Poštnina plačana v gotovini
Cena Din 1. - Prezzo Lit. 0.30
*tev. 126
Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano.
V Ljubljani, sreda 4. junija 1941
Uredništvo In npravai Kopitarjeva 6, Ljubljana. Redazione, Amministrazionei Kopitarjeva 6, Lnbiana.
Leto VI.
Concessionaria esclusiva per la pubblicita di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A.. Milano.
Svetovni odmev sestanka med Ducejem in Hitlerjem
------TimnaionnmarTnirinr^^	rm i m ■■im min m n
Tisk vsega sveta poudarja vzalemnost stališč in ciljev med ltalij'o in Nemčijo
Rim, 4. junija. »Popolo d’Italia« prinaša 1 Z ozirom na zgodovinski sestanek med Ducejem in Hitlerjem nvodnik, v katerem pravi, da spadajo snidenja te vrste v redne italijansko-nemške odnošaje, ki jih navdihuje v prvi vrsti tovariška složnost med voditeljema. Toda vedno dobivajo ta snidenja značaj izrednih, sve-tovno-pomembnih dogodkov, zakaj ta srečanja ne le, da vsakokrat potrjujejo delovno vzajemnost med Italijo in Nemčijo, temveč pomenijo hkratu zakljnčitev in začetek velikih nkcij.
Vrsta razgovorov, pri katerih sta sodelo-vala_ tudi zunanja ministra in načelnika generalnih štabov, je potekla v duhu najprisrčnej-sega prijateljstva in se je še enkrat končala s popolnim sporazumom glede stališč. To se pravi, da ista vera, ista volja, isto zgodovinsko gledanje navdihuje voditelja Osi, bodisi v odločni in celotnostni bitki zoper skupnega sovražnika, bodisi v vrednotenju vseh vprašanj, ki jih prinaša novi polžaj.
Sestanek na Brennerju je prišel po zaključku velike bitke na Balkanu, ki se je začela 28. oktobra, tudi po takem zgodovinskem sestanku med Mussolinijem in Hitlerjem. Sestala sta se spet po bitki za Kreto, sestanek na Brennerju je torej bil srečanje dveh zmagovitih voditeljev in pozdravljamo ga kot znanilca za bodočnost Evrope.
Berlin, 3. junija. Ip. Novico o sestanku med Ducejem in Ftthrerjem so politični krogi v Berr linu sprejeli z velikim zanimanjem in z velikim zadovoljstvom.
V Berlinu poudarjajo, da je pri tem razgovoru zlasti važna okoliščina, da se je sestanek med dvema voditeljema vršil takoj po tem, ko je bila dokončno zasedena Kreta, to se pravi, naslednji dan po zmagovitem zaključku bitke za Sredozemsko morje.
Prav tako izjavljajo v Berlinu, da so razgovori na Brennerju potekali v ozračju prisrčnega tovarištva; tudi ta sestanek pomeni nov korak k skupnemu cilju, ki je: popolno uničenje sovražnika. Prav tako pa je bil storjen tudi nov korak v smeri nove Evrope, ki jo ustvarjata Mussolinijev in Hitlerjev genij.
Oba naroda razumeta ves ta potek in to vsebino, ker sta^ novico o sestanku sprejela z veselim zaupanjem. Ob tem trenutku se bolj kot kdaj spominjata besed Duceja in Fiihrerja, da je pomlad osi že dosegla dobo viška.
To so šele prve misli, ki jih v svojih listih objavljajo dnevniki v Berlinu, ki so izšli snoči.
Sofija, 4. junija, s. Novica o sestanku na Bre-nerju je po vsej Bolgariji vzbudila zelo živo zanimanje. Bolgarski tisk poudarja, da je do tega nadvse pomembnega snidenja prišlo takoj po dnevu ko je orožje Italije in Nemčije končno osvobodilo Evropo slehernega angleškega vpliva in na predvečer novih bitk, ki bodo Italiji in Nemčiji prinesle končno zmago. Listi pod velikimi naslovi poudarjajo popolno enakost stališč med voditeljema dveh revolucij in omenjajo, da so sestanki med Mussolinijem in Hitlerjem vedno prišli pred dogodki svetovnega pomena.
Bukarešta, 4. junija, s. Romunski tisk Se vedno razlaga pomen sestanka na Brenerju. List »Ordinea« pravi, da je do sestanka prišlo v Evropi, ki je zdaj še bolj zedinjena, kakor pa je bila ob prejšnjih sestankih obeh voditeljev. To je jasen dokaz za nepretrgano stvariteljsko delo Italije in Nemčije.
Tokio, 4. junija, s. Japonski tisk prinaša na
Vittoriosa fine deila battaglia per Creta
II quartiere generale delle Forze Armate co-munica:
Le operazioni nellhsola di Creta sono ultimate. NelFisola sono stati liberati i nostri prigio-
Prva seja Sosveta za Ljubljansko pokrajino
Važno porodilo Visokega Komisarja o ureditvi življenja — o bodočih javnih delih ter o načrtih za gospodarski dvig Ljubljanske pokrajine
Ljubljana, 4. junija.
Včeraj dopoldne je Visoki Komisar prvič sklical sosvet za Ljubljansko Pokrajino. Seji, katere so se udeležili vsi svetniki, sta prisostvovala tudi podprefekt comnt. Bizia ter načelnik upravne službe bivše banovine dr. Majcen.
Sosvet je stoje poslušal Ducejev odlok, s katerim so zastopniki krajevne delovnosti poklicani v ustanovo, ustvarjeno z odlokom o priključitvi.
Potem je Visoki Komisar povzdignil spošt-
Sivo misel k Nj. Vel. Kralju in Cesarju in uceju, ki je pokazal toliko dobrohotne in plemenite skrbi za novo pokrajino in ki je pokazal toliko zanimanja za njeno prebivalstvo, za njegovo kulturno in jezikovno izročilo.
Visoki Komisar je potem pozdravil člane so- - uištva in zavarovalništva. Povedal je tudi, da je Weta, ki so bili poklicani, da sodelujejo pri delu, I njegov namen pospeševati obrtništvo in tujski pro-
zdrastvenim zahtevani in kakršno zasluži kulturni ter državljanski položaj Ljubljane.
Preučuje se zidanje skupine 150 ljudskih hiš, v katerih bodo nastanjene potrebne družine, ki zdaj stanujejo v neugodnih razmerah po barakah. Ko je govoril o stavbah, se je Eksc. Grazioli dotaknil tudi vprašanja, — ki se preučuje — glede preureditve ljubljanskega gradu, ki bo lahko postal važno tujskoprometno središče.
Dr. Slavič, rektor vseučilišča in drugi člani sosveta, so govorili o javnih delih ter izrazili Visokemu Komisarju hvaležnost prebivalstva za naglo in plemenito Ducejevo posredovanje. Veliko zanimanje je pri navzočih vzbudil nagli oris, ki ga je Visoki Komisar dal glede industrijskih možnosti v Ljubljanski pokrajini in o njihovi bodočnosti. Z njim je zvezal vprašanja o položaju bančništva in zavarovalništva. Povedal je tudi, da
katero si je nadela vlada, ki se njena oblast zdru žuje v oblasti Visokega Komisarja, za ureditev in ojačitev nove italijanske pokrajine.
Naše delo, je dejal, Eksc. Grazioli, bo v prvi vrsti usmerjeno v skrb za blagor prebivalstva in ra rešitev vprašanj, katera zanimajo Ljubljano ter vse ozemlje pokrajine. Visoki Komisar je svetnikom omenil, da je ljudstvo pokazalo popolno lojalnost ter dodal, da je njegov namen, voditi novo pokrajino z odločnostjo in avtoriteto, toda z brezpogojno pravičnostjo. Komur se godi najhuje, je uejal, temu je treba najbolj pomagati.
Sosvet je potem začel delo in poslušal obsežno ter nafltisiuo pojasnilo, ki ga je dal Visoki Komisar o delu in o dosedanjem študiju, kako dati novi pokrajini tisti izraz, ki ji v okviru italijanske države gre.
Prva skrb Visokega Komisarja, odkar je prevzel posle Civilnega Komisarja za zasedeno ozemlje, je bila, kako urediti življenje v novi pokrajini.
V kratkem času se je ta ureditev približala svoji utrditvi. Tudi v bodoče bodo napori italijanskih oblasti usmerjeni k pomirjanju gospodarskega življenja, ki se mora ravnati po življenju prebivalstva.
Ugotovil je, da je Italija oh prihodu v te pokrajine dobila le prav malo zalog živeža, potem pa je prikazal delo za ureditev preskrbe, da bi se s tem po sodelovanja drugih italijanskih pokrajin mogla mogla Ljubljani zagotoviti moka, potrebna njenemu prebivalstvu.
Samo v mesecu maju — je sporočil Visoki Komisar — je bilo iz Italije pripeljanih deset tisoč stotov moke. Potem je pojasnil načrt, po ka-hrem je dal smernice, da se tudi v prihodnjih mesecih zagotovi dobava moke in kruha za prebivalstvo ter smernice, ki bodo urejale preskrbo * živežem v bodočih mesecih.
Posebno zanimanje je pokazal za vprašanje *en ter zagotovil, da bo neizprosen do tistih, ki se bodo pregrešili zoper izdana navodila. Nadzorstvo nad cenami je zaupano posebnim tehničnim organom, ik so že imenovani, in ki se ustanavljajo. V zvezi z vprašanjem prehrane je Visoki Komisar pretresel tudi vprašanje o mesu ter v *yezi j „jim tudi vprašanje o številčnem stanju *lvine v pokrajini. Ob koncu prvega dela njegovega poročila so pri razgovoru sodelovali neka-**ri svetniki.
Visoki Komisar je nadaljeval potem svoje Poročilo ter razložil navzočim, kakšna bodo bodoča stavbna in cestna dela, ki se bodo po Du-eejevi zapovedi kmalu začela v novi pokrajini. Ureditev in izpopolnitev cestne mreže, za katero ?° šlo nad trideset milijonov lir, bo dala tem krajem nove možnosti za razmah in za delo.
, Eksc. Grazioli je potem pojasnil, koliko se oo postopno storilo, da se spravi ljubljanska bol-u,šnica v stanie, ki bo odgovarjalo sedanjim
met. Ta bo v ljubljanskemu velesejmu, ki bo tudi letos, dobil enega najvišjih izrazov svoje življen-ske sile. Po kratki razlagi dela, ki se razvija na področju trgovske izmenjave s pomočjo italijan-sko-nemške komisije, je Eksc. Grazioli končal svoje poročilo.
Potem je prosil za besedo dr. Natlačen, bivši ban, ki se je Visokemu Komisarju globoko zahvalil za zanimanje, katero je ta ob vsaki priliki pokazal do slovenskega prebivalstva. Dejal je, da bosta Ljubljana in Pokrajina znali popolnoma in z vso hvaležnostjo ceniti zanimanje Duceja za novo Pokrajino.
Vrhovni poveljnik hrvaške vojske maršal Kvaternik je zapovedal, naj vojaške oblasti takoj začno zbirati staro železo in jeklo. Kovine bodo dali na razpolago ministrstvu za rude.
nieri. I nostri reparti procedono al rastrellamento delle zone loro assegnate. Nella notle sul 3 giugno una nostra formazione aerea ha bombardato obiet-tivi aeronautici dell’isola di Malta.
NelPAfrica settentrionale notevole attivita di artiglierie sul fronte di Tobruk.
Formazioni aeree banno ripetutamente bom-bardate naviglio alla fonda, impianti porluali e magazzini di quella base: una nave da trasporto fe stata affondata.
La nostra caccia ha abbatuta due apparechi nemici; un nostro velivolo non č rientrato.
