leto XXI/. tMD	V	f	M	|	#	|	S ifiin Številka 2.
Naročnina za Jugoslavijo:	PaJ	Vj&	jRp	HkJv	Hi	H HB	B|	Ljubljana,
celoletno 180 din (za lno-	r ?$	BCT^EMr	wSsB	^JK	98	^jgk	gg	BH	Mm	Gregorčičeva ulica 23. Tel.
Mmstvo: 210 din), za‘/.leta	fefel B9	Ht	BI^B	H	^BEB 9B HHF Bi 25-52 Uprava: Gregor-
®0 din, za m leta 45 din,	^	^	^	^	tičeva ul. 27. Tel. 47-flL
mesečno 15 din. Tedenska v	Rokopisov ne vračamo. —
Plača ln toži se v Ljubjanl Časopis	za	trgovino.	industrilo nlcl v LJubljanfst. 11.951.
S&tvaii ~b vsak ponedeljek, «t(fU«?JiTjr Rredo ta petek
Ljubljana, ponedeljek dne 2. januarja 1939
IIIII lllllll ———II—llllllll —■— lili M—11 ■
f cna posamezni 4*5(1 %.VSna številki din 1
Boli treba pospeševati industrijo
Industrija se seli na jug. To je resnica, ki je ni mogoče utajiti. V Zagrebu je zato sklenila industrijska zbornica, da bo predlagala mestni občini ustanovitev posebnega referata, ki naj skrbi za pospeševanje industrije. Podobne referate bi morala ustanoviti tudi slovenska mesta Celje, Ljubljana in Maribor, ker je za ta mesta selitev industrije še mnogo bolj pereča ko pa za Zagreb. Predvsem so slovenska mesta .še mnogo bolj periferna, a tudi gospodarsko je Zagreb mnogo močnejše središče, kakor pa so slovenska mesta. Če Pa niti Zagreb ne more obdržati svojih industrij, potem je jasno, da jih bo še teže obdržala Ljubljana.
Vzrokov za selitev industrije na jug je več, od katerih so nekateri nezavisni od nas, drugi pa odvisni tudi od nas samih, Med glavnimi vzroki te selitve so tudi visoke samoupravne doklade v Sloveniji. če znašajo te v Beogradu skupno le 25 %, v Sloveniji pa ^5 %, to pač ni irelevantno. Zlasti še, ker je pri tem v Sloveniji avčna praksa mnogo strožja, da se razlika s tem še znatno poveča. Zato ni drugega izhoda, kakor a samouprave obdačenje industrije znižajo. Bo to tudi v njih astnem interesu, kajti če se bodo industrije preselile na jug, potem bodo ostale naše samouprave sploh brez vsakih davčnih prispevkov teh industrij. Zato je mnogo bolj pametno pravočasno se zadovoljiti z manjšimi dohodki, kakor pa ostati sploh brez teh dohodkov. Pa še na nekaj ne sinejo pozabiti naše samouprave. Z vsako preselitvijo industrijskega podjetja na jug ne izgube naše samouprave samo močnega davkopla-evalca, temveč se poveča tudi število brezposelnih delavcev. Socialno breme občine naraste in je izguba torej dvojna: dohodki padejo, izdatki pa narastejo. Z vsemi sredstvi bi zato morale naše samouprave preprečevati selitev industrije na jug. Prvo uspešno sredstvo pa je znižanje davčnega bremena industrijskih podjetij. Zlasti pa vseh onih davščin, ki Podražujejo proizvodnjo.
Tudi s trošarinami je industrija Pri nas preveč obremenjena. Dostikrat jemlje ta trošarina našim 'udustrijam celo sposobnost iek-^uvanja z industrijami na jugu.
reba je vendar upoštevati, da je PD nas industrija itak že s socialnimi dajatvami bolj obremenjena ko ona na jugu in da so tudi de-avske mezde v Sloveniji višje kakor pa na jugu. Zato je na vsak način treba položaj industrijam v Sloveniji olajšati.
Ljubljana še posebej pa bi morala za industrije poceniti električni tok. Draga elektrika je vzrok, da se nove industrije niso naselile v Ljubljani. Visoke trošarine pa povzročajo, da so se v zadnjem času začela celo trgovska P°djetja seliti v okolico Ljubljane ‘n da že trpi ljubljanska trgovina zaradi konkurence iz drugih krajev.
. Vemo, da so naloge naših mest čredno visoke in da bi težko pomešala vsak vir svojih dosedanjih dohodkov. Toda industriji se marajo kljub temu samoupravne avščine znižati ali pa bodo po-
speševale selitev industrije na jug. Prav tako mora tudi banovina olajšati industrijam davčno breme. Seveda pa je treba misliti tudi na to, kako bi se tudi na drug način moglo pomagati industriji, da bi se njen položaj olajšal. Tudi akcija Zveze trg. združenj, da preidejo tuja podjetja v domače roke,
bi v znatni meri preprečila selitev industrije na jug. Kajti tuja podjetja se mnogo hitreje odločijo za selitev ko pa domača podjetja. V interesu samouprav je zato, da akcijo Zveze trg. združenj čimbolj podpro.
Dobro bi pa tudi bilo, če bi se tudi v slovenskih mestih in na
banovini ustanovili posebni referati za pospeševanje industrije, ker je Slovenija od vseh pokrajin najbolj potrebna industrializacije. Njen naravni prirastek se more zaposliti sploh samo v industriji. S tem pa je tudi nujnost njene industrializacije dovolj krepko poudarjena.
Ganljiv altruizem
ali ponesrečena ljubezen do Gostilničarske
pivovarne
V današnjih časih je altruizem silno redek in zato bi človek z največjim veseljem pozdravil vsak altruizem, pa naj se pojavi že kjer koli. Tem večjo pozornost pa mora vzbuditi tako nenavadna nesebičnost, če se komu kar na lepem delničarji, ki ne dobivajo ne obresti ne dividend, tako zelo smilijo, da jim kar iz svojega plača delnice po polni ceni. Še bolj nenavadno pa je, če pokaže tako neverjetno ljubezen za slovenske delničarje bogataš iz Zagreba. Morali bi kar vzklikniti: da bi nam Bog dal še mnogo takšnih prijateljev, ki bi izplačali našim delničarjem polno vrednost njih delnic, pa čeprav niso toliko vredne.
Te dni pa smo brali v slovenskih listih, da takšen nenavaden altruizem še ni izumrl in da v resnici eksistira v Zagrebu bogataš, kateremu se slovenski delničarji Gostilničarske pivovarne v Laškem tako zelo smilijo, da jim hoče odkupiti delnice po nominalni vrednosti. Seveda pa ne vseh delnic, kajti tako daleč ta altruizem le ne gre. Gospod iz Zagreba bi odkupil le 9000 delnic, in sicer od teh le prvih 4000 delnic po polni nominalni vrednosti 500 din, za lastnike drugih 5000 delnic pa bi njegovo usmiljenje že padlo in bi tem plačal delnice le po 400 din, torej le 80% njih nominalne vrednosti.
Skupno bi bil gospod iz Zagreba oziroma njegova skupina pripravljena dati za nakup delnic 4 milijone din, za odplačilo dolgov GPL pa še 2 milijona oz. 2,500.000 din!
Vsa vplačana delniška glavnica Gostilničarske pivovarne Laško pa znaša po trditvi tega gospoda iz Zagreba 8,400.000 din. Aktiva GPL pa ceni ta gospod na 8,800.000 din, in sicer znaša vrednost tovarniških zgradb 4 milijone, strojne opreme 3,5 milijona in zaloge ter posode 1,300.000 din. Proti tem
8,400.000	din aktiv pa je 10,800.000 pasiv, da bi po trditvi gospoda iz Zagreba bila GPL pasivna za dva milijona. (Seveda pa je treba upoštevati, da je pivovarna komaj začela obratovati in da zato tudi še ne more pokazati posebnih uspehov.)
Pa tudi po trditvi gospoda iz Zagreba, kateremu se je nakrat vzbudila tako hvalevredna ljubezen do slovenskih gostilničarjev, je Gostilničarska pivovarna Laško vredna še vedno 6,400.000 din, če namreč odštejemo dolgove družbe od njenih aktiv. Gospod iz Zagreba oziroma njegova skupina pa je pripravljena dati za delnice 4 milijone in za plačilo dolgov 2 oziroma 2,5 milijona din, torej skupno 6,5 milijona din.
