Poštnina plačana v gotovini. K RALJ EVINA JUGOSLAVIJA SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Izhaja vsako sredo id soboto. — Naročnina: mesečno din 16’—, četrtletno din 48'—, polletno din 96’—, celoletno din 192’—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52. 15. kos. V LJUBLJANI dne 22. februarja 1939. Letnik X« V S K B i N A 87. Ukaz kraljevskih namestnikov o pričetku sej narodne skupščine. 88. Ukaz kraljevskih namestnikov o pričetku 6ej senata. 89. Pravilnik o opravljanju natečajev za izdelavo osnutkov (idejnih skic) za javne zgradbe in o pravicah udeležencev (natečajni pravilnik). 90. Pravilnik o načinu bilansiranja vrednostnih papirjev, v katere so naložene matematične rezerve. 91. Odločba o določanju osnove (količine) za pobiranje uvoz-niškega prispevka za tekoča goriva. 92. Popravek v pravilniku o uporabljanju 6redstev sklada za podpiranje zadružništva. 93. Popravek v uredbi o spremembi zakona o opojnih drogah. 94. Pravilnik o upravljanju in uporabljanju banovinskega ribar-skega sklada dravske banovine. 95. Spremembe v 6taležu državnih in banovinskih uslužbencev v območju dravske banovine. Zakoni in kraljevske uredbe. 87. V imenu Njegovega Veličanstva Petra II., po milosti božji in narodni volji kralja Jugoslavije. Kraljevski namestniki so na predlog predsednika ministrskega sveta in ministra za notranje posle na podstavi čl. 32. ustave in po zaslišanju ministrskega sveta sklenili in odločajo:* Seje narodne skupščine, sklicane na izredno zasedanje za dan 16. januarja 1939., se začnejo dne 16. februarja 1939. s čitanjem tega ukaza. Predsednik ministrskega sveta in minister za notranje posle naj izvrši ta ukaz. V Beogradu dne 16. februarja 1939.; št. 900. Pavle s. r. Predsednik ministrskega sveta in minister za notranje posle Dragiša J. Cvetkovič s. r. Dr. R. Stankovič s. Dr. I. Perovič s. r. Predsednik ministrskega sveta in minister za notranje posle Dragiša J. Cvetkovič s. r. (Slede podpisi ostalih ministrov.) * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 17. februarja 1939., št. 37. 88. V imenu Njegovega Veličanstva Petra II., po milosti božji in narodni volji kralja Jugoslavije. Kraljevski namestniki so na predlog predsednika ministrskega sveta in ministra za notranje posle na podstavi čl. 32. ustave in po zaslišanju ministrskega sveta sklenili in odločajo:* Seje senata, sklicane na izredno zasedanje za dan 16. januarja 1939., se začnejo dne 16. februarja 1939. s čitanjem tega ukaza. Predsednik ministrskega sveta in minister za notranje posle naj izvrši ta ukaz. V Beogradu dne 16. februarja 1939.; št. 899. Pavle s. r. Predsednik ministrskega sveta in minister za notranje posle Dragiša J. Cvetkovič s. r. Dr. R. Stankovič s. r. Dr. I. Perovič s. r. Predsednik ministrskega sveta in minister za notranje posle Dragiša J. Cvetkovič s. r. (Slede podpisi ostalih ministrov.) * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z 17. februarja 1939., št. 37. dne Uredbe osrednje vlade. 89. Na podstavi §§ IS. in 121. zakona o pooblaščenih inženirjih predpisujem na predlog Zveze inženirskih zbornic tale pravilnik o opravljanju natečajev za izdelavo osnutkov (idejnih skic) za javne zgradbe in o pravicah udeležencev (natečajni pravilnik).* I. Splošne določbe. Clen 1. Namen natečaja je, da se doseže v praktičnem, ekonomskem in estetskem pogledu najboljša rešitev postavljene naloge. člen 2. Za objekte večjega arhitektonskega ali urbanističnega pomena se sme z uredbo o izvajanju regulacijskega načrta postaviti razpis natečaja za obvezen pogoj. Člen 3. Določbe tega pravilnika so obvezne za vsakega razpisovalca, člana razsodišča in udeleženca na ozemlju kraljevine, najsi gre za privatno ali javno zgradbo ali za kakršno koli tehnično delo. II. Vrsta natečajev. Člen 4. Natečaji so lahko splošni ali ožji. Splošni natečaji so lahko jugoslovanski, vseslovanski ali mednarodni. Člen 5. Splošnih natečajev se smejo udeleževati vsi inženirji tiste stroke, iz katere je razpisan natečaj, kakor tudi osebe po odst. 1. in 3. § 41. in odst. 2. § 46. zakona o obrtih, če je natečaj iz njih stroke, in to: 1. jugoslovanskih natečajev, če so državljani kraljevine Jugoslavije, ne glede na prebivališče; 2. vseslovanskih, če so slovanske narodnosti, ne glede na državljanstvo; 3. mednarodnih, ne glede na državljanstvo in narodnost. Ožji natečaj se lahko opravi sam6 po opravljenem splošnem natečaju, a po določbah tega pravilnika. Člen 6. če predloži več udeležencev skupen osnutek, mora vsak posamezni udeleženec spolnjevati natečajne pogoje in pogoje tega pravilnika. Sodelavci, označeni od posameznih udeležencev kot takšni, ni da bi morali spolnjevati pogoje iz člena 5. tega pravilnika; vendar so zanje obvezni pogoji iz Člena 8. Člen 7. Če so obsežena v kakem natečaju dela iz več strok, je zaželeno sodelovanje ustreznih strokovnjakov. • »Službene novine kraljevine Jugoslavije« i dne 13. oktobra 1938u it. 234/LXX/558t Če bi se izrečno zahtevalo sodelovanje drugih strokovnjakov, se mora kvalifikacija sodelavcev v razpisu natečaja naglasiti. Člen 8. Natečaja se ne morejo udeleževati ne sodelovati v kakršni koli obliki: 1. osebe, ki so v kakršni koli obliki sodelovale v pripravljalnih delih natečaja; 2. člani razsodišča in njih namestniki; 3. poročevalec razsodišča; 4. osebe, ki so z osebami, navedenimi v prednjih točkah pod 1., 2. in 3., v razmerju družbenika, rodbinskega člana, uradnika privatne pisarne ali asistenta. III. Sestava razsodišča. Člen 9. Razsodišče sestoji po važnosti objekta iz treh ali več članov; vendar mora biti njih število vselej liho (neparno). Če sestoji razsodišče iz treh članov, se mora določiti tudi enako število namestnikov. Če so člani več ko trije, ni treba, da bi bilo število namestnikov enako številu članov. Člane razsodišča in njih namestnike določi razpisovalec natečaja. En član mora biti oseba, ki jo predlaga pristojna inženirska zbornica. Vsekakor pa mora imeti večina članov razsodišča ustrezno tehnično strokovno izobrazbo. Člen 10. Poleg navedenega števila članov razsodišča in namestnikov je treba imenovati tudi poročevalca razsodišča. Tudi poročevalca imenuje razpisovalec natečaja. Člen 11. Člani razsodišča, namestniki in poročevalec morajo, preden začno poslovati, izjaviti, da prevzemajo dolžnost in da se bodo pri svojem poslovanju strogo ravnali po predpisih tega pravilnika. Pozneje se sestava razsodišča ne sme spreminjati. Člen 12. Člani razsodišča si izvolijo skupno z namestniki