NelPAfrika orientale nessuna novita di rilievo; il maltetnpo ostacola i movimenti nostri e nemici.
prvih mestih poročila o posvetu med Ducejem in med Hitlerjem. Listi razlagajo smisel kratkega uradnega sporočila in poudarjajo, da se sicer ne more nič reči © predmetu posvetov, da je pa več sakor gotovo, da sta državnika razpravljala o svetovnem političnem položaju in o bodočem razvoju vojaških operacij. Tudi ta sestanek bo — kakor poprejšnji — imel odločujoč vpliv v političnem in vojaškem pogledu.
Ducejevo sporočilo Hrabrim branilcem Imperija v Vzhodni Afriki
/
Džima, 4. junija, s. Na Binkošti je general Gazzera, generalni guverner in vrhovni poveljnik vojske v vzhodni Afriki med viharnim navdušenjem prebral ponosnemu prebivalstvu v Džimi Ducejevo brzojavko, ki zagotavlja vso zvestobo hrabrim branilcem Imperija, ko sodelujejo v veličastni tekmi žrtvovanja ter dajejo vedno hujšemu sovražnikovemu napadu kar najbolj zagrizen odpor. V njihovih junaških dejanjih ter njihovi odločni in neujiogljivi volji, se odraža zapoved, da je treba vztrajati čez vsako mero.
Pri slovesnosti, ki se je odigravala 09em tisoč km daleč od domovine, v mestu, porojenem iz dela in gorečnosti italijanskih pionirjev, so bili v duhu navzoči borci iz vseh abesinskih jrosadk, ki do konca izpolnjujejo težavno nalogo dajati sovražniku posla in ga zadrževati od drugih bojišč. General Gazzera je imel pri tej priliki govor, v katerem je izrazil svoj ponos, da zapoveduje takim junakom. Posebno je povdaril požrtvovalnost žena v Imperiju. Prebral je potem odgovor na Ducejevo brzojavko, v kateri izraža voljo vseh borcev, da se bodo do konca borili za zemljo, namočeno s slavno krvjo toliko padlih Italijanov.
Zmagovit konec boja za Kreto
Rim, 3. junija, lp. Uradno poročilo št. 363 glavnega stana Italijanskih Vojnih Sil pravi: Kreta: Boji na Kreti so se končalL Naši njetniki na tem otokn so bili osvobojeni. Naši oddelki nadaljujejo s čiščenjem v pokrajini, ki jim je bila določena.
Malta: Ponoči je oddelek naših bombnikov bombardiral pomorske in lelnUfc® -H' *
Malti.
Severna Afrika: Močno delovanje našega topništva na bojišča pri Tobruku, Letalski oddelki so večkrat bombardirali zasidrane ladje, pristaniške naprave in skladišča v tem oporišču. Ena prevozna ladja je bila potopljena. Naši lovci so sestrelili dve sovražni letali; eno naše letalo se ni vrnilo.
Vzhodna Afrika: Nič novega.
Vazen obisk predsednika madžarske vlade v Rimu
Rim, 4. junija, s. Danes bo dospel v Rim predsednik madžarske vlade Bardo6sy, kateremu vse prestolniško časopisje izraža v imenu italijanskega naroda dobrodošlico. Listi poudarjajo, da je treba ta obisk razlagati kot proslavo plodnega prijateljstva ter kot potrdilo skupne volje za sodelovanje pri novem političnem in gospodarskem redu v Evropi. Bardossyjeva osebnost, njegove politične in diplomatične sposobnosti zagotavljajo razgovorom, ki jih bo imel v Rimu, kar najboljši uspeh. Ena najtrdnejših madžarskih sil po zadnji svetovni vojni do danes je bilo njeno nepretrgano politično prijateljstvo z Italijo, zaradi katerega se je Madžarska usmerila k Osi ter pristopila k trojni zvezi. Zaradi tega je Madžarska lahko postopno uresničila spremembo trianonske mirovne pogodbe. Bardossy je pri tem delu bil dolga leta priča in sodelavec.
Budimpešta, 4. junija, s. Vse madžarsko časo-
La Consulta del la Provincia di Lubiana con 1’Ecc. 1’Alto Commissarto Grazioli nelPoccasione della sua prima riunione. — Sosvet Ljubljanske ^Pokrajine z Visokim Komisarjem Ekscel.
Graziolijem ob včerajšnji prvi seji.
pkje in vsa javnost se zanima izključno le za potovanje predsednika vlade in madžarskega zunanjega ministra Bardossyja v Rim. Poluradni »Bu-dapest Ertesito« in vsi drugi opoldnevniki objavljajo na prvih straneh z velikim poudarkom in 6 posebnimi uredniškimi razlagami izjavo, ki jo je pred svojim odhodom iz Budimpešte dal predsednik vlade. List »Budapest Ertesito« ugotavlja, da predstavlja potovanje povsem naraven stik med madžarskim ministrskim predsednikom ter predsednikom fašistične vlade in zunanjim ministrom grofom Cianom, kajti madžarski narod bo do teh dveh mož vedno čutil naglobljo in živo hvaležnost, ker sta Mussolini in grof Ciano pomagala, da so se madžarske težnje izpolnile.
Vesti 4. junija
Argentinski poljedeljski minister je imel po radiu govor, v katerem pravi, da je Argentina zaradi blokade izgubila vsa svoja stara tržišča. Zaradi tega je vlada bila prisiljena že v drugič odkupiti vso žetev, če 6e hoče izogniti poljedeljski krizi, ki bi hudo prizadela vso državo. Ker ni izvoza, so morali požgati veliko količine koruze, da se ne bi pokvarila. Kmetje so dobili zapoved, da morajo obdelano površino zmanjšati za deset odstotkov.
Ameriški demokratski senator Thomas je poslal predsedniku Rooseveltu prošnjo, ki jo je jkkI-pisalo 37 senatorjev, naj vlada dovoli poslati iz Amerike živež v evropske zasedene pokrajine. Pošiljatev bi oskrbel Hooverjev odbor za pomoč Evropi.
Posebno sodišče v Zagrebu je izreklo prvo smrtno obsodbo proti nekemu Srbu, ki je 26. maja streljal na vstaško patrolo. Obsojeni je bil takoj ustreljen
Posadka črnih srajc na otoku Kefaloniji je podrla spomenik lorda Midlanda, poslednjega angleškega guvernerja na jonskih otokih. Sporne nik je stal pred vladno palačo, bronasti kip so poslali v Italijo družbi za zbiranje starih kovin, da bodo iz tega brona vlili nekai topov za boj proti Anghii Na mestu, kjer je stal spomenik, so zdaj postavili velik liktor-ski sveženj.
Pet Judov je zaprla budimpeštanska policija, ker so razširjali vznemirljive in netočne vesti.
Zaradi nepretrganih stavk v ameriški vojni industriji je bilo od 1. januarja dalje izgubljenih 3 milijone delovnih dni. Ameriški listi, ki o tem pišejo, pravijo, da je vzrok popolno pomanjkanje sodelovanja med industrijci in med strokovnimi zvezami.
La prima seduta dcEBa Consulta per la Provincia di Lubiana
Lubiana 3. Questa matlina l’Alto Commis-sario ha convocato per la prima volta la Consulta per la Provincia di Lubiana.
Alla riunione alla quale i consnltori erano tutti presenti, hanno assistito anche il vicepre-fetto comm. Bisia e il capo dei servizi aminini-strativi dell’ex banato dott. Majcen.
La consulta ha ascoltato in piedi la lettura del Decrelo del Dnce con il quale i rappresen-tanti delle attivita locali venivano chiamati a costiiuire 1’organo creato con il Decreto di an-nessione.
Finita la lettura l’Alto Commissario ha ele-vato un reverente pensiero alla Maesta del Re Imperatore, e del Duce che tanto benevola e generosa cura ha rivolto alla nuova provincia, e che tanto interessamento ha mostrato per que-ste popolazioni, per la loro tradizione culturale e linguistica.
L'Alto Commissario ha qnindi rivolto un sa-lnto ai componenti la consulta che sono stati chiamati a dare la loro collaborazione alTopera che il Governo, i cui poteri si riassumono in quelli dell'Alto Commissario, si i accinto a svol-gere per la normalizzazione e U potenziamento delia nuova provincia d'Italia.
La nostra opera — ha detto 1'Eccellenza Gra-zioli — sara tesa principalmente verso il benes-sere deila popolazione, e ai problemi che interes-sano Lubiana e 1'intero territorio della provincia. L’Alto Commissario dando atto ai consultori della piena lealta della popolazione ha aggianto che i sua intenzione guidare la nuova provincia con iermezza e con autorita, ma con assoluta giustizia. Chi piu sta male — egli ga detto — piu deve essere tenuto vicino.
La consulta ha quindi Iniziato il suo lavoro ascoltando un'ampia e precisa illustrazione che 1’Alto Commissario ha fatto, sull'opera e so gli studi lino ad ora svolti, per dare alla nuova provincia quclla iisionomia che, neU’ambito dello Sta-to italiano, le spetta.
Prima preoccupazione delPAlto Commissario, fin da qnando aveva assunto la carica di Commissario Civile per i territori occupati e stata queiia di normalizzare la vita della nuova Provincia.
In breve giro di tempo questa normalizza-zione se e aviata verso il suo consolidamento. Gli sforzi delle autoritk italtane saranno anche per 1’avvenire protesi la tranquillizzazione aella vita economica che deve seguire da vicino quella delle popolazioni.
Dopo aver constatato come giungendo in qneste terre 1’Italia non vi avesse trovato che poche scorte minime di viveri, l’Alto Commissario ha fatto un quadro dell’opera svolta per avviare il sistema dei rifornimenti e rendere possibile, con la partecipazione allo sforzo, delle altre provincie italiane, di assicnrare a Lubiana la farina necessaria alla sua popolazione.
Nel solo mese di maggio — ha comunicato
1’Alto Commissario — sono stati portati dal-lTtalia nella nuova provincia tO.OO qu?ntali di farina. Egli ha illustrato quindi il concetto secondo il quale ha dato le direttive per assi-curare anche nei prossimi mesi la fornMura della farina e del pane alta popolazione della provincia, e quelle che inquadreranno il mo-vimento alimentare nei mesi che verranno.
Particolare interesse egli ha dimostrato per la questione dei prezzi assicurando che egli sara inflessibile verso i contravventori alle disposi-zioni impartite, e il cui controllo e affidato a speciali organi tecnici gia nominati e in via di costituzione. Sempre del settore degli alimenti 1’Alto Commissario ha esaminato anche il problema della čarne e, in relazione a questo, quello del patrimonio zootecnico della provincia. Alla fine della prima parte della relazione hanno par-tecipato alla discusione alcuni consultori.
L’Alto Commissario ha continuato la relazione intrattenendo i presenti su quella che sara 1 imponente opera edilizia e stradale che per ordine del Dnce verra rapidamente iniziata nella nuova provincia. La regolazione e la siste-mazione della rete stradale che comprendera una spesa di oltre 30 milioni di lire dara a que-sta zona nuove possibilita di espansione e di lavoro.
L’Ecc. Grazioli ha illustrato, quindi, quanto sara gradualmente fatto per mettere 1’ospedale di Lubiana in condizioni tali da corrispondere a quelle che sono le esigenze sanitarie attuali, e che ja posizione culturale e civile di Lubiana si merita. Verranno a frontati con eguale pron-tezza gli altri problemi edili, e in prima luogo quello del rompletamento delPUniversita.
£ in via di studio la costruzione di un gruppo di 150 case popolari nelle quali sarranno allog-giate le famiglie bisognose che ora abitano in condizioni disagevoli dentro a baracche. Parlando delle costruzioni edili l'Ecc. Grazioli ha sliorato anche il problema, in via di studio della riadatta-zione del castello che potra diventare un impor-tante centro turistico.
I ld o 11. Slavič, rettore d e 11' U n i -versita, e altri componenti la consulta, parlano sui lavori pubblici e s p r i m e n d o all’Alto Commissario la gratitudine della popolazione per il pronto generoso intervento del Duce.
