SL 83. V Trstu, v sredo 15. oktobra 1884, Tečaj t EDINOST Glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko •T J« ■»!,( • EDINOST« izhaja 2krat na teden viako inl« In aabote o poludn«. Cena ta v«e leto je fi pld., za polu leta :* ffld.. za četrt let« % pld. SO kr. - Posamezne lievilne se dobivajo ori .»pravidStru jn v trafikah v Tr»m po & kr., v fiorlol in v AjdoviSial po ® kr. — !\đrm'.ntne, reklamacije in ineerate prejama Opravnlitvt, vi« Terrmtt, »Nova tlakaraa*. . »• ^'V Uraialitv« »vi« Terraata« .Nuova Tlpotjrafla;. vnak r irankjran. Rokupin o»«7 po.ebn« vroduoati ae ne vračajo, - ln$,rati (razne vr«te mia in poslanice) se zaraSunijo no pogodbi - prav ceud; pri kratkih oglasih z drobnimi crkanit se plačuje za vsako besedo 2 kr Po dopolnitnih volitvah. V saboto so se torej izvrSile do-polnitne volitve mestnega II. razreda in v nedeljo I. in V, okraja okolice. V mestu je zmagal kandidat Progres-ove stranic, kakor srao rai to uže pred tednom dobro znali in povedali, Kajti stranka takozvanih patrijotov, Ili niti na to ne pazi, do pregleda podpise na svojih oklicih, in ki uže davno mrtvo podpisuje na te oklice, stranka, ki sama kandiduje rudečkarje, ▼endar ne more računiti na to, da bodo ž njo računi I i politično le količkaj zreli ljudje; vse kar je resnično patrijotiČnega v Trstu, noče nič znati O tej stranki, in ker ne more glaso-irati z Iredontarji, rajSe se vzdržuje ysake volitve in vsake aktivnosti v političnem živenju; celd mnogi c. k. jako visoki uradniki prav nič ne zaupajo matadorjem društva «Associa-zione politica.» Ako hoče torej vlada s tako za-slombo spraviti tržaško politiko zopet v pravi tir, gotovo je na krivem potu; O tem se je lehko menda uže do sitega prepričala, S tako stranko se ne da računiti; ona ne oživlja, ampak paralizuje politični život v Trstu. To se je zopet ekletantno pokazalo pri zadnjej volitvi, katere se ni udeležilo gotovo nad 100 poznanih patrijotov in s tem so pokazali, kako meuenje imajo o patriotičnem političnem društvu in njega kandidatu nedoločene barve. V okolici so Slovenci v I. okraju propali le za 2 glasa; g. Persich je dobil namreč 145 glasov, njegov protikandidat, g, Eduard Strudthoff pa 147, in PODLISTEK Italijanska Slavij a. (Dalje.) Važne za ocenitev kacega naroda so njega Šege in navade, pisatelj jeo teh. še precej obširno poročni. — Pred vsem v tem oddelku navaja videmske^a pisatelja Iz 17. stoletja, ki je pisal. »Sclavi propriam babent linquam Illyricorum cognatatn, eorpora proč,era, saluhria, laboribus assueta, quae sola fer me seneetus dissolvit, moreš vero barlmros deprehendas, quibus nullum flnitiinonim cotnuiercium aut ezemplum bumanorum seiMUiii adhuc invex t«. (Po slovensko: »Slovani ioni jo lasten jezik, soroden ilirskemu, telesa krepka, zdrava, katera le starost npogne, nrave pa barbarske, katerih se š^ nobena trgovina in ljudska olika ni dotaknola). Ta sodlia je jako pikra, ali Slovanov, tega mladega naroda ne velja primerjati Rimlji'i 0111 in tudi se jih ne sme soditi z ozirom na latinsko civilizacijo, ampak se jih mora primerjati z drugimi mlajšimi narodi, in je in »»j njimi in Nemci v običajih veža sličnost. nej;<> pa inej zadnjimi in Rimljani. — Skor:ij na emik način, kakor stari German, naseljeval se je tudi Slovan; on se je najprej n iselil v samoti in v varnem zavetji, na brepu kake reke, od česar je tudi morda nastalo ime Podrekar-Po-dreka. V takoj samoti se mu je budila fantazija, krnalo j« znal pripovedovati o veščah, vtinoli so se mu tudi drugi predsodki, vsi prouzročeni po-divjej naravi, vsak moru biti n&zn*- Se ta mala večina ne bi bila, da ni volilna komisija zavrgla nekoliko slabo pisanih glasovnic, na katerih ni bilo ime slovenskega kandidata prav pisano. Za Persicha se je uže mnogo Časa agitiralo, in društvo Edinost je tudi temu kandidatu dalo svojo pomoč; Strudthoff pa je Se le 4 dni pred vo~ Iitvijo nastopil. Ali njegovi agentje so imeli veliko denarja, in so tudi plačevali volilcem mnogo pijače, tako da so jih omamili, zmanjkal jim je nekda denar in zarad tega so Se v nedeljo nekda pisali ali telegrafirali po denarja; tako vsaj so se omenjeni agentje sami hvalili. Sploh moremo mnoge volilce I. okraja ostro grajati, ker delajo s tako važno pravico tako nesramno kupčijo; od nekdaj se pred volitvijo popiva in denar troši. To je žalostno znamenje demoralizacije, proti katerej bi morali delati vsi inteligentni krogi, posebno č. duhovSčina, učitelji in vsa slovanska inteligenca, ki je kaj v dotiki z okoličani. Sicer pa nam je znano, da bi bil krepkejši slovenski kandidat, kakorS-nega je namerjaval v prvej vrsti kandidirati odbor društva «Edinost», gotovo prodrl; ali društvo ni moglo postaviti kandidata proti drugemu slovenskemu kandidatu, kateri je odločno izrekel, da se ne odpovć v korist nobenemu drugemu slovenskemu kandidatu. Kakor smo to uže v naSem listu omenili, bil je gosp. Persich po druStvu Edinost proglašen svojim kandidatom le za to, da se ne ruSi disciplina ia da ne dočakamo boja mej dvema narodnima kandidatoma. v katerej je prebival thtikrat Slovan. Proti veščim je Slovan znašel raznovrstnih pripomočkov, nastavljal jim je obrnene klopi, z rezilom po koncu obrnene kose, nože. kesneje je strela! v zrak in bujna njegova domišljija mu pravi, da je videl, kako so padali lasje iz zraka, znamenje, da je zadel veščo itd. Pisatelj potem popisuje razne dogodke, kako so Slovenci hodili v »ris«, kako ao iskali tatova ae Žeblji rakev mrtvih in Se več euakih. kar pa je vse tudi v naših krajih znano in se žalibog, tu in tam še z laj po-iavlja. Slaba zemlja, na katerej se je naselil beneški Slovan, ni mu vedno dopuščala, da se naseli v večih skupinah, velikih vaseb, ampak navadno se je naselila v enem zavetnein kraju po ena družina, in ker je bilo njega živenje patrijarha lično, zato so se Ščisorna okolo one prve hiše zidale še druge za množeče se potomstvo iste rodbine in tako nahajamo povsod vaške oddelke, v katerih imajo vsi prebivalci eno in isto ime. po katerem se tudi imenuje vas. ali vaški oddelek, kakor Blazin, Klinac, Mašera, Bordon, Obala, Cernetič, Kočevarje, Klodič iti. — Takih vasi. v kateriu vsi prebivalci nosijo eno in isto ime, in katero je tudi ime vasi, nekoliko je tu li na Krasu iu Istri tako na priliko vas Brišćiki, ne daleč od Prošeka. HiŠe beneških Slovencev so bile v starem času prave koče brez dimnikov, kakoršnjih je denes le malo m^j Slovenci, ali nahajamo jih dosti ua Hrvatskem, v Bosni in v Hercegovini. V