Zdi se nam, da je po vsem tem lepa glorija nenavadnega altruizma izpuhtela. Je to le stara melodija vedno iste pesmi, da ima tisti, ki ima večino delnic, tudi vse podjetje, ki ga ima ta delniška druž-
ba. V tem primeru uči praksa, da je ljubezen za večinske delnice navadno res zelo velika, da pa ni za delnice, ki niso v tej večini, nobenega zanimanja, še manj pa usmiljenja.
In zato pravimo, da je velika neokusnost, če kdo v poslovne posle vlači neke motive, ki nimajo s poslom prav nobene zveze. Pridobitev večine delnic Gostilničarske pivovarne je rentabilen posel ali pa ni. Če je rentabilen, potem se splača potruditi se za pridobitev delnic, če pa ni rentabilen, potem se pa ne splača. Gospodu iz Zagreba se je moral ta posel na vsak način zdeti rentabilen in zato se ga je tudi lotil in v tem oziru tudi ni prav nobene nekorektnosti,
temveč je to popolnoma v redu. Ni pa treba govoriti, da se mu nezadovoljni delničarji smilijo, ker bi ga morali v tem primeru vprašati, zakaj se mu ne smilijo vsi enako, temveč bi enim plačal delnice po 500, drugim pa po 400 din. Pa še eno vprašanje: Koliko pa misli dati zadovoljnim delničarjem za njih delnice? Ali pa morda za njih delnice ne bi imel več zanimanja?
Prav tako zavračamo takšne, za naivne ljudi namenjene trditve, kakor da bi kdo hotel kupiti Gostilničarsko pivovarno samo zato, da pripomore k preosnovi pivovarne v prid našemu narodnemu gospodarstvu. Tudi tu velja beseda o ozirih rentabilnosti.
Če hoče g. dr. Gvidon Mayer ustanoviti tovarno jedilnega olja, je to gotovo hvalevredna namera in nihče mu ne brani, da bi to storil. Če je po njegovem mnenju pivovarniška konjunktura tudi za bodočnost skrajno neugodna, potem vendar ni tako silno prepričujoče, da najprej kupi pivovarno in v tej začne izdelovati jedilno olje, temveč je mnogo bolj enostavno in priprosto, da se takoj ustanovi tovarna za jedilno olje. Zakaj bi vendar bil potreben ovinek čez gostilničarsko pivovarno?
Gostilničarska pivovarna danes res nima pravice, da bi izdelovala kvas. Vendar pa je gotovo, da bo to pravico dobila. Tudi gospodje iz Zagreba pa morajo vedeti, da je izdelovanje kvasa silno rentabilen posel in da bi samo ta posel zagotovil GPL toliko dohodkov, da bi mogla v kratkem plačati vse svoje dolgove.
Mislimo, da je s tem zadostno pojasnjeno, kako je z altruizmom in ljubeznijo do nezadovoljnih delničarjev GPL. Zato pa smatramo za mnogo bolj pravilno, če ostane vsa debata lepo na poslovnem terenu in da se v njo ne mešajo stvari, ki v njo ne spadajo.
Oglasili pa smo se, kar ponavljamo še enkrat, k besedi le zato, da ne bo kdo mislil, da se more servirati slovenski gospodarski javnosti vse, kar kdo hoče.
Lesni trg in	jugoslovanska hrastovi na
Originalno poročilo našega dopisnika J. L.
Anversa, proti koncu decembra. Prodaja rezane hrastovine je bila v preteklem letu v Belgiji otežkočena predvsem iz naslednjih razlogov:
1.	Ostanek pred približno 5 leti vskladiščenih 6000. kub metrov rezane hrastovine tvrdke Drach, je še vedno pritiskal na trg. Letos je bil ta ostanek prodan ter se je deloma izvozil, deloma pa je ostal v drugi roki v belgijskem lastništvu. Ker je ta lastnik kupil blago zelo poceni, more še vedno
nuditi svojim belgijskim odjemalcem les po cenah, ki se danes zahtevajo.
2. V letu 1938. vladajoče neugodne politične razmere so imele za posledico omejitev stavbene delavnosti ter slabo zaposlitev v pohištveni industriji. Zaradi tega se je povpraševanje po hrastovim zelo zmanjšalo.
3. Konjunktura za jugoslovansko hrastovino pa se je poleg tega zelo poslabšala zaradi nizkih
cen francoskih lesnih izvoznikov, ker se niso dvignile cene na francoskem notranjem lesnem trgu v isti višini, kakor pa je bila znižana vrednost francoskega franka (za 50% v zadnjih dveh in pol letih). Zato so mogli francoski izvozniki tud} prodajati hrastov les pod cenami svetovne paritete.
Vsi ti trije vzroki pa bodo v novem letu 1939. manj močni ter bodo najbrže polagoma sploh izginili. Izgledi za novo leto so znatno boljši.
Izvozni kontingenti
za Ita
Italijanske pristojne oblasti so sporočile našim ustanovam, da je izvršena razdelitev kontingentov za izvoz našega blaga v Italijo za prvo polletje 1939. — Razdelitev kontingentov je naslednja:
za mili j. lir
konji	U5
goveja živina	15’0
svinje	ro
živa perutnina	7*5
živa divjačina	01
zaklana perutnina	P5
zaklana divjačina in	
druge specialitete	0-33
nepreparirano goveje	
meso	1'0
preparirano meso	0'2
jajca	3'0
sveže ribe (tunin,	
sardine itd.)	ro
slane ribe (sardine i. dr.)	0'5
pšenica	12'5
koruza	7'5
suhe češplje	0-3
suhe gobe	0'375
slanina in mast	0‘5
tkanine iz konjske dlake	
za izdelovanje vreč rude in kovine razen železne rude apnenec in cement premog
iglavci v hlodih tesan les iglavcev rezan les iglavcev bukov les (razen železniških pragov) razno listnato drevje (breza, hrast, češnja, oreh, jablana, črna jelša) les za cesarstvo in kolonije drva oglje
plohi za mize in ne-furniran parket surovo otesana debla kalcijev cianamid metilalkohol pirolignit iz kalcija rastline za strojenje ekstrakti za strojenje j are j a in kozja koža celuloza rezervni fond
0’012
7‘5
2‘5
la
2'0
6'0
18'0
9’0
1275
375
ro
1-o
0‘33
8'4
1'2
0'4
1'2
0'08
0'04
1*2
2-0 4'0
Če ti kontingenti v prvem polletju ne bi bili izkoriščeni, se prenesejo na drugo polletje. Prav tako se bodo tudi razdelili kontingenti za cesarstvo in kolonije, če ne bi bili izkoriščeni, za tržišča v Italiji.
Ameriška industrija telefonov »Autelco« ustanovila v Beogradu svojo delniško družbo
Zastopstvo ameriške industrije telefona in telefonskih aparatov »Autelco« za Jugoslavijo se je spremenilo v delniško družbo z glavnico pol milijona din, razdeljeno na 500 delnic po 1000 din. Namen družbe ije: uvoz, trgovina in posojanje instalacij, vzdrževanje telefonov in električnih aparatov vseh vrst, zastopanje tvor-nic, ki izdelujejo te aparate. Ustanovitelji nove družbe so: J. Hanau, M. Nenadovič, odvetnik, inž. Simič, Tisenhausen, M. Pogorelec in Automatic Electric Company, London in drugi
Ob novem letu obnovite naročnino za »Trgovski list«!
Dr. Bogdan Markovi«
Po daljšem bolehanju ije umrl v Beogradu dr. Bogdan Markovič, predsednik upravnega odbora Privilegirane agrarne banke in eden najbolj znanih in vidnih jugoslovanskih gospodarskih delavcev.
Tudi izven inej Jugoslavije je bil -dr. Markovič znan med gospodarskimi ljudmi.
Dr. Bogdan Markovič je bil rojen 1. 1880. v Beogradu. Njegov oče (je bil
njster ter je uživala vsa rodbina velik ugled. Študiral je najprej gimnazijo v Beogradu, nato pa gospodarske nauke in pravo v Miin-chenu, kjer je tudi promoviral kot doktor ekonomskih ved in prava.