Molto fnteresse ha destato nei presenti il rapido quadro che e stato fatto dall’Alto Commissario sulle possibilita industriali della provincia di Lubiana e sul lor avvenire, collegan-do a queste la situazione bancaria e assicura. tiva. Egli ha anche detto che e sua intenzione incrementare Partigiamento e il turismo, attivita questa ultima che trovera, nella Fiera di Lubiana che sara che sara tenuta anche quest’anno, una delle sue piu alte espressioni di vitalitk. Dopo una breve esposizione del lavoro che si sta svolgendo nei campo degli scambi economici, attraverso il lavoro della
Zavzetje Krete je revolucionarno vojaško dejanje
zatrjuje vojaški strokovnjak DNB v tedenskem pregledu vojnih dogodkov
_	«...	„ .	.	,	j	m	niro	1	skim	morjem.	Razumljivo je, da skušajo Angleži
Berlin, 4. junija, g. Vojaški sotrudnlk^DNu-ja	na	način	prikriti svoj poraz, toda svetovna
javnost ve, kako smešna je angleška trditev, da
pravi v svojem tedenskem pregledu vojaških dogodkov, da je padla Kreta v roke sil Osi navzlic trditvi Churchilla, da bo Anglija branila otok do zadnjega človeka. Poslej na Kreti ni drugega opravka, kakor delo čiščenja terena in delo, ki spada v področje policije. Na otoku je namreč mnogo hribov in gozdov, katere je treba očistiti beguncev in ubežnikov, Treba bo še kaznovati razne zločine, ki so jih zagrešili hajduki na pobudo Angležev, in tudi trpinčenja, ki so jih doživeli nemški ujetniki. Bitka za Kreto se je zaključila s popolno zmago orožja Osi. Ta dogodek je značilen po srditosti bitke, po pogumu in vztrajnosti in po načrtnosti sil Italije in Nemčije, kar vzbuja občudovanje med vsemi vojaškimi strokovnjaki na svetu, kajti potek operacij je prinesel pravo revolucijo v vso vojno zgodovino.
Vojaški sotrudnik DNB-ja piše dalj©.: Se nikomur se doslej ni posrečilo narediti tak skok, kakršnega so naredile nemške čete s celine na otok Kreto in da bi se pri tem posrečilo s pomočjo kopenskih sil prodreti skozi ozračje angleškega gospostva nad morji. Kdor bi se kaj takšnega lotil, je zmerom naletel na premočno angleško pomorsko moč. V tem se tudi zrcali zaupanje, ki ga je Anglija imela v svojo nedotakljivost. To angleško zaupanje v nepremagljivost mornarice in v nedotakljivost njenega otočja je bilo vedno osnovni živec vse britanske politike. Zaradi tega je bila mornarica jedro angleške vojaške sile in tudi ponos vsakega angleškega državljana. Po potopitvi »Hoodac, ki je zadela ponos Angležev v živo, je prišla še bolj nevesela novica, namreč o padcu Krete, kjer so Angleži vložili vse svoje sile in moči, da bi otok ohranili v svoji oblasti in • tem tudi oblast nad Sredozem-
Bd;ar Wallaee:
Na sever, potepuh!
>Saj ne boš omedlela, če te pus-tim samo?«
Odkimala je.
»Ali sem lahko brez skrbi?«
»Ne razburjaj se vendar tako! Prav gotovo se ne bom onesvestila. Saj nihče ni še umrl zaradi lakote že prvi dan.«	*
Lakota! Ze od sedmih zjutraj ni več jedla!
Robin je preiskal vse svoje žepe, a ves njegov trud je bil zaman. Ves divji je vzkliknil:
»Kakšno govedo sem vendar! Niti najmanjše skorjice nimam!«
Ne da bi še kaj rekel, je stekel po cesti.
Ko je dospel do hiše, je videl, da je precej veliko poslopje iz kolonialne dobe, čisto in belo, z lesenimi korintskimi stebri, ki so bili do polovice pokriti z vrtnicami vzpenjalkami.
Ko je odprl vrtna vrata, je bil nemalo presenečen. Na bližnjem drevesu je zagledal pritrjeno majhno deščico, na kateri je bilo z lepimi črkami napisano:
»Soba se odda.«
Pozvonil je in kmalu se je na vratih prikazala črno oblečena služkinja Robinu se je vsaj zdelo, da je služkinja, ker Je nosila bel predpasnik in belo čepico na glavi. Po njegovi sodhi je imela od ilirideset do petdeset let. Jokala je; njene oči so bile rdeče, poznalo se Je, da se je v naglici napudrala, da bi skrila sledove solz.
»Prosim, ali bi lahko govoril z gospodinjo te
biše?«	.
Njeni preti so nervozno mečkali rob predpasnika.
so bili prav za prav oškodovani Nemci, ker da je Hitler pričakoval, da bo otok zavzel v dveh dneh, v resnici pa je boj trajal več kot deset dni. Svet dobro ve, pristavlja vojaški sotrudnik DNB-ja, da Hitler ni imel navade objavljati že vnaprej koledar svojih vojaških akcij. Toda dejstva so mnogo močnejša, kakor pa vse angleške propagandne zgodbe in izgovori angleških vodilnih politikov. Svet tudi ve, da eo oborožene sile Osi z vojaškimi operacijami na Kreti napisale stran revolucio- i narnih dogodkov v zgodovini vojaških veščin. 1
commissione italo-germanica, l’Ecc. Grazioli ha chiuso la sua relazione.
Ha chiesto di parlare il dott. Natlačen, ex Bano, il quale dopo aver rivolto alPAlto Commissario parole di viva gratitudine per l’frite-ressamento da questi dimostrato in ogni occa-sione verso la popolazione slovena, dice che Lubiana e la provincia sapranno apprezzare in pieno e con tutta gratitudine 1’interessamento del Duce per la nuova provincia.
Zakaj je grški predsednik vlade Korizis naredil samomor
Atene, 4. junija, s. Na dan prihajajo nove podrobnosti o nenadni smrti prejšnjega grškega ministrskega predsednika Korizisa, ki je umrl dne 15. aprila po viharnem sestanku med ministri in šefi vojske, kateremu je predsedoval kralj Jurij. Potrjujejo se mnenja, da Diakos, ki je po naročilu kralja istega dne obiskal Korizisa, in katerega so sprva obdolžili umora, ni imel drugega opravka pri tem, kakor da je bil priča samomora. Že nekaj dni ni general Papagos mogel dobiti zveze s poveljniki umikajoče ee grške vojske. Do svojega vrhunca je prišla kriza, ki je nastala po dolgih mesecih žalostnega životarjenja. Občutek, da je vsaka nadaljna žrtev nekoristna, se je polastil vseh. Korizis je izjavil, da se je uštel takrat, ko je prevzel oblast, sedaj pa je za to, da Grki polože orožje in pošljejo svojo vojsko domov. Na ta način se bodo izognili nadaljnim žrtvam. Na viharni seji je Korizis obtoževal kralja Jurija, da nadaljuje vojno, ki je bila že vnaprej brezupna, in rekel, da kraljevo mesto ni v Atenah, kjer ni nobenega bombardiranja, temveč med njegovimi vojaki, ki se bore in umirajo na bojnem polju. Kralj je odgovoril, da je do ljudske nevolje prišlo le zaradi nedelavnosti Korizisa samega. Hude obtožbe so padale tudi zaradi težkega finančnega položaja države, za kar je Korizis delal odgovornega kralja in njegovo kliko. Po novejših dognanjih se je Korizis eno uro po svojem povratku na docn zaprl v svojo delovno sobo, ženi pa je rekel, da hoče ostati sam. Tedaj je Korizis izvršil samomor v trenutku, ko je bila Grčija v najtežjem položaju. Diako6 je prispel nekoliko kasneje in je le ugotovil dejanski stan.
Brazilija upa, da bodo po končani vojni nastopili zanjo boljši časi
Rio de Janeiro, 4. junija, s. List sGoreio Paulistano« objavlja članek o gospodarskih možnostih, ki se bodo za Brazilijo pokazale po končani vojni. List pravi, da bo modra politika predsednika Vargasa zajamčila državi široke in ugodne gospodarske pogoje. Treba je tudi imeti pred očmi dejstvo, aa je socialna zakonodaja v Braziliji najbolj napredna in najbolj ponolna med vsemi amerikanskimi državami. Politika predsednika Vargasa je dala brazilskemu gospodarstvu nov zagon, ki omogoča, da se bodo prebrodile vse težave, ki jih sedanji poiožaj prinaša. Jasna in nedvoumna brazilska nevtralnost bo omogočila takoj po vojni uspešno ureditev trgovskih odnosov z Evropo. Nedvomno je, da bodo v Evropi, ki ima 450 milijonov ljudi, po vojni igrala največjo vlogo obnovitvena dela v gospodarstvu. Čim bodo evropske vlade začele presnavljati svoje finance, bo obseg evropskih nakupov dosegel velikanske številke. Države z veliko proizvodnjo, kakršna je tudi Brazilija, bodo v novih razmerah gotovo lahko dobile priliko za velik izvoz in za plasiranje svojih izdelkov. V vsakem primeru bo ta stvarnost dala več za gospodarski napredek mnogih držav, kakor pa prazne besede in lepe obljube, ki so po prejšnji vojni prihajale iz Versaillesa.
Krstna predstava Mrakove tragedije »Sinovi Starega Rimljana« je v vsakem pogledu nadvse zanimiv dogodek. Prvič se uveljavlja eden slovenskih dramatikov kot interpret lastnih del. Ker so že splošno priznane njegove igralske odlike,' je zanimanje za vsak njegov nastop v naši kulturni javnosti izredno. Opozarjamo na predprodajo vstopnic za jutrišnjo predstavo v veži pred frančiškansko dvorano dnevno od 10 do 13 in od 15 do 17. Ponovitev bo v soboto.
Turke je angleški poraz na Kreti presenetil
Carigrad, 4 .junija, s. Zadnji dogodki v vzhodnem delu Sredozemskega morja so precej omajali zaupanje turškega prebivalstva in časopisja v angleško pomorsko nadraoč. Posebno izkrcanje Italijanov na Kreti, ki se je dogodilo navzlic vsem angleškim naporom, da bi to preprečili, je vzbudilo veliko pozornost. Izjava Churchilla o izgubah britanske mornarice v lEgejskem morju in okrog Krete ni prepričala turške javnosti. List »Bejoglu« piše o pomorskem položaju Velike Britanije in pravi med drugim, da so minili časi Trafalgarja. Podmornice in letalstvo so močno ogrozile ugled in pomen vojne mornarice. List govori nato o vprašanju amerikanske pomoči in pravi, da Angleži preveč računajo z možnostjo, da bi se preskrbovali iz Amerike in od tam pokrivali sproti svoje izgube.	...	,	,
Drugi turški listi pravijo, da so Angleži do-
»Gospe ni doma.«
Takoj je uganil, da je Angležinja. To pa nikakor ni bilo čudno, saj Je Kanada bila zelo blizu. Nato se Je zopet spomnil napisa.
»Ali bi mogel dobiti sobo v najem? Aid mogoče celo dve? Moji ženi je na cesti postalo slabo.«
Zmajala je z glavo in ga presojajoče pogledala.
»Ali nameravate ostati dalj časa?«
»Ne vem še. Je pač odvisno od raznih okoliščin.
Opazil je, kako se Je obotavljala.
»Prosim vstopite.«
Ko sta vstopila, je skrbno zaprla vrata. Bila sta v veliki veži, od koder »o vodile stopnice na galerijo, ki je bila zgrajena krog in krog hiše. Na steni, nasproti vhodu, je visela slika kraljice Viktorije, nad njo pa je bila pritrjena angležka zastava. Tla so bila narejena iz belih in črnih kamnitih kock. Ob stranski steni Je stala velika omara, v kotu pa Je enakomerno tiktakala stara ura. Odprla je neka vrata in ga odvedla v salon, ki Je bil podoben salonom iz zgodovine viktorijanske dobe. Povsod Je vladal izreden red, a na vseh kosih pohištva se je poznala revščina sedanje gospodinje. Preproge, ki so nekoč morale biti dragocene, so sedaj tako obledele, da ponekod sploh ni bilo več mogoče razločiti vzorcev in prvotnih barv.