teh hi3ah je tradicijonalna izba z veliko pečjo, na katerej in okolo katere v zimskem času celo spe vsi udje družine,— Naravno pa je. da so ščasoma in z napredkom Slovenci zidali vedno lepše hiše in dandenes imajo DruStvo Edinost je imelo vse le mogoče obzire za tega kandidata ; spre-jelo ga je za svojega ter ga podpiralo z onimi sredstvi, katera so mu bila na razpolaganje; postopalo je lojalno in večina odbornikov Edinosti je zatajevala svoje menenje in svoje prepričanje o drugem, gotovo krepkejem kandidatu. Obžalovati je, da je tako priSlo in baš propad g. Persioha naj nas uči, da pri postavljanju kandidatov je treba biti previdnim, in da ne velja nobeno naganjanje. Sicer pa moramo konstatirati, da je narodni naš kandidat častno padel. Stvar je preozbiljna, da bi se mi zdaj po volitvi spuSčali v rekri-minacije; stvar sama ob sebi je zadosti podučljiva ozbiljno in pošteno mislečim ljudem. A«li neke želje pri vsem tem ne moremo v srcu zatreti in zamolčati, da bi namreč v politiki nobeden ne delal na svojo roko, ampak, da se vsakdo, kedor se prišteva narodnjakom, podvrgel se menenju in 'sklepu večino mož, odbornikov pol. društva Edinosti in drugih veljakov mej nami. — Na Opčinah so je volitev vrSila in tudi izvršila po volji in sklepu odbora Edinosti. — Tam je sicer tudi ta pot gosp. Burgstaller razposlal svoje »brakirje« mej volilce, imel jo na strani zonet nekega »če-stitega gospoda« in njega cerkovuika in vse »borštnarjec tržaSke okolice; delali so ti ljudje neumorno; niso štedili, niso gledali na troške; mej tem ko druStvo Edinost 111 niti groša potrosilo in vso volitev vodilo s polnočjo openskih in bazoviških rodolju- bov strogo moralno; — pri vsem tem pa je narodni kandidat, vrli rodoljub, g. Val. Matija Ž i vic prav sijajno prodrl, ker vdobil je 95 glasov, mej tem ko jih je imel banski lord le 63. Vsa čast in hvala večini volilcev V. okraja in posebno ondotni n odličnim rodoljubom, ki so pazili, da se okoličanom ne zgodi največa nečast, da namreč izvolijo zopet onega, kateremu so dali nedavno nezaupnico. Ali čujte, kako zvijačo je banski lord po svojih agitatorjih upotrebljal! Volilcem so pravili, da je g. B. vas skesan zarad njegovega poprejšnjega postopanja, cla je res zaslužil nezaupnico, toda, ako ga «daj izvolijo, hoče vse zopet popraviti in odpraviti tudi pa-šenino. Marsikaterega slabiča so s takim limom ujeli na brgone; 110 hvala Bogu, pravica se je vsejedno skazala. Peti okraj pa naj odslej vedno pazi svoje narodne svetinje in naj ne dopusti nikoli več, da ga zastopa tujec, ampak naj se drži gesla, da 1» Slovenec naj zastopa Slovence. Boljše bi se bila lehko izvršila vsa ta volilna borba, a gojimo nado, da prihodnje leto, ko bo lo volitve v vseh okrajih, dosedanje skušnje dobro vpo— rabimo in v vseh Šestih okrajih prode-remo z odločno narodnimi kandidati. To naj bode uže zdaj prizadevanje vseh pravih slovenskih rodoljubov tržaških iu okoličanskih! Petni tudi v i beneški Slovenci posebno v St. prav lepe hiše, ki bi mogle stati mestu. Pisatelj popisuje ljudi in pravi, da se še nahajajo v onih gorah Slovenci prave atletične postave, debelih rud*čkastib las in redke a ognjenorudeče brade. — Ti ljudje, lehko in borno oblečeni, žive slvo-raj ob samem korenju in o takozvanom bižecu (oni ga imenujejo »hišna«) pa vendar delajo najtežavnejša dela, pa so vedno zdravi, veseli in zadovoljni in ne bi me njali z največo gospodo. Mej beneškimi Slovenkami pa ae nahajajo take lepote, tako delikatna lica, obrazi tako lepih potez in tako vitke rasti, da se daleč in tudi v mestib ne vidi tako lepih deklet.. Beneški Slovenci im ijo navadno plave lase, modre oči i u so visoke postave; — kakor v*i Slovani, tudi oni ljubijo najbolj belo obleko; Še v prvej polovici t*ga stoletja oblačili so se po zimi v belo volneno obleko (me-zlano,) poleti pa v obleko iz platna; nosili so okrogle klubuke se Širokimi krajci, lase so puščali dolge, 11a telovnikih so imeli debele srebrne gumhe, nosili so k:*atke hI iče. bele nogovice, odprte čižine se zaponkami, alf pa visoke škornje. Ženske so nosile pečo. rokave*, 1110-derc iz h rok ita i močno okrašen, kiilo s podšivom, odprte čižime se sreberno zaponko. Po zimi so nosile čez krilo dolge sukne, skoraj kakor možki, oblačilo je bilo bele, uiouiv, rudeče in zelene barve, kakor so te barvo tudi pri drugih Slovanih priljubljene. — Ls redkokrat a« Slo van vi že v podložnost drugemu; vsak i^li biti posestnik, ako tudi prav neznaten. — Z služabniki so oni vedno tako ravnali, kakor da bi bili udje družinp. Gospodarji so ob nedeljah po božjej službi se spre- Starišem v pouk. Danes mi je zopet prilika, da govorim starišem v pouki Kakor vsako leto. tako so tudi letos hitela ob začetku šo|-ke.'a leta cela krdela hajali po svojih posestvih, a niso se skoraj nikoli bavili v kremah, iui /a opasilo (šayro) zbirali so se in se Še zbirajo ljudje iz vsega okraja ter ae vesele v veselem društvu, plešejo in popivajo, in c* lo oni havzirarji, ki daleč po svetu služi 10 kruh, vrnejo se z a »šagro« domu. — PieSejo na takozvanih brejarjih (okrogel pod iz desk), a ljubijo posebno radi štajerski ples in takozvano »ziguzajnoi, oi>a plesa se plešeta v počasnem taktu in vsaksebi. Zv» čer na dan šagre fantje popevajo razne narodne, od katerih pisatelj navaja to le prav lepo v dijalektu beneških Slovencev; Boži me. Ta zadnja vičeri Bon žilostau klicu 0 juba je leta! —-Božime dikleta, 1 est muoren iti. Na priden vičtode Ne v zime, ne vliete: Božime o diete! I est muoren iti. Pod oknu napri len Vič pieti veselu, Kir v drugu daželu, lest muoren iti. Ti pride na vletre. Ku iskra od plemena, Inhezan ognjena, Od moj ga sarca. Zi smilnost dobi,— \n ti ge morbiti S' na zmisliš na me, Pa smiljena s'bila An II i mar si taka, N.j me sarouiaka S * z misliš ti že. A.U kadar zagledaš 'N11 obljičje jokati, Ni iužno Šai'vati, Se zmislis na me! — Č« t'pride novica, De niesan na sviete, Na žal vi ne diete. Pa moli za me. Resnično jubezan Ni* tnuoč po/!biLi, • Tud jest pa molili 'Gen v nebi za tel EDINOST otrok k različnim Šolskim poslopjem, da bi se vpisali v to ali ono Šoio. Vender spremljajoči jih stanŠi so morali slišati britko, a odločno besedo dotiČnib ravnateljev; .Vse je jž« prenapolnjeno U Da, prenapolnjene so ljudske šole, prenapolnjene gimnazije in realke po mestih! Brez miru ubere skrbni oče z sroiirn sinčekom pot pod nog* od Poncija do Pilita, dokler po mnogem trudu vender doseže, da mu tialehudnega »Janezki« sprejmejo