predsednika z večino glasov. Če bi dobila dva kandidata enako število glasov, velja za izvoljenega kandidat, ki je po letih prakse starejši. Člen 13. Z izjavo po členu 11. se odpovedo člani razsodišča, njih namestniki in poročevalec vsakemu nadaljnjemu delu pri izdelavi načrtov, vodstvu ali nadzorovanju gradnje, ki je predmet natečaja. Člani razsodišča, namestniki in poročevalec pa smejo biti pri velikih nalogah zastopniki ali poverjeniki razpisovalca, t. j. člani in posvetovalni organ strokovnega odbora. Določbe tega člena se ne nanašajo na člane razsodišča, namestnike in poročevalca — državne ali banovinske uradnike, kadar se udeležujejo po službeni dolžnosti nadaljnjega dela pri izdelavi načrtov, vodstvu ali nadzorovanju gradnje, ki je bila predmet natečaja. Člen 14. Člani razsodišča, njih namestniki in poročevalec so dolžni strogo varovati tajnost dela iu razprav razsodišča- Obvestila in pojasnila o predmetu natečaja sme dajati v prvi polovici roka samo razpisovalec, in to samo na pismeno zahtevo s pismenim odgovorom. Take pismene odgovore daje razpisovalec po predhodno dobljenem mnenju razsodišča; toda vsak tak odgovor se mora razmnožiti in vročiti vsem tistim, ki so vzeli razpisne podatke. Člen 15. Članom razsodišča, namestnikom in poročevalcu gre za delo nagrada po pravilniku o nagradah pooblaščenih inženirjev, če ni drugače določena. IV. Razpis natečaja. Člen 16. Razpis natečaja mora obsegati: A. Pogoje natečaja, in to: 1. podatke o razpisovalcu (člen 17.); 2. nalogo natečaja; 3. vrsto natečaja (člen 18.); 4. podatke o razsodišču (člen 19.); 5. znesek in število nagrad kakor tudi zavezo za njih izplačilo (člen 20.); 6. zavezo, da se poveri izvršitev (člen 23.); 7. lastnino natečajnih del (člen 23.); 8. kraj in čas izročitve (člen 24.); 9. oznamenovanje natečajnih del (člen 25.); 10. število in vrsto zahtevanih načrtov in ostalih del (člen 26.); 11. zavezo, da se dela vrnejo (člen 27.); 12. obveznost tega pravilnika za razpisovalca, razsodišče in udeležence natečaja (člen 28.); 13. tehnični program (člen 29.). Člen 17. Razpisovalec natečaja je tista fizična ali pravna oseba, ki z ustrezno objavo povabi strokovnjake na natečaj. Podatki o razpisovalcu morajo vsebovati razločno navedeno ime, poklic in sedež razpisovalca ali njegovega pooblaščenca. Člen 18. V razpisu je treba navesti vrsto natečaja in omejitve glede sodelovanja. Če se namerava razpisati po splošnem natečaju tudi še naknadni ožji natečaj, je treba to v razpisu splošnega natečaja posebej izreči in navesti natančne pogoje za sodelovanje, udeležencev pri obeh natečajih. Člen 19. Podatki o razsodišču morajo obsegati imena članov razsodišča, njihovih namestnikov in poročevalca kakor tudi rok za izrek in objavo odločbe razsodišča. Člen 20. Celotni znesek vseh nagrad se določi po važnosti in obsegu naloge in mora bili enak vsaj trikratnemu znesku, ki bi za izdelavo osnutka (idejne skice) odpadel na isti posel po pravilniku o nagradah za delo pooblaščenih inženirjev. Nagrade morajo biti najmanj tri. Prva nagrada mora znašati najmanj 30% skupne vsote, poslednja pa najmanj 3%. Ostale nagrade določi razsodišče po svoji izprevidnosti. Razsodišče mora vse-kdar z zaporednimi številkami določiti vrednost nagra-ienik del Vsota, določena za nagrade, se mora izplačati v celoti, razen če je število udeležencev manjše od števila določenih nagrad. Razsodišče sme izdati za nekatera dela pohvalno priznanje. Člen 21. Če se določa v razpisu natečaja tudi ožji natečaj, se navede samo celotna vsota za nagrade. Da se izbere udeleženec za sodelovanje pri ožjem natečaju, velja kot nagrada; za nagrade določena vsota pa se mora po opravljenem ožjem natečaju razdeliti na enake dele po številu udeležencev, izbranih za ožji natečaj. Člen 22. Dodeljene nagrade izplača razpisovalec nagrajenim udeležencem najkasneje v mesecu dni, ko izda razsodišče svojo odločbo. Člen 23. Z razpisom natečaja se razpisovalec zaveže, da poveri avtorju s prvo nagrado izdelavo projekta za izvršitev in nadzorovanje gradnje. Če razpisovalec od nameravane gradnje sploh odstopi, preneha z izplačilom določene nagrade vsaka njegova nadaljnja obveznost nasproti avtorju s prvo nagrado. Če bi poveril razpisovalec izdelavo projekta za izvršitev in nadzorovanje gradnje po prvonagrajenem delu komu drugemu, ne pa avtorju s prvo nagrado, je dolžen le-tega odškodovati z dvakratnim zneskom avtorske pravice za tako delo po pravilniku o nagradah. Prav tako je razpisovalec, če bi začel nameravano gradnjo po kakem drugem projektu, ne pa po prvo-nagrajenem, dolžen izplačati avtorju s prvo nagrado isto odškodnino, kakor po prednjem odstavku. Če je avtor s prvo nagrado oseba, ki po zakonu nima pravice, projektirati in nadzorovati to delo, mu je razpisovalec dolžen izplačati vrednost avtorske pravice za tako delo po pravilniku o nagradah, najsi se izvršuje prvonagrajeno delo ali pa kakšno drugo. Če je razpisovalec natečaja država ali samoupravna ustanova, ki ima po svojem službenem ustroju strokovno osebje za projektiranje in nadzorovanje te vrste tehničnega dela, ni taka ustanova zavezana poveriti izdelavo projekta za izvršitev in nadzorovanje avtorju s prvo nagrado; vendar mu mora izplačati vrednost avtorske pravice jx) pravilniku o nagradah pooblaščenih inženirjev. Prav tako je taka ustanova, če bi izvrševala nameravano gradnjo po kakem drugem delu, ne pa po prvonagrajenem, dolžna izplačati avtorju s prvo nagrado vrednost avtorske pravice po pravilniku o nagradah pooblaščenih inženirjev. Člen 24. Kraj in rok za izročitev natečajnih del morata biti v razpisu natančno določena. Udeleženci natečaja morajo izročiti svoja dela na določenem kraju ali pa po pošti najkasneje do določenega dneva in določene ure. Nepravočasno izročena dela se smejo samo teda j upoštevati, če se dokaže, da zakasnitev ni nastala po udeleženčevi krivdi. Rok za izročitev je treba določiti po velikosti in vrsti naloge; vendar ne sme rok biti krajši od tridesetih dni od dne objave natečaja. Ze objavljeni rok za izročitev del ni dovoljeno skrajševati. Podaljšati se more rok samo, če se podaljša preden pretečo prva tretjina določenega roka. Člen 25. Vsak sestavni del natečajnega dela mora biti ozna-menovan z geslom v zgornjem desnem voglu. Izročenemu delu mora priložiti vsak udeleženec dve zaprti neprosojni ovojnici, oznamenovani z istim geslom; v eni je avtorjevo ime, v drugi pa naslov, na katerega naj se delo vrne. Člen 26. Število, vrsta in merilo