Odvezala »i Je predpasnik in ga « čepico vred položila na divan.
Rdečebradec se Je bolj prestraSil kot on. Njegov glas se je pa le malo tresel, tako da bi kdo drugi tega niti ne opazil. Za njim je stal Lenny in se prisiljeno smehljal. Njegove oči so jasno govorile: »Tod ni prav varno hoditi.c
»Le vstopi, Rdečebradec. Zelo me veseli, da te zopet vidim.«
živeli težko preizkušnjo, vendar pa ne preveč ugodno. List »Tasvki Etkar« pravi, da so Angleži preveč zaupali v svoj sistem, ki pa ni bil primeren za takšen položaj. List tudi omenja, da je general Freyberg zapustil svoje vojake v času najhuiše bitke, da je rešil svojo kožo. List »Jeni Sabah« občuduje naglost akcij ita-lijansko-nemške vojske, list »Vatan« pa pravi, da so Angleži hoteli braniti otok, vendar se jim to ni posrečilo za dolgo navzlic hudim žrtvam. Vojaški sotrudnik >Džunhurieta« poudarja, da ima izid bojev za Kreto velikanski pomen za Anglijo, ki je hotela biti vedno gospodarica Sredozemskega morja. Na splošno je turški narod presenečen zaradi angleškega poraza, ki je
Erišel prej, kakor pa so predvidevali tudi naj-ujši črnogledi. Anglija si je z zadnjim porazom močno poslabšala svoj položaj v Sredozemskem morju.
Robinov glas je bil vljuden in hladen.
Stopil je korak nazaj in vtaknil roko v zep, kjer je nosil samokres. Rdečebradec Je opazil njegovo kretnjo in namršil obrvi.
»Saj si postal kar eleganten. Še nikoli te nisem videl z brki. Kar lep si; kaj ne, Lenny?«
»Res je,« je zagodrnjal Lenny.
»Mislim, da moram oditi,« je pripomnil Robin.
Rdečebradec se je nemudoma umaknil od vboda.
Po je Robin stopil na cesto, se je naglo obrnil In zagledal oba zasledovalca.
»Rad bi govoril s teboj, prijatelj. Pridi nekoliko z nama se sprehajat.«
»Zakaj nei« je suho dejal Robin. »Kje pa je prav za prav pokopališče?«
»Kaj govoriš o pokopališču!« Rdečebradec se je hotel pokazati brezbrižnega. »Glej, midva z Len-nyjeon greva naprej. Ali ni tako prav? Kaj praviš ti, Lenny?«
Lenny je molče prikimal.
Radovednost je bila ena izmed Robmovih slabosti.
»Pojdita torej naprej.«
Stopal Je tik za njima; ona dva pa sta korakala po cesti tesno drug ob drugem. Na cestnem ovinku se Jima je še bolj približal, ker je dobro poznal nevarnosti oglov. Na glavni cesti je bilo se bolj živahno kot prej. Tudi nekateri šotori sejmarjev so bili postavljeni. Nek moški, očividno romanskega porekla, je prodajal tople jedi. Cela gruča mladine je hitela po cesti. V mesto Je dospel cirkus. Dolga vrsta pozlačenih voz, mlade, napol oblečene ženske, ki so se pogovarjale in šalile s stasi-timi kozaki in smešnimi pajaci. V kletki se je zaspano pretegoval velik lev. Nek moški je vodil
Nova prefekta za Split in Kotor
Rim, 3. junija, s. S Kraljevim ukazom je bil za prefekta v Splitu postavljen comm. Zerbino Pavel, ki je bil rojen leta 1905. v Carpeneto m J bil strokovnjak za kolonizacijska vprašanja. Uu J stvoval se je predvsem v Tripolitaniji. Za preteK
v	Kotorju je bil z istim ukazom imenovan comm. Acassellati Franc. Novi kotorski prefekt se je slej udejstvoval v sindikalnih organizacijah.
Nekaj nesreč
Hči bajtarja Vidrih Marija iz Zagradca je lezla na drevo, pa tako nerodno, da je padla m 51 P padcu zlomila levo roko. — Na levici se ie tuni precej poškodoval šoferjev sin Tomazin LudviKi ko je padel doma. — Mlinar Obreza Alojzij, doma iz Slovenje vasi, pa je udaril z roko po šipi. Seveda se je šipa pod udarcem razdrobila m )• Obreza dobil precej nevarne poškodbe na ro**1- T" Reven Jožefa, hči delavca iz Ljubljane, pa je * nila roko pod kolo in je pri tem dobila poskoflM po roki. — Tobijasa Stanka, prevoznika iz Ljub* ljane, je na Mas6arykovi cesti povozil tovorni av» tomobil in mu prizadejal hujše poškodbe po te« lesu. — Bajtarjev sin Prosen Viktor iz Jezerskega vrha pa je doma nekje staknil puško in se z njo začel igrati. Nenadoma je puška počila in k srea fanta samo osmodila, ne da bi sicer naboj pnza dejal kakšne poškodbe. Imel je še srečo. _	,
Nesreče z raznimi razstrelivi so zadnje Q°« precej pojenjale in mislimo, da so neprestani opo« mini le nekaj zalegli. Verjetno je, da se bo sem t tja že že pripetila kakšna nesreča z orožjem a odvrženimi naboji, toda tako številnih nesreč, ko so bile pred tedni, ko so se ponesrečenci »*»• vrstili drug za drugim, pa menda res ne bo ve .
55 letna delavka Marija Golmajerjeva, doma « Radomelj je padla na domači cesti s kolesa in sl pri padcu zlomila levico. — Podobna nesreča J® doletela že 80 letnega posestnika Alojza Zupanca-Ko je padel s kolesa se je precej močno posKO-doval na glavi. — Dolganova Tatjana Je stara sedem let in je doma iz Rodice pri Homcu. Sla je po cesti. Kar nenadoma pa je pridrvel za nj« nek avtomobilist, jo podrl na tla in je Tatjana pri tem dobila hude notranje poškodbe. Zlom-ljeni ima namreč dve rebri in nogo.
Vesti 4. maja
Romunska vlada je izdala odlok, v katerem ob'
javlja, da je bil romunski minister v Atenah odpoklican, ker je njegovo delo končano. Pripovedovanje novozelandskih bojevnikov s Krete, ki so se vrnili v Kairo priča jasno, kako je delovalo iialijansko-nemško letalstvo v bojih na Kreti. Novozelandci pravijo, da je to le-talstvo razbilo vse angleško protiletalsko top* ništvo.
K potopitvi »Bismarka« je pomagala samo sre\A poroča radio Boston. »Tdrpitz«, ki je enaka bojna ladja je smatrati sedaj za najbolj močno ladjo v Atlantiku. Treba je gledati resnici ? obraz, ker tudi v orožju na morju sta Anglij® in Združene države že za državami Osi, pra-
vi	omenjeno poročilo.
Nemški poslanik Otts je imel včeraj daljši razgovor z japonskim zunanjim ministrom Mat* suokom. Tudi italijanski minister je imel daljši posvet s tajnikom zunanjega ministrstva.
Izdelava orožja v Združenih državah je,manjša, kakor je bilo sklenjeno po programu, tako i® ugotovila službena statistika v Ameriki. Listi pravijo, da je izdelovanje orožja zelo počasno. Če hočejo Združene države nadvladali v produkoiji vojnega materiala države Osi. morajo izgotoviti letno za 40 milijard dolarjev vojnih potrebščin.
Holandsko Indijo naj bi Združene države prepustile Japonski, če bi se videlo to za potrebno in če bi se tako preprečila vojna na Tihem morju, take predloge daje ameriški bojeviti tisk.
Japonsko vojno ministrstvo je imelo daljši voini posvet glede položaja v Kitajski in v Evropi-Pri seji je bil vojni minister Tojo in vrhovni poveljnik generalnega štaba Sugijama. Nemško glasilo v Belgiji »Bruzeller Zeitung« prinaša ob obletnici belgijske vlade dole uvodnik, V njem pravi, da je kralj z vdajo prihranil narodu največjo nesrečo. Če so kralja zaradi tega nekateri napadali, je to dokaz, da spada vladar med tiste, ki imajo še čut za čast in za zvestobo. List končuje z besedami: »Kakor cenimo mi njegovo viteško in človekoljubno dejanje po pravi vrednosti, tako je tudi vse belgijsko prebivalstvo odobrilo vedenje kralja Leopolda.«
Flamski nacionalisti na delu
Bruxelles, 4. junija, s. Prvikrat po -ustanovitvi stranke za edinost flamskega naroda, je govoril voditelj tega gibanja Decquerque na velikem zborovanju v Oudenaele. Govornik je poudarjal nujnost združitve vseh političnih sal flamskega ljudstva. Pozdravil je ustanovitev nove skupne stranke, ki bo imela še zgodovinsko vlogo med flamskim ljudstvom. V nadaljnem delu svojega govora je obravnaval kulturna vprašanja in napovedal poseben delovni program, ki bo v podrobnostih v kratkem znan.
celo gručo psov najrazličnejših pasem. Temu je sledil rdeče in zlato pobarvan voz z godbo. Cisto zadaj pa je ropotal star tovorni avto.
»Sedaj se pa pogovorimo.«
Rdečebradec in njegov tovariš sta obstala m se po vojaško obrnila k Robinu.
»Pred lekarno sem videl neko mlado gospo,« je dejal Rdečebradec. »Izredno lepa je bila. Kakšne poteze, kakšna postava! Kaj ne Lenny?«
»Res je,« je pritrdil ta.
»Midva z Lennyjem govoriva ves čas o tebi-Lenny misli, da si hud na naju, ker sva te v Schenectadyju malo obstrelila. A bila je le pomota. Mislila sva, da si oni potepuh, ki nama je lansko jesen pošteno zagodel. Ali ni tako, Lenny?«
»Res je,« je dejal Lenny.
»Nisva te prav razumeli. Prav res, da n«-Midva nimava nikakih slabih namenov. Saj imava že tako dovolj skrbi, čemu bi si nakopavala še novih sovražnikov. Veruj ml. da ie bila samo po-
mota«	„	. u
»In kdaj sta zapazila to vajino pomoto? au je bil to le slučaj?«
»Kako mislite?«	,
»Ali sta opazila pomoto tedaj, ko sem si od tovarniškega čuvaja izposodil samokres in ko sta spoznala, da znam tako dobro meriti, da vama * enim strelom iztrgam klobuke z glave?« Rdečebradec se je zdrznil.
»Ni treba, da bi to poskušal. Prostovoljno se odkrijem pred teboj in priznam, da si izrede strelec.«
»0 čem pa hočeta govoriti z menoj?« Rdečebradec je pogledal tovariša. Ta pa J
srepo gledal predse.	(DaljeJi
Bflranivosl mleka in mlečnih izdelkov
Ljubljana, 3. junija.
Lotimo se v kratkem sestavku hranivosti mlečnih izdelkov in mleka samega. Mleko živalskega izvora je najbolj popolno in za prvo življenjsko dobo edinstveno branivo. Mleko namreč vsebuje vse, kar je treba novorojencu im dojencu za čvrst razvoj do devetega meseca in še čez brez vsakršnih dodatkov. Vsebuje beljakovine, tolšče in sladkor. Vse to pa v pravem razmerju in najbolj primerni obliki. Mlečne beljakovine so deloma raztopljene, deloma zelo močno z vodo prepojene, tolšče plavajo v obliki drobnih kroglic, sladkor je raztopljen, prav tako pa tudi razne soli.
