6f; .iftaroenlna Usta« — HSfflJo tete ■ . j K10*— rt tete , » 4 „ j*— tet« i , , 2*50 sä®, 4 , , 1*~ #«®f Jbrafrife:--------- ■mo teto . . . 15— »<* fö vinarjev. - > SlniiJvotanpra^^ j^wtt« «Uea. B. — Telefon *t. 113, I Neodvisen političen lisi za slovensko ljudstvo, j Vladin razglas o sklicanja državnega zb&ra» Dunaj, 25. aprila. Vlada je sklenila, da bo državni zbor sklicala na dne 30. maja. Parlament bi se naj predvsem ba-vil z vprašanjem glede ljudske prehrane ter z gos podarskimi vprašanji, ki so v zvezi z vojno, končno Se zlasti tudi s socialnimi in z državnofinančnimi v-prašanji. Predložil se bo ne samo za bližnjo zasedanje, marveč tudi za nadaljne delovanje državnega zbora določen delovni načrt; med tem časom bo vlar da o tem s strankami stopila v stik in razgovor ter bo tudi polagoma začela z odpravo politične cenzure. #Vlada je mnenja, da bo našla v parlamentu podporo za svoje stremljenje, da v Času največje politične napetosti in največjega napora državnih in ljudskih sil ustvari ne samo najpotrebnejše za sedanji- čas, ampak da položi tudi za bodočnost podlage za složno skupno življenje avstrijskih narodov. Vlada se neomajno drži c-iljev, katere si je začrtala, zlasti tar se dostaje državnih potrebščin in državne upra,ve se tičoče ureditve jezikovnih razmer, kakor tudi kar se dostaje ureditve rabe jezikov in da se vpeljejo v deželah primerne upravne uredbe, v kolikor se bodo izkazale za potrebne. Vlada bo to zadevo v njeni zvezi takoj krepko zasledovala Glede zadev, ki spar dajo v področje državnega zbora, bo vlada stopila v stik s strankami In skupinami državnega zbora glede temeljev za nadaljno postopanje in bo o tej zadevi morebiti stavila predloge državnemu zboru. Kar se tiče zadev,- ki .se nanašajo na uredjtev razmer na Češkem, je bilo z Najvišjim lastnoročnim pismom z dne 26. julija 1913 nameravano, da se bo vlada v svrho zasiguranja temeljev za to ureditev posluževala državnega zbora in sodelovanja preizkušenih fn veščih mož, da bo mogla nato izdati potrebne odredbe. Sedanja vlada, ki smatra slejkoprej take odredbe za neodložljivo potrebo našega državnega življenja, bo postopala v smislu namenov Najvišjega lastnoročnega pisma. Da se vdejstvi vsebina Najvišjega lastnoročnega pisma z dne 4. novembra 1916 ■ y ' glede kraljevine Galicije, se bo vlada trudila s pol-, no resnostjo an si bo pri tem samoumevno prizadevala, da doseže zbližanje obeh, v tej deželi bivajočih narodov. Naše kulturne zadeve. Ptuj, 18. aprila 1917. Vaš članek pod zgorajnim zaglavjem v št, 25 z dne 26. marca 1917 zasluži vso pozornost odločilnih faktorjev ter je izzval splošno priznanje in odobravanje spodnještajerskih rodoljubov brez razlike stanu ali političnega prepričanja. Kako tudi ne! — Kulturne zahteve se morajo sedaj že formulirati, da se po vojski s čim večjo vnemo in s čim večjim po-vdarkom v ospredje spravijo in uveljavijo. Slovenska kri je v vojski na raznih bojiščih v potokih tekla; iz te krvi morajo vskliti vse kulturne pridobitve, ki nam zasigurajo naš narodni obstoj in naš narodni razvoj v okviru Avstrije. To bodi naš program, naša metoda, naša taktika, od katere se niti za las ne umaknemo. Med kulturne zahteve spada tudi ustanovitev c kr, nadsodišča v Ljubljani za vse slovenske pokrajine, ne izvzemši okrožja c. kr. okrožnega sodi-a v Mariboru. ________ Dogodki ob zaČefku vojne, takratno nedolžno "ü::0!ga|ijan;e slovenskih vel|Skbv‘v“'posvethega in du-; bovškega stanu ter smer juclikature v teku vojske so zadeve, o katerih še. sedaj govoriti in pjšati ne sinemo. Prišel bode čas, Ivo nam bodo usta od maše n a in ! ko se bode pero smelo prosto gibati brez Damoklejevega meča. Ti dogodki na ju stičnem polju so razvnek in podžgali naše ljudstvo do take mere, da bouo vse slovenske občine z veseljem prosile za ustanovitev c. kr nadsodišča v Ljubljani s takim obsegom, ki odgovarja narodnim in jezikovnim težnjam našega vrlega kmetskega prebivalstva. Ce to zahtevamo, še ne nameravamo štajerske kronovine razcepiti, kakor to želijo češki Nemci glede kraljevine Češke. Takega radikalizma pri nas ni. Mi hočemo biti le od istokr- \T> i * im~ - * - -> ■ T ^ * .—CL*L * A Ck . vnih rojakov "sojeni, kakor to žele N sujeti. Cehi, M a-žari, Poljaki Itd. za svojo osebo. Ko je v letih 1880 —1881 začel takratni predsednfik graškega nadsodišča v Gradcu, Josip pl. Waser, slovenski jezik iz sodnih dvoran na Kranjskem preganjati ter zatirati slovensko uradovanje, je nastal vihar po celi Sloveniji, kateremu se je moral udati ne le tak tiran, kakor je bil Waser, nego tudi osrednja vla,da, ki je morala nolens volens dati Waserju ukor. Sedaj smo s srčno krvjo na vseh bojiščih ter nezasluženimi preiskovalnimi zapori in krivičnim preganjanj epi’ posvedočili, da znamo trpeti. Po vojski bodemo posvedočili, da znamo tirjati in odločno naše x^zakonu zajamčene, v naravi utemeljene pravice- zahtevati tudi od epigonov proslulega Waserja. Slovenska beseda, izgovorjena iz' vladarjevih ust na I vladarjevem prestolu ob priliki poklonitve štajerske--ga deželnega odbora nam bodi ne samo tolažilno, nego tudi bodrilno znamenje, nam bodi naša zvezda vodnica, ki na;s bo vodila in spremljala iz tleh hudih in težkih časov! In hoc signo vincemus! Dr. -u-. Dami Brni Šoštanj, 13. aprila 17. Dani se! Pred kratkim sem Vam omenil med drugim, da nas smatrajo v drugače simpatično pisani brošurici za čezmerno alkoholu udane, da sem prijetno presenečen., da Vam lahko poročam o kompetentni nasprotni izjavi. Začetkom meseca decembra 1916 je imel dunajski higijenik, vladni svetnik dr. Burgerstein predavanje o alkoholu in šoli ter o-menil Številke v an ti alkoholičnih društvih organiziranih ljudij; tu pravi, na Norveškem je 12% združenih abstinentov, v Nemčiji 54%, v Avstriji morda ena desetinka %, in pri tem nadkriljujejo Slovenes Nemce izdatno. Pred kratkim je izšla brošurica podmaršalti pl. Wanniseh „Avstrija po vojni“; Če se ne motim, je bil dotični general okoli leta 1885 polkovnik našega domačega slavnega pešpolka št. 87, takrat v Gradcu. Brat njegov je bil nemškoliberalen deželni odbornik dr. Wanniseh. Knjižico bi priporočal vsakomur. Citirati bi moral res patriotična, tolerantna izvajanja, interesant- o dolžnostih službe in sicer z izrazom nevedneža, ki govori, kakor bi razumel kaj o stvari* Vedno sem že rad prisostvoval tem tihim, zaupnim prizorom, katere bolj uganemo, kakor vidimo, tem otrokom ceste, ki imajo tako privlačno silo in ki odkrijejo z le en® kretnjo vso vsebino življenja; največjo privlačno silo je imela name njihova naivnost in bil sem zelo vesel, kadar sem opazoval v njihovih izrazitih in ne-dvomljivih kretnjah vse pojave ganljive drame v tej družini. Videl sem to mater, kako je rekla nekega jutra: „Jezi me, da že tri mesece nisem videla svojega otroka! K njemu pojdem.“ Oče, boječ, nepraktičen, prestrašen pri misli, da bo moral storiti nekaj korakov, da izprosi potrebno dovoljenje, poizkusi najprej, zbiti ji to misel iz glave: „Kako moreš misliti le kaj takega, moja ljuba? Mont Valerien je tako daleč! Kako boš prišla brez voza tje? Sicer je pa to neumnost! Ženske ne smejo noter.“ „O jaz pridem“,- reče mati in ker stori on vse* kar ona hoče, se odpravi mož na pot, na županstvo, h generalnemu štabu, h komisarju, poteč se zaradi strahu, trepetajoč od mraza, vedno iščoč pravih duri, po dve uri čakajoč v pisarni, ki končno še niti prava ni bila, Vendar, zvečer se vrne z dovoljenjem guvernerja. Drugo jutro vstaneta zelo zgodaj, v mrazu, pri luči svetilke. Oče grize suho skorjo kruha, da potolaži lakoto, a mati hi lačna. Rajši bo zajtrkovala tam zunaj s svojim sinom. Da bi napravila uboge-do, vkuhano sadje, steklenico vina in škatljpco — mu gardistu praznik, vtakneta hitro v žepe čokoladi škatljica za osem frankov, M sta jo spravila za sla-! be čase, Nato odrineta. Ko prideta do nasipov, so vrata ravnokar odprli, Pokazati morata list z dovoljenjem. Mati se ze- LISTEK. Mati. Spisal Alphonse Daudet. Ono jutro sem šel na Mont Valerien, da bi obiskal našega prijatelja, slikarja B., poročnika pri gardi. Vrli mladenič je bil ravno na straži; ni se torej smel ganiti z mesta. Ni mi preostajalo nič drugega, kakor hoditi ž njim pred trdnjavskimi vrati gor in do|L in govoriti ž njim o Parizu, o vojski in o naših oddaljenih svojcih Nenadoma je utihnil moj poročnik, ki je ostal pod vojaško suknjo še vedno stari, navdušeni ljubitelj barv, obstal kot priraste! in me prijel za roko. JO, glej, glej!