zahtevanih načrtov morajo biti v razpisu natančno določeni; prav tako je treba navesti, ali in kakšne priloge naj se prilože (opis zgradbe, obrazložitev osnutka, proračun stroškov itd.). Obseg zahtevanega dela je treba omejiti na najpotrebnejše: kar je nujno potrebno, da morejo strokovnjaki v razsodišču udeleženčevo zamisel v vsakem pogledu zanesljivo oceniti. Prav tako je treba naznačiti tudi enakost opreme načrta. Merilo skic mora biti 1 :200. Pri zelo majhnih objektih ali spomenikih in podobnih tehničnih delih se sme zahtevati tudi večje merilo, pri zelo obsežnih objektih pa tudi manjše. Posamezni detajli, če so potrebni za popolnejšo oceno zamisli, se smejo zahtevati v večjem merilu, vendar se nikoli ne smejo zahtevati že izdelani izvršitveni načrti. Če se zahteva perspektiva, je' treba določiti stojišče in merilo. Natečajnim podatkom se mora priložiti fotografija stavbišča, napravljena s tega stojišča. Člen 27. Nagrajena dela, ki si jih udeleženci ne vzamejo v 30 dneh po končani razstavi, vrne razpisovalec udeležencem na naslov, ki so ga navedli. Člen 28. V razpisu mora biti izrečno navedeno, da štejeta razpisovalec in razsodišče ta pravilnik obveznega za sebe; udeleženci pa privolijo z izročitvijo natečajnega dela molčč v pogoje natečaja. Člen 29. Tehnični program mora vsebovati vsa potrebna pojasnila, vse podatke in priloge, in to (kolikor se nanaša na arhitektonski in gradbeni objekt): 1. 1. lego (situacijski načrt) stavbišča v istem merilu, v katerem se zahteva osnutek, z vpisanimi merami in višinskimi kotami, označbo severa, kakovosti tal, stanja visoke podzemne vode in vseh lastnosti stavbišča in okolice, ki bi utegnile vplivati na osnutek. Istočasno je treba opozoriti na najvažnejše krajevne predpise za stavbišča; 2. zahtevane prostore, njih število in morebitne želje glede njih medsebojnega položaja. Posebej je treba naglasiti, ali so potrebne izredne višine prostorov, njih razsvetljava, sončna lega itd.; 3. zlasti je treba kar najnatančneje z opisom seznaniti udeležence z življenjem in poslovanjem, ki bosta v zahtevani zgradbi; 4. gradbeni material se sme posebej določiti samo tedaj, Če po mnenju razsodišča to terjajo tehnične in ekonomske okolnosti. Nikakor pa ne sme biti razlog za izključitev kakega dela iz natečaja, če predvideva in obrazloži udeleženec opravičeno uporabo kakršnega koli drugega materiala; 5. znesek gradbene vsote more izreči razpisovalec za obveznega za vse udeležence samo sporazumno z razsodiščem. Člani razsodišča morajo spraviti razpisovalčevo zahtevo v razpisu v sklad s to vsoto in določiti način izdelave približnega proračuna. II. V programu natečaja za ureditev mest in ustanovitev selišč je treba priložiti razpisu poleg potrebnih položajnih načrtov tudi še: 1. splošni opis zemljišča s potrebnimi podatki (geološkimi itd.); 2. socialno-ekonomske podatke; 3. opis obstoječih občil za zveze v mejah selišča in z okolico kakor tudi želje, kaj naj se na novo postavi, kaj pa od obstoječih zgradb odstrani; 4. opis obstoječih naprav in zgradb z navedbo, katere izmed njih naj se ohranijo; 5. opis novih važnejših zgradb in naprav, ki jih želi razpisovalec dobiti z novo ureditveno (regulacijsko) osnovo; 6. ostale želje, če jih razpisovalec ima, s potrebnimi podatki. III. V programu gradbenih del arhitektonskega značaja se morajo navesti in dati vsi podatki bodisi tehničnega bodisi prometnega ali ekonomskega značaja. IV. V programu natečaja za druge stroke ali za več strok je treba dati udeležencem s tehničnim programom vse podatke, potrebne za njihovo delo. Program mora biti sestavljen tako, da omogoča udeležencu kar najsvobodnejše delo. V. Posebne obveznosti razpisovalca, razsodišča in udeležencev. Člen 30. Razpisovalec je dolžen objaviti natečaj v dnevnikih in strokovnih listih najkasneje 15 dni preden se začno izdajati razpisni podatki. Objava mora vsebovati: 1. podatke o razpisovalcu; 2. nalogo natečaja; 3. vrsto natečaja; 4. sestavo razsodišča; 5. skupno vsoto in število nagrad; 6. kraj in Čas izročitve (natečajni rok); 7. pogoje, kako se dobe podatki s prilogami. Člen 31. Razpisovalec je dolžen objaviti izid natečaja takoj, ko izda razsodišče svojo odločbo, in sicer v istih listih, v katerih je bil natečaj objavljen. Člen 32. Razpisovalec je dolžen na primeren način javno razstaviti vsa dela najdalj 14 dni potem, ko izda razsodišče svojo odločbo. Pri nagrajenih delih je treba navesti imena njihovih avtorjev. Če sledi splošnemu natečaju ožji natečaj, se razstavijo dela šele po opravljenem ožjem natečaju. Razpisovalec je dolžen objaviti čas in kraj razstave v dnevnikih. Na razstavi mora biti tudi nekoliko primerkov razpisa natečaja in zapisnika razsodišča z oceno del. Člen 33. Razpisovalec da vsakemu udeležencu po en prepis zapisnika razsodišča, in sicer avtorjem nagrajenih del, ko jim izplača nagrade, ostalim pa, ko jim dela vrne. Člen 34. Razpisovalec sme zahtevati odškodnino za razpisne podatke. Razpisovalec je dolžen poslati brezplačno in brez obvezne vrnitve po en primerek razpisnih podatkov vsem inženirskim zbornicam in društvom v treh dneh po objavi v smislu člena 30. tega pravilnika. Člen 35. Razpisovalec jamči, če bi se prejeto delo zgubilo, in mora v takem primeru izplačati lastniku polovico najmanjše nagrade. Člen 36. Sprememba pogojev in programa natečaja ni dopustna, dokler natečaj teče, razen v primeru, navedenem v členu 14. Člen 37. Udeleženci se s samim sodelovanjem pri natečaju brezpogojno podrede odločbi razsodišča, kolikor gre za strokovno mnenje razsodišča. VI. Postopek razsodišča. Člen 38. Prispela dela se sprejemajo samo v zapečatenih ovojih in se oznamenujejo z zaporednimi številkami. Člen 39. Razpisovalec skliče razsodišče. Ovoje odpre poročevalec vpričo celotnega razsodišča in je osebno odgovoren za osnutke, dokler ne začne razsodišče poslovati; poročevalec sestavi seznam A po zaporednih številkah z gesli posameznih del in parafira s predsednikom vsako delo. Člen 40. Predsednik razsodišča hrani seznam A in ovojnice z imeni udeležencev in naslovi, na katere naj se dela vrnejo, ob lastni odgovornosti popolnoma tajne do konca natečaja, zložene in zapečatene v enem ovoju. Člen 41. Poročevalec mora hraniti prejeta dela v za to določenem prostoru. V ta prostor smejo vstopati, dokler se razsodišče ne snide, samo poročevalec in pa pomožno osebje, vendar le-t6 vselej le vpričo njega. Poročevalec jamči moralno za njemu poverjeno tajnost poslovanja, za sebe in za