Drugače je seveda presojati živalsko mleko kot hranivo za večje otroke in odrasle ljudi. Nepokvarjeno mleko je izvrstno hranivo zaradi lahke prebavnosti in tudi precejšnje izdatnosti, saj daje en kilogram kravjega mleka okrog 650 kalorij. Z mlekom se dajo napravljati raznovrstne in okusne jedi za otroke in odrasle, po mnogih krajih je mleko bistveni del ljudske prehrane. O Ircih trdijo, da se je ta žilavi narod ohranil in razmnožil ob mleku in krompirju.
V	naših krajih dobivamo od živine kravje mleko, drugod je v navadi kozje mleko, ki je vobče bolj tolsto od kravjega. V rusko-azijskih stepah pa je v navadi kobilje mleko, ki je zelo redilno. V puščavskih predelih pa je znano kamelje mleko, ponekod v Južni Evropi pa je znano osličje mleko, ki je baje, kar se tiče svoje sestave, najbolj podobno človeškemu.
Največ mleka se uporablja v naravni obliki, kakršno nam dajejo molzne živali. Mleko pa ni trpežno, na toplem se kaj rado skisa kar samo po sebi. Neke glivice, ki jih je vsepovsod nekaj v zraku, pridejo v mleko, ki jim je najljubša paša, tam se silno hitro razmnože in spreminjajo mlečni sladkor v mlečno kislino. Ko doseže mlečna kislina v mleku neko stopnjo, se beljakovine v mleku, doslej raztopljene ali sila prepojene, zgoste, mleko se nekako strdi. Kislo mleko, več ali manj strjeno mleko s kiselkastim okusom, je za zdrave ljudi še vedno dobro in mnogim celo priljubljeno hranivo, za nekatere bolnike pa prehranilno zdravilo.
Naravno kislo mleko je kaj različno, celo v istem gospodinjstvu se ne skisa mleko enako ugodno. Poznamo dve vrsti odličnega kislega mleka, ki se dasta umetno napraviti na precej zanesljiv način. Joghurt ena vrsta, na bolgarski način s posebnimi bolgarskimi glivicami skisano mleko. Za kisanje mleka na ta način je treba razen glivic še potrebnih priprav in točnega ravnanja, kar se da dohro napraviti samo v večjih mlekarnah. — Kefir je druga zvrst odličnega kislega mleka, ki se da pripraviti na malo, če se nabavi kefirsko kvasilo, steklenica z nepredušno zamabo in dobro, neskvarjeno kravje mleko. V toplem prostoru se napravi kefir že v enem dnevu in je zelo prijetnega kislega okusa in vsebuje razen mlečne kisline tudi 1 do 2% alkohola. Kefir izhaja menda iz Kavkaza. V azijskih Btepah delajo okusni kumis.
Potrošnja mleka kot ljudskega hraniva je v naših krajih v primeri z drugimi na severu m vzhodu premajhna. Celo na kmetih v bližini mest in industrijskih krajev stradajo otroci mleka, domače mleko gre v denar, otroci pa dobivajo namesto mlečnega zajtrka ali mlečne večerjice pod imenom čaj razne prevretke, oslajene celo s samim saharinom, brez vsake hranilne vrednosti. Žalostno je dejstvo, da si mnoge delavske družine in družine javnih in zasebnih nameščencev ne morejo več privoščiti dovolj mleka, ker jim je mleko spričo prepičlih dohodkov predrago hranivo. Zdravstvene posledice nezadostne in neprimerne hranitve v otroški dobi postajajo čedalje bolj očitne in za družbo občutne.
Javne oblasti in javno mnenje bi moralo pospeševati potrošnjo mleka. V vseh okrepčevalnicah, pivnicah na železniških postajah, športnih zbirališčih in turistovskih postojankah bi moralo biti na razpolago mleko v vseh navadnih pitnih oblikah, kot sladko, kislo mleko, jugurt ali kefir. Ta zdravstvena zahteva se da izvrševati, ker se da mleko dandanes za dalj časa shraniti neskvarjeno, zdravstveno neoporečno in dovolj okusno.
Mleko se ne drži dolgo. V stiku z zrakom in na toplem prostoru se skisa. Tudi kislo mleko se v enakih razmerah spremeni, in sicer pod vplivom drugih glivic razkraja, da postane zdravju škodljivo in neužitno. Ako pa postavimo sveže mleko brž na hlad in ga hranimo v prostoru ali napravi s stalno nizko toploto, se ohrani mleko dneve in dneve in celo tedne, ker se v tako hladnem mleku ne morejo razvijati in delovati glivice. Imamo razne sestave hladilnic za potrebe velikih obratova-lišč in malih družin, hladilnic, ki se prav dobro obnesejo in v kratkem času izplačajo.
Drugi način shranjevanja mleka, ki se prevaža na velike razdalje, je pasterizacija. Slavni Pasteur je izumil način, kako se zamore v pomol-ženo mleko zašle glivice ali kali uničiti, ne da bi se mleko pri tem bistveno spremenilo. Če mleko dodobra prevremo, uničimo s tem zares vse kali, a mleko tudi spremenimo glede sestave in okusa, odpravimo iz njega tudi važne dopolnilne snovi. Pasterizirano mleko je dvakrat v določenem razdobju na približno 70 stopinj Celzija segreto mleko, ki nima več živih kali v sebi, a je nerazkrojeno in prijetnega okusa. Pasterizacija mleka se seveda izvršuje v posodah, ki so neprodušno pokrite.
Izmed drugih mlečnih shrankov omenjamo še dva. Posušeno in v droben prah zmleto mleko se doslej še ni obneslo, ker se mlečni prah ne da več raztopiti in ker se ta prah na zraku brž spridi,
mlečna tolšča kmalu postane žaltava ali žarka, kakor pravimo.
Na švicarski ali holandski način zgoščeno in s sladkorjem zamešano mleko v obliki goste čežane se da dobro uporabiti na gorskih pohodih ali na potovanju po neobljudenih in neoskrbo vanih krajih.
Malokatero hranivo se tolikanj potvarja in popravlja kakor mleko, seveda samo v krajih, kjer ni tržnega nadzorstva. Najslabše mleko dobivajo najbolj revni ljudje, ki si ga sproti kupujejo.
Že izza davnine so znani in cenjeni mlečni izdelki: presno in kuhano maslo ter razne vrste sira. Dobro maslo se da izdelovati tudi na posameznih kmetijah. Za izdelovanje sira so potrebne večje množine mleka, ki se da pri nas zbrati večinoma po srenjah ali zadrugah.
Maslo je najbolj dragoceno domače hranivo, ki nudi najlažjo prebavno tolščo, v presnem maslu nad 80%, v kuhanem nad 90%. Torej na en kilogram nad 7000 oziroma 8000 kalorij. Za en kilogram masla je treba pinjiti ali posnemati 25 do 30 litrov mleka, kar opravičuje visoko ceno masla.
Sira je nešteto vrst. Iz vsakega mleka se da naredita sir na več načinov. Sir sestoji iz mlečnih beljakovin in različne množine mlečne tolšče, v tolstem siru množina tolšče dosega ali prekaša množine beljakovine, v pustem siru pa zastaja, zato daje en kilogram tolstega sira okrog 10.000 kalorij, en kilogram pustega sira pa najmanj 2000 kalorij.
Sir je hranivo, ki se pri nas žal še premalo ceni in uporablja. Preprostim ljudem se zdi sir v primeri z mesom manj vredno hranivo, čeprav prekaša sir po hranilni vrednosti in lahki prebavil os ti druga živalska hraniva. Imoviti sloji pa rajši segajo po dragem inozemskem siru že zaradi imenitnosti in morda tudi iz bahavosti. Umno sirarstvo, ki so se ga oprijeli naši Bohinjci še pred stoletjem, si počasi utira pot med širše plasti. Znan javni delavec, ki je obhodil mnogo sveta in poskušal razne dobrote tujih dežel, je z občudovanjem pripovedoval, da ni nikjer jedel boljšega sira, ne v Švici, ne na Holandskem, kakor so mu ga ponujali v škofjeloški šoli.
Najvišje cene so tudi za ta teden določene
Ljubljana, 4. junija.
Za ta teden je mestni tržni uirad spet določil najvišje tržne cene, seveda dogovorno z zastopnicami gospodinj, prodajalk in prodajalcev. Cene za ta teden so naslednje: otrebljena herivka do 12 din, neotrebljena berivka do 8 din, vrtni rldič do 12 din, špinača s stebli do 7 din, špinača brez stebelc do 8 din, uvožena glavnata solata je določena na 16 din, domača glavnata solata pa do 14 din za kg. Grah bodo ta teden gospodinje plačevale po 12 din, krompir pa do 2.50 din. Za domačo čebulo pa smejo prodajalke zahtevati največ do 5 din za kg. Prepovedano je namakanje solate v vodo, prav tako pa je gospodinjam prepovedano, da plačujejo blago nad določenimi cenami. Ponovno ojx>zarja mestni tržni urad, naj gospodinje blaga ne preplačujejo, ker 6 tem blago same draže in na ta način dajejo potuho verižni-štvis
Vranji napad na Golovcu
Ljubljana, 4 junija.
Binkoštna nedelja. Po hladnih in deževnih dnevih maja dan, ki se je kopal v toplih sončnih žarkih. Na vse strani so hiteli izletniki, iskali so ljubitelji prirode mirne kotičke, da se z duševno mirnostjo pogiobe v snovanje in življenje gozdov in travnikov. Človek je krenil po Dolenjski cesti ob železniški progi proti Rakovniku. Nekje je zavil čez glavno cesto in mimo neke hiše v tiho go-lovško globel. Tam je drevje, tam je vse še tako naravno, redkokdaj stopi kaka človeška noga v ta tihi kotiček Golovca. Človek je zamišljeno korakal. Pred seboj je nepričakovano zagledal mlado vrano, ki je poletavala nekaj metrov. Jasno mu je bilo, da je komaj zletela iz gnezda in da si sama skuša iskati hrano. Ko je človek takole opazoval mlado vrano, je visoko gori na smreki začul rezek in na pomoč klicajoč krik: »Kra! Kra!« In stara vrana je začela poleta vati nad človekom. Se nekaj krikov! In prišla je pomoč. Nad globeljo se je zbralo do 15 vran, ki so v zraku krožile in strahovito krakale, da je človeka obšla zona strahu. Brez ysega! Bila je situacija, da si je človek ogledal, kje bi dobil kako orodje v bran proti vranjemu napadu iz zraka. Vrane so neprestano krožile vedno niže po globeli. Hitro si je človek urezal palico, da bi se otepal pred vranami. Med tem časom je mlada vrana skakljala po poti naprej. Pozneje pa se je skrila. Ko so vrane zapazile, da je nevarnost minila in da je mladica ostala živa, je zračni napad nehal in vse je bilo božan-6tveno mirno. Tak je bil vranji zračni napad na človeka. Znano je, da se vrane zaletavajo v vsakega človeka, ki spleza na smreke in skuša odnesti mladiče, ki so drugače prav dobra pečenka, samo treba jih je znati pripraviti. Mnogi so človeku pozneje pravili, kako so jih vrane okljuvale, ko so mladiče jemali iz gnezda.	—d.
Sirite najboljši slovenski popoldnevnik »Slov. dom«
Kolesarska armada v Iškem Vintgarju
Ljubljana, 4. junija.
Bo dobrih deset let, odkar je bil divjeroman-tični Iški Vintgar odkrit za najširšo izletniško in drugo javnost, ko je poprej, posebno prva leta po končani svetovni vojni, tam vladala nebeška tihota in je človeka, zablodivšega v to lepo in divno samoto, objemalo posebno notranje, veliko in vzne-šeno zadovoljstvo, ko se je počutil stopljenega in zlitega v tesni in gozdove tega kraja. Po tisti hudi zimi leta 1929. so bili objavljeni v dnevnem tisku kratki članki, ki so začeli vzbujati zanimanje Ljubljančanov za ta kot naravne lepote. In zadnja leta so se tam čez poletje naseljevale kolonije skavtov, dijakov in mnogi so si sezidali čedne počitniške hišice. Prej samevajoči Vintgar je bil mahoma spremenjen v torišče veselega rajanja, torišče za izletnike in ljubitelje plavalnega športa, kajti ob tolmunih so se navadno ustavljale in utaborjevale skupine plavačev, ki so se sončili in po tolmunih kazali svoje plavalne akrobacije.