v Šolo, kder dobi 70—80 tovarišev, ki se j|fn v zaduhlej sobi vtepa modrost v glavol V prvej vrsti velja to se-ve- keršuimi omenjam le ono. katero je priobčila pred kratkim goriška »Soča«. Tu namreč mlad ljudsk učitelj britko jadikuje, da ne tnor« s 400 for. letne plače shajati, česnr tnu pri sedanjej druginji in pri okol-nostih, katere so združene i učiteljskim dostojanstvom radt verjamemo. Koliko srečnejši bi bil, da je doma ostal in se držal Horaci, ki pravi; »Beatus iile, qui procul negotiis paterna rura bobus ex*rcet suis, ali po naše: »Blagor mu, kdor daleč od mestnih homatij očetovo polje s svojimi »o-liki obdelujem; koliko srečejši bi bil, da si Vse te šege in nošnje so bile ali so še v navadi tudi mej Goriškimi Slovenci; mej katerimi so se tudi »ftagre« vzdržale; Pisatelj pravi, da so bili beneški Slovenci sicer močni in tudi hrabri, ali oblastnijam jako poslušni in pokorni; dosti je trebalo, da so se uprli, ali kadar so se uprli, tedaj so bili neusmiljeni, naš pisatelj v doka/ tega popisuje neko zgoibo iz leta 1763, ko so nekateri kontrabantarji izvabili \ gore 5 finačnih uradnikov, ki so jih proganjali, in tam vseh 5 ubili. — Pisatelj omenja, da je mej beneškimi Slovenci tatvina tako redek dogodek, temu je menda glavni uzrok, ker so skoraj vsi posestniki in je mej njimi jako malo ljudi brez vsa-cega posestva. Ali uprav zarad prevelikega razdeleuja posestev nastajajo pogoste tožbe, ki včasih te ljudi kar uničujejo, pravdajo se dostikrat za ped zemlje leta in leta in na vse zadnje Zapravdajo vse svoje. — Ta napaka zapazuje se pa tudi mej drugimi Slovenci, žalibože je trmoglavost in prav darstvo največi greh snoraj vseh Slovencev. Tudi beneški Slovenci se radi poba-bujo se svojimi mnogimi pravdami in tud oni so imeli svoje arsttske advokate, ki so v enomer sukali paragrafe, tako omenja pisatelj nekega starega kmeta prav-darja, katerega so ljuoje navadno imenovali »doktorja iz Morzina«, kateri je poznal vse paragrafe avstrijskega civilnega zako nika. — No, na Notranjskem smo poznali tudi takega starega originalnega pravdarjii, nekega Zakljona, ki ni znai ne pisati ne čitati, pa je vedno vodil do 50, 60 ložb in pravd. (Dalje prib.) je izbral kako rokodelstvo! Trdim, da baš ponesrečeno to studovinje nam dandanes stvari proletarijat, iz kojega nastajajo nevarni socijalisti in anarhisti! Istina je, da jih dandanes sto kompetuje, »ko je prazna le količkaj dobra služba; prav mnogokrat se tudi godi, da gospodje, ki. so odnesli z vse ući I Š6 doktorske in profesorske diplome, morajo brez službe sprehajati se ali do-k večemu le tako službo, kate: a je kaj malo primerna visoktj njinovej izobrazbi I Zdaj pa vprašam v vsej ponižnosti: Kam pridemo, ako se bo še dalje pojav Ijala ta manija do studovanja? Kaj naj stori pri tej ogrotnnej konkurenciji on, komur je mati narava odrekla — talent, s katerim edino bl m^gel prodirati v ljlitem boji za obstoj? Šestnajst dolgih let mora se dijak mučiti z stu iovanjem pred no dovrši visoke šole (universo). In ko se mu je to nazadnje po nedopovednern trudu posrečilo, potem jedva mora prav innogo krat spoznati, da je zastonj žrtvoval mladosti svoje čis: službe ne more dobiti nikoder l Po tem takem je gorje njemu, pa tudi čestokrat njegovim stariŠein, ki so za-nj v teh dolgih letih mnogo potrosili, dal prišli morda celo na beraskt palico]... Pa vzemimo še drug slučaji Marsikateri dijak niti gimnazije ali realke dovršiti ne more. Tožen položaji Naprej ne more, a prestopiti h kakemu rokodelstvu ga je sram in je, recimo, tu li prestar za to. Kaj postane iz njega? Nič diuzega, nego •faliran studentkaterih, žal! dan« danes ne manjka. Koliko boljše bi bilo za-nj, da se je lotil koj po dovršenej Ijudskej šoli kacega sreČonosnega rokodelstva l Zdaj bi se ga bil morda ule izučil ter si priboril skromno samostalnost. Bil bi koristen ud Človeške družbe ter bi živel za-dovoljno in srečno I «Rokodelstvo ima zlato dno>; ta pre govor velja Še dandanes | Spretni rokodelec lehko mirno gleda v bodočnost. Ža-lihog, da pri vsem tein obrtnija dandanes propada; in zakaj? Pač zato, ker se dandanes po višjih šolah brezuspešno muči mnogo mladih ljudi, ki bi sicer pri obrt-niji bili kot spretni delavci na svojem mestu. Vsled tega stopajo brezvestni sleparji in spekulantie na mesta poltenega izurjenega delavcal Ta je eden glavuih uzrokov, da propada obrtnija v denašnjih dneh I Skrajni čas bi bil, da stariSi spoz nate, da je dober dalavee stok at več vreden, nego »Mirani student*. Ne siliti torej svojih stnov toliko k viljemu studo vanju, ako niso doka t ali, da imajo tato res talent. Svetovati bi vam pa bilo, da pošiljale svoje sinove pridnejše v izvrstne obrtnijske Iole; verjemite, da bi se po tem takem naS* razmere dokaj zboljšale. Ko-nečno bi Želeli, da bi gospodje učitelji pri vzprejemnih izpitih silno strogo postopali ter bi tako ločevali plevel od pšenice! Le na tak način bi izginule tožbe o • prenapolnjenih iolahn in ugladila bi se pot osre-čujočeinu rokodelslvul Grad. Politični pregled. Notranje dežela. Cesar je 10. t. m. zopet sprejel srbskega in sasonskega kralja. Novega dunajskega vseučiliiča zadnji kamen je il. t. m. vzidal sam cesar. Bila je velika slovesnost. Popoludne ob dveh so se zbrali nadvojvo de, skupni in cislitav-ski mi::istri, deželni namestnik, deželni maršal, župan, občinski zastopniki, načelniki civilnin gosposk, vsi vseučiliški profesorji in profesorji druzih visokih Šol. po-poslanci iu vrhovni škof z duhovščino. Cesarja je pred glavnimi vrati sprejel akade-miški senat ter ga spremil v svećanostno d vi rano. Rektor Zschokke je poz iravii cesarja v daljšem govoiu v katerem je razvil zgodovino dunajskega vseučilišča ter prosil cesarja, naj ohrani sv<»jo milost temu imenitnemu zavodu. Cesar je odgovoril, da ga veseli, da seje odprl nov, krasen dom prvega izobraževaliŠČ i v državi. Naj bo mladina, ki tukaj ifiče znanstva in prihodnjega svojega poklica vire, hvaležna za velike žrtve, ki so se poklonile temu izo-braževališču, naj se ona okrepi v vseh strokah spoznanja in v ljubezni do skupne domovine. Dobro bo delo mojemu srcu videti v napredovanji pravega znanstva in kreposti poroštvo srečne bo ločuosti, in rad zagotavljam v tem upanji učitelje iu učence te visoke Šole, da jej za vedno ohranim svojo milost in skrb. — Potem je cesar vseučilišče ogledal. — 12. t. m. pa je bil rektor instaliran, pri katerej priliki je naznanil, da se je cesar včeraj prav zadovoljno izrazil o