“ mi je rekel tiho in v njegovih očeh se je posvetilo, kakor v očeh lovskega psa, ko mi je pokazal dve častitljivi postavi, ki sta ravnokar prišli na Mont Valerien. Resnično nekaj lepega. Mož v ddlgem, kakor kostanj rjavem površniku z zelenim ovratnikom iz žalmeta, majhen, rdečeličen, nizkega čela, okroglih oči, z zakrivljenim nosom, obraz poln gub, slovesen in neumen. Da je bila podoba še bolj popolna, je imel še vrečico, v- katero so Lile vdelane cvetlice in iz nje je molel vrat steklenice; imel je tudi konserv-no škatljico, večno škatljico, katere Pariz ne more videti, da se ne bi spomnil na petmesečno obleganje. — Na ženi je bilo mogoče zapaziti le velikanski klobuk in star površnik, v katerega se je zavija od nog do glave, kakor da bi hotela prikriti svojo revščino. Ko sta dospela na ravnino, je mož obstal, da bi se oddahnil in si obrisal čelo. Ni ravno gorko tu gori v novemberski megli, a hodila sta hitro . . „ Žena ni obstala, šla je naravnost proti trdnjavskim vratom in naju nekaj časa obotavljajoč se opazovala, kakor bi hotela z nama govoriti, a najbrže se je zbala častnika in zdelo se ji je bolje, iti k straži. Slišal sem, kako je boječe vprašala, ako bi mogfla govoriti s svojim sinom, gardistom v šestem polku, tretji bataljon. „Počakajte!“ je rekel vojak, „ga bom takoj poklical.“ Vsa vesela se je vrnila k svojemu možu, olajšanega srca in vsedla sta se ob robu nekega grmovja. Čakala sta zelo dolgo. Mont Valerien je tako velik, ima toliko dvorišč, vojašnic* In v tem labirintu je treba najti vojaka iz šestega polka, v tem velikanskem zidovju. Poleg tega je ob tem času na u-trdbah polno bobnarjev, trobentačev, vojakov, ki prihajajo s svojimi pločevinastimi škatljicami. Tukaj se menjajo straže, tam delijo kruh, nekoliko proč je s krvjo oblit ogleduh, katerega ženejo pred seboj takozvani franktirerji in sujejo s kopiti pušk, kmetje prihajajo, da bi se pritožili pri generalu, vojak prihaja, ves trd od ježe, od konja kaplja pot, od pred-straž prinašajo ranjence, ki stokajo kot bolna jagnjeta, mornarji peljejo nov top in kričijo „Hi! hej!“, pastir v rdečih hlačah žene pred seboj čredo v utrdbe, bič v roki; vse to gre, pride, se križa v dvoriščih in poriva med trdnjavskimi vrati, kakor v nizkem vbodu kake gostilne na vzhodu. „Da bi Je ne pozabili mojega ubogega otroka“, so govorile med tem oči uboge matere in vsakih pet minut je vstala, se boječe približala vratom, skrivoma pogledala na dvorišče in se stisnila k zidu; a vendar ni hotela več vprašati, ker se Je bala, 'da se ne bi norčevali iz sina. Njen mož, še bolj boječ, se ni premaknil tam v svojem kotu in vselej, kadar se je ona težkeiga srca zopet vseđla, sem zapazil, da jo je zmerjal radi nepotrpežljivosti' in ji na dolgo in široko razkladal na radi tega, ker se pisatelj nikakor ne more ogrevati za nemško „Statssprache.“ Kot zelo aktuelen ho-öem tu omeniti le odstavek, ki se bavi z našimi željami: , posedaj se je raba slove ni s k e g a je z i-ka v štajerskem deželnem zboru odklonila ali vsaj otežkočila. Spodnji Stajer, zlasti pokrajine južno od Drave, so neglede nekaj nemških otokov, kakor Celje in nekaj drugih krajev,* popolnoma slovenske. Akoravno zboruje deželni zbor v nemškem mestu Gradec, je omenjeno postopanje za Slovence, koji tvorijo dobro tretjino štajerskega prebivalstva, ravno tako žaljivo, kakor stališče, da zar radi premalo razvitega jezika ne potrebujejo višjih učnih zavodov. S takim pritiskom se pri vrlem narodu povzroča nezadovoljnost in podpira državnoso-vražne panslavistične in velesrbske struje. Ljubezen do materinega jezika je pri kmetskem ljudstvu globoko vkoreninjena, če tudi siz teh krogov tozadevni pojavi niso tako vidnii; akoravno večji del le inteligenca z vso eneržijo zahteva narodne svoje pravice, se žalitev in zapostavljanje materinega jezika zelo težko občuti tudi od strani kmetskega ljudstva, torej od večine prebivalstva, in povzroča to globoko naklonjenost. Ako se tedaj država daje izkoriščati za zapostavljanje narodnega čuta po germatnizatoričnih u-krepih s tem, da narodno šolstvo krči ali njega razvoj zabranjuje, potem se ni čuditi, ako se prenese nezadovoljnost tudi do države same.“ Tako piše nemški, a avstrijski general. Avstrija napram Rusiji nima osvajalnih namenov« Dunajski poluradni list „Fremdenblatt“ piše z Bne 26, aprila z ozirom na mirovno gibanje, ki seje pojavilo v socialdemokraških vrstah, med drugim tudi sledeče: V Berolinu so se iz lastnega nagiba sestali av-stro-ogrski in nemški socialisti, da po svoje pripravijo tla za konec vojske. Z ozirom na to posvetovanje je nemška socialna demokracija v „Mednarodni korespondenci“ vprašala vlado, ali je pripravljena za uradno izjavo, da se odpove vsem osvojitvam. In v resoluciji, ki se ie v Berolinu sklenila s soglaša-njem avstro-ogrskih zastopnikov, se poziva vlada, naj se jasno in javno odpove vsaki osvajalni politiki. Izjava o tej točki je pravzaprav nepotrebna, ker je avstro-ogrska vlada v tem oziru že dala zaželjeni odgovor. Ako pa bi javnost hotela slišati ponovno izjavo, pravi „Fremdenblatt“, se ji lahko reče, da monarhija absolutno nima nobenih napadalnih' načrtov napram Rusiji in tudi ne namerava, da bi svoje o-zemlje razširila na njen račun. Od socialdemokraš-ke, kakor tudi od vsake druge strani se bo gotovo priznalo, da je avstroogrska vlada o tem brez vseh ovinkarij izrekla popolnoma odkrito in prosto besedo. Inozemstvo naj tega stališča avstro-ogrske vlade ne smatra Jcot znamenje slabosti. Pri tem se namreč mora izrecno konštatirati, da skuša sovražno časopisje te izjave naše vlade, da bi prekrižalo naše mirovne nagibe, svojemu občinstvu v Četverosporazu-movih dežeflah tolmačiti kot dokaz, da že pojenjuje naša odporna sila. Narodi, ki se borijo proti nam, bodo v slučaju, ako verjamejo temu razlaganju, v usodni zmoti. Od naše strani se je vedno naglašalo, da vodimo samo obrambno vojsko in da jo bomo tako dolgo nadaljevali, dokler ne bomo svojega namena dosegli. Naš namen pa je, da si zasiguramo varnost svoje bodoče eksistence,“ Usoda Palestino« Italijanski list „Idea nazionale“ piše: Na zborovanju Četverosporazumovih ministrov na Savojskem je, kakor se zdi, zmagala misel Italije, da dobijo sveti kraji v Palestini mednarodno po sadko, kakor hitro bo zasigurana posest Palestine angleškim Četam» Neka druga struja si pa Želi; V se last in oskrba nad svetimi kraji na mednarodni predlog poveri Belgiji» Da se to vprašanje reši v tem smislu, govori mnogo za to, zlasti ker je tudi sveta stolica ugodno sprejela to rešitev. Na vsak način je pa gotovo, da so se četverosporazumove države o tem zjedinile, da se mora rešiti vprašanje, čegava bo Palestina, na pravičen način mednarodnim potom, ne da bi se pri tem zapostavljali ali porivali v ospredje posamezni posebni interesi, pač pa se morajo var rovati in urediti vse pravice, vse predpravice in izročila vseh krščanskih držav. Sveto deželo bodo zasedli na ta rrtKn, da se bodo tega udeležili vsi zavezniški narotti» Sv« 05© za trpece otroke« Sv» Oče Benedikt XV. je poslal ameriškim škofom in vernikom oklic za podporo trpečim belgijskim otrokom. Oklic je imel velikanski vspeh. 'Vsi Škofje so oklic sv Očeta, ki je bil naslovljen na kardinala Gibbonsa, zelo prijazno sprejeli in so odredili, da se je pričelo z nabiranjem darov. Kardinal Gibbons je izročil pomožnemu odboru lepo svoto 40.000 dolarjev. Kardinal Farley, novojorški nadškof, je osebno poslal 1200 dolarjev. Na tisoče in tisoče papeževih o-klicev se je razposlalo po celi državi in vspeh je izredno velik. Zbralo se je tem potom vsega skupaj za Uboge belgijske otroke, 250.000 dolarjev, t. j. nad 1 milijon K, Da se more podporno delo redno vršiti, se rabi vsak mesec 1 milijon dolarjev» Ameriški katoličani z gotovost jo upajo, da bodo nabrali to svoto, ker se je mnogo darovateljev izjavilo, da. bodo vsak mesec prispevali gotovo svoto. Živahno se povsod spominjajo sv. Očeta, ki je dal povod za to velikansko miroVno delo krščanskega usmiljenja. To delo dokazuje, da je in kje je v nasprotju s stališčem za-lagateljev municije mogoče tudi mirno nesebično mišljenje in delovanje. Vladna odredba glede kostanjevega lesa« Izvanredno velika poraba čreslovine med vojno je dovedla do tako obsežnega izkoriščanja gozdov domačega kostanja za dobavo ekstrakta, da je nadaljni obstoj te prekoristne lesne vrste skoraj o-grožen. Da se omeji čezmerno izčrpavanje naših domačih gozdov, so se izdale z ministrskim ukazom z dne 2. aprila 1917, drž. zak, št. 147, primerne varnostne odredbe, ki so potrebne tudi z ozirom na to, da nam zopetni narastek še le po daljši dobi more nadomestiti porabljenih množin kostanjevega lesa. Na podlagi tega ministrskega ukaza mora vsakdo, ki ima pet ali več kubičnih metrov posekanega domačega kostanja v zalogi, prijaviti svojo zalogo do Qhe 15. maja 1917 c. in kr. vojnemu ministrstvu, skupina za usnje (k. u. k. Kriegsministerium, Ledergruppe), Dunaj, I., Kolowratring 14, Izdelovalci ekstrakta iz kostanjevega lesa morajo še posebej prvi dan vsakega meseca naznaniti spremembo svoje zaloge lesa» Posestniki kostanjevih gozdov ter dotični, ki imajo pravico do sekanja, morajo c. kr. okrajnemu glavarstvu, v katerega okraju se ti gozdi nahajajo, naznaniti do dne 15» maja 1917, in sicer: a) ime in bivališče gozdnega posestnika, oziroma ddti-čnega, ki ima pravico sekati; b) natančno lego gozda (občina, gozdni okoliš); c) površino gozdne ploskve; d) povprečno zarast, pri mešanem gozdu razmerje/v katerem so lesne vrste zastopane; e) povprečno starost gozda; f) okoliščine glede možnosti izvažanja lesa iz gozda; g) ali obstoji za te