Letos je postal Iški Vintgar za ljubljanske izletnike še izredno bolj priljubljena, privlačna točka kot druga leta. Ljubljana je mesto z veliko kolesarsko armado, ki šteje deset in deset tisoč koles. Kolesarji in kolesarke so na binkoštne praznike ob jutranjih in večernih urah naravnost zajezili ižansko cesto. Pomikale so se tja in nazaj velike skupine koles. Lahko rečemo, da je bilo oba praznika v Iškem Vintgarju zbranih do 1500 koles. Ižansko prebivalstvo je bilo nasproti vsem izletnikom dostojno in vljudno. Nikjer ni prišlo do kakšnega nesoglasja. Mnogi dobri gospodarji pa so začeli tožiti, da so jim izletniki naredili po go-
Novice s Hrvaške
Zagreb, 4. maja. s. Včerajšnji zagrebški ve-čemiki objavljajo v velikem obsegu poročila o izročitvi poverilnic od strani hrvaškega poslanika pri kvirinalu italijanskemu Kralju in Cesarju. Med poročili so listi objavili tudi sliki Kralja in Cesarja ter hrvaškega kralja Vojvode Spoletskega.
Zagreb, 4. junija, s. Včeraj je prispel v Zagreb novi madžarski poslanik pri hrvaški vladi, pooblaščeni minister Franc von Maressy. Romunski poslanik pa je svoje poverilnice že izročil poslaniku dr. Paveliču.
Zagreb, 4. junija, s. V Zagreb so se vrnili člani hrvaškega odposlanika, ki so se na Reki skupaj z italijanskimi delegati udeleževali razprav za vpostavitev poštnega in brzojavnega prometa med obema državama. Pogajanja so se uspešno končala. Kakor se zatrjuje, se bo v nekaj dneh v celoti obnovil ves redni poštni, brzojavni in telefonski promet med Hrvatsko in Italijo.
Zagreb, 4. maja. s. »Hrvatski glase se bavi v svojem uvodniku s sijajno zmago Osi na Kreti in je mnenja, da se Anglija nahaja v zelo težkem položaju.
V Belgradu je okrog 18.000 judov
Berlin, 4. junija, s. Zanimive podrobnosti o življenju v Belgradu je včeraj objavila »Deutsche Allgemeine Zeitung«. Najprej poudarja list, da se je stanje v mestu že mnogo izboljšalo. Prve dni
Sio nemški zasedbi ni hilo niti vode niti luči. Živil e zmanjkalo zavoljo tega, ker je bil pretrgan promet in ker so ogromne zaloge živil zaplenile srbske čete. Lakota in epidemije so grozile mestu. Zaradi odločnega jmsega nemških zasedbenih oblasti pa ima danes večina mesta električno razsvetljavo in vodo, trgovine pa so spet odprte. V večini primerov je bilo ponovno odprtje zvezano z velikimi težavami, ker so bile trgovine nezaščitene, izložbe razbite, vhodi porušeni, blago pa je izginilo. Trgovci so si v izložbah uredili zasilen police in na njih razstavili svoje blago, ki jim je še ostalo od ropanja. Odstranjevanje ruševin mrzlično napreduje, kajti s tem poslom so zaposleni vojni ujetniki Srbi in judje. Judje nosijo svoj poseben znak, namreč rumen trak na desni roki.
Judov je v Belgradu mnogo več, kakor pa so to navajale srbske uradne statistike. Tako jih je bilo uradno štetih za jude poprej 6000, dejansko pa jih je najmanj trikrat toliko, namreč okrog 18.000. Zadnje dni so odprli tudi več kinematografov, kjer se dajejo predstave v popoldanskih urah, kajti ponoči od sedme ure zvečer civilno prebivalstvo ne sme stopiti iz svojih hiš na ulice.
V treh vrstah...
Politični komisar za Novo mesto dr. Oto Gri-selli je pred nekaj dnevi prevzel svoje posle.
Dosedanji okrajni načelnik na novomeški okraj g. Vinko Vidmar je bil premeščen h Komisariatu v Ljubljano.
Avstralski in novozelandski ujetniki v Mariboru. 150 ujetnikov iz Avstralije in Nove Zelandije so pripeljali v Maribor. Stanujejo v prostorih nekdanje nove carinarnice v Melju.
V mariborskih tekstilnih tovarnah je vedno manj dela. Sedaj delajo v tovarnah samo v eni Jjosadi, dočim so prej v treh noč in dan. Tudi zaslužek je že znižan. Nekateri predilei v Hutter-jevih tovarnah so že premeščeni h gradbenim delom na Hutterjevem bloku in pri gradnji nove tovarne za sukanec. Tovama pa ne bo začela obratov, ker nima na zalogi potrebnega bombaža.
zdovih in gozdnih nasadih ob Iški in v Vintgarju mnogo šikode. Nekateri so sekali mlado drevje brez vsakega gospodarjevega dovoljenja. Ti ljudje so pač vredni, da zaslužijo primemo kazen in strog opomin. Mnogi so si delali kolibe iz vejevja in zato so začeli sekati mlado drevje.
V	javnost je prišla pritožba, da so kolesarji na poti iz Staj pri Igu do Iške vasi in tudi drugod doživljali neprijetnosti in da so bila pota posuta z žeblji, zato so baje ugotovili kar dvajset defektov pri gumah na kolesih, ki so bila po žebljih pokvarjena. To je zlobna izmišljotina in nikakor ne gre, da bi te defekte pripisovali ižanskemu prebivalstvu. Mogoče je bil tu in tam kak žebelj na cesti, toda to ni bilo storjeno iz zlobnega namena. Katera komisija pa je bila, ki je ugotovila uradno in strokovnjaško, da so bile ceste iz zlobnega namena posejane z žeblji? Žeblje v teh časih po nepotrebnem razmetavati, je tudi neekonomično. Zakaj? Dober ižanski gospodar je pretekli teden rabil zavoj žebljev. Šel je v Ljubljano. Povprašal je v neki trgovini z železnino jx> žebljih. Odgovor je bdi: »Oče, prinesite sto jajc in jih dobitek Vsekakor je bosa, da bi imeli Ižanci toliko žebljev, da bi z njimi ceste kar posipavali!	-d
Koledar
Danes, sreda 4. junija: Kv. Fr. K.
Četrtek, 5. junija: Bonifacij, šk.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva c. 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič-Tržaška 48.
Košnjo trave bo mestna občina ljubljanska oddala na javni dražbi, in sicer na aerodromu v soboto, 7. junija ob 9 dojjoldne, na Bokalcab pa v nedeljo, 8. junija ob 9 dojtoldne, obakrat kar na travniku. Na Bokalcah je kakih 3 ha travnikov ter bodo travniki pred dražbo razdeljeni na več manjših kosov, da 6e bodo lahko dražbe udeleži tudi okoliški rejci malih živali.
Ljubljansko gledališče
Drama:
Sreda, 4. maja, ob 19.50 »Komedija zmešnjave. Red Sreda.
Četrtek, 5. maja, ob 19.30: »Bog z vami, mlada leta!« Red B.
Petek, 6. junija ob 15: »Krog 6 kredo«. Izven. Ljudska predstava. Znižane cene od 14 din navzdol.
Opora:
Sreda, 4. maja: zaprto. (Generalka).
Četrtek, 5. maja, ob 19: »Fauste. Četrtek.
P. n. občinstvo opozarjamo na ljudsko predstavo, ki bo v petek 6. junija ob 15 v Drami. Igrali bodo Li-Hsing-tao-Klabundovo kitajsko igro »Krog s kredo«, ki pokaže zgodbo, katere višek je salomonska zgodba mladega kitajskega cesarja, ki pripomore z njo resnici in pravici zmagati nad lažjo in krivico. Igra o usodi nesrečne deklice Hai-tang je obenem podoba teptane pravice in razkriva tekom dejanja socialne krivice, ki jih jo trpelo kitajsko ljudstvo pod pritiskom korum-piranih uradnikov in dostojanstvenikov.'
Primožič kot Don Kibot in Betetto kon Sančo Pansa sta že pred nekaj sezonami podala dva Cervantesova lika, v istoimenski Massenetovi operi. Apartna glasba, Id slika vzdušje pustolovščin teh dveh klasičnih junakov iz španske književnosti, ustvarja velike pevsko-interpretafivne možnosti, ki zahtevajo od nosilcev partij velike kvalitete. Za občinstvo, Id se zanima za tehtna muzikalna dela, bo uprizoritev te ojjere zanimivost, prav tako pa tudi za vse, ki poznajo veliki Cervantesov roman. Premiera bo ta teden za red Premierski.
E. I. A. R. Radio Ljubljana
Sreda, 4. junija 194i-XIX: 7.30 Poročila v slovenščini — 7.45 Slovenska glasba — 8 Napoved časa iz Rima, nato slovenska glasba — 8.15 Poročila iz Rima — 12.30 Poročila v slovenščini —
12.45 Operetna glasba — 13 Napoved časa in poročila iz Runa — 13.15 Uradno vojno poročilo v slovenščini — 13.17 Koncert pod vodstvom Mo Vit-torio Macioeo — 14 Poročila iz Rima — 14.15 Pisana glasba pod vodstvom Mo Fragna — 14.45 Po-uočila v slovenščini — 17.15 Orkester Cetra pod vodstvom Mo Marzizza — 19 Govorimo italijanski! Poučuje g. prof. dr. Stanko Leben — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Slovenska glasba — 20 Napoved časa in poročila iz Rima — 20.15 Pevski spored — * 20.30 Simfonična glasba — 20.40 (med odmorom poročila) — 21.15 Poročila v slovenščini, nato konec oddaje.
Četrtek, 5. junija 1941-XIX: 7.30 Poročila v slovenščini — 7.45 Pesmi — 8 Napoved časa iz Rima, nato sjKired pesmi (glej zgoraj) — 8.15 Poročila iz Rima — 12.30 Poročila v slovenščini —
12.45 Slovenska glasba — 13 Napoved časa in poročila te Rima — 13.15 Uradno vojno poročilo v slovenščini — 13.17 Orkestralni koncert pod vodstvom Mo Petralia — 14 Poročila iz Rima — 14.15 Koncert v zamenjavi iz Nemčije — 14.45 Poročila v slovenščini — 17.15 Italijanska-braziLaki koncert v zamenjavi — 19.30 Poročila v slovenščini —
19.45 Slovenska glasba — 20 Napoved časa in poročila iz Rima — 20.15 Operna glasba — 20.30 Prenos iz Rima, portugalska glasba — 21 Godalni orkester jx>d vodstvom Mo Manno — 21.15 Poročila v slovenščini, nato konec oddaje.
Charlie Chan v San Franciscu
»Vem, bila sem v družbi s Kirkom, ko je z vami govoril po telefonu. Sinček je, ali ne?«
»Da, najlepši dar neba.«
Morrovv je vzdihnila:
»Zakaj m bila deklica?«
»Mene se drži sreča. Pri enajstih dogodkih 6em bil samo trikrat razočaran.«
»Castitam. Toda deklice so vendar nujno zlo.«
»Vi ste preveč strogi. Nujno že... Toda v vašem primeru se sploh ne da govoriti o zlu.«
Barry Kirk je vstopil v čakalnico in se jima pridružil.
»Dober dan, srečni oče! Prišel sem, da vam želim srečno pot!«
Chan je pogledal na uro. Gdč. Morrovv se je nasmehnila.