Po vrnitvi v Beograd je vstopil v finančno ministrstvo. Nato je postal tajnik Zveze srbskih kmetijskih zadrug. Bilo je to v času, ko se (je ravno začelo razvijati srbsko zadružništvo. Za njegov I gim razvoj si je pridobil Markovič | ker trajnih zaslug. Nato je vstopil v trgovinsko ministrstvo, v katerem je ostal do 1. 1918. Nato je postal predsednik in upravnik uprave iondov kr. Srbije, predhodnice današnje
Po vojni je vstopil v politično življenje ter bil izvoljen za poslanca. Pripadal je radikalni stranki. V vladi Velje Vukičeviča je postal finančni minister. Ko se je kasneje ustanovila Privilegirana
ca v Tržiču, pozneje preosnovana na Pekol. Po smrti Petra Kozine vodi podjetje njegov dolgoletni so-rudnik Ernest Leskovec. Tvrdka izvaža v razne države ter doi av-ja svoje izdelke tudi na kraljevi dvor v Beogradu.
Ponovno apeliramo na Zbornico
za T0I, da po svojih predstavnikih zainteresira ministrstvo za trgovino in industrijo v Beogradu na še vedno obstoječe potežkoče izvoza lesnih izdelkov v inozemstvo. Zlasti pa je potrebno, da se zniža carina na minimum ter dovoli svoječasni prost uvoz v vse
države. Povpraševanje po naših izdelkih je veliko, z izdelavo bi bilo zaposlenih na tisoče siromašnih pridnih rok, država bi pridobila na prevoznini in davkih, ravno tako so prizadeta druga pridobitna podjetja, tiskarne, kartonaž-ne tovarne itd.
Vpliv voiske na narodno gospodarstvo
V »Hrvatski privredi«, mesečniku zagrebške zbornice, je objavil predvojni Srbiji^ nu-1 general p. Drašič naslednji zanimivi članek:
Vojska ni samo element državne obrambe, temveč je tudi koristna za naobrazbo naroda ter je hkrati tudi največji potrošnik in ima zato tudi velik vpliv na narodno gospodarstvo.
Vpliv vojske v gospodarskem oziru se vidi že v krajih, kjer so' vojaške garnizije. Zato tudi vsako mesto želi, da postane garnizija večjega vojaškega oddelka, mu nudi vojska znatne in stalne koristi. Iz tega ni težko spoznati vpliv vojske na gospodarstvo.
Kako velik bo ta vpliv vojske, zavisi od racionalnega dirigiranja Drž. hipotekarne banke. | vojaške ekonomije z ozirom na
ljudske potrebe in ne samo z ozirom na potrebe ozke računice vojaške intendanture. Dobro se je treba vprašati, če je v resnici koristno, da je sin v vojski ceneno prehranjen, ker se je znižala cena agrarna banka, je postal Markovič I proizvodu, ki ga proizvaja njegov
njen predsednik in to ostal do svo- j je prezgodnje smrti. Na njegovo iniciativo se ije banka tudi ustanovila z namenom, da postane regulator kmetijskega kredita. Kot predsednik Priv. agrarne banke je
oče, ki predstavlja narod.
To vprašanje je posebno važno danes, ko vlada v mednarodnih odnošajih skoraj povsod sistem avtarkije, ko se morajo države vedno bolj vzdrževati le s svojimi
dal tudi iniciativo za razdolžitev lastnimi sredstvi. V takšni gospo kmetov ter je aktivno sodeloval darski politiki more biti vojska pri pripravah za izdajo uredbe o | eno najmočnejših sredstev za pod-likvidaciji kmetskih dolgov.
Dr. Markovič se je udejstvoval tudi kot publicist ter napisal celo vrsto člankov, razprav in del o finančnih vprašanjih, bankarstvu ter agrarni politiki. Njegovi članki so vedno vzbujali občno pozornost zaradi svoje temeljitosti.
Pokojni dr. Bogdan Markovič je bil tudi član komisije Zveze narodov.
V zgodovini jugoslovanske go-. narocjnega blagostanja, spodarske osamosvojitve bo vedno k izkugnj da je bU &is ostalo v lepem spominu ime ■
piranje narodnega blagostanja in gospodarske osamosvojitve države. Da bi se to moglo doseči, je nujno potrebno sodelovanje vojnega ministrstva z ministrstvi, ki se bavijo z gospodarstvom, trgovino, industrijo, financami, socialno politiko, kmetijstvom itd.
Sistem ozkega varčevanja v vojski po našem mnenju ni v korist državi, indirektno pa vojski škoduje, ker je ta zelo odvisna od
Vemo pa sistem varčevanja, da se dosežejo najbolj cenene nabave, zelo dostikrat edini ozir v gospodarskem življenju vojske.
Ena največjih ovir pravilne in elastične gospodarske politike v vojski je kruta vojaška uprava. Ta uprava se najbolj rada priklanja V Mojstrani je umrl zadet od I načinu najlažjega postopka, ki pa srčne kapi ravnatelj cementarne ni vedno tudi najbolj koristen. Trboveljske premogokopne druž- Predpiše se dnevni potrošek za
proizvodov dober, potem more vojska zahtevati za sebe najcenejšo oskrbo in omejiti svoje potrebe na najpotrebnejšo mero. Kadar pa nastane padec cen zaradi slabega izvoza in so v državi velike zaloge, potem ni treba, da bi vojska krila samo svoje redne potrebe, temveč bi morala spopolniti svoje rezerve. V takšnih razmerah se vojska ne bi smela ravnati samo po načelu najnižje ponudbe, temveč bi morala gledati na to, da zboljša gospodarsko stanje v državi.
Ker v kritičnih razmerah ne trpe enako vse pokrajine, se mora tudi to upoštevati pri nabavi produktov. Centralizacija in decentralizacija poslov se morata istočasno izkoriščati po trenutnih potrebah. Postavitev silosov, ki so sedaj na dnevnem redu, bi mogla tu mnogo pomagati.
V večjih vojaških edinicah je v navadi še neka ekonomija, in to je obdelovanje vrtov na državnih ali zakupljenih zemljiščih. To so dobro znani polkovni vrtovi. Svoje dni so se redili tudi prašiči, gojila čebeloreja, a se je to izkazalo kot nepraktično in se je polkovno go-podarstvo omejilo na polkovne vrtove, ki naj bi pocenili prehrano in krmo.
Moram takoj pripomniti, da je koristnost polkovnih vrtov v tem smislu zelo problematična. Njih stroški se računajo navadno samo ozirom na denarne izdatke za seme, zakup zemljišča in sredstva obdelovanja. Ne računa pa se vrednost živalskega gnoja, niti delovne sile, ki se dostikrat uporablja v pretirani meri na škodo vojne obuke. Vrednost dohodka pa se
■dr. Bogdana Markoviča.
f Emanuel Nagne
be g. Emanuel Hayne. Pokojnik je bil še prod vojno uradnik na deželni vladi, pozneje pa na banovini. Kot upokojenec je vstopil nato v službo pri TPD, kjer se je s svojo vestnostjo hitro uveljavil ter si pridobil tudi simpatije delavstva. Pokojnik je zaradi svoje-
slehernega vojaka in vsako grlo živine ter predpiše, da se mora s tem shajati, pri tem pa naj se še dosežejo prihranki.
Če bi mogli vojni organi naba viti blago neposredno od producenta, od kmetovalca in mu blago tudi takoj plačati, bi bilo to za
lepega značaja užival povsod vojsko in za kmetovalca najbolje
ga
spoštovanje. Zapušča vdovo, hčerko in sina, ki je diplomiran pravnik. Vsem izrekamo iskreno so-1 žalje.
Odlikovanje domače tvrdke v inozemstvu
Pravkar smo doznali, da je bila I od tega vojni liferanti, ki poznajo
To pa ni v skladu z najlažjim in najbolj varnim postopkom vojaške uprave. Zanjo je mnogo bolj pri kladen postopek licitacija za ve like količine hrane in krme ter drugih potrebščin. Pri teh ličita cijah kmetovalec ne more sodelovati. Dobro je, če namesto njega sodelujejo gospodarske in druge zadruge, največjo korist pa imajo
tvrdka PEKOL, družba z o. z. ponovno odlikovana za razstavljene lesne izdelke na mednarodni razstavi v Thessaloniki — Grčiji. Lansko leto je bila odlikovana zlato medaljo, letos ob priliki njenega 351etnega obstoja pa istotam z Grand Prix. Ponovni dokaz, kako ceni inozemstvo naše domače dzdelke.
samo svoje koristi. Pravi se, da se s tem j>omaga trgovcem. Toda prešteti je samo treba število trgov cev, ki imajo od tega koristi, in število kmetovalcev, ki imajo od tega škodo!