gozde o skrbovalni načrt in kedaj je po tem načrtu posekati kostanjeve vzrasti; h) datum in številko dovoljenja, M se je bilo morda zadobilo, pređno je stopil ministrski ukaz v veljavo. Trgovinski minister lahko iz javnih ozirov razpolaga, da se zaloge že posekanega lesa oddajo po cenah, ki jih določi. Sekanje za dobavo sadeža In ne po pravilih gozdarstva oskrbovanih domačih kostanjev, ki stojijo posamič, skupoma in v logih, je pa proti prijavi c. kr« okrajnega glavarstva le tedaj dopustno, ako ,e videti, da so drevesa gnila ali poškodovana, ali 'da slabo rodijo, ali pa, ako imajo v prsni visočini več kot 240 cm oboda, — Kostanjevo drevo v gozdih pa se sme Ie po zadobljenem posebnem dovoljenju in le vtem slučaju posekati, ako se rabi les za izdelovanje ekstrakta, Dovoljenje izdaja c. kr. poljedelsko ministrstvo sporazumno s trgovinskim in vojnim ministrstvom, Prošnje za dovoljenje sekanja je vlagati na pristojno c. kr. okrajno glavarstvo. Reševale pa se bodo le take prošnje, ki jih vloži centrala za kože m usnje, a. dr., izdelovalci ekstrakta ali dotične tvrdke, ki se pečajo s pripravo kostanjevega lesa za izdelovanje ekstrakta. Le v krajih, kjer rabijo kostanjev les za kurjavo, trtno kolje, za doge za sodarstvo i. dr. smejo okrajna glavarstva sekanje sama dovoljevati. V dobi rasti, torej od 1» aprila do 15. oktobra, se sme sekanje le na izrečno in posebno dovoljenje c, kr. poljedelskega ministrstva izvršiti. Gozdni posestniki ali upravičenci- so dolžni, namesto vsakega, po 1. avgustu 1914 posamič, v logih ali skupinah posekanega kostanja tekom enega leta zasaditi po eno kostanjevo drevesce in isto vzgojiti, ali pa pustiti in vzgojiti vsaj po en čvrsti poganjek od' vsakega štora. Za že posekani les velja kot prvi rok saditve prihodnja pomlad (1918). Ali je nasad v kostanjevih gozdih potreben ali ne, ima dognati c. kr okrajno glavarstvo. Sklepati pogodbe, na podlagi katerih bi se prodajalo stoječe kostanjevo drevje zoper določbe ukaza, je prepovedano. Take pogodbe tudi tedaj niso ve Ijavne, ako so se sklenile še poprej, predno je ukaz zadobil moč. Kdor se ne ravna po predpisih ministrskega ukaza, zapade kazni do 5000 K ali zaporu d» S mesecev. O lem se obveščajo prizadeti s pripombo, da se je v očigfed ministrskega ukaza z dne 8. aprila 1917, drž zak. št. 147, razveljavil ukaz c. kje, deželnega predsednika za Kranjsko z dne 27. jun. 1910, Št 2089, dež, zak. št. 27, o oiframbi domačega maštanja, ki ga je Mo doslej vssoštevati. Kako odpomoei poman j-kanju usnja. Mariborsko c. kr. okrajno glavarstvo »a« pošilja sledeče: Vsled nastale pičlosti usnja je vojna uprava pritegnila vse za vojaške potrebe pripravno usnje za lastne svoje namene, zategadelj mora nevojaško prebivalstvo seči po onih nadomestkih, katerih ne mora rabiti vojaštvo, a so za svrhe zaledja popolnoma pan pravna, Da se kolikor toliko odpomore pomanjkanju •-buvala med nevojaškim prebivalstvom, ki je Imamo pričakovati, j® vpoštevati dve erftistvl in sicer kolikor le mogoče obširna poraba usnjenih nadomestkov, osobito Čevljev z razklanimi ih lesenimi podplati in primerno strokovno popravljanje obnošenega obuvala. V prvem oziru se opozarja, da se iz odpadkov pri i »Štovanju vojaškega usnp, osobito iz takaova- lo boji. Vendar ne! Vse je v redu! „Pustite ju dalje!“ reče službujoči častnik. Tedaj šele si žena oddahne. „Bil je zelo uljuđen častnik.“ In hitro gre dalje. Mož jo z veÜikim trudom le komaj dohaja. „Kako hitiš, moja ljuba!“ A ona ga ne sliši. Tam gori skozi meglo jo vabi Mont Valerien. „Pojdi hitro! Tukaj je.* In sedaj, ko sta prišla na cilj, ju muči zopet nov strah. Ce ga ne najdejo! ©e no pride! Nenadoma pa eem zapazil, kako ie vstrepetala, potrkala staremu na ramo in skočila kvišku. Od daleč je spoznala njegov korak. Ko je prišel, se je zdeto, da se je nad vse «-trdbo razlila solnčno skupno posvetovanje obeh predsedstev. V petek predpoldne pa je bilo posvetovanje parlamentarn h komisij hrvatsko-slovenskega kluba in Ceske zveze. Poljska kriza začasno poravnana. Kakor se iz Dunaja poroča., se je dne 25. t. m. začasno rešila, tudi poljska kriza. Parlamentarna komisija Poliskega kluba je pooblastila predsedstvo kluba, naj se začne pogajati z vlado na temelju od parlamentarne komisije izdelanega načrta, o samostojnosti Galicije. Rok za ta pogajanja je določen do 15 maja, do katerega bo sklicano plenarno zborovanje Poljskega kluba, S tem ie odpadel tudi povod za odstop minjistra dr. Bobrzynskega, V poljskih krogih so mnenja, da bo sedaj Bobrzynski ostal v kabinetu. Poljski klub je imel dne 2.5. aprila ob 8. uri zvečer svojo glavno sejo, v kateri se je tudi sprejela sledeča resolucija: Poljski klub pozdravlja padec uajvećega sovražnika poljskega naroda, ruskega carizma, Id ga je povzročila revolucija, in pričakuje, da P ta dogodek, ki potrjuje svobodo narodov, naznanilo skorajšnjega miru. Dr. Urban o notranjepolitičnem položaju. Ogrski list „Az Est,: priobčuje pogovor s trgovinskim ministrom dr Urbanom, ki se je izjavjl, da ga veseli sklep nemškega. Nationalverbanda, da ostanejo nemški zaupni možje v kabinetu. Ta sklep je tembolj pozdraviti, ker bi bila sprememba v sestavi kabineta vzbudila vznemirjenje v Nemčiji. Že je bilo •itati v nemških listth mnenje, da bi izstop nemških ministrov povzročil spremembo smeri v celi avstrijski politiki Iz izjave vlade bo razvidno, da bo ostalo mnogokaj tako, kakor je bilo dosedaj, in da se bo spremenila samo metoda, po kateri bo izvršena s-prememba. Razdelitev okrožij, na Češkem ostane tudi nadalje v vladnem načrtu, izpeljava bo pa pridržana parlamentu ali pa sporazumu med češkimi in nemškimi strankami. Mnogi priporočajo to pot, zopet orugi jo smatrajo kot brezvspešno, Odkrito rečeno. vsled svoje 151etne izkušnje sem med dvomfi;vei. Morda N vendar sedanja vojska povzročila veliko spremembo. Grof Sfiva-Taronca, predsednik gosposkozbor-nične desnice. Člani gosposkozbcraične desnice dne 25. aprila izvolili grofa Silva-Taronca za predsednika desnice nsmesto dosedanjega predsednika g?ofa Clara-Martimca Prvi maj. Avstrijska socialna demokracija je sklenila, da bo letos 1. maja delavski praznik, ter j ?>o h dan vse delo počivalo. Popoldne se bodo ! vršila zborovanja, na katerih se bo delavstvo izra- j zalo za sklep svetovnega miru. Razprava o dragih političnih vprašan ih se naj opusti. Bela knjiga Svete Stolice. Vatikanski dopisnik »Stampe c poroča, da izdelaj e zdaj kardinal Ga-sparri belo knjigo, ki se bo pečala z delovanjem svete stolice med vojsko. Prvi del se bo pečal z dobrodelnimi stremljenji sv. Očeta med svetovna vojsko, drugi del pa s koraki, ki jih je papež poi-vzel za mir. Rimski politični krogi belo knjigo napeto pričakujejo. Socialistična konferenca v Stockholmu. Iz Stock holma se poroča, da se name avaha mednarod na socialistična mirovna konferenca ne bo vršila d e 15. maja, ampak še le koncem meseca maja. Ofi cijelna vabila se bodo te dni poslala v vse dežele. Nemški socialisti, 'ki se mudijo v Stockholmu, so mnenja, da bo že v letošnjem poletju prišlo do miru. Irska dobi samoupravo. Angleški listi poročajo, da bo vladna predloga dovolila severnemu delu Irske, in sicer 6 protestantovskim grofovinam Ui-stra, da za nje ne bo upeljana homerule, ampak da jim bo dano na prosto, ali se hočejo pridružiti ostalemu delu Irske, za katero se še upeljava samouprava. Volitve na Japonskem. Iz Tokija poročajo 25. apri a: Volitve so se končale z zmago za vlado, ki je pridobila 50 mandatov. To pomeni poraz šovinistov in triumf politike Terauhija in prijateljstvo napram Kitajski, ozke stike z Rusijo in lojal so podpiranje želj entente. Tedenske novice. God cesarice Zite. Danes se po celi Avstr obhaja god naše cesarice Zite. Vsi narodi širae Avstrije prosi»o danes Boga, da bi nam ohranil visoko gospo v sreči in jo obilno obdaril s svojim nebeškim blagoslovom. Cesarica Žita je postala vsled svojega blagega srca, svoje naklonjenosti Kapram ubogim in betežnim prava mati vseh, ki iš čejo pomoči in tolažbe. Bog živi našo mlado, pl: menilo cesarico Žito! Cesar odlikoval pridne delavce. Cesar je podelil 437 delavcem v avstrijskih državnih montanskih delavnicah in tovarnah (kjer se izdeluje stre livo in druge vojne potrebščine) vojni križec za c s vilne zasluge Odlikovan zdravnik. Cesar je odlikoval mariborskega zdravnika dr. Ivana Turšič, sedaj štabnega zdravnika in poveljnika vojaške bolnišnice v Sterntalu pri Ptuju, z vitežkim križcem Franc Jožefovega reda z vojnim okraskom. Iskreno čestitamo! Koroške duhovniške vesti. Na župnijo Meisel ding je prezentiran vlč. g. Janez Wagner, katehet na ljudski šoli v Celovcu. Za vojna kurata sta bila imenovana duhovnika krške škofije vlč. gg. Viljem Brožek in Jožef Schmutz. f General Varešanin. Umrl je na Dunaju 23. 