v tukajšnji samostanski cerkvi. Maribor, dne 11. decembra 1928. Edvard pl, Blaha-Olbor. Ir SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NCtll 1'0 IZRKDNO DOODN1H CENAH KNJSGOVEZNfcCA K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULtOA 6 (t. NADSTROPJU Ei H