Če bi bila narekovana oskrba vojske samo z oziri do državnega in narodnega gospodarstva, bi mogla biti vojska eden najbolj
Tvrdka je bila ustanovljena od koristnih regulatorjev cen. Kadar 'jK>k. Petra Kozine, veleindustrial- * so cene visoke in donos agrarnih
računa po ključu lokalnih tržnih cen, kar je navadno raztegljiva in nezanesljiva mera.
Iz vsega tega bi se skoraj moglo reči, da bi bilo treba polkovne vrtove če že ne odpraviti, pa vsaj omejiti do prave meje. Ta meja bi morala biti, da jx>lkovni vrtovi ne bi služili olajšanju vzdrževanja čet, temveč samo zboljšanju hrane, da bi se dalo vojakom zlasti v dneh napornih vežb več povrtnine. Nadalje naj bi služili polkovni vrtovi pouku o vzornem kmetijstvu. Ta pouk bi bil zlasti koristen vojakom iz krajev, ki so v kmetijstvu zaostali.
Takšno izkoriščanje polkovnih vrtov bi bilo koristno zdravju vojakov in narodni kulturi. Vse, kar presega ta okvir, je vsaj problematično.
Nazadnje pripominjamo, da je vojska eden največjili producentov naravnega gnoja ter da se dosedaj ni zadostno izkoriščala ta važna panoga narodnega gospodarstva. Gnoj, v kolikor se ne porablja za polkovne vrtove, se prodaja na javnih licitacijah. Cene, ki se pri tem dosežejo, so zelo različne v raznih krajih države, ker so tudi potrebe po gnoju različne. Če bi imeli dobro urejena gnojišča, da se ne bi nič brez koristi uničilo, bi se znatno povečala vrednost gnoja, a tudi plodnost zemljišč bi se povečala. Nedavno smo čitali računski dokaz nekega strokovnjaka ter dobili vtis, da je škoda neracionalnega zbiranja gnoja zelo velika. Moremo si misliti, kako velike koristi bi mogla donašati dobro urejena gnojišča pri velikih vojaških edinicah.
Zbornica v Skoplju zahteva spremembo zakupa soli
Po dvodnevnem zasedanju ije trgovsko-industrijska zbornica v Skoplju sprejela celo vrsto predlogov, od katerih so nekateri tudi splošnega pomena in ne samo lokalnega. Tako je zahtevala, da se pri letošnjem odkupu tobaka upoštevajo tudi nove minimalne mezde. Nadalje zahteva zbornica, da se po poteku sedanjega zakupa veleprodaje soli spremeni sedanji način oddaje zakupa po banovinah ter uvede oddaja zakupa po okra-ih. Tudi mletje soli naj se odda na licitaciji, in sicer že pri oddaji zakupa. Zbornica zahteva nadalje, da se poenostavijo formalnosti pri dajanju posojil pri državnih in od države privilegiranih denarnih zavodih, ker je sedanji način dajanja kreditov zastarel ter onemogoča, da bi se vsi gospodarski ljudje posluževali teh kreditov. Končno je zbornica še zahtevala, da odločujoči činitelji posvete več pažnje razvoju turizma v vardar-ski banovini.
»Trgovski tovariš« zaključil 15. oz. 35. letnik
Izšla je 11.-12. številka »Trgovskega tovariša« in z njo je zaključen 35. oz. 15. letnik »Trgovskega tovariša«. Trg. društvo »Merkur« je začelo izdajati svoje glasilo leta 1901., in sicer se je takrat list imenoval »Narodno - gospodarski vestnik«. Izhajal je od 1. 1901. do 1903. ter ga je urejal dr. Viktor Murnik. Nato je izhajal list pod imenom »Slovenski trgovski vestnik« od 1. 1904. do 1918. Urejal je list vsa ta leta dr. Rudolf Marn. Naslednjih pet let je izhajalo gla-
silo Trg. dr. »Merkur« pod imenom »Slovenski trgovski vestnik«, ki ga je vseh teh pet let urejal dr. Fran Windischer. L. 1924. je bil list preosnovan v pravo revijo ter dobil svoje sedanje ime — »Tr gov&ki tovariš«. Vseh teh 15 let ureja list g. Josip J. Kavčič. Da ga ureja dobro, kaže tudi najnovejša dvojna številka.
Iz bogate vsebine navajamo:
Statistična služba v naši državi.
— Slovenske banke v letu 1937 Za uspešno reklamo. — Padec na svetovnih blagovnih trgih. Naše gospodarstvo ina koncu 1. 1938
— Ali ze molčanje res zlato? Tekstilna industrija jugovzhodne Evrope. Največji svetovni koncern enotnih cen. Največja ladja sveta. Organizacija dela, delaj po načrtu! Gospodarska književnost. To in ono. Društvene vesti: Zapisnik I redne odborove seje Trgovskega društva »Merkur« za Slovenijo Ljubljani.
»Službeni list«
kr. banske uprave dravske banovine z dne 31. decembra je obja vil: Zakon o pogodbi in plovbi med Jugoslavijo in Švedsko s končnim zapisnikom in o zapisniku o ureditvi trgovinske izmenjave med Jugoslavijo in Švedsko — Naredbo o razširitvi odškodnine za nezgode po zakonu o zavarovanju delavcev
— Odločbo o dopolnitvi statuta Osrednjega zavoda za zavarovanje delavcev — Razveljavitev odločbe o prodajanju obvezilnega materiala
— Prepoved izvoza ovsa — Od ločbo o izvozu ovsa za proste de vize — Imenik razsodnikov raz sodišča Zbornice za TOI v Ljub ljani — Razne objave iz »Službenih nov in«.
Politične vesti
Novi romunski zunanji minister Gafenco je izjavil, da bo Romunija nadaljevala svojo tradicionalno politiko prisrčnega prijateljstva s peško-slovaško, zveze s Poljsko ter iskrenega sodelovanja na vseh poljih z Jugoslavijo. Nadalje bo Romunija krepko za politiko Balkanske zveze. Tudi si bo prizadevala, da ustvari čim boljše odnosa j e med državami Podonavja. Od kolonialnih sil bo Romunija zahtevala, da se čimprej reši židovsko vprašanje. Končno je izjavil, da bodo dobile narodnostne manjšine v Romuniji vse pravice.
Ministrski predsednik Chamberlain in zunanji minister Halifax ob svojem obisku v Rimu ne bosta posredovala med Francijo in Italijo, ker je francoska vlada izjavila, da smatra posredovanje ne samo za odveč, temveč da bi bilo celo žaljivo. Francija in Italija se moreta že sami sporazumeti.
Italijanske zahteve so sedaj, kakor pišejo listi, znatno manjše kakor so bile pred dnevi. Tako bi želela Italija le, da se špansko vprašanje uredi v njenem smislu, da nadalje Francija ustreže vsem onim željam Italije, ki so za razvoj italijanskih afriških kolonij neobhod-no potrebne in da dovoli prost prehod skozi Džibuti ter znižanje tovornih in potniških tarif za prevoz skozi Sueški prekop.
Francija je pripravljena pogajati z Italijo o naslednjih vprašanjih: izkoriščanje železniške proge Adis Abeba—Džibuti, o svobodni italijanski coni v Džibuti ju in o ureditvi tarif za plovbo skozi Sueški prekop.
Poluradni »Giornale d’ Italia« piše, da Tunis ni francosko ozem-e, temveč le pod protektoratom Francije. Zato imajo vse države, zlasti pa Italija, pravico, da soodločajo o režimu, ki vlada v Tunisu. Na noben način ne bo Italija dopustila, da bi se zatrl italijanski živelj v Tunisu.
Chamberlain je dejal v svoji novoletni poslanici v nekem angleškem tedniku med drugim: »Naša moč nam dopušča, da lahko iščemo prijateljstvo z vsemi narodi in da jim lahko nudimo lojalno roko poštenega sodelovanja. Smo pa tudi tako močni, da nam ni treba nič storiti pod pritiskom sile.«
Francoski senat je z 279 proti 16 glasovom v celoti sprejel državni proračun za leto 1939.
Nemčija je sporočila angleški vladi, da hoče na podlagi pomorskega sporazuma z Anglijo iz leta 1935. povečati svoje vojno brodovje, zlasti pa število podmornic. Angleška vlada je nato takoj poslala v Berlin posebno delegacijo admira-litete, da se dogovori z nemško vla-lo o njeni zahtevi. Povečanje nemškega brodovja se v angleških listih zelo živahno komentira.