1 t m. general pehote baron Marijan Varešanin Va 1 reSki, star 70 let Rojen je bil 1. februarja leta j 1847 v Cmizi v bivši vojaški granici. Dovršil je j potem akademijo v Dunajskem Novemmestu in je j bil dodeljen generalnemu štabu. Leta 1866 se je I udeležil vojne. Služboval je potem dalje časa v ■ Zagrebu in Zadra. Za časa bosenske okupacije je I bil dodeljen domobranskemu poveljništvu v Zadru, I pozneje pa prestolonasledniku Rudolfu. Nato je j prišel kot načelnik generalnega štaba v Zader in I je bil pozneje poveljnik 48 pehotne brigade v Pr-i zemyšlu. Kot general je bil premeščen v Sibinj. j Leta 1905 je bil imenovan za vojaškega poveljnika j v Zadru, meseca marca lete 1909 pa za deželnega j šefa v Basni in Hercegovini. Lela 1910 mu je j cesar Franc Jožef, ko je potoval po Bosni, podeli! J baronstvo. Nekaj cini pozneje, 15. junija 1910, k > I se je v Sarajevu po otvoritvi bosenskega deželnega j zbora vračal v konak, je bil izvršen nanj atentat j Napadalec je petkrat ustrelil z revolverjem nanj, a I ga n! zadsi. Majnika leta 1911 je odstopil z m f sta deželnega načelnika bosensko hercegovskega in I na njegovo mesto je prišel nadzornik armade, se I danji častni eoktor graške univerze, baron Pohorec, \ ki je odšel v pokoj po ponesrečeni prvi ofenzivi \ proti Srbiji. Imenovanje. Za Regatnega zdravnika je ime novan provizorični fregata? zdravnik dr. Josip Majcen. Zadušnica za škofa Strosmayerja. Dne 16.'t ] m. je priredila »Jugosl. akademija« v župni cerkvi j sv. Marka v Zagrebu mašo zadušnico povodom obletnice smrti svojega ustanovitelje, dobrotnika in narodnega velikana Josipa Juraj Sirosmayerja. Na koru je pevalo znamenito pevsko društvo »Kolo*, ki mu je bil pokojni biskup tudi ustanovnih in dobrotnik. Cerkev je bila napolnjena spoštovale! je v t ga moža, vseučiliščnih profesorjev, zastopnikov občine, odposlanstev itd. Med udeležniki je bil ti di drž. posl. prof. Spinč č Poveljnik avstro-ogrske artilerije v Palestini u-mrl. Turški listi naznanjajo, da je um 1 po vel j rok avstro-ogrske artilerije, stotnik Truezkowski, k se je posebno odlikoval v bitki pri S basi Turški veliki vezir Talaatpa a je dospel d e 23. aprila v Berlin, kjer se vršijo važna turško-nemška posvetovanja. Ritmojster pl. Lustig v preiskavi. Bivši pribočnik prejšnjega vojnega ministra ritmojster pl. Lu3tig, k j je igral v znani za le vi dr. Kranza in t < varišev nemalo vlogo, se nahaja na Dunaju v p e iskovalnem zapora. Njegova kazenska zadeva e sedaj nahaja pred dunajskim divizijskim sodiščem. Razpuščen občinski odbor. Namestaija je razpustila radi nesklepčnosti občinski odbor občine Skorišnjak v ptujskem okraju. Za vladnega komisarja je imenovan župan Jos. Ko sel. Potresna procesija v Brežicah. Iz Brežic se nam piše: Dne 1. maja priredi naša župnija v Rajhenburg potres o procesijo, ki bi naj nekob-o. Bogu zadostila za naše pregrehe in ga prosila j.-aj odvrne od nas šibo zemeljskega potresa. Procesa gre iz župne cerkve brežiške ob 5.uri zjutraj (novi čas) in pride okrog 1/29. ure v Rajheneurg, kjer bo primerna pridiga in slovesna sv. maša. Proce--s ji se bodo najbrž radi pridružio tuđi drugi cd potresa prizadeti Posavčani. Procesija se viši ob vsakem vremenu. Zopet hud potres. Ljubljanska potresna ovn zovaimca poroča, da so dne 26. aprila ob 11. uri-36 minut opazovalni instrumenti zaznamovali izredno močan potres, ki je imel svoje središče oddaljeno kakih 350 km od Ljubljane. Potresni su ki so se ponavljali do 12. ure opoldne. Na sre, is u potresa, ki pa še sedaj, ko to pišemo, ni znanu, je morala biti škoda izreino velika. Tudi v Pult in drugih južnih mestih so opazovalnice zaznamo vale sdne potresne sunke. Bilanca južne železnice. Bilanca južne železnice za 1. 1916 izkazuje izgube 5,897.442 K proti dobičku 294.953 K 1. 1915. Tudi lokalne želez nice, ki so v oskrbi južne železnice, izkazujejo figuri/. Proga Radgona—Ljutomer izkazuje 7000 fv Število uslužbencev južne žekzaice znaša 45 000 mož Dijaški kuhinji v Mariboru so darovali p. t,: Leopold Petovar, posestnik v Ivanjkovcih, 20 K; neimenovana pri Sv, Križu na Murskem polju 10 K; dr M. Slavič, bogoslovni profesor v Mariboru, 20 K; Elizabeta Mravljak, soproga c. kr. profesorja in nadporočnika v Mariboru, 10 K; Janko Pahernik, veleposestnik in c. kr. poročnik, Vuhred, 20 K; Marija Pahernik, veleposestnica, Vuhred, 20 K; Peter Mravljak, veleposestnik, Vuhred, 20 K; dr. Maks Pregelj, zdravnik, Vuzenica, 10 K; Fr Štuhec, župnik pri Sv, Juriiu ob Ščavnici (kruh sv. Antona), !! 50 K; dr. Josip Somrek, bogoslovni profesor, Maribor, 20 K; Rudolf Janežič, kanonik in ravnatelj bogoslovja, Maribor, 15 K; dr. Anton Medved, c. Kr. profesor v Mariboru, mesto venca na grob č. g. f kurata Finka, 10 K. Vsem gg. dobrotnikom: Srčna hvala! Enoten katekizem za ves svet. Papež Bene-I dikt XV. je sklenil, da bo dal sestaviti enoten kalj tekizem za ves svet. Sestava bo izročena odboru boli goslovcev in praktičnih katehetov. Papež se Je obrij nil do vseh škofov, naj pošljejo v Rim po tri iztise j vseh katekizmov in verskih učnih Knjig, ki so v ra-j bi v njihovih škofijah. Tako se bodo pri sestavi no-I vega katekizma uporabile vse skušnje, ki so se na-\ brale pri poduku v katekizmu v vseh škofijah na J svetu. j Brzojavke ua fronto. Odslej so za poskušnjo f dovoljene na fronto tudi kratke zasebne brzojavke, a f samo v nujnih zadevah, n. pr.: vprašanja, kako je j kateremu težboranienemu, poročila o nevarni bolezni I ali smrti bližnjih sorodnikov itd. Brzojavka; sme oh-j segati k večjemu 30 besed in stane 2 K. Poštni u-| radi so dobili v tem oziru natančnejša navodila. Nove poštne določbe za Spodnje-Štajersko, j Trgovsko ministrstvo je sporazumno z vojnim mini-I strstvom izdalo za politične okraje Maribor, Ptuj, j Celje, Brežice, Konjice in Slovenjgradec sledeče noji ve poštne določbe: Pisma, dopisnice, razglednice, ti-j skovine, vzorci blaga in druge poštne pošiljatve, ki f so naslovPene od drugod na poštne urade v teh poji litičnih okrajih, niso podvržena vojaškim cenzuram f v Mariboru, Ptuju ali v Celju, Na denarnih pismih in tiskovinah mora biti označeno ime in bivališče i odiiojšiljateljevo. Priporoča, se, da se denadjajnet po-I šilja v denarnih pismih, ampak po poštnih na,kaznili cah in po poštni hranilnici in da se po možnosti ne ij odpošilja razven časopisov še tudi drugih tiskovin.. I Ni dovoljeno, prilagati zasebnim poštnim zavojem pi-j smenih obvestil, i stotak o je prepovedano, pisati na \ odrezke poštnih nakaznic in poštnih spremnic razen f imena in bivališča odpošiljatfeljevtega kaka druga obvestila. Končno je Še tudi prepovedano, zalepiti j pisma, zalepite, tiskovine, vzorne blaga in pisma, ki vsebujejo vrednostne papirje m druge vrednostne predmete. Opozarja se na te določbe, da ne bo nihče trpel škode in imel nepotrebnih neprilik. Pripomni se, da so vse poštne pošiPatve iz označenih o-krajev podvržene sleikoprej pristojni vojaški cenzuri in da se v tem oziru ni ničesar spremenilo. Vzamite Izkaznice seboj. Orožništvo in policija ter vojaški nadzorovalni oddelki so dobili ukaz, da morajo ustaviti vsakega moškega, ki ni za vojaško službo premlad ali prestar. V Mariboru res te dni nadzorujejo vsakega moškega civilista, ki bi še bil v stanu nositi cesarsko suknjo. Isto se lahko z-godi tudi na železnici ali kje drugod. Vsled tega priporočamo vsakemu, da ima vedno pri sebi kako zanesljivo izkaznico: vojaško oprostilno potrdilo, do-pustnico, invalidno izkaznico ali črnovojniško legitimacijo, iz katere je razvidno, da je bil pri prebiranju spoznan za nesposobnega; če pa tega nimaš, pa vzemi sebo' izkaznico od občine, na kateri, ti župan potrdi, kdo si, kedaj si rojen itd. Nikljasti 20vinarski novci veljajo še samo do dne 30. aprila. Po 30. aprilu zgubijo ti uovci tudi j pri plačilih pri državnih blagajnah in uradih svojo plačilno vrednost. Vnovič se torej opozarja, da se pri o. kr. blagajnah in uradih ti novci sprejemajo Še do vključno 30. aprila 1917, torej na poštah, davkarijah, blagajnah državnih železnic itd., ter da se pri davkarijah tudi zamenjujejo. 90 vozov dinamita sprožili v zrak. Vinko Belšak od: Male Nedelje, ki služi pri saperjih, poroča j svojim staršem iz severnega bojišča: Dragi starši! j Poročal sem Vam že, da smo delali vso zimo minske ! rove globoko pod zemljo tja pod sovražnika, da se o I ugodnosti zada sovražniku smrten udarec. Tako za- j nimivo razstrelbo smo izvršili v torek, dne 6. marca, I ravno na moj rojstni dan. Ne morete si predstavljati j tega peklenskega poka. Zažgali smo 90 vozov dina- j mita in ekrazita in z nabijanjem je bilo zaposlenih j skozi 24 ur krog 400 mož. Pri eksploziji je bil gro- j zen pogled. Deli zemlje, veliki kakor naše gospodar- f sko poslopje, so se vzdignili visoko v zrak in se raz- ! pršili na vse strani. Mnogo sovražnikov je zemlja jj zasula, mnogo jih je bilo raztrganih. Kdor je mogel j še teči, je obupno bežal, hoteč se rešiti, a zaman, j kajti razstrelbi je sledil močan topovski ogenj, ki je 1 uničil večino bežečega sovražnika, 'A; tudi on nas ! je obsipal s šrapneli in granatami, a mi smo se te- j ga že prej nadejali ter se dobro zavarovali. Za norca jih imajo. Iz italijanskega bojišča se J nam piše: B Jo je na veliki četrtek zjutraj. Minulo I noč smo dodelali naše novo oporišče v toliko, da je ! po dnevu straža vsaj deloma varna pred italijanskimi j svinčenkami. Stal sem na predstraži in kopal še ! bolj globoko ter prst odmetaval z lopato preko opori- 1 šea Gotovo je moral polenta j to opaziti, ker so za- j čele krogle žvižgati po zraku. Pokazal sem mu z lo- j pato, da ni zadel, kakor je meni večkrat kdo pokazal j na mariborskem strelišču, ko sem se vadil v strelja- j nju. Polentar je bil gotovo jezen in je drugič name- jj ril, a hvala Bogu spet ni imel sreče. Tako imamo j Lahe za norca in se jim smejimo, ker se lahko skri- | jemo pod zemljo pred njihovimi kroglami. Iskrene j pozdrave iz zasneženih tirolskih planin! Slavko Sen- | čar od Male Nedelje. Gospodarske hotloč. j Primerne cene za vino v ptujskem okraju. Iz j Ptuja se nam piše: Pod predsedstvom namestniške- | ga koncipista dr. Steflana se je dne 17. aprila-, vr- j šila v Ptuju seja komisije, ki določa cene raznemu | blagu. Ta komisija je sklenila, da se nastavijo za j vino sledeče „primerne“ cene: 1, Za vino, ki vsebu- f je sladkorja 11 do 14)4% in alkohola 5 do 654 %.