svečanosti, vsled česar je rek- tor izrekel pripoznanje vseučili>čuikom za dostojno, pravo akademično vedenje. Delegacije so sklicane na 27. oktobra v BudlmpeSt. V galilkem deželnem \boru je 13. t. m. podalo 109 poslancev nujni prediog, naj se od vlade zahteva, da krepko varuje deželne interese, katerim Škodo d"la tarifna politika Železnic. Ti prellog se je izročil železniškemu odseku. V hrvatskem saboru si bili zadnje dni razgovori o potrj^nji volitev; žal, da zopet ni izostalo osob io napadanja. Rothschild i njegovi tovarili so naročili strokovnjakom, naj predlože načrte o zvezi Donave in Labe, in Donave in O ire po vodotokih. Govori se, da se Rolhscbildova skupina misli z izvršbo teh projetoSov od-škodovati za severno železnico, ako bi se ta po ti zavila. Dolenje avstrijskega deželnega zbora združ-ni stavbeni in finančni odbor p i je sprejel gledć zgradbe vodotoka mej Donavo in Odro te le sklepe: 1. Dolenja Avstrija se udeleži grajenja kanala mej Donavo in Odro; 2. deželnemu odboru se nalaga, naj o tej zadevi stopi v dogovor s c. k. vlado; 3. troški grajenji naj se razdeie na več let ter naj se posebno ozir jemlje na napajanje moravskega polja. V ogerskej gosposkej zbornici je 10. t. m. adresni odsek predložil načitano adreso. Ta adresa se naslanja na prestolni govor, pozdravlja preuredbo gosposke zbornice na zgodovinskej podlogi in z ozirom na narodni razvoj, kaže na važnost uredbe zgornje Donave in Železnih vrat ter na dosego enakoteija v državnem gospodarstvu, pou-darji potrebo notranjega miru ter nazadnje izreKa udanost vladarju. Adresna debata je bila včeraj. Ogerska gosposka zbornica je 13 t. m. sprejela a tre-o na cesarii. V ogerskej poslanske j zbornici je 11. t. m. poslan* c Jranyi interp» lirat vlado, kak namen je imel shod treh c Bar je v v Skier-nevicah in kaki pismeni, ali samo ustmeni sklepi so se storili in za koliko Časa. Ogerske poslanske zbornice a i resa izreka cesarju udanost tn zvestobo, katere noben še tako viharen boj ne more omajati, pri-poznava potrebo predrugačbe gosposke zbornice na zgodovinskej podlogi, naglaSa potrebo napovedanih postavnih načrtov, izreka se za fite iljivost, kolikor to dupušča varnost države, vidi poroštvo miru v dobrih razmerah s zunanjimi državami, posebno z Nemčijo. Adresa odoli ruje podaljšanje drlavnozborskih dob in upa, da se nagodba s Avstrijo primerno ponovi ter naglaŠa potrebo notranjega miru in bra-tov-ke sloge mej vsemi stanovi iu vero-zakoni. Ogerska poslanska zbornica je zelo okorna in počasna v svojem uelovanji. Skoraj dva teina je potrebovala, daje izvolila razne odsekj, zdaj jej vzame zopet adresna razprava in potem potrditev volitev mnogo časa, tako, da je skoraj gotovo, da se poprej odpro delegacije, nego se zbornica loti pravega dela. Skrajna levica, pa tudi antisemiti bo io del i zelo zavlačevali, poslednji mislijo predložiti celo dva adresna načrta, iu oba se obširno pečata z judovskim pra-šanjein. V nanje dežele. Konsistorij bo v Rimu 20. t. m., kakor zagotavlja «Fanfulla«. V tem konsistoriji se bodo imenovali za kardinale: Massaja, Gori. Celesia, Ganglbauer (dunajski vrhovni Škof) in Verga. Italijanski kralj je ponesrečenim v Ka taniji podari! 10.000 lir. Španjski in portugilki kralj se v kratkem snideta na španjsko-porlugiškej meji prigodom otvorjenja neke železnice. Iz Egipta se poroča, da je general Wol-seley uže napotil svoje Čete v Sudan proti krivemu proroku. Ta ekspedicja šteje 5000 mož pehote in 1200 mož konfice. V Don-goli je Wolseley nakupil 200 kamel za prenašanje ž veža in strel vii. S francosko-kitajskega bojilča se poroča, da so Kitajci v boji 8. t. m. zgubili 1000 mož. Novo Gvinejo hoče Angleška spraviti pod svojo oblast. Angleške ladlje v avstra-liških lukah so namreč dobile od angleške vlade ukaz, naj odpluje v Novo Gvinejo, da razglase angleški protektorat na južnem obrežji i na sosednjih otokih. Naseljevanje pa zdaj še ni dovoljeno. Deželni zbor kranjski. Deveta seja je bila 9. t. m. Po preči- tanju in potrjenju zapisnika zadnje sej* se oglasi posl. Grasstlli ter pravi: posl. g. Luckmann je v slednjej seji rekel, da meni, da je dokazal, da je to, kar je govoril, pravo in resnično; prej pa je dejal,, da more vse izrečeno dokazati tudi s pismi. Gosp. Luckmann ie mnogo govoril, a v glavno stvar se ni spustil niti z besedico ne. Gosp. Luckmann je trdil, da je mestni magistrat, kateremu na čelu imam biti jaz čast, sestavil volilni imenik veleposestnikov bef.tngeu und mangelbaft (pristransko in pomankljivo). Da je g. Luckmann dejal samo mangelbaft ^pomanjkljivo1, potrpelo bi se še to, kajti, kdo more trditi, da je popolen, da s") nikdar ne more zmotiti. A če se uradnej osebi očita da je izdelala izkaz befangen und mangelbaft, pravi se to, da ga je navlaŠč napačno sestavila. In jedino zoper te besede sem jaz protestiral in moram protestirati še danes. Kar se izkaza samega tiče, sestavil se je, ker druzib virov ni, na podstavi starega imenika hiš, a nikdo ni vplival na to, da bi se imenik sestavil nepopolno, da bi 8* kdo iz njega izpustil. Če ni zapisnik popolen, pač ni krivda magistratova, saj se popolen zapisnik dobi samo pri uradu deželnih desk pri c. kr. deželni so 1 niji. Sodi naj torej visoki zbor, je li bilo tako raZf žaljivo napadanje in predbaci vanje gosp. Lnckmanna na mestni magistrat opravičeno? Posl. Luckmann meni, da bi mestni magistrat bil lehko dobil za sestavo volilnega imenika veleposestnikov boljše vire, nego so bili to stari zapisniki. On pravi, da je svoje trditve izpustil v »dobrej veri« in i 10•/„■ "ko viole za to utemeljene proSnje«. Predlog se vsprejme. Posl. PakiŽ priporoča, naj bi se kmalu začele priprave za napravo crst** č»*z Lu-Jarje, kajti ta cesta je silno potiebna poprave, češ, več živine in ljudi se je uže tam poškodovalo in tudi pobilo. Ta cesta, da je silno važna za promet. On torej predlaga: ■ Slavni deželni zbor naj sklene: Deželnemu odboru »e naroča, da se načrt cestne prftge čez Lnžarje še v tem letu pregleda, in da se pri tem pregledu tudi zaupni možje iz dotičnega okraja udeležujejo, in naj se za to skrbi, da se ta načrt už~ v prihodnjem letu zvrši. V ta namen n j nakaže izplačanje podpore v znesku 3000 gld.