Odpravnik madžarskega poslaništva v Pragi je vložil pri praški vladi protest zaradi protlmadžar-ske propagande, ki jo širi slovaški radio.
Rajhovski listi zelo ostro obsojajo madžarske vpade na Slovaško ter zlasti poudarjajo, da se s temi vpadi krši dunajski sporazum. Nemški listi tudi naglašajo, da je odgovornost madžarske vlade za te vpade nesporna.
Nemške čete so izpraznile v bližini Reichenberga šest čeških vasi, ki so jih nato zasedle češke čete. Nova italijanska radijska postaja Tripolisu je začela razvijati še močnejšo propagando med Arabci.
Ameriški kardinal Mundelein je bil po svojem povratku iz Rima gost predsednika Roosevelta, kateremu je poročal o odnošajih Vatikana s totalitarnimi državami.
Ofenziva Francovih čet se nadaljuje ter so zasedle nacionalistične čete strategično važno mesto Gra-nadello. Katalonska vlada se baje pripravlja, da se izseli iz Barcelone.
Sedanji Francovi ofenzivi pripisujejo v Londonu odločilno važnost. če se namreč tudi sedaj ne bi posrečilo gen. Francu, da bi dosegel kaj več kakor le taktičen uspeh, potem bi bil položaj zrel za že pripravljeno akcijo londonske vlade, da se sklene mir brez zmagovalca in brez zmaganca.
Egiptski parlament je z veliko večino odklonil predlog, da bi se spremenila britansko-egiptska pogodba, ker da bi ta mogla zaplesti Egipt v mednarodni konflikt.
Japonska vojska je dobila povelje, da pripravi novo ofenzivo, da bi pregnala maršala Cangkajšeka tudi iz njegove sedanje rezidence.
Maršal Čangkajšek je izjavil, da ne more biti niti govora o tem, da bi Kitajska sprejela mirovne pogoje, kakor jih je navedel predsednik vlade princ Konoje. Ti pogoji so za Kitajsko naravnost žaljivi, ker bi bila s sprejemom teh pogojev Kitajska samo še japonska kolonija.
Japonski brigadni general Rakunoma je bil odstavljen ker je izgubil važne vojaške dokumente.
Oenarstvo
Tečaji skoraj nespremenjeni
Na beograjski borzi ni bilo pretekli teden nobenih važnejših sprememb ter je vladalo skoraj neko mrtvilo. Ni bilo večjih ponudb, pa tudi povpraševanj je bilo malo. Deloma so bili vzrok tega mrtvila tudi božični prazniki. Gibanje tečajev je razvidno iz lfaslednjega pregleda:
	23.12.	30. 12.
vojna škoda	466 —	467'—
7% investicijsko	99'25	99'75
4% agrarne	59750	60'—
6% begluške	89'50	89'—
(>/o dalm. agrarne	88-	88'25
7% Blair	89'75	90'—
8% Blair	96'—	96'25
7% Seligman	100'—	100'—
7% stabilizacijsko	97'—	97'-
Odlog plačil
je dovolilo kmetijsko ministrstvo Kmečki hranilnici in posojilnici v Sv. Pavlu pri Preboldu za dobo 6 let za dolgove, nastale pred 25. novembrom 1935. Obrestna mera za stare vloge po 2%.
*
Za predsednika Mestne hranilnice ljubljanske je bil izvoljen od nove uprave trgovec Ivan Bahovec, za podpredsednika pa odvetnik dr. Josip Ažman.
Za vršilca dolžnosti glavnega tajnika Poštne hranilnice je bil imenovan dr. Nikola Gaeeša, direktor podružnice PH v Zagrebu, za vršilca dolžnosti inšpektorja Djordje Rajilič, dosedanji direktor podružnice v Skoplju. Za vršilca dolžnosti direktorja podružnice v Zagrebu Pa je imenovan Ljubomir Mandič, dosedanji šef knjigovodstva iste
podružnice.
Vzajemna hranilnica v Ljubljani je s 1. januarjem oprostila vse stare vloge do zneska 10.000 din.
Srbska banka v Zagrebu bo z novim letom izplačevala v polni višini vloge na tekoči račun v višini do 50.000 din, hranilne knjižice Pa do zneska 30.000 (dosedaj do 20.000) din. Za izplačevanje je odločilno stanje vlog dne 31. decembra 1934.
Angleške funte po tečaju 238 din more dobiti samo uvoznik, ki porablja te devize za dobave državi. Poleg prošnje za nakup funtov mora uvoznik predložiti tudi pooblaščenemu zavodu pogodbo, Iz katere je razvidno, da te surovine v resnici potrebuje za dobavo državi.
Na češkoslovaškem je bila podaljšana veljavnost uredbe o prepovedi odpiranja novih bank.
Dividenda za 2. polletje Francoske banke je določena na 160 frankov kakor za 1. polletje. Vsa letna dividenda bo torej znašala 320 fr. Iran kov, dočim je lani znašala sa-®o 285 fr. frankov, po odbitku vseh uavščin pa 256.28 oz. 246.30 fr. frankov.
Francosko finančno ministrstvo
je sklenilo s skupino nizozemskih in švicarskih bank veliko posojilo v višini 175 milijonov goldinarjev, ki ga bo uporabilo za konverzijo dolgov. Novo posojilo je 4 odstotno in se bo obrestovalo po 4%, Amortiziralo se bo v 30 letih. Emisijski tečaj znaša 95%.
Zunanja trgovina
Uvoz jugoslovanskega sena v Av-
strijo je dovoljen brez ozira na to, be je iz krajev, ki so v Avstriji označeni kot kraji, v katerih je slinavka in parkljevka, če se pošlje seno na vojno upravo.
»Finan. News« pišejo, da si Italija in Nemčija na balkanskih trgih ostro konkurirata. List trdi, da ima Italija uspehe baš v predmetih, ki so bili dosedaj rezervirani za nemško trgovino. Italijanski izvoz v balkanske države da tudi vedno raste.
Bolgarska vlada bo nakupila. 30 milijonov litrov vina, iz katerega bo izdelala žganje. Vino bo nakupila, da odtegne vino s trga in s tem pripomore k zboljšanju cen za vino.
Turški tobak je dosegel letos izcedno ugodno ceno in plačajo Ame-rikanci za tobak po 13.5 turških funtov, kakršno ceno dosedaj tobak še hi dosegel. Računa se, da bodo Ameriške firme odkupile okoli 15 hiilijonov kg, nemške pa okoli 6 bilijonov kg turškega tobaka.
Angleški lastniki premogovnikov so znižali ceno za izvozni premog, ser računajo, da bodo dobili od vlade izvozne premije.
Promet v francoskih pristaniščih
je lani nazadoval, in sicer je padel blagovni promet za 6, potniški pa 7 odstotkov.
Londonska borza za jeklo in železo bo odpravljena, ker zaradi mednarodnih kartelov za železo in
Industrijsko je bila naša država ob svojem začetku zelo neenakomerno razvita. Predvsem ni bilo v Srbiji nobene stare industrije oziroma so bila v vojni podjetja uničena, v avstrijskih pokrajinah pa smo imeli nekaj stare industrije s pretežno tujim kapitalom. Največja podjetja te vrste so bili ndini v Vojvodini. Večina ostalih podjetij se pod Avstrijo ni' mogla dobro razviti in so šele v Jugoslaviji dobila možnost za napredek, od česar je imel seveda spet več dobička tuji kapital. Po nekih podatkih so bila naša podjetja celo bolj donosna za avstrijski kapital ko njegova podjetja v sami Nemški Avstriji
Srbija si je v novi državi pričela ustanavljati lastno industrijo s pomočjo reparacij in s pretežno francoskim, angleškim in belgijskim kapitalom, katerim sta se pridružila v zadnjem času še ameriški in nemški kapital. Tako bi mogli soditi, da je danes naša industrija močno vezana na tujo udeležbo in da je od tega zavisen tudi njen nadaljnji razvoj. Pač pa se mora posebej omeniti nagli razvoj naše tekstilne industrije, ki pomeni močno težnjo k osamosvojitvi. Temu napredku bi se dal še primerjati razvoj v rudarstvu in topilmštvu, ki se vrši pod vplivom uradne gospodarske politike in pomeni neko mejo v vsej naši gospodarski zgodovini.