»Saj imate še dosti časa, g. Chan. Podprite me vsaj s svojimi nasveti prej, preden odpotujete.«
»Silno rad. Dvomim pa, da bi vam • tem mogel kaj koristnega narediti, pa navzlic temu silno rad storim.«
»Nadzornik Flanery se sploh ne razume na to stvar, čeprav v 6Voji trmi tega noče priznati. yse sem mu natanko pri-
ipovedovala o Hilariju Gothu in o Evi j Diran. Zijal je od presenečenja, toda to 'je bilo tudi vse.«
»Tudi bistrejši ljudje, kakor je on, bi zijali od začudenja, spričo takšne zapletene uganke.«
Gdc. Morrow je nagrbančila čelo:
»Seveda. Treba se je zamisliti v položaj, da ste istočasno v Londonu in v Peshavvarju. Kaže, da bi bilo potrebno oditi na pot okrog sveta, če bi človek 6kušal priti na sled vsej tej stvari.«
Chan je prikimal.
»Nekatera dejstva izginjajo v preteklosti, toda rešitev za vse to boste našli tukaj v San Franciscu. To mi morate verjeti, poguma pa nikar ne izgubite.«
Gospodična je molčala. _
»Hilarij Gotn je bil ubit pred celimi šestnajstimi leti. To nekaj jjomeni, toda sir Frederik ni bil eden izmed tistih, ki bi odnehali prej, preden bi tajno popolnoma pojasnili. Prav tako vemo, da se je veliki detektiv zanimal za izginotje Eve Diran. Človek si lahko misli, da je to delal iz čistega ljubosumja. Toda čemu je jx»tem pridirkal v uredništvo dnevnika in izposloval, da se ni objavila niti be-
sedica od tistega, kar je bi! pri mizi govoril? Ne... za tem se je skrivalo nekaj več, ne pa samo ljubosumje. Sir Frederik je bil na dobri sledi.«
»In približeval se je cilju, to mi je sam povedal«, je dopolnil Kirk.
Gdč. Morrow se je zamislila:
»Blizu cilja? Kaj je hotel s tem povedati? Ali ni morebiti že odkril Evo Diran? Ali ni morebiti hotel javnosti r>o-vedati, kdo je ta Eva? Ati ni znabiti nastopila neka oseba — Eva Diran ali kdo drugi —, Id bi za vsako ceno hotela preprečiti njegove načrte in da se ta oseba ni ustavila niti pred zločinom, da bi sira Frederika prisilila k molku?«
»To ste jjopolnoiiJ? točno zadeli«, jo je pohvalil Chan.
»Da, toda to še ni jasno: ali obstoji kakšna zveza med umorom Hilarija Gotha in izginotjem mlade žene iz Peshavvarja. In žametne copate... Kje jih bomo sedaj našli? Iz kakšnega razloga je morilec sira Frederika snel copate z njegovih nog?«
»Nastaja cela vrsta vprašanj. Vsa boste ob svojem času rešili«, jo je hrabril Chan.
»Nikoli brez vaše pomoči«, je vzdihnila gdč. Morrovv.
»Vaša pohvala mi je nenavadno mila«,
je odgovoril Chan in po kratkem razmisleku pristavil:
»Snoči je nadzornik Flanery preiskal Kirkovo pisarno. Kaj je našei? Kakšne dokumente? Aktovko?.... Nič, prav nič, kar bi imelo zvezo s tem dogodkom. Prav tako nič, kar bi bilo v zvezi z imeni Hilarija Gotha in Eve Diran.«
Kitajec je namršil obraz:
»Toda ni mogoče dvomiti v to, da je 6ir Frederik hranil vse dokumente. Ali se je morilec hotel teh polastiti? Brez dvoma. Ali jih je on ali ona našel ali našla?.. Vse kaže, da jih je, izvemši..«
»Izvzemši kdaj?« je živo vprašala gospodična Morrovv.
»Izvzemši tedaj, ako je sir Frederik te dokumente spravil na varno mesto. Ce vse dobro pretehtamo, se zdi, da je on pričakoval obisk vlomilca. Morebiti pa je z namenom, da bi ga privabil, spravil v svojo pisarno samo kakšne papirje brez vrednosti, ali 6te pregledali njegovo spalnico?«
»Smo, pa nismo nič našli, razen nekaj izrezkov iz časopisov... nekaj člankov, ki so govorih' o izginotju drugih žena, ki so izginile na podoben način, kakor Eva Diran. Vse kaže, da je imel sir Frederik neko slabost do te vrste pripovedk.«
»Drugih žena?« je začudeno vprašal Chan.
»Da, Flamery mena, da ti izrezki niso prav nič zanimivi. Tudi meni se zdi, da ima prav.«
»Ali se izrezek o izginotju Eve Diran še nahaja v mapi sira Frederika?« je vprašal Chan.
»Grom in pekel! Na to se pa nisem spomnil,« je vzkliknil Kirk in gledal v dekle. »Izrezka ni več v njegovi aktovki.«
Gdč. Morrovv je brez poguma in žalostna gledala predse.
»Ali sem jaz nespametna! Izrezek je izginil, meni f>a to sploh ni padlo v oči. Zares, jaz sem samo ubogo žensko bitje!«
»Pomirite se,« ji je blagohotno odgovoril Chan. »Izginotje tega izrezka je pomembno. Dokazuje namreč, kako vztrajno hoče morilec onemogočiti jioskus, da bi odkrili Evo Diran. Ali razumete? In zato, ker gre tu za neko žensko, bo ženska lažje odkrila m razvozljala to tajno kakor moški.«
»Ali ne gospod, ali niste vi povedali, da ste na prošnjo sira Frederika povabili neke ljudi. In sicer katere? Ali mi lahko poveste?«
»Zakonski par Andberry. Nisem ju še poznal, toda sir Frederik bi rad videl, da bi se z njima sestal«
Slavna tristoletna zgodovina italijanskih grenadirjev
2e od svoje ustanovitve so se udeleževali vseh italijanskih vojn in so bili vedno na najnevarnejših mestih
Težko je v zgodovini najti polk, ki bi imel za seboj tako slavno preteklost, kakor jo imajo sardinski grenadirji. Zgodovina tega polka gre daleč nazaj, tja do leta 1659. Tedaj je namreč Carl Emanuel II. Savojski ustanovil polk z imenom »Guardia«, iz katerega je pozneje izšel polk tako imenovanih gronadirjev. Imel je pred vsemi piemontskimi vojaškimi oddelki posebne privilegije in je užival tudi posebno čast, da je stražil najprej vojvodsko, pozneje pa kraljevsko rodbino v njeni palači. Na bojiščih pa so bili grenadirji vedno na najnevarnejših mestih.
Odkod ime »grenadirji«
2. aprila 1685 je Viktor Amedeo II. odredil, Q» bo v bodoče imela vsaka četa gremadirekega polka poleg drugih še po šest visokih, postavnih afntov, katerih naloga bo metati v boju na sovražnika majhne bombe, imenovane granate. Od tod so grenadirji tudi dobili ime »granatieri« ali po naše grenadirji. Naslednje leto sta že imela dva bataljona polka »Guardia« po eno četo grenadirjev.
Za časa francoske zasedbe Piemonta je bil imenovani polk razvezan zvestobe kralju, ki je odšel v izgnanstvo na Sardinijo. Sledil je četam, ki so se borile za republiko in za Napoleonovo cesarstvo. Leta 1814., ko je bila izvedena restavracija dinastije, se je kralj Viktor Emanuel I. vrnil na celino ter pripeljal s seboj tako imenovani »sardinski« polk, ki je bil Kralju zvesto služil ves čas njegovega izgnanstva, ustanovil pa ga je 10. julija 1744 za časa vladanja kralja Carla Emanuela III. sardinski patricij Bernardino Antonio iz Genove, imenovan »Vojvoda sv. Petrač
»
Stražiti lovci
«
Viktor Emanuel I. pa je odredil, da so vojaki tega polka vstopili pod posebnim častnim imenom v brigado »Guardia< kot »Stražni lovci«. Tako so do leta 1850 tvorili brigado trije polki, in sicer dva grenadirska in en lovski. Po dveh letih pa sta se tem pridružila še dva polka in so se odslej ti vojaški oddelki imenovali »sardinski grenadirji«. Sardinskemu polku je sin ustanovitelja, don Alberto iz Genove, poklonil velikodušen dar za vzdrževanje godbe in za podpiranje družin, katerih člani so bili pri vojakih. Ta ustanova je prešla na gre-nadirski polk, ki se še zdaj vsako leto na dan
18.	februarja spominja s posebnimi svečanostmi smrti tega velikega dobrotnika.
Sedanja grenadirska brigada je nastala torej na ta način, da sta se združili straži vojvodske Savojske Hiše in sardinskih lovcev. JJorila se je pozneje v vseh vojnah od leta 1859 So danes, ne da bi uživala kakšne posebne predpravice in ugod-Dosti. Grenadirje ‘vselej postavljajo na najnevar-
nejša mesta, kjer so se še vedno izkazali kot najpogumnejši in najvrlejši vojaki.
Ko se je Italijanska Vojska čedalje bolj izpopolnjevala, so bile ustanovljene še druge grena-direke brigade, kakor lombardska, napolska in toskanska (3., 4., 5., 6., 7. in 8. polk). Med vojno leta 1866 pa sta bila nato ustanovljena še 9. in 10. grenadirski polk. Vsi ti so branili in ohranili čast in svetla izročila svojih prednikov.
Grenadirska uniforma
V	začetku so imeli grenadirji rdečo uniformo, ki so ji pozneje prišili pod vratom bele trakove, kakor jih je nosil sardinski kralj. Zaslužili so sd jih zaradi izrednih zaslug, ki so si jih pridohiii leta 1747 v bitki pri Assietti. V poznejših vojnah pa se je izkazalo, da rdeče uniforme niso več prikladne in praktične in so jih zato odpravili, spomin nanje pa so ohranili le na ovratniku, kjer je velika rdeče obrobljena rimska številka »I«.
Leta 1926 je bil slednjič ustanovljen v Viterbu še tretji polk grenadirjev. Ko je bila 1645 beneška republika v vojni s Turki, je vojvoda Carl Emanuel I. poslal manjši oddelek vojske
na pomoč Benečanom na Kreto
Ta oddelek se je boril tam dolga leta, tiste pa, ki so se pozneje vrnili v domovino, je vojvoda zaradi izrednh zaslug uvrstil v polk »Guarda«. Leta 1690. je francoski kralj Ludovik XVI. hotel vsiliti vojvodu Viktorju Amedeu II. Savojskemu nekako zvezo, v odgovor pa mu je vojvoda napovedal vojno. Pri Staffardu 18. julija 1690 in potem pri Mar-eeilleu 4. oktobra 1698 vojna sreča ni bila na strani Piemontcev, toda v obeh teh dveh bitkah je imel polk »Guardia« priliko odlikovati se. Pri Marseil-leu se je umaknil zadnji ter odločno zadrževal čete generala Catinata, ki je v svojem poročilu, naslovljenem na vladarja, napisal tudi tole: »Gardni polk Vašega Veličanstva je pretrpel težke izgube.«
Za časa španske vojne (1700—1913) je bil Savojski vojvoda najprej zaveznik Francije, nato pa je sklenil zvezo z Avstrijo. Tako je bil ves Piemont z glavnim mestom Turinom obkoljen. V teh bojih se je spet najbolj odlikoval polk »Guardia«, ki je nato sledil princu v
na oddaljeno Sicilijo
Princ je bil tedaj proglašen tudi za kralja te dežele, kakor že prej za sardinskega kralja. V poljski vojni je bil Piemont na strani Francozov in Špancev proti Avstrijcem v upanju, da bi dobil še Milansko pokrajino. Oddelki »Guardia« so tedaj naskočili Pizzighetone in Milan ter so se 28. junija 1734 udeležili tudi bitke pred obzidjem Parme,
19.	septembra pa pri Guastalli.