svoje pomožno osebje. Člen 42. Poročevalec je dolžen izločiti iz posameznih del (elaboratov) vse načrte, ki po merilu ne ustrezajo zahtevam razpisa, in jih vpisati v seznam E, kakor tudi vse tiste priloge in načrte, ki po razpisu niso zahtevani. Člen 43. Poročevalec pregleda po navodilih razsodišča dela glede formalnih zahtev tehničnega programa in vpiše svoje pripombe v aezuum B, v katerem so dela razvršče- na po zaporednih številkah z navedbo gesel. Te pripombe ne smejo vsebovati nikako kakovostno oceno. Poročevalec je dolžen izdelati toliko kopij seznama B, kolikor je članov razsodišča. Člen 44. Ne upoštevajo se: 1. osnutki, katerih avtor je kakor koli očitno skušal razodeti svojo osebo ali skušal vplivati na razsodišče; 2. osnutki, ki v toliki meri ne ustrezajo formalnim zahtevam programa in pogojem razpisa, da za nadaljnje ocenjevanje niso upoštevni. Razlogi za izključitev teh del se morajo za vsako delo posebej opirati na očividne činjenice in jih je vpisati v zapisnik razsodišča. Člen 45. Pri splošnem natečaju sme udeleženec ne glede na predpisane pogoje predložiti delo, ki se načeloma oddaljuje od postavljenega programa in rešuje nalogo povsem individualno; vendar mora tako delo vidno ozna-menovati, da je izročeno >izven natečaja«. Taka dela ni-, majo pravice do nagrade, se pa kljub predpisom člena 23. pravilnika lahko priporočijo za izvršitev; lahko se pa priporočijo tudi za odkup izven določene skupne vsote nagrad. Člen 46. Namestniki sodelujejo pri vsem poslovanju razsodišča; glasovalno pravico pa imajo šele, če rednega člana nadomeščajo. Člani razsodišča in namestniki sodelujejo pri sestavi programa in pogojev natečaja. Predsednik razsodišča kakor tudi člani so odgovorni, da se opravlja ocenjevanje po tem pravilniku. Poročevalec mora biti strokovnjak v stroki razpisanega natečaja. Poročevalec ni član razsodišča, mora pa, brez glasovalne pravice, prisostvovati sejam razsodišča. Člen 47. Ocenja se tako, da se najprej izključijo očitno slaba dela, nato pa po nadrobnem pregledu ostala, relativno slabša. Za izključitev je potrebna vsaj večina dveh tretjin glasov. Razlogi izključitve se morajo vpisati v zapisnik. Preostala dela mora razsodišče temeljito pregledati in proučiti in spraviti z nadaljnjo izločitvijo njih število na približno dvakrat toliko, kolikor je nagrad. Za izločitev je potrebna relativna večina glasov in se mora izločitev za vsako delo posebej zapisniško obrazložiti. Razsodišče mora v zapisniku predhodno določiti način ocenjevanja. Delo ocenjevanja natečajnih del, kot najodgovornejši del poslovanja pri natečajih, se mora opravljati z največjo vestnostjo. Razsodišče se mora opirati pri svojem delu predvsem na realne kvalitete (stvarnim razmeram ustrezajoče kakovosti) predloženih del in na možnost izvršitve idej glede na postavljene pogoje natečaja. Če razsodišče spozna, da ne ustreza nobeno delo postavljeni nalogi niti s 75 %, sme skleniti, da se prva nagrada nobenemu delu ne podeli. V takem primeru s«, poveča število Ostalih nagrad in se porazdeli vsota, določena za prvo nagrado, na te nove nagrade. Člen 48. O podelitvi nagrad in pohvalnih priznanj se odloča z relativno večino glasov in se ti sklepi vpišejo v zapisnik. Člen 49. Ko je vse delo končano in zapisniško ugotovljeno, odpre poročevalec ovojnice z imeni avtorjev nagrajenih del, ki se vpišejo obenem z gesli v zapisnik vpričo vseh članov razsodišča. Imena avtorjev pohvaljenih del se objavijo samo po predhodni pritrditvi avtorjev. Člen 50. če se pri odpiranju ovojnic z imeni avtorjev ugotovi, da avtor kakega dela po predpisih zakona in tega pravilnika ni bil upravičen, udeležiti se natečaja, se njegovo delo izloči, na njegovo mesto pa stopi naslednji po vrsti. Avtor dveh ali več osnutkov ima pravico samo do ene nagrade. To velja tudi za primer, da se avtor enega dela pojavi tudi kot soudeleženec drugega dela. Člen 51. Zapisnik razsodišča mora biti verna in jasna slika njegovih sklepov; vsak sklep pa mora biti strokovno obrazložen. Zapisnik podpišejo vsi člani in ga prevzame razpisovalec na posebno potrdilo. Člen 52. Ta pravilnik spreminjati in dopolnjevati kakor tudi dajati o njem potrebna pojasnila in tolmačenja je pristojen minister za gradbe. Člen 53. Ta pravilnik stopi v veljavo in dobi obvezno moč z razglasitvijo v »Službenih novinah«. ,V Beogradu dne 11. oktobra 1938.; M. G. št. 42.842. Minister za gradbe Dobrivojc Stošovič s. r. -■M ■ M « — 90. Na podstavi § 8., odst. 4., uredbe o nadzorstvu nad zavarovalnimi podjetji predpisujem sporazumno z ministrom za finance tale pravilnik o načinu bilansiranja vrednostnih papirjev, v katere so naložene matematične rezerve.* Člen 1. Če je zavarovalno podjetje vrodnostne papirje, v katere so po § 8., odst. 1., t. a), b), c) in č), uredbe o nadzorstvu nad zavarovalnimi podjetji naložene matematične rezerve, izkazalo v bilanci z večjo ali manjšo vrednostjo kot v predhodni bilanci, ne sme vknjižiti to razliko na račun zgube in dobička, marveč na račun »rezerve za pokrivanje tečajnih zgub pri vrednostnih papirjih, v katere so naloženo matematične rezerve«. Člen 2. (*) Kolikor »rezerva za pokrivanje tečajnih zgub pri ■vrednostnih papirjih, v katere so naložene matematične rezerve,« ne zadošča za pokritje razlike, nastale zato, ker so papirji, navedeni v členu 1., izkazani v bilanci z • »Službene novtne kraljevine Jugoslavije« z dne 9. februarja 1939., št. 30/VIII/59. — Uredbo o nadzorstvu nad zavarovalnimi podjetji gl. »Službeni list« št. 150/22 Is L 1937, manjšo vrednostjo kot v predhodni bilanci, je vknjižiti razliko na druge rezerve za pokrivanje tečajnih zgub; če pa te rezerve ne zadoščajo, se pokrije iz Čistega dobička, ki ga je doseglo zavarovalno podjetje v celotnem svojem poslovanju za to leto. (3) Če se razlika tudi s poslovnim čistim dobičkom za to leto ne more pokriti, se izkažejo vrednostni papirji, omenjeni v členu 1., v bilanci po tečaju, ki je dobljen z zmanjšbo razlike iz sredstev, navedenih v prednjem odstavku. Člen 3. Vrednostni papirji, v katere so po § 8., odst. 1., t. a), b), c) in č), uredbe o nadzorstvu nad zavarovalnimi podjetji naložene matematične rezerve, se nikoli ne smejo izkazati v bilanci po vrednosti, ki bi presegala njih imensko vrednost. Člen 4. Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«. V Beogradu dne 1. februarja 1939.; II. št. 3678/k. Minister za trgovino in industrijo Kabalin s. r. 91. Odločba o določanju osnove (količine) za pobiranje uvozni-škega prispevka.