V celoti sta to dva pojava, ki gresta eden v prid zahodnim, drugi pa v prid vzhodnim in srednjim pokrajinam, oba pa kažeta, da bo — kakor že začetna podstava — ostal tudi naš razvoj industrializacije neenoten.
Nemirna prva leta po vojni
so potekala pri nas v znamenju reorganizacije stare industrije in naglega naraščanja številnih, toda majhnih novih podjetij, ki so se borila vsevprek in prehajala iz rok v roke. Vršil se je tudi boj za domače tržišče in boj za državno carinsko zaščito proti tujemu blagu. V tej dobi so se vrgle v industrijsko delavnost tudi skoraj vse banke, ki so često ves svoj kapital naložile v nova podjetja ter tako zašle v tem hujšo krizo. Kot ugodni okolnosti se smatrata uvedba carinskega zakona 1. 1922. in deflacija v letih 1924. in 1925., po katerih je sledila splošna gospodarska konjunktura do 1. 1929.
Da ni naša industrija v tej dobi bolje napredovala in se razvila industrija z izvozno kapaciteto, ki bi odgovarjala pomenu in količinam naših surovin, je bila kriva predvsem neenotna uradna gospodarska, zlasti trgovinska politika. Njene napake se drže večinoma še do danes in so glavni vzrok, da ne pridemo do velikega gospodarskega načrta za vso državo.
Zaradi pomanjkanja lastnih smernic smo tudi imeli veliko večjo škodo od splošne svetovne gospodarske krize. Kajti že v času prve depresije pa vse do leta 1935. se je dovoljeval pTi nas nekontroliran uvoz, medtem ko so se naše zunanje odjemalke zagradile z uvoznimi omejitvami in z dumpingom ubijale naše lastno tržišče ter povečevale našo brezposelnost in krizo kmetijstva. Ta proces je bil tem globlji, ker je domači kapital postal že žrtev krize denarništva in ker te krize nismo pravočasno opazili. Za industrijo Slovenije se je pomanjkanje pomoči čutilo še toliko bolj, ker sta delovali zoper industriali-
jeklo ne more več opravljati funkcij, zaradi katerih je bila ustanovljena.
Romunska vlada je zopet dovolila izvoz ovčjih, jarčjih in kozjih kož.
Japonska je nakupila v Združe- j
zacijo stara težnja za demontažo obmejne industrije in za njen prenos na jugovzhod kot tudi težnja nove koncentracije industrije pod državnim finančnim vodstvom, ki zajema kovinske in prometne stroke. K vsemu pa treba prišteti veliko preobremenitev industrije, tako surovin ko tudi delovnega procesa in prometa. Za tuje blago so se našle v tem kompliciranem sestavu vedno velike možnosti izjem in izogibov obstoječim predpisom; na ta račun se je tudi izvedla kmetijska razdol-žitev, ki je povečala skrb za izvoz
Ob zmanjšani moči domačega trga v dobi kmetijske krize se je tudi naša industrija močno zadolžila. Večina strok se je morala reorganizirati. Samo tekstilna industrija je nadaljevala industrializacijo, s pomočjo lastnega prodajnega aparata je nastopila hkrati s popolnimi izdelki in z nizkimi cenami in to prav v ugodnem trenutku, ko so bile zaloge izčrpane in se je moral naš uvoz zaradi pomanjkanja deviz vsestransko omejevati.
Zboljšanje v našem gospodarstvu, ki se je pokazalo leta 1935., naši industriji še ni moglo koristiti. To zboljšanje se je pokazalo najprej v pritoku tujega kapitala, ki je na vse načine prodiral na naš trg in ki je končno omogočil državi dirigiranje vsega gospodarstva tudi zaradi velikih ponudb za javna dela. Ves čas pa delajo naša večja podjetja s samo polovico kapacitete in zlasti se v trgovinskih pogodbah premalo skrbi za izvoz. Zboljšanje more v teh razmerah priti samo še od velikega državnega načrta za javna dela, ki bi upošteval pri dobavah izključno domača podjetja, kar se doslej še ni prakticiralo.
Število industrijskih podjetij je kljub težkočam in oviram zadnja leta trajno napredovalo. Po uradnih podatkih je bilo 1. 1918. v državi 1527 ind. podjetij, ki so zaposlovala 191 tisoč ljudi in imela blizu 12 milijard kapitala. V letu 1935. je bilo že 3050 podjetij s 336 tisoč nameščenci in z 19 milijardami kapitala. Za leto 1937. se navaja le malo višje število in sicer 11054 podjetij. Od teh je bilo v naši banovini 403, v savski 609, donavski 699 ind. podjetij (trgovin pa v istem letu 104.065 in znano je, da se je močno padanje trgovin ustavilo šele jeseni 1938.). Število industrijskih podjetij je naraslo v 20 letih za 100%. število zaposlenih delavcev je naraslo znatno manj, vendar pa še narašča kljub tehnični modernizaciji podjetij. Glavne industrijske pokrajine so še vedno' savska, dravska in donavska banovina, ki so imele v letu 1932. (v Mi vrsti) 28'52, 25'82 in 18'58% vseh podjetij v državi. Za njimi so bili Beograd s 7'85, drinska 5‘81, moravska 4'41, primorska 3'81, var-darska 2'60, zetska 0'93%. Dvig topilništva bo spremenil to razmerje v korist drinske in drugih banovin.
Nadrobnejši podatki nam jasno kažejo nezadostnost industrializacije. Po številu podjetij smo napredovali od 1'8 na 2 podjetji za vsakih deset tisoč prebivalcev, tudi po kapitalu smo do 1. 1935. napredovali od 993 na 1267 din na osebo. Število industrijskih delavcev pa je ostalo zaradi velikega
nih državah Sev. Amerike 150 tisoč, Italija pa 100 tisoč ton jeklenih odpadkov po ceni 15 dolarjev za tono.
Kitajska vlada je na račun ameriškega posojila v višini 25,000.000 dolarjev naročila v Ameriki 1000 I tovornih avtomobilov.
kmetijskih pridelkov, ni pa računala na emancipacijo domačega tržišča od tujih industrijskih izdelkov. Delež tujega kapitala se je pod temi okolnostmi v naši industriji moral vedno znatneje večati. Nacionalizacija industrije in istočasna industrializacija dežele sta bile za naše moči pretežku naloga. Kot glavni vzrok neuspeha se more šteti napačna javna kreditna politika in v njej predvsem obrestna mera, ker je visoka obrestna mera privedla podjetja že tako daleč, da so delala samo še za upnike.
naravnega prirastka relativno nespremenjeno na 16 od tisoč. Enako je količina pogonske sile primeroma nazadovala in sicer od 45'4 na 41'8 KS na tisoč oseb.
Po številu podjetij na 10 tisoč prebivalcev so bile banovine v
sledeči vrsti: leta 1918		1935
dravska	3'8	5
donavska	2'2	373
savska	1'5	2'4
primorska	0'6	1'3
drinska	0'8	1'2
moravska	0'4	0'8
vardarska	0'2	0'7
vrbaska	0'4	0'6
Beograd	0'5	0'6
zetska	0'3	0'6
vsa Jugoslavija ca.	1'3	2
Po višini industrijskega		kapit
la na glavo so imeli		
leta	1918	1935
Beograd	9367	6069
dravska	1714	2714
savska	1125	1595
primorska	966	1248
donavska	875	1061
moravska	1083	1008
drinska	992	876
vrbaska	578	841
zetska	89	535
vardarska	118	350
vsa država	993	1267
Da ta statistika ne more imeti velikega pomena je seveda takoj razvidno, ker je n. pr. naša banovina imela manjši prirastek prebivalstva, največji prirastek pa Beograd, tako da se dvig kapitala sploh ne da s tem primerjati. Važni sta pa sledeči primerjavi. Po številu industrijskih delavcev na tisoč prebivalcev so bile banovine v temle razporedu:
	1918	1935
Beograd	90	80'5
dravska	30	50'6
savska	19	301
donavska	18	231
drinska	21'2	20'3
vrbaska	19	17'5
moravska	9*5	13
primorska	6'1	11'5
vardarska	2	4'7
zetska	1	3'5
vsa država	16	16
Po številu	KS pogona	na 1000
oseb pa so bile banovine v sledeči
vrsti1:
	1918	1985
Beograd	207'2	175'8
primorska	169'5	145'3
dravska	64-7	114-4
savska	41'9	46'6
donavska	41	46-3
drinska	53'9	43'6
vrbaska	23'8	20'9
moravska	17'5	18'6
zetska	4'3	15'5
vardarska	5'2	101
vsa država	45*4	41*8
Vsi ti podatki so pomanjkljivi		
ker obsegajo same nove prijave,
Tako dober tek vzbuja
naravna Rogaška slatina, da so se po zgodovinskih podatkih prebivalci okolice za časa lakote v 301etni vojni izogibali, piti to vodo, ker jim je povzročila prevelik tek.
ne pa povečanja podjetij in ker segajo samo do 1. 1935. Iz njih se pa vidi, katera banovina je najbolj zavisna od razvoja lastne industrije in katere prednosti omogočajo tej banovini, t. j. Sloveniji ta napredek. Po vsem tem je jasno, da je izseljevanje industrij na jug večinoma umetno in da ga je treba čimprej ustaviti.