< 2 K 1 do 2 K 40 v; 2. za vino, ki vsebuje sladkorja 14k j do 17%% in alkohola 6% do 9% 2 K 80 v do 3 K 60 j vin ; 3. za vino, ki vsebuje sladkorja več kot 17%% j in alkohola nad 9% 4 K in še več. Cene veljajo za I vino v sodih, postavljeno do najbližnje železniške po- j staje. Da se more vino uvrstiti v posamezne razre- \ de, se je s sedežem v Ptuju ustanovila komisija, ki jj bo določevala kakovost vina. Ta komisija je sledeče j sestavljena: Oskrbnik Franc RudLj krčmar 'Franc 0'sterberger, posestnik Karel Sima, krčmar Franc Brosch in urednik Karel Linhart. — Čudimo se, da se nas slovenskih kmetskih vinogradnikov ni povabilo k seji, ki je določevala vinske cene in se tudi ni nobenega öd nas imenovalo v komisijo, ki bo uvr-Ščala vino v posamezne razrede. Ali namestniški s koneipisf g. Steffau ne ve, tla ogromno večino vina i pridelajo slovenski kmetski vinogradniki in ne ptuj- j ski meščani in krčmarji? O primernosti cene za vi- j no, ki ima 5 do 6% % alkohola, kakor tudi za vino, ki vsebuje 6% do 9% alkohola, bi se dalo marsikaj povedati, To pa moramo pripomniti, da majhni in kmetski vinogradniki ravno pridelamo največ vina II. in TIL vrste. Kje so bili tisti, ki se po „Štajercu“ vedno hvalisajo, kako ljubijo kmeta, kako odkriti njegovi prijatelji da so? Ali ni bilo nikogar, ki M se b'l f bolje oziral na male in kmetske vinogradnike? Gospoda, ki je znala svoje vino z raznimi sredstvi tako zboljšati, da ima nad 9% alkohola, bo po sklepu te komisije smela prodajati liter vina po 4 'K in še višje, manjši in mali kmetski vinogradniki pa po 2 K! Vojaška oblast zasegla pri vinotržcih vmo. Ka kor smo izvedeli iz zanesljivega vira, je vojaška uprava zasegla pri nekaterih mariborskih vino trs cšh vino, ki sra imajo v zalogi. Tako je zaseženo pri nekem trgovcu, ki ima nad 300 hektolitrov vina, 120 hektolitrov. Ceaa je baje od 3 K do 3 K 90 v. Tržne cene. Prevzemne cene za 100 kg sledečih a v s t r i i s k i h pridelkov (drž. zak. št. 219 z dne 16. ju lija 1916): Pšenica ...............................35'— K rž.....................................29’— » soržica................................29— » pivovarski ječmen......................33'— » krmilni ječmen.........................29-— aida............................. t* oves ............................ proso............................ grah in leča...................... fižol vseh vrst, izvzemši odpadke . grašica ......................... odpadli fižol, grah, leča, za krmo mak ............................. po 29-— 28-— 28-— 55 — 40'— 26'— 30'— 150 — repica za olje............................60*— sladne kali........................... 22‘— pivne tropine, suhe.......................20’— solnčniSri kolači za krmo . . . 17—25’— bučni kolači (arge) za krmo . . 20—30- — laneni kolači za krmo.....................25'— makovi kolači za krmo.....................24 — seme za rdečo deteljo, čistosti............. seme za belo deteljo . » inks mat deteljo . čebula (moravska) . . čebula (ogrska) . . . krompir................. slama................... seno (neprežano) . . pšenični zdrob (od mlinova postaje) . pšenična moka za kuho (od mlinove po staje) ............................. pšenična moka za krub (od mlinove po staje) ............................. ržena moka (od mlinove postaje). .. ječmenova moka za kuho .... ječmenova krušna moka .... Nadzorstveni okoliši za prehrano od 330*— do 550 - 290 — 200-— 80- — 80-— 15-— 8-— 420 — 214 — 82-— 94-— 17 — 9 — 13‘— 82-— 60'— 4350 . 43 50 * 60-— > 43-50 » ljudstva so bili ustanov^ ni z naredbo od 15. marca 1917 Nadzorniki imajo dolžnost, paziti v njim oddeljeni/, okrajih na izvrševanje zakonskih predpisov gle e uporabe živil, urejati razdelitev živil, poročati o vseh važnejših pojavih glede prehrane ljudstva uro du za prehrano ljudstva itd. Južnoštajerska z v kraji Mar bor, Ljutomer, Ptuj, Slovenjgradec. Kon j s ce, Celje, Brežice, Mozirje z avt. mesti Marib«. Celje in Ptuj je združena v en okoliš s sedežem v Celju, Kranjsko, Primorsko in Dalmacija je vsak za sebe tak okraj s sedeži v Ljubljani, oziroma Trstu in v Zadru. Zmanjšanje uporabe mesa. Ministrstvo zalju sko prehrano je dne 26. aprila izdalo odredbo, po kateri se zavživanje mesa nekoliko omej?. Natanč na določila, koliko sme posamezna oseba na &, uporabsti mesa, bodo izdal® politične deželne obl", sti. Več kot 15 dekagramov mesa brez private n brez kosti ali pa 18 d kg s privago in s kostim vred ne bo smela nobena oseba odslej na dan do bivati. Deželne politične oblasti tudi lahko doioč glede dobivanja mesa posebno stopnjevanje po st rosti Mesne kari6 se še- sedaj ne bodo izdale. Ta odredba ja le pripravljalna za tako uvedbo. Oddaja svinjske masti. Mariborsko okrajno glavarstvo naznanja občinskim predstojništvom: Cesarsko namestništvo zahteva surovo svinjsko mast in vse vrste surove slanine. Od svinj, ki so tehtale do 60 kg 2 kg, od svinj, ki so tehtale do 100 kg 354 kg, od svinj, ki so tehtale do 150 kg (5 kg in od svinj, ki so tehtale nad 150 kg 10 kg masti. Ako je že kdo do sedaj predpisano množino masti, oziroma Špeha, oddal, se mn to vračuni, Vsako klanje svinj (torej tudi vsako domače klanje in zasilno klanje) je naznaniti občinskemu predstojništvu. Na podlagi tega naznanila se predpiše množina surove masti, ki jo je oddati. Zgoraj navedene množine surove masti je oddati tudi od onih svinj, ki so se zaklale po 1, novembru 1916.»Kdor e v dobi od 31. oktobra 1916 do S izdaje tega razglasa zaklal svinje, je dolžan občin-\ skemu predstojništvu najkasneje tekom desetih dni j po izdanem razglasu naznaniti število zaklanih svinj.: j navedoč pri vsaki svinji doseglo klavno težo ter še j nahajajoče se zaloge surove masti ali raztopljene j svinjske mašti. Dolžnost oddaje odpade, če in v ko» \ likor zaloga pridelovalca surove masti ali iz nje do-1 bljene svinjske masti v času tega razglasa ne dose-I že množine, ki jo je oddati. Pri tem je za vsakih 6 j kg surove masti računih po 5 kg svinjske masti. \ Predpisane množine je vsikdar tekom osmih dni po predpisu oddati prevzemnemu mestu. Občinskim na-čelništvom se naroča do dne 10. maja 1917 predložiti seznamek, iz katerega se mora razvideti: 1. Ime posestnika, ki je svinje zaklal po 1. novembru 1916. 2. Število zaklanih svini. 3. Težo vsake zaklane svinje. 4. Množina slanine ali masti, ki jo je oddal do-tičnemu mast-prevzemnemu mestu. 5'. Točasno množino surove masti ali iz nje pridobljene svinjske masti nd svinj, ki so se zaklale od dne L novembra 1916 naprej. Ker se morajo brezpogojno izvrševati določbe § 11 ministrskega ukaza z dne 11. januarja 1917, drž. zak. št. 15,- zadene v bodoče pri prodaji celih ali polovic, zaklanih svinj dolžnost oddati zahtevano množino masti tistega, ki kolje (kupčevalce s svinjami, Špeharje). Pri vsakem klanju svinj je mast, v kolikor je to brez škodljivih razdorov mesnih delov mogoče, odločiti od mesa. Kupčevalce s svinjami je takoj opozoriti na te določbe. Pogodbena dobava krompirja. C. kr. urad za ljudsko prehrano dovoljuje sklepanje pogodb glede dobave krompirja v letošnji jeseni. Pogodbe morejo sklepati s pridelovalci večja, industrijska podjetja, konsumna društva in konsumi sploh. V pogodbi je navesti množino in seveda tudi število oseb, ki se jih misli tem potom s krompirjem preskrbeti. Pravilno sestavljene pogodbe Je vlagati pri pristojnih o-krajnih glavarstvih najkasneje do dne 30. t. m. 0-krajna glavarstva predlože te pogodbe deželni vladi v potrdilo. Ako vlada pogodbo potrdi, tudi okrajno glavarstvo v jeseni pri dotičnih kmetovalcih pogojene množine krompirja ne bo zaplenilo. 