« Predlog se vsprejme. Posl. Pakiž stavi drug predlog, kateri slove: »Slavni deželni zbor naj sklene: Deželnemu ouboru se naroča, da se znesek 1000 gld.. katera svota je bila uže leta 1882. od deželnega zbora dovoljena, Še v tem letu cestnemu odboru ribniškemu Izplača«. Pakižev predlog se vsprejme. Tretji p>edlog posl. Pakiža se glasi: •Slavni oeželni zbor naj sklene: Visoka c. kr. deželna vlada se zopet naprosi za primerno po poro iz državnega zaklada za okrajne ceste: Rakek, Bloška Polica, ZlebiČ, Ribnica, ozir. Babino Polje«. Poročevalec dr. Samec podpira ta predlog. Gosp. deželni predsednik baron Win-kler omenja, da ni samo od vlade zavisno, ali se dovoli taka podpora ali ne; taka svota mora biti postavljena tudi v državni proračun, torej treba dovolitve državnega zbora. Zavisno je torej od državnega zbora, 2e bo ie prošnja uslišana. Tudi ta Pakižev predlog se vsprejme. Gosp. deželni glavar grof Tburn naprosi rt litelja zbornici tir. Poklukarja, naj izvoii v zbornico poklicali nemške poslance. Posl. dr. Poklukar odide v njih sobo, a se vrne z odgovorom, Ca se zaradi vužuega posvetovanja ne mogo obravnave udeležiti. (Čujejose klici: Na laljujmo, saj smo sklepčni!) Dnevni red se nadaljuje. Posl, Murnik poroča v imenu gospodarskega odseka o pospeševanji hišne industrije in o ustanovitvi obrtnih strokov nib Šol. Predlogi se brez razgovora vsprej-no. M»8tu posl. Mauerja, kateri ni v zbornici navzofien, poroča posl. Mo^cbš o računskem sklepu deŽelno-kullurnega zaklada za I. 1883 in o proračunu deželno-kulturnega zaklada za 1. 1883. in o proračunu deželno-kulturnega zaklada za 1. 1885. Vsi nastavki se vsprejmo. . Posl. dr. VoŠnjak poroča o personalnem kreditu na kmetih in stavi v imenu gospodarskega odseka te le predloge : •Slavni deželni zbor naj Bklene: 1.) Delnemu odboru se naroča, da ▼ posebni okrožnici do občinskih in župnijskih uradov opozarja na koristno de* lovanje hranilnih in posojilnih zadrug in da okrožnici priloži navod k ustanovljenju, Izgledna p'avila in pouk za delovanje. 2.) »Zvezi slovenskih posojilnic« izreka kranjski deželni zbor svojo zahvalo in priznanje za njeno koristio delovanje. 3.) DeŽ dni odbor naj prosi slavno notranje ministerstvo, naj ponovi gori omenjeni ukaz hranilnicam.* Predlogi se brez razgovora vsprejmo. Posl. Obreza poroča v imenu gospodarskega odseka o agrarnih razmerah na Kranjskem, in sicer o obrokin za vplačevanj" davkov in o davkarskih eksekntorjih, ter predlaga: • Slavni deželni zbor naj naroča deželnemu odboru, da ponovi prošnjo krbel« za to, na se po državnem zakonu določi skrajna m»*j ■ , od katere se smejo zadolžiti km^tsKa zemljišča; c) po zakonu določila, da se kmetska posestva pri ekseautivnej prodaji ne smejo oidati p>>.i polovno c^nilne vr^dnonti in dajib vtem slučaji smejo občine p e vzeti za tisto ceno, za katero so bila prodana; d) skrbela, da se preobioiž-na zemljišča od hipotekarniu dolgov toliko ra/.bre-rnene, da bodo kni-tje mogli shajati: 3) konečno -e deželnemu o iborn naroča, da poizveduje o organizaciji in delovanji uŽi obstoječih dtž'lnih hiputekarnih bank in pi-iijodnjemu držlnemu zboru o tem poroča ter nasvetuje, ali in kako n tj bi se ustanovila dežfina hipotekama banka za Kranjsko. Predlogi se vsprejmo brez razgovora. Prošnja učitel|a Kanta zaradi pouka za odraslo uila nno se izroči ueželnemu odbo u v preudarek. Upravni odsek priporoča, naj bi se zopet osnovala nižja ž vinozuravn>ška Šola v Ljubljani. Posl. dr. Bleiweis sicer n* ugovarja temu nasvetu in meni tudi, da bi se taka šola lehko u tanovila pri obstoječih razmerah, vender da ni upanja, da bi odločilni krogi to dovolili. Posl. dr. Poklukar iu LavrenČiČ tudi podpirata ta nasvet, kuteri se vsprejme. Pioši j i Iske Va-i glede podpore za napravo mostu čez Iško se izroči dežel* nemu odboru s pooblastilom, da dovoli podpore do 300 gld., ako spozna, da je ta most neobh"ino potreben. Oočini Predasije se iiovoli za most čez Kokro 3u0 gld. podpore ki se bode izplačala, kader bo most dovršen. Prošnje občine Grosuplje in Slivnice pa Krope in Kamne Gorice zaradi uviŠče-nja njih cest mej drŽelne ceste se z dnev-nege reda odstavijo. Prošnja cestnega odbora veiikolaškega za podpoio se izroči deželuemu odnoru s pooblastilom, da sine ouif njenemu odboru dati podpore do 1000 goldina jev. S tem je bil dnevni red dovršen . . Ob *i48. uri zopet pokliče deželni glavar g. grof Thuru v dvorano poslance. Seja »e nadaljuje iu zapisnikar prečita izjavo nemških poslancev, v Katerej pravijo, da se ne morejo lalujih sej udeleževati, ker se posl. Grasseiiijju zaradi besedi »zlobno obrekovanje« ni dal oaločeh ukor in ker tudi posl. Grasselli ni teh besedi priklical. Gosp. dež. glavar grof Thurn se skli« cuje na stenografiiui zapisnik ter izreka obžalovanje, da se je ranil tak izraz. DOPISI. N« V rde II 14. oktobra 1884. (Izv. dop.) Včeraj zvečer se je ustanovilo za trdno naše pevsko društvo. Se pred no se je začelo pomenkovati o naših zadevah, zapeli smo nekoliko pesni v nazočnosti dveri srbskih Častnikov, ki sta slučajno z več rodoljubi iz Trsta v našo društveno gostilno došla. Prav iz srca nas je veselilo, in v Čast srno si Šteli imeti mej seboj tako Zauimiva gosta. Pravila sta nam o svojej iepej domovini iu o naših bratih Srbih. Ko sta se od nas jako prijazno poslovila, zaorili smo jim krepek živio in želeli smo jiina srečen pot v danijo Srbijo. Z našim petjem sta bila vrlo zadovoljna, ker sta nam vedno klicala joS, još! Pa moramo tudi biti ponosni, da imamo tako dobre pevce. Koj po njinem odhodu so se prečitala pravila, kise preiloŽa vladi v potrjenie. Dolgo časa uže smo pogrešali tukaj kacega zabavnega društva. Imeli smo pred davnim č tsom čitalnico, ali Žali Bog, propala je iu julija meseca smo si vstanovili obrtnijsko društvo, ki ima seveda po večeiu drugo sm^r, nego čitalnic i. Ker pa broji naša vas mnogo pevcev zato smo iste s»*daj zbrali ter jih, kakor sem uže zadnjič opomnil, z jedinili v pevsko društvo, katero bo le veliko pripomoglo, da se narodna zavest v najbiiŽ 'jejej tržaškej okolici obrani. Bog daj dober uspehi Iz Lokve na Krasu, 13. okt. (Izv. dop.).,— Skrbi pri otrocih ni nikoli preveč. Cujte, kaj se j* prigodilo v petek dne 10. okt. v nrkej hiši v naše j občini. Stvar se ne more natančno razjasniti, ker hišni ljudje vsak svojo trdi. Bila je družina zvečer pri ognju s tremi svojimi otroki, ko so se jeli za večerjo priprav Ijati majhni otrok, ki je imel 1 leto in 10 dni, nenadoma vstane ter pade proti ognju in v takne levo roko v pisker vrele vod-, koji je pri ognju stal, pisker se zvrne na otroka, voda v njem je bila vrela, ter mu vso glavico in roko opari in sežge. Otrok je pot-m 24. ur v neznanskih bolečinah Še živel, v soboto proti 9. uri zvečer pa v velikih bolečinah