(Konec prihodnjič.)
Dobave - licitacije
Direkcija drž. rudnika v Kaknju
sprejema do 11. januarja 1939. ponudbe za dobavo žarnic, transformatorskega olja in vazelina za stroje.
Komanda pomorskega arzenala v Tivatu sprejema do 21. januarja
ponudbe za dobavo kabla, žarnic, medi, termometra za olje in vodo, manometrov, bukovih cepanic za vesla, pil za kovine; do 23. januarja sprejema ponudbe za dobavo vrtalke z osjo za turbino, kompletnih dežnih oblek (bluz, hlač in kap), usnjenih in gumijastih rokavic, gumijastih čevljev in 3 pohodnih kovačnic.
Licitacije
Pri štabu šumadijske div. oblasti v Kragujevcu bo dne 10. januarja licitacija za dobavo riža in olja.
Pri Upravi vojno-tehničnega zavoda v Cačku bo dne 10. januarja licitacija za dobavo jesenovih desk in dne 16. januarja za dobavo razne žice, celona, kondenzatorja, celuloida itd.
Pri Upravi zavoda »Obiličevo« v Kruševcu-Obiličevo bodo naslednje licitacije: dne 10. januarja za dobavo difenilamina, železa, pločevine, smrekovih desk in asfalta; dne 11. januarja za dobavo gume na platnu, strojnih vijakov in raznih cevi; dne 12. januarja za dobavo medi, medene pločevine, aluminijevih cevi, svinčenih cevi, svinčene pločevine; dne 13. januarja za dobavo retort za solno kislino, lokomotive brez ognja ter raznih cistern ; dne 18. januarja za dobavo zabojev kot zaobale vojnih mask in torbic za maske; dne 21. januarja za dobavo bombaža, jermen, viks-usnja, oleuma; dne 23. januarja za dobavo difenilamina, ocetne kisline, anilina; dne 24. januarja za dobavo centralita; dne 25. januarja za dobavo kompresorja, centrifug, raznih pump (centrifugalnih itd.), ventilatorjev, to-luola; dne 26. januarja pa za dobavo bombaža.
Državni monopol — Sekcija za globočinska preiskovalna dela za nafto v Kreki razpisuje naslednje licitacije: dne 3. januarja za dobavo 2 akumulatorjev; dne 12. januarja za dobavo portland-cemen-ta; dne 12. januarja za dobavo karborundum-pil; dne 17. januarja za dobavo raznega materiala: fir-neža, salmljaka, terpentina, morske trave, sidola, sveč, klingerlt plošč itd.; dne 22. januarja za dobavo krilnih pump.
Pri Upravi smodnišnice v Kamniku bo dne 13. januarja ofertna licitacija za dobavo jermen.
Pri kralj, banski upravi primorske banovine v Splitu bo dne 23. januarja ofertna licitacija za dobavo cevi in armatur za začetna dela pri gradnji vodovoda,
Pri Vojno-tehničnem zavodu v Kragujevcu bodo naslednje licitacije: dne 23. januarja za dobavo svinjskih ščetin; dne 24. januarja za dobavo ščitnikov za mitraljeze; dne 25. januarja za dobavo cementa; dne 26. januarja za dobavo antimona; dne 28. januarja za dobavo konoplje in dne 30. januarja za dobavo trakov.
Pri štabu zrakoplovstva vojske v Zemunu bosta dne 24. januarja ofertna licitacija za dobavo radio-in elektromateriala; dne 27. januarja pa za dobavo tiskarskega in knjigoveškega materiala.
Pri Direkciji pomorskega prometa v Splitu bo dne 25. januarja ofertna licitacija za nabavo zakovic.
(Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani na vpogled.)
Dva/sef	let
v Jugoslaviji
Nova
industnalizaliie
(' n in 13 Stran 4.
ci-Truiif«! ;; :
TRGOVSKI LIST, 2. januarja 1969.
Štev. 2.
Tovarna Doctor in drug v Mariboru prenesla sedež v Beograd
V Beogradu se je ustanovila nova delniška družba pod imenom »Predionica i tkaonica, a. d.« s kapitalom 20 milijonov din, razdeljenih na 20.000 delnic po 100 din. Namen nove družbe ije, da prevzame in še naprej vodi sedanjo tekstilno tovarno v Mariboru »Mariborsko mehanično tkalnico im apreturo Doctor in drug, Maribor« ter da ev. ustanovi nove tvornice. Dosedanji lastnik te tvornice dr. Ernest Zucker iz Zii-richa ije vložil v novo družbo kot aport navedeno tovarno ter zato dobi 198.000 delnic, oz. 19.800.000 dinarjev. Samo 2000 delnic pa dobe vsi drugi delničarji. Ustanovitelji nove družbe so: A. Dinič, trgovec, R. D. Todorovič, trgovec, A. Božičkovič, direktor Jugoslo-venske udružene banke, D j. Baj-šanski, M. Baranovič, dr. Ernest Zucker, M. Pantič, industrialec, Pe-ra T. Mihajlovič, trgovec, M. Va-sič, trgovec in B. Djordjevič, trgovec, vsi iz Beograda. Dejanski lastnik tovarne pa je seveda še nadalje dr. Ernest Zucker. Sedež mariborske tovarne je s tem prenesen v Beograd.
Velesejem v Plovdivu
Pomladanska prireditev velesejma v Plovdivu (Bolgarija) bo od 10. do 23. aprila 1939. Za pre-
voz blaga, kakor tudi za posetnike velesejma, so dovoljeni znatni popusti na tarifah tako bolgarskih železnic kakor tudi železnic drugih držav.
Konkurzi - poravnave
Konkurz se razglaša o premoženju trgovca Leona Laknerja v Ljubnem. Konkurzni sodnik dr. Novak, konkurzni upravitelj odvetnik dr. Mejak v Gornjem gradu. Prvi zbor upnikov dne 7. januarja pri sodišču v Gornjem gradu ob devetih. Rok za priglasitve do 1. februarja 1939., ugotovitveni narok 15. februarja ob devetih.
Odpravlja se konkurz o premoženju trgovca Jerneja Kušlana v Kranju, ker je bila razdeljena vsa masa.
Uvedeno je poravnalno postopanje o premoženju tvrdke »Zora«, kom. družbe v Ljubljani. Poravnalni sodnik dr. Grobelnik, poravnalni upravnik odvetnik dr. Poček. Narok za sklepanje poravnave dne 9. februarja ob pol 11. Rok za oglasitev do 28. januarja.
Končano je poravnalno postopanje trgovca Ivana Verstovška v Zupelevcu pri Brežicah.
Doma in po svetu
Trgovci! Visok zaslužek!
V Vašem lastnem interesu je, da v Vaši trgovini forsirate prodajo „AGA“ za masažo s smrekovim ekstraktom. — Nudim Vam najvišji mogoči zaslužek in posebna novoletna darila
Zahtevajte cenik!
„0GA“ za masažo
Samoprodaja za dravsko banovino
Dolinšek Vitomir
Celje
Minister n. r. dr. Anton Korošec
je prišel v Atene, kjer si je ogledal znamenitosti mesta.
Predsedništvo senata je darovalo za zagrebške reveže 10.000 din.
Za pomočnika bana moravske banovine je imenovan banovinski inšpektor Arsa Petrovič.
Zbornica za TOI je izplačala v decembru obrtno nadaljevalnim šolam 129.000 din, od tega v knjigah za knjižnice v smislu sklepa ■obrtnega odseka 7.438 din, v goto vini pa 121.562 din.