1 teh pogodbah vidimo veliko olajšanje preskrbdvanja in naj bi prizadeti ne zamudili prilike, kajti preskrba s krompirjem bn v jeseni prav gotovo še težja kakor prošlo leto. Vojaški delavski oddelki. Vojaška uprava je določila, da se odslej oddajejo vojaško-delavskl oddelki v vsako občino, da, pomagajo opraviti nujna s-pomladna in poletna dela. Dočim je veljalo do sedaj pravilo, da so se oddajale skupine po 5 mož, se bodo odslej oddajali samo oddelki po 20 mož. Ker jih posamezni posestnik ne more toliko rabiti, naj se posamezni posestniki dogovorijo in razdelijo 20 mož primerno med posamezne posestnike. Prošnja sc pošle po občini c. kr. žetvenemu komisarju, kije nastavil jen pri vsakem okrajnem glavarstvu. Žetveni komisarji sprejemajo tudi prošnje za vojaške konje. Naslov mariborskega žetvenega komisarja je: Gosp, Rihard Petrovan, c. kr, žetveni komisar, Maribor, o-krajno glavarstvo. Poletu nič petroleja. Izšla je naredba trgovskega ministrstva, ki določa omejitev uporabe petroleja za poletne mesece 1917 za zasebnike in sicer se določa, da se petrolej zasebnikom ne bo oddajal od dne 13. maia 'do dne 31. avgusta 1917, izvzemši v slučajih, katere določi politična oblast, kot v slučajih gfle, n. pr. bolezni, nadalje za razsvetljevanje temni h hodnikov itd. Petrolej se bo v označenem času odda ni samo industrijskim in drugim obratom, ki deiajo za armado, za obrate, ki rabijo petrolej v svojih obratih, rudnikom, plavžem, javnim uradom jn zavodom, poljedelskim obratom, obrtnikom, rokodelcem in delavcem, ki izvršujejo kako obrt doma, da se s tem preživijo, bolnišnicam, hiralnicam, jet-nišnicam in taboriščem za vjetnike, barakam vojaških in drugih, delavcev, za razsvetljavo vozov ponoči itd. Težkoče plinarn prihsdnjo zimo. Upravitelj pfi nara na Dunaju, Menzel, je izjavil, da ni gotovo', pričakovati zadostno preskrbo plinarn s piemPgoro za prihodnjo zimo. Zato se bo omejil potrogek. plina na najpotrebnejše. Ako bode sploh mogoče se ne bodo kurila stanovanja in uradi, da se n tem prihrani toliko, d« ostane zadosti plina za ra svetljavo, kuhanje in ebrtnotehnične svrbe. Cene za železo znižane. Do sedaj so bili vsi lastniki avstrijskih rudnikov za železo združeni v lastno zvezo ali kartel, ki je tudi cene določeval. A ker je pa vlada izdala novo poostreno naredbo glede draženja in so nekatera sodišča že tudi začela zasledovati neprimerno draženje za železo, se je zveza ali kartel avstrijskih rudnikov za pridobivanje železa razpustila, Ob tej priliki je bil tudi storjen sklep, da se cene za nekatere vrste železa, zlasti za železo v palicah; znižajo, toda za kol’ko - odstotkov, še pa ni določeno. Zgorele zaloge hmelja, V Žatfo na Češkem je zgorelo 3000 centov hmelja. Sicer je bil hmelj I zavarovan za 260.000 kron, a ogenj ga je le vzel in s pivom bo še večji križ. Krasni dobički. Osrednja družba za zbiranje kovin je dosegla v letu 1916 1,778.850 K čistega dobička. Ta družba je zbrala kovine in kotle, katere so morala naša gospodinjstva oddati. Razne notice. Dragi gozdovi. V okolici MaroSvasarhelija so prodali neki gozd v površini 6000 juter za 9 milijonov 400.000 K; isti gozd je bil kupljen okoli 1. 1880 za 10.000 K. Dva moža. »Novine« poročajo: V Bakovcih je neka ženska brzojav dobila z bolnišnice, ka njoj je mož mro. Nato se je oženila; zdaj je pa pismo dobila z Rusije od živočega moža. Ob prihodu rekvizieijske komisije umrla. V, vasi Abtenau na Solnograškem je umrla 69 let stara kmetica vdova Barbara Quechenberger, Vsi njeni trije sinovi se že od pričetka vojske nahajajo na bojiišču in na njenih ramah je že skozi tri leta slonelo oskrbovanje obširnega gospodarstva. Vrhutega jo je potrlo več nesreč, ki so jo kar zaporedoma za-dele. Ko se je te dni vrnila domov, je prišla na dom komisija, da popiše njene zaloge žita in krmo. .Radi tega presenečenja se je zgrudila na üa in kmalu nato umrla. Sneženi plaz zasul celo vas. V noči od 22. na 23 aprila se je udrl iz gorovja Bernen v Švici sneženi plaz proti dolini reke Glarus in zasul vas Gar-tne. Pod plazom se nahaja 27 poslopij in 37 oseb. Nekaj oseb so še živih izkopali izpod plaza, Sodi se, da je plaz zahteval 18—20 človeških žrtev. Skoraj vsa poslopja zasute vasi so več ali manj porušena. VojaStvo se udeležuje noč in dan rešilnega dela. Umetne roke in noge so rabili v Egiptu že pred 700 leti p. Kr. Umetne ude so narejali duhovniki. ki so bili v starih časih tudi zdravniki. 101 strel. Od kod pride, da se ob posebno slovesnih prilikah ne odda 100 strelov, ampak — 101 strel? Ko se je vračal cesar Maksimilijan kot zmagovalec v Nemčijo, so ga povsod sprejeli s streljanjem iz možnarjev. Župan mesta Augsburga je Zaukazal, da se odda ob priliki, ko bo cesar vkorakal mesto, 100 strelov. Častnik, ki je nadzoroval _ število oddanih strelov, ni prav vedel, ali je že počil lOOti strel, ali pa samo 99ti. Da bi ne oddal premalo strelov. je bil mnenja, da je boljše, oko odda, en' strel več, nego premalo ter ie zaukazal oddati še eden strel. Pozneje se je natančno dokazalo, da je v resnici oddal 101 strel in tudi v Augsburgu navzoči meščani iz Norimberga so našteli ne 100, ampak 101 strel. Da bi pa Norimberžani ne zaostali za Augs-buržani in da bj se o njih ne reklo, da svojega cesarja manj slovesno sprejmejo, so meščani iz Norimberga, ki so v Augsburgu našteli 101 strel, prosili župana, naj tudi Norimberg odda na čast cetsarju, ki se bliža mestu, ne 100, ampak 101 strel. Ker tudi druga nemška mest l, kjer se je vozil cesar Maksimilijan, niso hotela zaostati za Augsburgom in No-rimbergom. so istotako oddajala 101 strel, na mesto dosedaj običajnih 100 strelov. Na ta način se je o-hranila ta šega do današnjega dne. Streljanje in alkohol. Za napredek in vspeb v streljanju potrebuje strelec predvsem zanesljive in mirne roke, polegtega pa potrebuje obvladanja celega telesa in tudi duha. Vsaka raztresenost in razburjenost škodi strelcu. Kdor hoče v streljanju kaj doseči, si mora pridobiti te naštete zmožnosti, posebno popolno samoobvladanie, na drugi strani se mora vsega varovati, kar bi inu v tem oziru Škodilo. Zanesljivost rok in sigurnost v zadevanju pa zmanjšuje prav zelo vsako pitje alkoholnih pijač._ ITo dokazujejo skušnje Švicarjev, ki goje streljanje kot narodni šport in pri katerih so strelske svečanosti veliki narodni prazniki, kakor so bile olimpijske igre pri Grkih. Tudi naizmerneiši pivec, ki hoče nastopiti pri teh slavno,stih, ne sme 2 do 3 tedne ' ' !■ nastopom pokusiti nobene alkoholne pijače! Ne' 'deri najboljši strelci so popolni abstinentje in mnogi veliki strelci so padli, ker se niso odpovedali uživanju alkohola. Posebno mirnost in samoobvladanje trpi že pri majhnih količinah alkohola, To so dokazali na Švedskem z natančnimi poskusi,. Wildmark je spoznal, da so strelci neposredno po pitju streljali sicer bolje, a kmalu nato pa veliko slabše. Pri pošebno skrbnih poskusih poročnika Beng Boya se je pokazalo, da se je pri vseh vrstah streljanja., ne le pri precizijskem, ampak tudi pri hitrem in vstrajnem, sigurnost’ v zadevanju pod vplivom alkohola izdatno zmanjšala, med tem ko so vojaki sami misliti, da streljajo bolje. Z ozirom na rezultat poskusov pri vstrajnem streljanju pravi Beng Boy: „Povprečno se računa, da en zadetek med štirimi ostrimt streli v vojski onesposobi enega moža za boi. Potemtakem bi od 200 strelcev bilo zadetih na sovražni strani, če bi naši ne pili nič piva, 95 mož, če bi pa pili, ,le 69, to se pravi 30 mož manj, kakor v prvem slučaju.“ Taki poskusi, vršili so se z enakim rezultatom tudi na Nemškem in v drugih državah, govore pač prav jasno, kako naj se pripravljajo vojaki na vojsko! Rusija je kvarnost alkohola spoznala takoj in ga je za časa vojske prepovedala. Tudi pri nas bi podobna prepftved ne Škodovala. Poletni čas na Bavarskem. Nemčija je uvedla poletni čas, njej je sledila Avstrija. Nemška naredba določa roletni čas' za celo državo. A na Bavar- skem niso ž njo povsod zadovoljni. Tako so v Astenu kratkomalo sklenili, da se ne udajo naredbi in da o-hranijo stari čas ter so poletni čas proglasili za — „verrückte Zeit.