izdahnol svojo dušico. V nedeljo do pol ine so šli to v SeŽ ano k c. k. komisiji naznaniti koj po* polu me pa )e bil poslan c. k. žandarem k preiskavi te prigodhe. Matere, pazite bolj na svoje otroke, ker lahko se umeje, kolika žalost in brit-kost je pri takej nesreči v hiši, vrhu tega pa pride Še od sodnije kazen, postavno izrečena. Konečno vam še to omenjam, da se prav v istoj hiši dostikrat izgovarja beseda, katere me je skoraj groza zabiležitl. Naj gospodinia zine kar koli hoče, prva beseda mora biti: »Bog me štrafejj. O, kako je ta beseda strašna; ako bi si ljudje to besedo raztolmačili, gotovo bije nikdar ne izgovorili. Bog nas uže tako kaznuje, če ga tudi ne prosimo, recimo raj- pri vsakej priliki: • Bog pomagaj«! Blagoslav. Gorica, 12. OKtobra. (Goriške razmere, Janko Stibil). (Izv. dop.) — Pri nas se gode zdaj |ako čuune reči; opaznje se nek razdor mej narodnjaki, neka nezaupljivost nam paralizuje uspešno delovanje. Posebno pa se to kaže glede naše kmetijske šole. Nekateri naših so nezadovoljni se slovenskim oddelkom kmetij-ke šole; naši dobri p ijatelji Lahont in tu li pravi Lahi pa bi radi porabili to priliko, da nam odvzeino slovenski od ielek in nam kmet. Šolo popolnoma poital ijančijo to je ona pravičnost, katero kažejo tudi takozvani italijanski zmerni elementi. Ali upamo, da se tem sovražnikom vsega, kar j j slovensko, ne posreči zavratna nakana. — V petek je bil tukaj srbski oficir, gosp. Janko Stibil-VukasoviČ. — Ta gospod, ki je doma iz Kamnega pri Ajdovščini, je let a 1878. bil še avstrijski vojaški reservist; a ko je počil ustanek v Hrcegovini, odšel je v Bosno in kesneje v Hrcjgovino, kder se je na strani Hubmajerja boril za oproščen je Slovanov od Turškega jarma. — Ko je Srbija napovelala vojno Turkov nahajali smo ga v vrstah prostovoljcev srbske vojske, kder se je mož tako odlikoval, da je postal srbski častnik, ki je zdaj v Srbiji jako čislan. Znano je, da je Avstrija podelila amnestijo vsem onim podanikom, ki so, akoprem Še doma v voj-nej službi, postali srbski vojniki. Ali tega ni goriška policija znala. — Mt>j tem ko je g. Stibil v Trstu spivjel visite celo viših oficirjev, prijela ga je v Gorici, precej ko je sem došei policija in nek komisar jež njim ravnal, kakor z vsakim dezerterjem, iu nek penzijonirani goriški major se je v kavarni izrazil: »Lu jan ciapat, e no i manciaran quattri a cinq ans di fuartezza«. — Ali ko so Stibila peljali pred vojaško oblastmjo, bil je precej oproščen. — Isti dan popoludne se napoti v Ajdovščino, da ob šče svojega očeta. Ali komaj ga zapazijo žendarmi, uže ga aretirajo in odvedejo v Gorico na •Haiiptwache«. Ali tam so ga precej izpustili, ker so znali za amnestijo. Nek goriški uradnik, kateremu se je očitalo, zakaj je tako neprevidno ravnal, odgovoril je: •Was das, es ist j» nur ein Bauernsobn«. Tudi ta je lepa: kmetski sin je pred postavo man*, nego kak disperaten in razuzdan plemič! D i je Stibil zbog tolikih sitnosti odšel žalosten iz svoje domovine, to se umeje, ali simpatije mnogih njegovih starih prijateljev naj mu bodo v tolažbo. C. Eduard SlrudlhofT, ki je bil pri zadnjej dopol'iitnej volitvi i/voljen za poslanca I. okraja proti narodnemu kandidatu, je gospodar velike ladjetvorn ce Rri sv. Koku poleg Milj, uže star gospod, lemec po rodu in konservativec, boljše rečeno, vsake vlade pristaš. Mož je bogat in kakor eden prvih obrtnikov v Trstu, jako upliven posebno v nižih stanovih. — Mnogi njegovi volilci I. okraja so od njega odvisni m mi poznamo celč enega iskrenega prijatelja in glavnega pristaša gosp. Peršiča, ki je najprej agitiral za tega, ali dva dni pred volitvijo deset tiral se svojim krdelcem pod zastavo g. Strudthoffa. — Etiam tu B'Ute! Tržaške novosti t Ljubosumnost. V nedeljo je «am policiji predstavil 24 letni Fauštus Gor-gatti iz Gradiške bivši finančni stražnik ter izpovedal, da je svojo nekdanjo l)U-blco in njenega ljubimca iz ljubosumnosti z britvijo na gla\| in vratu težko ranil, tako da so morali oba prenesti v bolnico. V nedeljo popoludne so hoteli iz ječe št. 12 tukajšnjih zaporov pokegnoti nekateri kaznjenci. Hoteli so prepiliti križe v oknih, ali pila se je prelomila čez p d in" je padla na dvor pred stražo, katera je to brzo naznanila, da se je pobeg zabranil. Zadnji letošnji zabavni vlak iz Trsta v Gorico in Koriniu odide v nede.jo 19. t. m. Tepež. Dva fino oblečena gosnodi sta se v soboto zjutraj prav hudo zvabila in pretepla na borsnem trgu; ljuu>ua seje okoli njih zbralo na stotine, dokler ni došla policij l in oba lepa gospoda, eden je optik, drugi reže kurj i očesa, odpeljala na policijo. Seja mestnega zbora bo ie denes zvečer, pri tej seji nodo prvjkoit nazoči novo izvoljeni mestni očetje. Slovenci ne pripU-. stiti galerije le prepeličarjem ! Policijsko. Neka natakarica brez služiie je ukradla nekemu tukajšnjemu trgovcu 00 f. in loterijsko srečko. Pblicija jo je prijela in zaprla. — Policija je zaprla fakina Mihaela F., ker |e vkradel nekemu postreščeku nočni voziček vreden 30 gld. — Nekemu klan farju v mesarskih ulicah so neznani tatovi vkradli iz zaprte miznice gotovine 63 gld. in nekoliko vrednostnih listov. — Zaprla je policija nekega postopača Cesara F., ktr je na sumu mnogih tatvin. Tour li« retour vozni 11 Miki na južni železnici med Ljubljano in Lilijo prično se izdavali dn^ 15. t. m. To za prebivalstvo gotovo veliko olajšavo izpo-sloval je tukajšnji trgovec z lesom gosp. Fr. Hren. Hvala mu! •Balkan Post«. Pod tem na-slvom začel je naš rojak g. A. Bezenšek izdajati nov list, ki bode izhajal vasaj dvakrat na te len in stane za Četrt let t 20 frankov ali 10 goli. List j® namenjen kot • korespondenca« drugim časnikom in se tudi tiska kot rokopis. Domače in razne vesti. PoiUlčnega društva KdlnoMi predsedništvo vabi vse odbornike, namestnike in poverjenike k seji. katera bode v ne leljo dne 19. t. m. ob 10. uri dopo-ludne v prostorih delalskega podpornega društva. Sklepalo se bode o prihodnjem občnem zboru iu o njega dnevnem redu in razgovarjalo se bode tudi o zadnjih dopolnilnih volitvah. Ker je dnevni red tako važen naj pridejo gotovo v sejo vbi povabljeni. — Drugi udje pa morejo pismeno odboru naznaniti svoje želje glede kraji, in dnevnega reda občnega zbora, ki bode najbrže prve dni novembra. Odlikovanje. Cesar je deželnega sodišča svetnika v Trstu Antona Brau-nitzer pl. Braunthal, prigodom njegove vpokojitve, za mnogoletno zvesto in izvrstno službo odlikoval z viteškim križem Fran-Josipovega