* Na podstavi § 36. uredbe o tekočem gorivu** je izdal minister za finance na predlog samostalne uprave državnih monopolov M. št. 1570/1 z dne 31. januarja 1939. pod št. 3105/1 z dno 2. februarja 1939. odločbo tčle vsebine: »Pri pobiranju uvozniškega prispevka za vse vrste tekočega goriva se uporabljajo povsem carinski predpisi za določanje količine in se pobira prispevek na tiste množine tekočega goriva, na katere se pobirajo carina in ostale carinske davščine po zadevnih carinskih predpisih.« Iz pisarne uprave državnih monopolov, oddelka za tekoče gorivo, dne 8. februarja 1939.; M. št. 8799/VI. 92. Popravek v pravilniku o uporabljanju sredstev sklada za podpiranje zadružništva.f V pravilniku o uporabljanju sredstev sklada za podpiranje zadružništvn,+f objavljenem v »Služb, novinah« št. 28/VII z dne 7. februarja t. 1., je treba vpisati tčle popravke in vrinke: (1. do 6.: Izpuščeno, ker brez pomena za prevod.) 7. V členu 14., odst. 3., pravilnika je v četrti vrsti namesto »ministrstvo« prav: »minister«. Iz pisarne ministrstva za kmetijstvo v Beogradu dne 8. februarja 193».; št. 86.680-V/88. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dna 10. februarja 1939., št. 31. ** »Službeni list« št. 478/79 iz 1. 1938. t »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 14. februarja 1939., št. S4/IX/70. It. >Služboni list« št. 78/13 k 1. 1939. 93. Popravek v uredbi o spremembi zakona o opojnih drogah.* V »Službenih novinah« št. 287/LXXXV z dne 14. decembra 1938. je natisnjena uredba, s katero se spreminja in dopolnjuje zakon o opojnih drogah z dne 30. oktobra 1931.** V besedilu uredbe, ki je natisnjena v tej številki »Službenih novin«, v členu 1. uredbe, § 18., odstavek (*), v šesti vrsti je za »notranje posle« izpuščeno: »in zunanje posle«, kakor se glasi izvirnik uredbe. Iz ministr«tva za trgovino in industrijo, oddelka za zunanjo trgovino, v Beogradu dne 7. februarja 1939.; P. št. 4722/S. Banove uredbe. 94. III. št. 1970/1. Na osnovi § 52., odst. 3., zakona o sladkovodnem ribarstvu, §§ 19., 27. in 28. zakona o. banski upravi in v zvezi z banovo odločbo z dne 18. avgusta 1.1., III. št. 1970/1, predpisujem tale pravilnik o upravljanju in uporabljanju banovinskega ribar-skega sklada dravske banovine. Clen 1. Z banovinskim ribarskim skladom razpolaga ban. Člen 2. Gotovina tega sklada se donosno nalaga pri Hranilnici dravske banovine. Člen 3. Dohodki tega sklada so: 1. dohodki od ukoriščanja ali zakupa banovinskih ribarskih okrajev in odsekov (§ 21. zakona o sladkovodnem ribarstvil); 2. dohodki od ribolovnih dovolilnic, ribarskih izkaznic in ribolovnic; 3. dohodki od banovinskih umetnih ribnikov, ribjih razplojevališč in gojišč za razne sladkovodne živali, kolikor ban ne odredi, da te as ta nov e vse te dohodke samostojno pobirajo in uporabljajo za svoje potrebe; 4. dohodki od strokovne tehnične izdelave projektov in načrtov za ribarstvo, za umetne in poluinetne tehnične objekte v zvezi z ribaritvom itd. za potrebe zasebnikov, kakor tudi za voditev takih del; ban odredi po potrebi takse za ta dela; 5. denarne kazni in izkupiček za zaplenjene ribe in vibarsko orodje po določbah zakona o sladkovodnem ribarstvu; 6. zapadle varščine; 7. imovina obstoječega ribarskega sklada kraljevske banske uprave dravske banovine; 8. ribarski prispevki (§ 23. zak. o sladkovodnem ribarstvu); * »Službene novine kraljevine Jugoslavije* t dne 14. februarja 1939., št. 84/IX/89. *’ »Službeni liak it. 626/108 it L 198^ 9. ostali dohodki, določeni z zakonom o sladkovod* nem ribarstvu; 10. morebitni izredni dohodki; 11. obresti od naložene gotovine tega sklada. Člen 4. Gotovina tega sklada se sme uporabljati samo za pode pospeševanja in za potrebe ustroja, podpiranja in urejanja ribarstva dravske banovine, zlasti: 1. za namene, določene s § 41., odst. 1., zakona o sladkovodnem ribarstvu; 2. za postavitev postaj ali zavodov za proučevanje ribarstva po določbah § 47., odst. 1., zakona o sladkovodnem ribarstvu, kakor tudi za proučevanje ribarstva v državi, zlasti v banovini, kakor tudi v inozemstvu; 3. za organizacijo nadzorstva nad izvrševanjem ribolova (§ 71., točka 2., zakona o sladkovodnem ribarstvu) in za osebne in materialne izdatke za opravljanje ribar-ske policijske službe; 4. za nabavo materiala in inventarja, potrebnega za opravljanje ribarske službe; 5. za nabavo strokovnih knjig in časopisov iz ribarstva, za odkup in tiskanje takih rokopisov’, za podpiranje strokovnega tiska, kakor tudi za tiskanje potrebnih obrazcev; 6. za osebne izdatke za plačevanje začasnega osebja za delo pri ribarstvu, kakor tudi za dajanje podpor in nagrad za delo pri organizaciji in pospeševanju ribarstva in za izdelavo načrtov za ribarstvo; 7. za opravljanje vseh poslov, potrebnih za uveljavitev zakona o sladkovodnem ribarstvu; 8. za povračilo potnih stroškov ali za plačevanje potnih pavšalov po vseh poslih ribarstva osebam, ki jih odredi kraljevska banska uprava; 9. za stroške, združene s knjigovodstvom tega sklada. 10. 10 % vseh dohodkov tega sklada, doseženih v koledarskem letu, se mora najkasneje do 15. januarja uaslednjega leta poslati Državni hipotekarni banki v Beogradu v korist sklada za pospeševanje ribarstva pri ministrstvu za kmetijstvo. Hkrati se mora ministrstvu za kmetijstvo poslati poročilo o poslani vsoti in izpisek dohodkov in izdatkov v minulem koledarskem letu, kakor tudi stanje na dan 31. decembra minulega leta. Člen 5. Iz gotovine tega sklada se odplačujejo posojilo in obresti zanje, v kolikor bi se tako posojilo dobilo iz sklada za pospeševanje ribarstva pri ministrstvu za kmetijstvo. Do končne poravnave tega posojila se mora ob izplačevanju izdatkov iz sklada paziti na to, da se zavaruje znesek, ki je potreben za odplačilo tega posojila in obresti zanje. Člen G. Knjigovodstvo sklada vodi finančni oddelek kraljevske banske uprave. Vse izvirne listine, po katerih se odrejajo izplačila iz sklada, kakor tudi vsa poročila o poslanih dohodkih v korist sklada se hranijo pri knjigovodstvu sklada. Člen 7. Z denarjem, vplačanim v korist sklada, se ravna kakor z banovinskimi proračunskimi sredstvi. Kmetijski oddelek sestavi pravočasno letni proračun dohodkov in izdatkov sklada. To določbo pa je treba začeti uporabljati šele s proračunskim letom 1943 /44., a 'o takrat se izplačujejo izdatki v mejah doseženih dohodr koi la £9 Izkazani potrebi. Člen 8. Izdatki v breme sklada se izplačujejo na podstavi banove odločbe. Ban sme pooblastiti načelnika kmetijskega oddelka, da ta odreja izplačila iz tega sklada v mejah, v katerih je pooblaščen da odreja izplačila iz sredstev banovinskega proračuna. Izdatki osebnega značaja, podpore in nagrade se smejo izplačevati samo po odločbi bana. ' Člen 9. V sklad se stekajo dohodki, našteti v čl. 3., od dneva 'ustanovitve tega sklada. Člen 10. Ta pravilnik slopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine.« V Ljubljani dne 18. avgusta 1938. Ban: I)r. Natlačen s. r. Ta pravilnik je odobril g. minister za notranje posle na osnovi § ‘28. zakona o banski upravi in sporazumno z gg. ministroma za finance in za kmetijstvo z odločbo z dne 27. decembra 1938., III. št. 40.110. 95. Spremembe v staležu drž. in banovinskih uslužbencev v območju dravske banovine. A. Državni uslužbenci. Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 31. januarja 1939., I. št. 1587/1, je bil postavljen Kafol D u š a n , uradniški pripravnik pri sreskem načelstvu v Škofji Loki, za podgozdarja III. razreda — uradnika X. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu. * Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 23. januarja 1939., I. št. 190/1, je bil Gorše Robert, policijski stražnik-pripravnik pri upravi policije v Ljubljani, postavljen za policijskega stražnika III. razreda v 111. |>oložajni skupini zvaničnikov. Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 24. januarja 1939., I. št. 538/1, je bil K a c i-j a n Rudolf, policijski stražnik-pripravnik pri policijskem komisariatu na Jesenicah, postavljen za i>oli-cijskega stražnika III. razreda v 111. položajni skupini zvaničnikov. Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 23. januarja 1939., I. št. 192/1, je bil Kravcar Janez, policijski stražnik-pripravnik pri upravi policije v Ljubljani, postavljen za policijskega stražnika III. razreda v III. položajni skupini zvaničnikov. Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 23. januarja 1939., I. št. 193/1, je bil Levstek Ivan, policijski stražnik-pripravnik pri upravi policije v Ljubljani, postavljen za policijskega stražnika lil. razreda v III. položajui skupini zvaničnikov. Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 23. januarja 1939., I. št. 277/1, je bil Mežek Andrej, policijski stražnik-pripravnik pri upravi policije v Ljubljani, postavljen za policijskega stražnika III. razreda v 111. položajni skupini zvaničnikov. Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 23. januarja 1939., I. št. 197/1, je bil Miš j a k Josip, policijski stražnik-pripravnik pri upravi policije v Ljubljani, postavljen za policijskega stražnika III. razreda v lil. [toložajni skupini zvaničnikov. Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 23. januarja 1939., I. št. 198/1, je bil Novak Vinko, policijski stražnik-pripravnik pri upravi policije v Ljubljani, postavljen za policijskega stražnika III. razreda v III. položajni skupini zvaničnikov. Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 23. januarja 1939., I. št. 200/1, je bil Perčič Ivan, policijski stražnik-pripravnik pri upravi policije v Ljubljani, postavljen za policijskega stražnika III. razreda v III. položajni skupini zvaničnikov. Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 23. januarja 1939., I. št. 205/1, je bil Vrečar Alojzij, policijski stražnik-pripravnik pri upravi policije v Ljubljani, postavljen za policijskega stražnika III. razreda v III. položajni skupini zvaničnikov. Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 8. februarja 1939., I. št. 1885/1, je bil na osnovi § 104/15 zakona o uradnikih upokojen Zajec Anton, policijski nadstražnik I.a položajne skupine pri predstojništvu mestne policije v Mariboru. Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 23. januarja 1939., I. št. 207/1, je bil Z r n ec Ivan, policijski stražnik-pripravnik pri upravi policije v Ljubljani, postavljen za policijskega stražnika III. razreda v III. položajni skupini zvaničnikov. ♦ Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 8. februarja 1939., I. št. 1832/2, je bil na osnovi § 104/3 zakona o uradnikih upokojen Trk man Alojzi j, cestar-služitelj I. položajne skupine pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Ljubljani. B Banovinski uslužbenci. Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 31. januarja 1939., I. št. 917/1, je bil postavljen i n ž. F u g i n a Edvard, banovinski tehnični svetnik IV/2 položajne skupine pri kraljevski banski upravi v Ljubljani, za banovinskega tehničnega višjega svetnika v IV/1 položajni skupini na dosedanjem službenem mestu. Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 8. februarja 1939, I. št. 2070/1, je bil premeščen po polrebi službe Petrcol Anton, banovinski kmetijski uradnik IX. položajne skupine, od uprave banovinskega posestva na Mali Ix>ki k upravi banovinske trsnice v Virštanj. Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 25. januarja 1939., I. št. 11.271/2—1938, je bil postavljen dr. S e d 1 a č e k Jan, zdravnik združene zdravstvene občine Slatina Radenci in banovinski uradnik VI. položajne skupine, za banovinskega uradnika V. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu. Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani, Tiska in zalaga tiskarna Merkur d, d. v Ljubljani; njen predstavnik; Ottuar Mikulek v Ljubljani, SLUŽBENI UST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Priloga k 15. kosu X. letnika z dne 22. februarja 1930. Razglasi kraljevske banske uprave .VI. No 10/9. 541-3—1 Razpis. Na osnovi zakona o drž. računovodstvu el. 82. do 105. in oddelka B — pogodbe in nabave — se razpisuje pismena ofertna licitacija za dobavo mesa in mesnih izdelkov ter slanine, mleka in mlečnih izdelkov, špecerijskega kolonialnega blaga ter hišnih potrebščin — v kolikor posamezni zavodi gotovih potrebščin ne oskrbujejo v lastni režiji ali jih ne krijejo na drug način — v proračunskem letu 1939./40., to je za dobo od 1. aprila 1939. do 31. marca 1940. za sledeče zavode: 1. Splošna bolnica v Mariboru, 2. Javna bolnica v Celju, 3. Javna bolnica v Murski Soboti, 4. Javna bolnica v Slovenjem Gradcu, 5. Javna bolnica v Brežicah, 6. Javna ženska bolnica v Novem mestu. • 7. Javna bolnica in banovinska hiralnica v Ptuju, 8. Banovinska hiralnica v Vojniku, 9. Banovinsko zdravilišče na Golniku, 10. Gluhonemnica v Ljubljani, 11. Banovinski dečji dom v Ljubljani, 12. Banovinski dečji dom v Mariboru, 13. Zavod za slepo deeo v Kočevju. Licitacija se bo vršila v torek dne 21. marca 1939. ob 11. uri dopoldne v upravni pisarni navedenih zavodov za vsak zavod posebej. Za splošno bolnico v Mariboru in banovini ki dečji dom v Mariboru se vrši skupna licitacija v upravni pisarni bolnice, za gluhonemnico v Ljubljani in banovinski dečji dom v Ljubljani pa le skupna licitacija v pisarni gluho* nemnice. Nadrobni dražbeni in dobavni pogoji 'er izkazi potrebščin vsakega zavoda interesentom na razpolago pri upra-Vl zavoda, ki mu hočejo ponuditi dobavo. Dobavna pogodba se more na vsake 'ri mesece —- 8 dni pred pretekom tromesečja — obojestransko odpovedati, ®'cer se pa avtomatično podaljša za nadaljnje tromesečje. Dobavo je pa treba Ponuditi za vso dobavno dobo. Pogoje in navodila za udeležbo pri “citaciji dajejo interesentom uprave Svodov. ^ralj. banska uprava dravske banovine. V Ljubljani dne 17. februarja 1939. Namestnik bana pomočnik Dr. Majcen s. r. V-No. 358/5. 