V šolski odbor trgovsko nadaljevalne šole v Celju, ki jo je meseca decembra prevzelo od celjske občine Združenje trgovcev v Celju, je imenovala Zbornica za TOI kot svojega zastopnika za dobo treh let zborničnega svetnika Antona Fazarinca.
Na glavni skupščini Delavske zbornice v Ljubljani je bil soglasno sprejet proračun zbornice v višini 2,200.000 din. Od Okrožnega urada za delavsko zavarovanje dobi zbornica 1,650.000 din, od Trg. bolniškega in podpornega društva 250.000 din in od Merkurja 300.000 din. Za volitve v delavsko zbornico je re zerviran kredit 300.000 din.
Industrijska zbornica v Zagrebu
e imela 29. decembra svojo prvo sejo, na kateri je bilo ugotovljeno, da je organizacija zbornice skoraj dokončana in da bo imela lahko zbornica v januarju že svojo prvo plenarno sejo. Mnogo se je govorilo na seji tudi o selitvi industrijskih podjetij na jug in vzhod. Zagrebški občini bo zbornica predlagala,' da ustanovi poseben referat za pospeševanje industrije v Zagrebu.
Novi proračun beograjske občine
znaša 355,352.350 din ter je za 16,3 milijona din višji od sedanjega. Novi kirurški paviljon bo v Nišu
slovesno blagoslovljen na pravoslavno novo leto. Kdaj pa bomo mi mogli objaviti veselo vest, da je bil izročen svojemu namenu kirurški paviljon ljubljanske bolnišnice?
Romunska vlada se je začela pogajati z zastopniki narodnostnih manjšin na Romunskem, zlasti z nemškimi in madžarskimi. Zastopniki manjšin zahtevajo: avtonomijo cerkvenih manjšinskih šol, državne dotacije za cerkvene ustanove manjšin, upoštevanje manjšinskih zadrug pri razdeljevanju državnih kreditov in podpor, uporabo maternega jezika manjšin pred sodišči in zopetno nastavitev vseh drž. nameščencev, ki so padli pri izpitu iz romunščine. Pogajanja potekajo ugodno in bo romunska vlada v glavnem te zahteve sprejela.
41 milijard bo izdala Francija v prihodnjem letu za oboroževanje, je izjavil finančni minister Rey-naud v debati o finančnem zakonu. A niti ta velikanska vsota še ne more zadostovati, dokler potrebuje Francija za dogotovitev ene podmornice 18 mesecev, Nemčija pa le osem.
Pred Gibraltarjem je prišlo do manjše pomorske bitke med španskimi nacionalističnimi ladjami ter republikanskim rušilcem »Louis
Štev. 18.232/38.
Nabava
Državni, rudnik v Velenju razpisuje na dan 18. I. 1939. neposredno pismeno pogodbo za dobavo raznih gumijastih tesnil in cevi. Ostali pogoji pri podpisanem rudniku.
Državni rudnik v Velenju.
Prihodnja številka »Trgovskega lista« izide v četrtek kot tedenska številka, in odpade številka v petek zaradi praznika Sv. Treh kraljev.
Diaz«. Rušilec je sicer potopil eno ladjo, bil pa je tudi sam zadet ter se je komaj rešil v gibraltarsko pristanišče, kjer pa je nasedel na plitvino. Rušilec so nato zasedb Angleži ter ga zaplenili, posadka pa je bila internirana.
Vse slike bivšega predsednika dr. Beneša so bile odstranjene iz češko-slovaških šol. Sbke predsednika Masaryka smejo še viseti, toda ne na prvem mestu.
Mesto Košiče je po madžarski zasedbi na pol prazno, ker se je iz mesta izsehla več ko polovica ljudi, da šteje sedaj mesto namesto
70.000	samo 30.000 prebivalcev. Cena stanovanj je zato silno padla.
Božični prazniki na Ceško-slova-škem so bib podaljšani do 8. januarja, ker primanjkuje šolam premoga.
Na Dunaju je izstopilo iz rimsko katoliške cerkve 52.000 ljudi, kakor je izjavil okrožni vodja Globočnik.
Kardinal Skrbensky, ki je bil ob imenovanju za kardinala najmlajši kardinal, je umrl. Pred vojno je imel kot vodja avstrijskega episko-pata in zaupnik dunajske vlade tudi velik političen vpbv.
Čilska vlada je sprejela odstope vseh svojih veleposlanikov in poslanikov. Tudi poslanik v Jugoslaviji je odstopil.
Bivši vrhovni državni tožilec Kri-lenko je bil izključen iz komunistične stranke.
Iran je prekinil diplomatske stike s Francijo, ker so nekateri pariški listi pisali žaljivo o iranskem šahu. Francoska vlada je objavila uradno sporočilo, da francoski poslanik v Teheranu sploh ni imel prilike, da bi pojasnil vso zadevo. V Teheranu so bili nad prekinitvijo diplomatskih stikov celo navdušeni. Francoskemu poslaniku je izročila iranska vlada potni Ust s pozivom, da čimprej zapusti Iran.
Proračun Zveze narodov je znižan za 20%. Izdatki so zmanjšani za 6,750.000 šv. frankov.
železniške delavnice v Galacu so popolnoma pogorele, škoda gre v milijone.
Radio LjuMiana
mririm—i no mumirr ■ g—masraa
Sreda dne 4. januarja. 12.00: Odmevi iz češke (plošče) — 12.45: Poročila —13.00: Napovedi — 13.20: Magister Ivan igra na harmoniko — 14.00: Napovedi — 18.00: Mladinska ura: a) Opazuj in poskušaj
(prof. Miroslav Adlešič), b) Ročna dela (Miroslav Zor) — 18.40: Gradovi na Dolenjskem, II. del (Leo Pettauer) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Uvod v prenos — 20.00: Prenos iz opernega gledališča v Ljubljani. V I. odmoru: Glasbeno predavanje (g. V. Ukmar).
Četrtek dne 5. januarja 12.00: Polke in koračnice (plošče) —12.45: Poročila — 13.00:	Napovedi	—
13.20: Koncert radijskega orkestra
— 14.00: Napovedi — 18.00: A. Dvorak: Koncert za violoncello in orkester op. 104 (plošče) — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Beseda k prazniku (F. s. Finžgar)
— 20.00: Pevski koncert Jubja Betetta, pri klavirju prof. M. Lipovšek — 20.40: Radijski orkester — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Dueti za klavir in harmonij.
Trgovinski register
Vpisala se je naslednja firma:
»Sana«, industrijska in trgovska družba z o. z. v Mariboru. Predmet podjetja: Izdelovanje in prodaja industrijskih in tehničnili potrebščin, ki niso podvrženi posebni dovolitvi, posebno pa izdelovanje in prodaja čokolade, kandi-tov in vsega v to stroko spadajočega blaga, vključno alkoholne in brezalkoholne pijače, kozmetične preparate in eterična olja vsake vrste. — Osnovna glavnica v višini
100.000	din je plačana v gotovini
— Poslovodja Jela Borošič v Zagrebu.
Že v 24 urah
barva, plesira in kemično anažt obleke, klohnko itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšeto. Pere. suši. monga in lika domače perilo
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4 6. šolenbnrgora ul. 3 Telelon št. 22-72.
Trboveljska premogokopna družba
naznanja tužno vest, da je v petek, dne 30. decembra 1938, v Mojstrani umrl njen zaslužni uradnik, gospod
Emanuel Hayne
Pogreb blagopokojnega bo v ponedeljek, dne 2. januarja 1939 ob treh popoldne izpred mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa (Vidovdanska cesta 9) na pokopališče k Sv. Križu.
Našega zvestega uradnika bomo ohranili v trajnem spominu 1
V Ljubljani dne 30. decembra 1938.
Trboveljska premogokopna družba
■#>
Privilegovana agrarna banka a. d. filijala v Ljubljani
javlja tužno vest, da je dolgoletni predsednik banke, gospod
Dr. Bogdan
Markovič
minister v pok.
po težkem trpljenju preminul dne 29. t. m.
Gospodu predsedniku, ki si je od same ustanovitve stekel nevenljivih zaslug in posvetil vse svoje sile zavodu, bodi ohranjen trajen in časten spomin.
Blagega pokojnika smo spremili v soboto k večnemu počitku v Beogradu.
Ljubljana dne 31. decembra 1938.
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega listat, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur« d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vs J