reda. Imenovanje. Minister za bogoča-stie iu pouk je imenoval vodjo pazinske gimnazije Fr. Hafner ja za vodjo ženskega učiteljišča v Gorici; profesor na državnej realki v Piranu N. RavaJIco na je premeščen na državno realko v Gorici. Upokojenje. Mornarski župnik Ivan Grmek je umirovljen, ter mu je pri tej priliki car izrekel svojo zadovoljno^. Izvanredni občni ztior de lalakega p od p. «1 rušiva v nedeljo 12. t. m. je hii še precej dohro obiskan došlo je nad 250 udov in spremenile so se mnoge točke pravil; najvažnejša spremembi je ona, da se odslej ne odtegne 5 po sto za penzijski zalog onim bolnikom, ki vlečejo naenkrat več, nego 10 fr. podpore. — Debata je bila jako živahna in je občni zbor trajal od 6 do pol 9 ure zVečer. P »Klano. *) Čast nam je, naznaniti, da so nas primorali veljavni vzroki, da smo odvzeli uže mesca julija naš zastop tvrdki A* Reya & Comp. v Trstu. Gospod d. Zenarl v Trata, naš sedanji zastopnik za to mesto, za Istro, Dalmacijo in Levant* je edino pooblaščen, da prejemi je naročbe na izdelke uaše tovarne (Patent Nobel') Iu Vas prosimo, da se odsiej obračate na imenovanega našega zastopnika. — Vsa eventualna prašanja, katera bi nam mogia priti neposredno, bodo precej rešena. 2—3 .Habler & K»cliei;toaclier, »unaj tovarne a. u. za dinamit, poprej Alfred, Noben & C. i l) Po primerjajočih poskušnjah z raznim streli vi, se je za vaa naj veča dela, kakor predor skoz Artberg (Aralb^rg), kakor tudi oni Sv. Gotarda, rabil fabrikat Nobel-ov. *,' Za takove članke je uredništvo toliko odgovorno, kolikor mu dotični zakon veleva. Uredn. Odkritosrčen krali. Danski kralj Friderik VI je na potovanji v JiUlandu obiskal v nekej vasi ljudsko šolo. Fantiči so bili veseli in brhki in kralj je vprašal: • Fantiči, imenujte mi slavne danske kra-lje.» In fantiči so vsklicali: «Kanut veliki, Waldemar, Kristijan VI.» Nek fantič, kateremu je učitelj nekaj ua uho pošepetal, vzd gne roko. «Nu» — pravi kralj — veš ti š' katerega? — «L>a, Friderik VI.« — «.Kaj je pa ta slavnega storil ?• — Fantič je v zadregi molčal, potem zajepljal: «JVe vem.» — «NiČ se ne sramuj, fantič tnoj — reče kralj — j >z tu i i ne vem«. Turki in lunin mrak. Turki imajo vero, da ob luninem mraku hoče luno poŽreti strašno velik medved. Ako bi se tej zverini kdaj posrečilo, da luno požre, potem bi zgi-nola z neba, kar bi tudi zemljo pogubilo. Da se medved straši in luni pogum daje, zato Turki mej mrakom na vse mogoče načine ropotajo in strelajo proti luni. Iz Ga- v rigrada se poroča, daje bil predzadnjo soboto mej luninem mrakom nepopisljiv robot in strelanje kakor mej bitvo. EDINOST. Nesreče. Troba V Kataniji, o katerej smo u ie sarin jid nekoliko omenili, poškodovala je 500 osob, oe2 pa usmrtila, ponesrečeni so večidel ubofti ljudje. — V polj-akej Ostravi je zadnji teden v jašku rudnika Ema rudniška sapa usmrtila 30 rudarjev. Razstava lepih žen- U Pariza se poroča, da namer javajo tam napraviti razstavo lepih žen. V razstavo se bodo jemale le ž"tie od 20 do 30 let, i nagrade bodo velikp. Čudni ti Francozje, nedavno so hoteli napraviti razstavo malih otrok, a ker jim je bilo to prepovedano, zmislili so se na razstavo lepih žen; mislimo, da se jim ta ne prepove. Premalo žensk. Tako zdibnjejo zdnj v Atenah. Po zadnjej Ijudskej štetvi imaio Atene 84. 906 prebivalcev, in sicer 48. 246 moškega in le 36. 660 ženskega spola. Pravijo, da si v Atenah zastonj glavo ubijajo s tem. kako bi se ta primanjkljaj pokril. Nesrečni Atenčani I Tržno poročilo. Kava — še vedno prav dobro obraj-tana, cen« jako trdne s tendenco, da više postanejo. Sladkor. — Tudi kupčija s tem blagom ae je začela vidljivo boljšati, prašanje po sJaokorju je postalo živahnejše, cena seje (boljšala te dni za gl. 1.—. Morda je zdaj ugonen Čas za špekulacijo? Sadje — srednja kupčija, lastniki radi popuščajo na cenah. Olje — kupčij h mlahova; pri vaem tem pa se vzdržujejo visoke cene, in ni nada. da bi Šle niže. Petrclje — še vedno na gl. 9.60 do gl. &•/, avst. renta .... 95 • 85 • Delnice narodne banke . . 859 » — » Kreditne delnice .... 283 • 60 • London 10 lir sterlin . . 122 » 15 » Napoleon.......— » — » C. kr. cekini...... 9 » 69'fe • 100 državnih mark ... 5 • 80 • Mlad mož z dobrimi spričevali, ki je Vf'Č časa služboval kot trgovski pomočnik zmožen slovenskega, nemškega in ita-Ijiaiskega jezika išče primerne službe. Več o le m pove upravništvo <> Edinosti«, 1_2 ISSN Tržaška hranilnica spre jemlje denarne vloge v bankovcih od 50 soldov do vsacega zneska vsak dan v tednu, ra-znn praznikov, in sicer od 9. ure do 12 ure opoludnp. Ob nedeljah pa od 10. do 11. ure Zjutraj. Obresti na knjižice . PfaČuj« v torek, petek, soboto od 9. -1o 12. ure opoludne. Zneske do 50 gld. prav precej, zneske od 50 naprej do 100 gld. je treba odpovedati en dan poprej, zneske od 100 do 1000 gld. z odpovpdjo 3 dni, čez 1000 gld. z odpovedjo 5 dni. Eskomptuje menjice, domicilirane na tržaškem trgu po....... Posojuje na državne papirje avstrij-sko-ogrske do 1000 gl. po . . . više zneske v tekočem računu po ............. Daje denar tu li proti vknjiženju na posestva v Trstu, obresti po dogovoru. Trst, 24. marcija 1883. 3°Io ayi. n*io Ante dr. Sulinai zdravnik, vidar. operater in magister ^ porodništva- Jg Stanuje v ulici illaleanton % % Narekuje v stanovanju od 8 do 9 ure dopotdne in cd 3 no 4 popoldne. Za siromake bezplačno. f Nahaja se v lekarni Ravazini blizo ^ železniške postaje od 11 uo 12 dop. ® in od 5 do 6 ure pop. 5—-8 ^ ^ >Ti >TATi jTj tTi >TJ VTJ ,Ti Ji >TiiTATi tTATcr, i Negozio Vestiti fatti i j «4 L 4 VILLE DE MILAN« i Gorso Nr, IO 1 i Soprahiti in oolori moderni f. 12, 14, 18 sino 45 | i Vestiti fanta ia.....t 16. tH, 20 t «5 ( i Vestiti neri tla Saion* . . . » 32, S S, 45 < 75 | i Capotti neri da Salon« . . , t l'0, 35, 30 « f>5 | i PaUtot d'invmio.....« tO, 20, 30 < 70 | i Cnltoni neri da Salone . . t 6, 10, 14 « 16 < i Calzoni grevi......t G, 8, 14 « 20 | | Ordinazioni per Vestiti fini di lusso , i e galanteria si eseguiscono prontamente. i ; l—io j miimiiiMniiniiiiMin iTj iT. iTftTi lTj .Ti vT. .Ti X iT. .TaT. iTj lTaTi lTi ITeđjunarođna linija Iz Trsta t Nim-Jork naranost. Veliki prvorazredni parniki te linije voz jo redno v Novi-Jork in vepremnjo blago in popotnike po najnižjih cenah in ■/. najboljšo postrežbo. 