539-3-1 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za oddajo električnih, plinskih, vodovodnih in > strelovodnih instalacij pri gradnji stanovanjske hiše Poštne hranilnice v Ljubljani I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 20. marca 1939. ob 11. uri dop. v sobi št. 33 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami v sobi št. 13 tehničnega oddelka kraljevske banske uprave v Ljubljani, Gledališka ulica št. 8. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša: din 1. za instalacije vodovoda 355.680'37 2. „ i, plina 232.220'15 3. „ . „ elektrike 177.020 — 4. „ „ strelovoda 7.150'— skupaj 772.070‘52 Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka. Kralj, banska uprava dravske banovine. V Ljubljani dne 17. februarja 1939. V-No. 3*6/18. 505-3—2 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava dravske banovine razpisuje za oddajo dobave in montaže centralne kurjave v poslopju Univerzitetne knjižnice v Ljubljani III. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 13. marca 1939., ob 11. uri dopoldne v sobi št. 4 tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani, Stari trg 34/1. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega uradnega proračuna din 1,700.665'35. Upoštevale se bodo le ponudbe, ki bodo po alternativah: a) z jeklenimi kotli in jeklenimi radiatorji nižje od vsote din 1,445.565-55, b) z litoželeznimi kotli in jeklenimi radiatorji nižje od vsote din 1,462.572-21, c) z jeklenimi kotli ir. litoželeznimi radiatorji nižje od vsote din 1,496.585'51, č) z litoželeznimi kotli in litoželeznimi radiatorji nižje od vsote 1,513.592-17 dinarjev oziroma pri katerih bodo popusti po alternativah a)—č) večji ko 15, 14, 12 in 11% proračunske vsote. Predpisana kavcija znaša din 136.000 za naše in din 272.000'— za inozemske ponudnike. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobivajo proti povračilu nnpravnih stroškov med uradnimi urami v pisarni tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani. Gledališka ul. 8/II, soba št. 13. Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka. Kralj, banska uprava dravske banovine. V Ljubljani dne 16. februarja 1939. Razglasi sodišč in sodnih oblastev Og 17/39-2. 551 Uvedba postopka za proglasitev mrtvim in razvezo zakona. Simončič Alojzij, rojen 17. aprila 1899. na Bregu št. 1, rim. kat. vere, oženjen s- Pavlo, rojeno Schvvann, rudar, zak. sin Alojzija in Katarine rojene Starman, sta*., v Savi pri Litiji, obč. tam, srez Litija, je odšel konec junija 1926. leta v Francijo, od koder je zadnjič pisal v začetku leta 1927. iz Noyelles. Od tedaj dalje je zginila vsaka sled za njim in so bila vsa poizvedovanja o njegovi usodi brez uspeha. Ker je potemtakem verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti v smislu § 24., št. 1., o. d. z., se uvaja na prošnjo njegove žene Simončič Pavle, steklovezalke, Sv. Križ, postopek 1. za proglasitev mrtvim, ter se izdaje poziv, da se o pogrešancu poroča sodišču, 2. da se izreče zakon, sklenjen dne 5. junija 1920. v župni cerkvi Marijinega oznanjenja v Ljubljani med Simončičem Alojzijem in Schvvann Pavlo, razvezanim. Za branilca zakonske zveze se postavlja gosp. Ukmar Anton, pis. ur. v Ljubljani. Simončič Alojzij se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi. Po 15. III. 1940. bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. IV., dne 9. februarja 1939. & Og 16/39-3. 544 Uvedba postopka za proglasitev mrtvim. Kraner Feliks, rojen dne 1. septembra 1878. v Krčevini pri Vurbergu, pristojen v občino Grajena, okraj Ptuj, že-larski sin v Zg. Velovlaku, p. Sv. Urban, je odšel konec julija ali v prvih dneh avgusta leta 1914. k 87. peh. polku. Odrinil je na srbsko bojišče in je bil leta 1914. ujet v Nišu. Zadnjo karto je pisal iz ujetništva v novembru 1914. Od tedaj pa ni več glasu o njem. Ker je potemtakem verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti v smislu § 24., št. 2., odz., se uvaja na prošnjo žene Kraner Uršule, roj. Kuhar, posestnice v Zg. Velovlaku št. 9, postopek za proglasitev mrtvim ter se izdaj© poziv, da se o pogrešanem poroča sodišču ali s tem postavljenemu skrbniku: Štev. 15. ■-* gdč. Šentjurc Angeli, kanclistki okrožnega sodišča v Mariboru. Kraner Feliks se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi. Po 15. III. 1940. bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 18. februarja 1939. $ VIII S 135/38—8. 550 Razglasitev preklica. S sklepom okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 25. avgusta 1938., posl. št. III R 209/38—1 je bil Sajovic Ivan, trgovec, prej stanujoč v Zg. Pirničah št. 112, zaradi slaboumnosti omejeno preklican. Za pomočnika je bila postavljena Sajovic Ivana, žena trgovca, Zg. Pirniče št. 112. Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. VIII., dne 14. novembra 1938. R 26/39—4. 531 Amortizacija. Na prošnjo Zakrajška Alojzija, posestnika in gostilničarja na Runarskem št. 17, občina Nova vas, se uvaja amortizacijski postopek vrednostnega papirja, ki ga je prosilec baje izgubil, ter se njegov imetnik pozivlje, da uveljavi v enem letu, počenši s 16. februarjem 1939., svoje pravice, sicer bi se po preteku tega roka proglasilo, da je vrednostni papir brez moči. Oznamenilo: Hranilna knjižica Kmetske hranilnice in posojilnice v Novi vasi na Blokah, zadruge z n j. z vlogo št. 70, noe Zakrajšek Franc, Runarsko 17. Stanje hranilne vloge dne 31. 12. 1938.: din 1.343'—. Okrajno sodišče v Ložu. odd. I., dne 16. februarja 1939. * I O 696/38-16. 