“ Listi opozarjajo, da vporabi vlada proti občinam, ki bi se ne uklonile, pomočke, ki jih ji daje zakon o nadzorovanju občin. Dopisi» Maribor. Danes, dne 27. aprila povodom godu naše presvetle cesarice Zite so bile v vseh cerkvah slovesne službe božje. V mariborski stolnici so imeli Nj. ekscelenca prevzvišeni gospod knezoškol dr. Mihael Napotnik ob 9. uri predpoldne pontifi kalno sveto mašo, katere so se v izredno obilnem številu udeležili visoki častniki, zastopniki vojaštva, cesarskih in mestnih uradov, učnih zavodov, katoliških društev in mnogi verniki. Ob sklepu službe božje se je zapela zahvalna pesem in cesarska himna z zadnjo kitico. Cerkvena in druga javna poslopja ter zasebne hiše so okrašene z zastavami. Maribor. V sredo, dne 25» aprila, se je v prehranjevalnem uradu; okrajnega glavarstva vršilo posvetovanje radi preskrbe Maribora z mlekom. Voditelj urada, g. dr. Lajnšic, ki se silno trudi, kar se tudi od vseh strani priznava, da bi se Maribor vsaj za silo preskrbel z mlekom, je podal natančno poročilo, kateri vzroki so krivi, da je pomanjkanje mleka tako občutno. Ti vzroki so: rekvizicija živine, pomanjkanje krme, krave se uporabljajo za vožnjo, pri nekaterih družinah v mestu se porabi preveč mleka, vojaška oblast mnogokrat prezgodaj vpokliče nabiralce mleka itd. Dr. Lajnšic je odločno in s podatki zavrnil neosnovani napad „Marburger Zeitung“ z dne 23» aprila na njegovo osebo,. Dotično poročilo, kjer se poroča, da se neki ubogi materi ni hotelo dati mleka za njene otroke, je popolnoma zlagano in hudobno zavito. Prehranjevalni urad okrajnega iglar varstva že več časa nima v rokah razdelitve mlečnih kart, marveč mestni prehranjevalni urad, oz. nadučitelj Höltschl. Navzoči so se brez izjeme zgražali nad nečednim postopanjem „Marburger Zeitung“, ki ni toliko poštena, da bi svoj neosnovani napad preklicala, — Po večurni seji se je sklenilo, da se cena mleku za 4 v pri 1 1 zviša, tako da se bo mleko pri hlevu posestnika odslej plačalo po 40 v, *»- l Iz mleka se odslej ne sme več delati surovega masla, razven kjer to glavarstvo dovoli, V gostilnah in kavarnah se prepove raba mleka. Nekateri železničarji in meščani so skušali zvračati krivdo pomanjkanja mleka na župane, kmete in viničarje, a g, dr. Lajnšic jih je podučil, da kmetski župani in vse kmetsko ljudstvo stori dandanes vse, da bi zmanjšalo pomanjkanje mleka in drugih živil v mestih, Maribor. Naše mesto je zopet dobilo večjo množino petroleja, ki se bo te dni razdeljeval pri sledečih trgovcih: Andražič, Berdajs, Felber, Fontana, Greioer, Guzel, Haber, Hartinger, Huber, Kau! mann, feonsumno društvo, Korošec, Krempl, Lotz, Murko, Mydlil, Opelka, Prešern, Primus. Reicher, Saria, Šniderič, Sirk, Stiberc, Sucher, Tischler, Us* sar, Vertnik, Walzl, Weigert, Verstovšek in Ziegler. Petrolejne karte so bele in rdeče .barve in se bodo izdajale ob enem s krušnimi kartami dne 28. aprila. Sv. Peter niže Maribora. Cetovodja Jože! Golob piše g. deželnosodnemu svetniku J. Stergerju iz ruskega vjetništva, da se še nahaja zdrav v mrzli tujini in upa na skorajšnji mir. Dopisnica je potrebovala nad tri mesece, predno je dospela iz Rusije v Maribor. Hoče. Kmetska hranilnica in posojilnica v Hočah je imela v 1916» letu 819.122 K 50 v. prometa. — Dne 17. aprila smo pokopali pridnega šolarja Jož. Grašič iz Bohove. N. p. v m.! St. HJ v Slov. gor, Naše Bralno društvo priredi prihodnio nedeljo, dne 29. aprila, popoldne, v Slov. Domu prireditev v proslavo godu cesarice Zite. Predstavljala se bo tudi igra „Sv, Zita,“ Nastopita mešani in moški pevski zbor. Cisti dobiček je namenjen za vojaške domove. Domačini in sosedje, pridite, da počastimo god naše ljubljene vladarice! — Na Kresnici bo v pondeljek, dne 30. aprila, ob 10, uri dopoldne, dražba Šefovega posestva.^ Pri dražbi se mora plačati vsaj 4000 K v gotovini. Veržej. V nedeljo, dne 29, aprila, obhaja Ma-rijanišče praznik Matere božje dobrega sveta. Vojnik. Dne 2i. aprila se je vršila v tukajš nji župni cerkvi poroka nadporočnika Vladislava Levicki z gdč. Justino Eller iz Vojnika, Teharje. V nedeljo, dne 29. aprila, Ima naše Katoliško slovensko izobraževalno društvo svoj redni letni občni zbot popoldne po večernicah v kapla-niji. Ob 4. uri popoldne pa ima ravno tam Katoliške slovensko politično društvo v Teharjih svoj letni občni zbor. Udeležite se obilno 1 Petrovče. V nedeljo pupoldne so deloma pogorela gospodarska poslopja Mar je Fizermč n Vinka Koprive v Arji vasi pri Petrovčah. Žalski in petrovski gasilci so požar omejil, tako da povzročena škoda ni zelo velika. Celje. Umrl je v Gradcu baron Karel Pou-thon, posestnik graščite Zalog pri Celju v starosti 78 let. Truplo se prepeljali v Celje. Sevnica ob Savi» Dr. Alojzij Rakun, do sedaj odvetniški konoipijent v Celju, je tukaj otvoril svoje odvetniško pisarno. Zadnja poročila došla v pefefi dne 11. aprila. »ntrijslEo mračim*» poi Dunaj, 26. aprila,-Vzhodno bojišče. Ruska artilerija je na več mestih zahtevala odgovor naših topov, — Nobenih posebnih vojnih dogodkov. Italijansko bojišče. Nobenih posebnih dogodkov, m&mBkm mini Berolin. 26. aprila. Francosko bojišče. Včeraj se je sovražnik zbral pri Arrasu samo-še z adelne napade. Južno od Scarpe so njegovu napadalni valovi trikrat naskočili naše črte in trikrat so bili odbiti. Artilerijski boj se je na nekaterih mestih nadaljeval s precejšnjo silo. Pri Gavrelle se nahaja naša postojanka na vzhodnem robu vasi. Pri Hurtebise Perme in vzhodno smo s sunki, v katerih so bili vjeti 3 Častniki in več kakor 160 Francozov,, zboljšali svojo postojanko na grebenu Chemin de Dames. Zvečer je sovražnik po vedno hujšem artilerijskem ognju ob obeh straneh Bräye napadal v širo-kosti 3 km; bil je krvavo odbit. V Champagni je prišlo samo do bojev z ročnimi granatih! Vzhodno bojišče. Južno od Rige, pri Jakobovem, Smorgonu, zahodno od Lucka, vzhodno od Zborovega, ob Zloti Lipi in ob Putni ter Seretu je rusko artilerijsko delo-vanje in primerno naš ogenj bilo vedno večje* Macedonsko bojišče. Izpovedi vj e trnkov iz boja ob jezeru Dojran dne 24. aprila pravijo, da so tamkaj Angleži z močenimi četami na ozki fronti napravili v svojih ciljih' dalekosežen napad. Hrabra bolgarska infanterija je imela lep vspeh, je obdržala vse svoje postojanke in je sovražniku v zvezi z nemškimi in bolgarskimi strojnimi puškami in baterijami prizadjala težke izgube. Z&f napadalno bojevanje. Minsk, 25. aprila. V današnji seji odposlancev vseh ruskih armad, ki stojijo na zahodni ruski fronti, so se govorniki izrekli za absolutno potrebo napadalnih vojnih podvzetij. Po končanih govorih je predsednik kongresa konstatirah da se tekom debate sploh ni izrekla beseda „Proč zvojsko!“ Novi vojni cilji četvero sporazuma. 'Stockholmski poročevalec budimpeštanskega. lista „Az Est“ poroča: Iz dobropoučenega, vira sem izvedSl, da so Čet-verosporazumovci po vstopu Amerike v njih zvezo in po dogodkih v Rusiji sklenili, da svoje prenapet® vojne cilje nanovo premotrijo in jih. natanko določijo. Potovanja angleških in francoskih odposlancev v Vašington in francoskega ministra Thomasa v Petrograd imajo namen, da izpopolnijo te cilje. Domneva se, da bo kmalu izšla nova četverosporažurno* va nota, ki bo namesto odgovora, ki ga, je dal četve-rosporazum meseca decembra 1916 na mirovni po* nudbi osrednjih držav? naznanila nove mirovne cilje, Od te note bo odvisno, ali bo možnost miru dobila določnejšo obliko kot dosedaj. Gotovo je, da je dala izjava grofa Cernina povod za gotpv optimizem.. Isto se pričakuje tudi od nove’ četverdspdrazumove note. ..... «Kraljica vle“ so popolnoma razprodan« in so jih ne more nikomur več poslati* — Tiskarna sv. Cirila. Krščanski vojak. Pouk slov. mladeničem, ki so poklicani v vojaško službo. Spisal Valentin Rozman, c in kr. vojni kurat Stane trdo vezana knjižica K 1-30; broširana pa 1 K. Naroča se v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. To knjižico je spisal rajni vojni kurat V. Rozman, ki je padel L 1914 pri Grodeku v Galiciji junaške smrti za domovino. Blagi gospod je poznal iz lastne skušnje, kake nauke potrebujejo vojaki. V knjigi opisuje te-le predmete: Vojaški poklic, prisega, pomen zastave, ljubezen do domovine, svetost kraljeve krone, pokorščina, izpolnjevanje dolžnosti, tovarištvo, vera, molitev, pijančevanje, pohotnost, samomor. Knjige je na razpolago samo nekaj sto komadov. Knjižico toplo priporočamo vojakom oziroma staršem in domačim, da jo |kupijo za svoje sinove oziroma brate Na Kalvarijo I. Ljudska izdaja obsega 30 raznovrstnih križevih potov: Spisal Fr. Šegula. Take zbirke križevih potov ni dobiti pri nobenem narodu. | Kot dodatek je pridjan Še poseben molitvenik, obse- j gajoč sv. mašo in razne pobožnosti v čast trpljenju j Kristusovemu, kakor tudi molitve za popoldansko j službo božjo. Stane v platno vezan z rdečo obrezo K j 2.80. V zlati vezavi se knjiga zdaj ne dobi. Naroča j se v Tiskarni sv, Cirila v Mariboru, , Usniehran“ je najboljše postavno zavarovano sredstvo za ohranitev dragih podplatov. Sredstvo je pre-skušeno, utrdi podplate, podvoji njihovo tr-pežnost ter učinkuje izborno proti vremenskemu uplivu. Zatoraj velik prihranek. Za dva para podplatov zadostuje ena steklenica. Prosto poštnine pošilja dve steklenici za 4 K. (Denar naprej). R. Starovašnik, Konjice, Štajersko. Trgovci in prodajalci dobe popust. Čevlji z lesenimi podplati« najboljše kakovosti, okovani, znotraj obloženi s kožuhovino. Št. 26-29-35' 39- -28 -34 -38 -41 42—46 K 14-—. K 17’—. K 20*—. K 23 —. K 26*—. Zapuščina: Anton Schel. AV 191/17-14 Po c. kr. okraj, sodišču Maribor odd. V. se bo na prošnjo dedičev po Antonu Schel iz Kresnice posestvo vL št 80 K o Kresnica (Št Hj v SL gor.) javno dražbalo. Posestvo obstoji iz sledečih delov: 1. pare. št. 25 stavbišče hiša št 13 in 2 gospodarskih poslopij, izmera 12 ar 73 m* 2, pare. št 306/6 pašnik izmera 79 » 80 33 3. n „ 307/1 vrt n 21 tt 11 33 4. 53 w 307/2 vrt n 84 S3 80 » 5. » „ 309 vrt » 52 » 15 33 6. 35 „ 312 ribnik 55 2 n 05 33 7. 19 „ 313 vrt 55 4 9 28 33 8. n „ 314/1 travnik 55 18 99 20 33 9. 33 „ 315/1 travnik 55 135 33 47 33 19. 33 „ 318/1 njivo 55 8 53 — — 11. 51 „ 336 vinograd 35 88 *• 33 12 33 (sedaj pašnik) 12. 