4—8 V NOVI-JORk. Odhod iz TRSTA. Parnik «6ermania», 4500 ton, v 6. dati oktob. « «East Angoli«*, 3^00 ton, v 25. dan » Popotniki naj se obrnejo na J. Terkuile, generalnega pasažnega agenta. Via deli'Arsenale 13, Teatro Comunale v TRSTU. fCajuta za potnike 200 gld Vmesni krov 60 gld Zaradi vožnje blaga obrne naj se na Emlllano đ* A nt. Poglajen, generalnega agenta. Ju Jj iTi iTi l^Ei JT. kT. čTj iTj i^Tj IlTj iT^kTli k.Tj iT. Spričevalo. Podpisani potrjnjo a tiin, da no po nntiučnej preiskavi nuSli. da je cigaretni papir „LE H0UBL0N" tz francoske tovarn« za cigaretni papir f-ospodov ('aulo.v & llonr.v v Parizu izvi-Hine kakovosti, popolnem brez tujih sestavin, zlasti pa zdravju škodljivih snovtj. Dunaj, v dan 24. maja 1884. Dr. J. J. Pohl, red. jav. prof. kem. tehnologe nac.kr. tehnićnej vUokej Soli-Dr. E. Ludwig, c. kr. red. prof. medic. kemije na Dunajskem vseučilišči. Dr. E. Lipmann, izred. prof. kemije na Dunajskem vseuftili&Či. (Pristnost, t,eh podpisov potrdil je dr. «1.. Ilomatiii c. kr. notar na Du naji. Zitornje spričevalo potrjeno in podpisano od c. kr. ministerstva vnanjih zadev in francoskega poslaništva na Dunaj! v28. dan maja 1884.) V mesečnih obrokih tL™6. hi&tvo in kinS za sobe iz tovarne O. Ger* »cink, v ulici Farneto, št. 12 I. nadstr. Ker ju dobro založen z blagom, pohištvom in juto, katero vse blago dobiva direktno iz tovarn, in ker ima lastno delalnico za blaelnar-stvo, more dosti ceneje prodajati, kakor vnak drugi. Vedno ima pripravljene postelje na zme-teh odfor. 6 dofor. t8, divane, naslonjače od fr. 15 do fr 50 — Ima močno zalogo pregrinjal it jute, belih, pregrinjal, koltrov vsake vrste in po najntiih cenah. Zaloge srcalov potlačenih in politiranih, iz prvih tovarn Seskih : velikanska zbirka alik. oleografij najnovejše dobe, vse po take) ceni, da ee ne boji nobene konkurence, — Kupiti so more tudi im plačilo v mesečnih in tedniniikih obrokih. 3—14 V tedenskih obrokih Tovarna v Požunu C. k. pm. tovarna l Teto & C. DUNAJ. V Trst« Corse 709-2. VELIKANSKA ZALOGA popolnoma izdelanih obl<>k za gospode in itpalnlli Mukenj, oblek« <• dečke i* majhne otrok«, plašče in obleke za deklice in otroke v najelegantneji in najnovejši modi. Odlikovan na vseh svetovnih razstavah radi velika elegance, aolidnepa dela in posebno nizke cene svojih izdelkov. Vsa obleka je po najnovejši modi uprav aa to izdelana iz najmodernejše robe, kakor pri vsem tem jako cene, akoravno fine in i z ven red no fine vrste, vedno v vseh velikostih na razpolaganje, po Čudno nizkej 4—24 stalnej tevariiki osni. Filiala pri v TRSTU Corso št. 709-2. Tevarea v Proenloali Naznanilo. V suhem vremenu potrgani (ne tresena) plemenita jabelka, hruSke, marelico velike čsSoe, breskve, tudi odlične baž zelenega fižola v stročji, mlad^ira graha sladkega korenja, to mat, pora, gob, iampl* njonov »li mavrhrv, kupuje vaaki ča« in v vsakej množini po primernih cenah in proai pismenih ponudeb Osredn a postaja za prodajo sadja in sočivja v Gradcu. (Gentralst»tion fttr Obst. und GemiiBe-verwaltung in Gr»/). 10—10 VELIKA PARTIJA ostan ov sukna (3—4 inetie), v vseh barvah za rele možke obleka, pošilja proti povzetju po 5 gld. ostanek. L. STORCH v Brnu tvaiina (sukno), koja se nebi dopadala, mor« se z!»me"ji>ti. VELIKA PARTIJA ostankov preprog (10—12 metrov) pošilia p>oti povzetju komad po for. 3 80. L. STORCH v Brnu tvari na koja se ne bi dopadala, more 12—7 se zamen iti. TKANINE za ženake in možke oliloko iz čist« trdne volte, za srcdnjevelicega moža: iza fr. 4 96 iz dobre volne « « S-— « bošlje ■ • u 10 — « fine « « « 12'— « prav fine « Eeruviens iz najfinije volne v najnovejših a rvah najnovejše za ftuknena oblačila za gospe, meter f. 2. Črni krzni palmerston iz čiste volne za zlmni paletot za dame, meter f. 4. Potne plede po f. 4, 5. 8 do f. 12. jeden Zelo l«pa oblačila, hlače, vrhne suknje, tkanine za suknje in dežne plaSČe (tiiffl), raŠanina, komis, (grebenina), cheviots, tri-cots, sukno za dame tu biljare, peruviens, dosking priporoča /. $TIKAR0FSKY ustrojena 186fi. tvornička zaloga v BRNU (Brunn) Uzori prosti. Ogledek za pg krojače neproete Poiiljatve s povzetjem čez f. iO proste. Imam stalno zalogo suknja v vrednosti f. 100 000 a vr ter se ob sebi ume, da mi v moji svetovni trgovini mnogo ostankov po 1 do 5 metrov dolzih preostaja; prisiljen sem t^daj krajce zelo znižani tvaritbeni ceni razpeČavati. Vsak razumen človek mora razvideti. da se od tako malih kosov ne-morejo pošiljati uzorl. ker bi od kacih sto nnročb prilik kmalu nič ne ostalo, in j** torej zgolja sleparija, ako tvornice za sukno ostankine prijike oznanjujejo, suj no v teh slučajih priličini odrezki od celin delov in ne od krajcev; namen tacega postopanja je razumljiv. 20—13 Nepristni ostaaki se Zamenjajo ali pa se denar povrne. Dopisovati se more nemSki, magjarski, češki, poljski talijanski in francoski. Delniško društvo tovarne za izdelanje Dinamita arlberškega na DUNAJI. Zastop in zalopa za Trst, Primorsko, Dalmacijo, Hercegovinu in Levanto pri REYA & G. v Trstu. Zaloga streljiva, prižigalne niti, orudje za kamnolomoin rudnike. 1 — 12 Nič več črk iz kovine — Odlikovan zavod. E. FREISINGER v TRSTU. Pečati iz vulganizovanega kavčuka. Ksilograflja — Galvunoplastika — Sterotipija — Mehanika. To erlce, dovrBone kakovosti bodisi gledh tflatobe. bo.iigi eluBtiSnosti in trajnnHli. so izvrstno r.bljiv« m vMko bujeJo-vanio ua vs»WovMtnej snovi, kakor na papirju, lesu, koli, ka-.nu steklu, tkanini itd. brez vsa-eg* truu«, ker je nemo-boCb a'erkatni iz kovine, ker p« to *arad robutoati dajo le r®l-kokrat dobro r biti: pc«ati Iz kovin., tudi pokazo tinte tako, da se svoro nikoli n« d<.BCM * njimi prave mrve, temu« so fabrlkantje Ukih paftatnv delo opustili iu uledijo di» r»*pe-gaio. kar Se Iraaio teffa bla«a. in to po v««kej o»nl. A moji poCui i« kavčuka s premaklj.viml Črka-1 ne po- kazt burvf. anipak barv., po njih nutUnena pridobi »efo ^-ffflobo. Kedor kupi i- oje ii k avčuku, Hi more sain « "j mi «-stovit Rlave w pisma rftfium-, etiketo prepi-e na menicah In vsako vrane pečao. Posebno pa alulUo te.Prke . »i znamo-vMie p« 'ua to dosedaj rl moffl doseCi z Črkami l« kovine, ker ke?ni8no firnllo izjeduje «rke in j h pokonCuj, in s takm.1 črkami m le inate, ne Cisto zaznamuje. S CrUini iz kavCuh» vsega tega nI. I—8 Na več črk. iz kovino Lloydova palača. Uhod: Via Mercato vecchio številka 4. Najviie v dovrlenosti ia komodnosti. I*reme«lljlve črke Iz kav čuka. '""inM-i...- I..',., . Dobe«! IzkljuSlvo li v odllkov^nem zavodu E. TrsUinier, Lle/to/A u Uli VI r uto r io:h o i Lastnik, drufttvo »KD1N08T.. — Isdatelj in odgovorni urednik: VIKTOK DOLENC Nova tiskarna V. DOLENC v Trnu.