500-3-2 Poklic dediča neznanega 1 • 1 • v v bivališča. Orehove Martin, krznar v Celju, Ozka ulica št. 8, je dne 29. septembra 1938. umrl. Poslednja volja se ni našla. Vdova Orehove roj. Niederhalzer Marija, katere bivališče sodišču ni znano, se obvešča o pripadu dediščine s pristavkom. da poda, če bi v letu dni ne prišla sama k sodišču ali ne imenovala pooblaščenca, skrbnik v njenem imenu d<-dno izjavo in da se b' hranila čista zapuščina, ki ji pripada, pri sodišču, dokler se ne zglasi sama ali se ne izkaže, da je umrla ali pa bila proglašena za mrtvo. Okrajno sedišče v Celju, odd. IV., dne 13. februarja 1939. •j. V I 3425/38-8 509 Dražbeni oklic. Dne 24. marca 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Stožice vi. št. 930 parcela št. 680/2 hiša št. 53 Mala vas z dvoriščem in vrtom (pare. št. 679/2). Cenilna vrednost: dip 85.670'„ Varščina: din 8.567*—. Najmanjši ponudek: din 57.113'50. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. V., dne 6. februarja 1939. I 768/38-9. 514 Dražbeni oklic. Dne 21. marca 1939. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sooi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Drvanja vi. št. 54. Cenilna vrednost: din 59.122'—. Vrednost pritekline: din 4 780'—. Najmanjši ponudek: din 42.602'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče Sv. Lenart v Slov. gor., odd. II., dne 10. januarja 1939. Vpisi v zadružni register. Vpisale so se spreinunbe in dodatki pri nastopnih zadrugah: 217. Sedež: Skaručna. Dan vpisa: 23. januarja 1939. Besedilo- Mlekarska zadruga na Skaručni, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Na občnem zboru dne 30. oktobra 1938. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne 11. sept. 1937. Besedilo: Mlekarska zadruga z omejenim jamstvom v Skaručni. Upravni odbor sestoji iz šestih zadružnikov in se voli za dobo treh let. Vsako leto izstopi tretjina odbornikov. Zadrugo zastopa predsednik upravnega odbora ali tisti, kogar pooblasti upravni odbor. Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odi ora in en v to pooblaščeni nameščenec zadruge. Zadruga ima namen, pospeševati gospodarske koristi svojih zadružnikov, zato: 1. sprejema od svojih zadružnikov mleko in ga predeluje v razne mlečne izdelke; 2. vnovčuje za svoje zadružnike mleko in mlečne izdelke; 3. posreduje za svoje zadružnike nabavo gospodarskih potrebščin in vnov-čevanje ostalih pridelkov. Za dosego svojega namena zadruga na. I bavlja in vzdržuje potrebne zgradbe in inventar. Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas. Poslovni delež znaša 100 din in se mora vplačali ob pristopu ali v obrokih. Vsak zadružnik jamči z vpisanimi poslovnimi deleži in še z njihovim dvakratnim zneskom. Zadruga razglaša svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici. Javne razglase, zlasti vabila na skupščine, mora razglašati tudi z enkratnim oklicem pred cerkvijo v Skaručni in Sinkovem turnu. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 21. januarja 1939. Zadr I 76/66. * 218. Sedež: Srednja vas. Dan vpisa- 29. decembra 1938. Besedilo: Kmetska hranilnica in posojilnica v Srednji vasi v Bohinju, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Na občnem zboru dne 10. julija 1938. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne 11 sept. 1937. Besedilo: Kmetska hranilnica in posojilnica v Boh. Srednji vasi, zadruga z neomejenim jamstvom. Zadruga ima namen pospeševati gospodarske koristi svojih zadružnikov, zato: 1. sprejema in obrestuje hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun; 2. pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z najemanjem kredita; 3. daje svojim zadružnikom kredite; 4. po potrebi posreduje za svoje zadružnike nabavo gospodarskih potrebščin, komisijsko vnovčevanje njihovih proizvodov in zavarovanja. Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas. Zadrugo zastopa predsednik upravnega odi ora. Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in en v to po-oblaščeni nameščenec. Upravni odbor sestoji iz 6 zadružnikov, ki jih voli skupščina za dobo 3 let. Vsako leto izstopi ena tretjina odbornikov, ki jih prvo in drugo leto določi žreb, pozneje pa izstopajo po preteku poslovne dobe. Zadruga razglaša svoje priobčitve na razglasni deski, nameščeni na vidnem mestu v svoji poslovalnici. Javne razglase, zlasti vabila na skupščine, mora razglašati tudi pred cerkvijo v Srednji vasi ali v časopisih. Izbrišejo se člani načelstva: Sodja Lovrenc, Arh Anton in Cerar Martin, vpišeta pa se člana upravnega odbora: - Dobravec Janez, posestnik iz Češnji-ce št. 38, Zvan Martin, posestnik iz Studorja Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljaflb odd III., dne 30. novembra 1938. Zadr. I 57/15, 219. Sedež: Stari trg pri Ložu. Dan vpisa: 23. januarja 1939. Besedilo: Posojilnica za Stari trg, Lož in sosedstvo, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Na občnem zboru dne 25. septembra 1938. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gosp. zadrugah z dne 11. sept. 1937. Besedilo: Posojilnica za Stari trg-Lož •n sosedstvo v Starem trgu, zadruga z neomejenim jamstvom. Upravni svet sestoji iz 6 zadružnikov, ki se volijo za dobo treh let. Vsako leto izstopi tretjina odbornikov. Zadrugo zastopa predsednik upravnega odbora ali tisti, kogar pooblasti Upravni odbor. Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in po en v to Pooblaščeni nameščenec zadruge. Zadruga ima namen pospeševati gospodarske koristi svojih zadružnikov, zato: 1. sprejema in obrestuje hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun; 2. pridobiva nadaljnja potrebna de-Uarna sredstva z najemanjem kredita; 3. daje svojim zadružnikom kredite; 4. po potrebi posreduje za svoje zadružnike nabavo gospodarskih potrebščin, komisijsko vnovčevanje njihovih Proizvodov in zavarovanja. Zadruga je ustanovljena za nedoločen Čas. Poslovni delež znaša 10 din in se mora vplačali ob pristopu. * Vsak zadružnik jamči z vso svojo imo-vino. Zadruga razglaša svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici. Jav-Ue razglase, zlasti vabila na občni zbor, uiora razglašati tudi z oklicem pred žup-Po cerkvijo v Starem trgu. Izbriše se član načelstva Benčina Ivan, vpiše pa se član upravnega odbora Benčina Miloš, posestnik v Starem *rgu št. 47. Okrožno kot trg sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 21. januarja 1939. Zadr. I 75/60. *■ * 220. Sedež: Št. Vid nad Ljubljano. Dan vpisa: 17. januarja 1939. . Bese