35 „ 338 pašnik 55 10 33 25 31 13. ?) „ 339 vinograd 55 59 35 13, 33 14. J9 „ 340 njiva 5) 170 33 52 33 15. n M 341 pašnik 55 4 33 10 33 16. n „ 374 gozd 55 81 33 72 33 17. „ 337/1 njiva 55 20 33 20 33 18. * 373/2 vrt 35 19 53 40 33 19. « „ 380/1 pašnik 59 16 39 10 33 v skupni izmeri 8 ha 38 33 13 33 Pošiljanje po pošti. Povzetje. Zamenjava dovoljena, Poštnina in stroški pošiljanja do 5 kg 1 K 40 vin. m. MUH K A IVI, Maribor ob D. GOSPOSKA ULICA. Izbori pope podplate, ki so boljši kot sedanje usnje, trpežne in nepremočljive priporoča v nakup in razpošilja Rudolf Starovašnik, Konjice, ital. OEWA.: za moške K 5*50, za ženske K 4 50 in za otroke K 3*50 par. Denar naprej ali po povzetju. Obdelati se dajo ravno tako kot podplati iz usnja. 256 \mw kislo zelje, vinski kamen, cebelni vosek, vsako množino po najvišji ceni. Ako ima kdo večjo kvantiteto za oddati, prosim poročila, pridem tudi na dom blago prevzet. Se priporočam spoštovanjem Još. Serec, trgov., Maribor, Tegetthoff-ova ulica 57. ladega in krepkega fanta Iz poštene rodovine sprejme na hlapoa (za svojega, ker mn je padel edini sin.) Simon Doško« kmet v Kamnici pri Mariboru. Horo! Noto! Slamnate šolne (čevlje) za dom priporočam kot nadomestilo za drago usnjeno obutev posebno za delo v sobah Dobro trpežno blaga Pošljejo se najmanj 3 pari za 9 kron prosto poštnine. Denar prosim v naprej, ker je po-šiljatev po povzetju predraga Naročila sprejema R. Starovašnik, Konjice, Štaj. Trgovcem popust. Poskusite, ne bode Vam žal. isi Istočasno se bodo javno draškale vse premič- ; nine, pohištvo, gospodarska orodja itd. in sicer proti j takojšnjemu plačilu in odpravi. Dražba se vrši v | pondeljek, dne 30. aprila 1917 predpoldne ob 10. uri na Krenici št 13 (Št Dju v SL gor.) na Hcc mesta. Izklicna cena se je določila za posestvo 15000 K. Na pasestvu zavarovanim upnikom ot% nejo njih pravice pridržane in sicer brez ozira na muSkUKt ^ «mv. a, goatu™ a»«*« prodajno ceno. Pogoji o rokih in kraju plačila itd. > orin“ se priporoča m oMea obisk, odprta asi tisa. vstopni»* I 80 t, otroci 20 v. Predstava traja 25 minut Vojni dogodki is mb j bojiš», pokrajine vseh dežel celega sveta ▼ narava! velikosti, slikovite ' in rewsifae. Za i ‘ ' ' ‘ - • • - *“* raivfesti «efega sv— -------,----„ .. fcer.so vedno sove predstave. Na Kalvarijo! 30 Križevfli potov. Ljudska izdaja. Spisal Fr&nč. Bor. Šegula. Mala Ba. 640 »trsirtj. Pregled vsebine: 1. Križev pot romarjev na Križevi cesti v Jerusalem. — 2. Križev pot jeruzalemskih frančiškanov (L 1875) — 8. Novejši jeruzalemskih frančiškanov. — 4. K p., navadno Rimski imenovan. — 6. K. p., sv. Leonharda Porto-Mauriškega. — 6. K. p., sv. Alfonza M. Liguori. — 7. K. p., kardinala Pavla Melchers-a. — 8. K. p., (splošni) župnika Fr. Ser. Bezjaka. — 9. K. p., slov. amerik. škofa Friderika Barage. — 10. Pred izpostavljenim sv. Rešnjim telesom. — 11. V čast Srca Jezusovega. — 12. Na dan sv. obhajila. — 18. K. p., (stanovski) župnika Fr. Ser. Bezjaka. — 14. Za društvo sv. Jožefa krščan-kih m6ž. — 15. Za društvo sv. Ane krščanskih iša. — 16. Za delavce in služabnike. — 17. Za mladeniče (A. M. Slomšekov). — 18. Za dekleta (Slomšekov). — 19. Za Marijanske kongregacijo deklet — 20. Za dražbo Marijinih otrok. — 21. Za šolarje (priprava na prvo sv. obhajilo). 22. Za redovnike in redovnice (obnovitev samostanske obljube). — 23. K. p., za adventni čas. — 24. Za predpepelnični čas. — 26, Za postni čas. — 26. K. p., na Veliki petek. — 27. Za čas posebnih stisk in nadlog. 38. Za čas vojake. 29. Za verne doge. — 80. Memento mori! Sledi popoln molitvenik obsegajoč „mašo v čast trpljenja Jezusa Kristusa“ vse litanije, spovedne in obhajilne molitve, razne molitve in pobožnosti o trpljenju Jezusovem, pesmi i. t- d. Ko priđete v Maribor, dajte si je v prodajalni tiskarne st. Cirila predložiti na ogled; ali pa jo naročiti takoj po pošti. Dobi se knjiga v treh različnih vezavah: 1. s rodečo obrezo za K 2 50. 2. z zlato obrezo za K 3*20. 3. krasna izdaja za K 3*50. Po pošti poslan stane vsak komad 20. vin. več. Kdor si knjigo po pošti naroči, naj pošlje denar po nakaznici naprej in naj priloži za vsak komad 20 vin. za poštnino. Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. w so razvidni pri tej sodniji soba št C. Maribor, dne 17. aprila 1917. G. kr. okrajna sodnija Maribor. „Paoorama-lnternational“ denasf a in malo izgube česa se vidi mnogo hksš-sveta.. Kdor si enkrat ogleda „Pwraino,“ priđe sapet, IZDELOVANJE raznovrstne cerkvene opravejkot oltarje sr, kipov, vojnih spominskih plošč, kakor tudi prenovljeuje istih ohranite po končani vojski našemu slovenskemu umetniku-podobarju in pozlatarj« Ivanu Soje Maribor, Reiserjeva ulica št. 26. Spodnfeštaj. ljudska posojilnica v Maribora reg, zad. z neom. zav. hranilne vloge ! Sa ■'saMsganle ** p-Stiss faaaäüäa* pSsitttM fSOftf as fes n mrnS,m Posojila m dajaj®. SSKifl J s» 4' psto1 dsešm:. » tal *<# ytmm p» *fi»t p©. ’mm*» & ***** «*»0 wp<§., * 'VMtf -Imm» m «tajita* «n* zm •mig» fn* m r-Tir,vwFsiniasiwmwwMig8aBaMa«Biw»aBBag8iwmne^*i^s»»i»p«aa^ itai «dM» IMNAmi «sw»«»*, t ia apišajs mm Uradne nrfc S Ä’Ai* *09 aä"a> OddalJIÄlfil91 ää» ht pasiafe grejenu^» «»tat AUtandk t« '& I* fepMta* tat Ü % 4» z, m» $**<*&«•*, ar vj mm «UUftjajKP pgg» Posagšatea bem «a domai® franste« naMnUkt. mmsä&mmmsmsüauwmimsm Stolna ulica 6 (med Glavnim, trgom In stolno cerkvijo.) Prsne bolezni» oslovski kaš©SJ9 acututia^o indisencL Äcfo fiaj jemlj® Siroftm f t. Vsak. ki trpi««« frojnom fcodli«. | \ V»duSI|lwi.k«ferlm4l®pei6»«Wii*»» lažje je o&s&rvn«?* s« pvlxrmtäL | ©!«»*&» MkduOp. .*• Osebe & kroclčnto« fcoforoflrt femnk4|«v, | «, Ste^Tu*«! o&ecLsrj mhtč&i «BwlaifeSäroÄ ki s Stfoliraom c gär« v. ■■ s. sjgCH&ms« «šparom n**j>io4oäl ^oCm4«|«. riTTIO J ■UML, Site’s ffiS n nm sni m Pdtm JJU****». Masi, Dietings Thiol FelroMi mf Is sfeiap lil Urei Ur®! mxwxd ¥ veliki Izbiri Its p@ nizkih šenih» 2a vsak© uro s® jamči! are, Sefeafhaunea, &«*&&, Omega, Etsm Ct&ia; Z& kratkovidne nova, »MjSana stekla. Mm£X M"1*““ urar, zl&tomer in očalar, Tegetttofeva cesta 39. Pni urar od glav. kslodvira, URADOM se naznanja, da im Maribora zopet na Potrdila za klan j ijSSSf W ama sv. Cirila v ago Prošnje m in mlade živine. Umetni (CinA je štirikrat cenejši kot pravi med ter bolj med wla#MI redilen nego meso in jajca. Babi se kot ma- ta na krnh, za pecivo in močnata jedila, pospešuje prebavo, lajša hri- pa tudi krepi i" " ~ krepi itd. Poskus Vas pavost, zapeko, zaslizenost, obenem ps prepriča o isvrstnosti umetnega medni Zavojček velja 86 vin. Naroča se pri: Joalp Berdajs, Ljubljana Zel araka ulica itev. 13, Po pošti se pošilja najmanj 12 zavojčkov za 4 krone. Vseko množino wrec kupi veletrgovina Anton Kolenc, Celje. Ivan Ravnikar Ul trgovina špecerijskega, kolonija!- ¥A DEBELO! "d“’ DR0BH01 CELJE — Graška cesta štev. 21 kupuje po najvišji dnevni ceni vinski kamen, kumno, janež, pristno strd in vosek. Knjigarna, rnmmrnm® in muzikali!«* trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami na debelo in drobno, priporoča: trgovcem in preprodajalcem velikansko izbere dopisnic XX P° raznih cenah. XX Za gesfHniiarje: Papirnate servijete vsled novih predpisov namestnije v Gradcu po zelo nizkih cenah. ISie se zanesljiva dekla k živini. Ponudbe aa npravništro tega lista. kakih 10 oralov travni se išče v mariborski okolici v najem. Ponudbe na nadomestno baterijo poljski ga havbičnega polka št 28, topničarska vojašnica v Maribora. Lepa krava, ki zna važiti se proda. Več pava mpravništvo „Straše“. Drvarja (Akkordant) in 1 volarja sprejmi viničarska šola v Bnrg-waldu pri Msriboru. Plačilo po dogovora. ~nüpFToiotai in osebe, ki umejo snaženje črev, se proti dobrem plačilu sprejmejo v trajno službo pri „Gustavu Waller*^ Darmindustrie, Puntigam pri VINOGRADSKO POSESTVO v Grašovi pri Mariboru, l’ö orala vinograda, 8'6 orala zemljišča za napravo vinograda, 1 oral njive, vrt, sadno drevje, velika klet, stiskalnica, hlevi in tri viničarska stasovanja se proda za 18.000 K. Naslev se izve v upravništvu. Slovenci, Naročajte in razširjajte Stražo! priporoča po najnižjlls cenah svojo bogato zalogo steklene te jw* ©«tastaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih Sip in okvkffi m oodobe. - Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah le Najsolidnejša in točna postrežba. Edina šiaierska .steklarska narodna trgom i, Na debelo! Na drote«? i FRANC STRUPI Graška cesta • m m # o • Alojzij Rakun t>. uono naznanja, da Je otvoru svoje Odvetniško pisarno v Sevnici. Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju ragisfro^ana zadragsi s ssoom» surejoma aranilse flop oi mtm, is M etetujs p 4°lo. Za Posolila dale članom sa vknjižbo, na poroštvo in zastavo Za nalaganje denaija po pošti so na raspala gopo- zei® Ugodnimi pogoji Vknjižbo in dru- ložnice o. kr. poštne hranilnice na Banaju št. 93.465. g© zemljeknjižno izpeljavo izvršuje posojil- Rentni davek plačuje sadnja *8JMk niča sama brezplačno; stranka plača le koleke. Uradne vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne. Hotel Beli wlMt Graška (ccisrli Viljema) cesta št. 9. Izdajatelj in založnik; Konsoreij „Straža.* dmdbüßv» Odgovorni nrsdnik: Vekoslav Stapana .Tisk tiskarn« sv« Obrila s: Mariboru*