Madžarski ministrski predsednik Laszlo Bardossy
Mož, ki ima velike zasluge, da se je Madžarska naslonila na državi osi in da se je v zadnjem času povečala tudi na jugu
1 madžarskega naroda v tesni povezanosti s politiko Italije in Nemčije. Posebno pozornost je te dni vzbudil zlasti njegov obisk v Rimu, kamor je prispel s svojim spremstvom danes.
Laszlo Bardossy se je rodil leta 1890 v Seom-bathelyju. Svojo politično kariero j« začel v madžarskem ministrstvu za narodno vzgojo, potem pa je stopil v zunanje ministrstvo, kjer je dolga leta vodil madžarski Tiskovni urad. Ta njegova naloga je bila zlasti važna in težavna v dobi, ko so Madžarsko začeli hudo napadati tuji časopisi. Prvo Bardossyjevo diplomatsko mesto je bilo v Londonu. Odtod je bil potem premeščen v Bukarešto, kjer je zlasti imel priliko pokazati vse svoje diplomatske sposobnosti. Vprav tedaj, ko je zastopal Madžarsko kot poslanik v Bukarešti, je Romunija izgubila del Transilvanije, ki je bil priključen spet nazaj k Madžarski. Po žalostni smrti bivšega madžarskega zunanjega ministra grofa Csakyja ga je zaupanje regenta Horthyja in grofa Pavla Telekyja poklicalo, da prevzame madžarsko zunanje ministrstva Po nenadni smrti bivšega predsednika vlade grofa Telekyja pa je Laszlo Bardossy postal ministrski predsednik in se je na tem mestu kmalu izkazal vrednega svojega velikega prednika, čigar političnim smernicam j« zvesto sledil na polju zunanje in notranje politike.
V	Bardoseyju je Madžarska dobila moža, po čigar politični bistrovidnosti se je takoj naslonila na državi osi in stopila odločno na njuno stran v boju proti Jugoslaviji, da si spet osvoji vojvodinske pokrajine tja do Belgrada.
Bardossyjeva zvezda na evropskem političnem nebu še ne sije prav posebno dolgo, vendar se je zlasti v zadnjem času ob pomembnejših političnih dogodkih v jugovzhodni Evropi močno zasvetila, da so jo opazili daleč naokrog in ji vsaj od tedaj dalje začeli pripisovati veliko pozornost. V naslednjem nekaj življenjskih podatkov o tem možu, ki danes kot ministrski predsednik in zunanji minister močno razširjene Madžarske vodi usodo
Nove strani slavne zgodovine
V	vojni od 1740—1748 se je Carl Emanuel III. boril na strani Avstrijcev proti Francozom in Spancem. Oddelki »Guardia« so se tedaj udeleževali bitk pri Madonna delFOlmo in pri Assietti ter so napisali nove strani slavne italijanske zgodovine.
Pa tudi v vseh poznejših vojnah, ki se jih je Italija udeleževala, so se vprav grenadirji od vseh najbolj izkazali, tako v času Napoleonovih vojn, kakor tudi pozneje. V prvi vojni za neodvisnost leta 1848. so se odlikovali 30. maja pri Goitu, kjer je njihov poveljnik šel prvi proti sovražniku z vzklikom: »A me le guardie per 1‘onore di Casa Sa/voia!« Pri Kustoci so 6. avgusta branili kralja Karla Alberta. Potem so se udeleževali vojne na Krimt^ v jeseni leta 1860 so se borili spet v prvih vrstah in prav tako leta 1866. pa za osvoboditev Venetta. Leta 1895. so bili na bojiščih v Eritreji, kjer je padlo 34 grenadirskih častnikov in 500 vojakov. Ko je leta 1911. Italija napovedala vojno Turčiji, so se grenadirji udeleževali bojev v Libiji.
V	severni Afriki so se potem bojevali leta 1919. samo častniki, ni bilo pa tam grenadirskih oddelkov. Tudi tu so se odlično držali.
Boji ob Soči in na Krasu
Med svetovno vojno so se udeleževali bojev ob Soči 'in so bili grenadirji tisti ,ki so zavzeli Tržič.
Borili so se potem na Sabotinu. Od 29. maja do 6. junija so izgubili 82 častnikov in 1^2 vojakov. Grenadirji so si tu priborili sedem zlatih kola] . Naslednje leto so zavzeli hrib Sv. Mihael, bn Veliki na Krasu in grad pri Mirnu, dal] e postojanke pri Kostanjevici in pri Hudem logu. L,e a 1917 so sodelovali pri veliki ofenzivi na Krasu in spet bili odlikovani z zlato kolajno. Biu so tudi bojih na Grmadi.	.
Po končani svetovni vojni so imeli stražo oo Kvarneru, potem na Tirolskem pri Inomostu, 19UJ pa so prišli spet v Rim, kjer so imeli svoj sedež pred vojno. V vojni jih je padlo 7304, ranjenih pa je bilo 13.982.	.	...
Leta 1935 so bili v abesinski vojni spet odlikovani. 5. maja so
slavno vkorakali v Addis Abebo
Tam so ostali precej časa kot posadka. Aprila 1939, ko je Italija zasedla Albanijo, so tudi tja poslali grenadirje, ki so se izkazali kot izredno disciplinirani, čeprav niso imeli prilike bojevati se. Ko je lani izbruhnila vojna med Nemčijo in Francijo so bili grenadirji poslani na alpsko bojišče. Tretji grenadirski polk se je pozneje v italijansko-grški vojni izredno odLikoval.
To je slavna preteklost zveste straže Savojske Hiše, ki z zaupanjem gleda v bodočnost in se v tihem delu pripravlja ter vsako leto na dan 30. maja proslavlja spomin na slavno bitko pri Goitu leta 1848.
Veliko število amerikanskih državljanov iz nezasedene Francije se je podalo v Lisbono, odkoder bodo odpotovali v Ameriko.
Prizor z vojaške para Spettacolo dalla rivista militare il
de na praznik Ustave giorno della Festa dello Statuto
M,.* :
*
> imm-i
-v v < vA- » >>% \
tč: ; m
Trobentači topničarskega polka. — Trombeltieri del reggimento delPartigleria.
16 gramov težka lesena ura
»Pravda Vostoka« poroča, da se je sovjetskemu mehaniku Bronikovu, ki se je bil specializiral za izdelovanje lesenih ur, res posrečilo narediti uro, ki je prav vsa iz lesa. Na vse zadnje ne bi bilo tako čudno, če bi kdo naredil iz lesa veliko uro, toda ura, ki jo je izdelal omenjeni mehanik, je žepna ura navadne velikosti in jo človek prav tako lahko nosi s seboj, kot kovi-nasto. Nova Broni kova lesena ura, ki je izdelana z vso natančnostjo in skrbnostjo, tehta komaj 16 gramov. Že po tej teži se vidi, da ne more biti ravno preveč velika, drugače bi gotovo tehtala več, čeprav je lesena.
Peti nemški vojaški duhovnik, ki je padel na bojišču
Poročevalska agencija »La Corrispondenza« pravi, da je pri opravljanju dušnopastirske službe pri neki pehotni diviziji na južnovzhodnem bojišču padel katoliški vojaški župnik Anton Gerritschen, ki je bil pred vojno koadjutor v cerkvi sv. Mateja v Berlinu. Omenjena agencija pripominja, da je to peti vojaški duhovnik, ki je padel v sedanji vojni na nemški strani.
Živi ob sami vodi -
pa se kljub temu počuti odlično
Čudakov ali posebnežev nimajo morda samo v Ameriki, pač pa o nekem takšnem možu poročajo zdaj tudi iz Koreje na Daljnem vzhodu. To je Japonec, ki si je pred desetimi leti poiskal svoje bivališče na Koreji pod goro Congoran, kamor se je zatekel po napornem službovanju v nekem japonskem ministrstvu. In ker je bil ta mož v službi celo v ministrstvu, je zgodba še toliko bolj nenavadna, za takšne može_ res skoraj neverjetna. Pa jo je pustil in sklenil živeti odslej kot puščavnik. Temu primerna naj bi bila odslej tudi njegova hrana. Postal je popolni vegetarijanec, torej človek, ki uživa le rastlinsko hrano in še ta je obstajala iz skromnih koščkov drevesne skorje. Po desetih letih takšnega življenja se je še tej hrani skoraj čisto odpovedal. Pravijo, da si zdaj vsak dan privošči le nekaj požirkov vode in da se pri vsem tem izredno dobro počuti in je popolnoma zdrav. Celo toliko je pri močeh, da lahko preteče več deset kilometrov dolgo pot, ne da bi se počutil količkaj utrujenega.
Zahtevajte povsod naš list!
Maršal Italo Balbot
Italijanski roji nad svetom
Stormi d’ltalia tol mondo
Ni še dan, pa tudi ni več nož. Je ura v jutranjem somrakn, katero so pesniki primerjali upanja in mladosti. Je ura, ki bije pred odhodom.
Za vsak stroj je določena po ena vreča pisem. Vsega skupaj je pet sto kilogramov, ki jih je treba razdeliti na štirinajst. Potem je treba naložiti živež.
Čolni vozijo svoje lahko breme proti letalom med lahnim šumom razgibane vode.
Z Ballejem, z Maddaleno in z Longom se vrnem v vremeno-slovsko pisarno. Pregledujemo zadnje podatke. To jutro naznanjajo dobro lepo vreme do Sardinije, negotovo z dežjem proti Balearom in lepo ob španskem obrežju. Skratka ni ravno obupno.
Odhajamo! Na nabrežju letališča so po moji zapovedi postavili visok drog. Ob vznožju droga straži oborožen oddelek letalcev. Nasproti se postavijo v vrsto oddelki, ki pojdejo na polet. Vsi smo tu, zbrani v vojaški drži, z vernim občutjem za uro, ki mineva.
Zadoni trobenta. Tribarvniea se počasi dviga proti vrhu droga. Mogočen molk teži na nas. Toda to je molk godbe v dušah. Srce poje večno pesem o domovini, medtem pa slehernemu pre-bledeva obraz in veliko drhtenje spreletava ude. Nepozabljivo ganotje: domovina je tam zgoraj, proti nebu, in na nebu ji bomo služili do smrti in čez smrt.
Trobenta zadoni v drugo. Vsi že ovladujemo živce. Na kratko pozdravljamo prijatelje. Njihovemu silovitemu kriku odgovarjam z vzklikom domovini, Kralju, Duceju. Naš duh zdaj leti s stroji proti obzorju nad morjem.
V	malo minutah so po6adke pripravljene za odlet. Strojniki so že sneli motorjem in veternicam pokrivala. Tu pa tam se kateri drži prostora za stroje in zadnjič pregleda zveste prijatelje z jeklenim srcem. Podoben je nočni ptici, ki je sedla med cilindre, da bi si tam poiskala gnezdo.
Ko pridejo na stroje piloti, življenje povsod oživi. Preskušajo zaganjalne motorčke, pregledujejo krmila in ravnala. Odlomki dvogovorov in šum korakov prihajajo iz lesenega trebuha čolnov, med katerimi hodita drugi pilot in strojnik z upognjenim hrbtom.
Vsak stroj ima seznam, ki kaže, koliko pogonske mešanice, olja in vode je treba za vsak kos poti. Danes smo vkrcali po 2440 kg bencina, po 150 kg olja in 50 kg vode. Kar dovolj težko breme. Med Orbetellom in med Cartageno je pač 1200 km.
Treba je tudi pregledati živež na krovu, čeprav smo še v jutranjem somrakn, pa vendar želodec že malo kruli. Posadke srkajo pred odhodom vročo kavo. Vsak stroj ima za nameček blagoslovljene termovke, ki so dragocene zlasti v trenutku odhoda.
Za Maremanskimi gorami, ki kronajo trikotno kopo Aminte, že začenja sonce predirati oblake z nekaj ostrimi plamenastimi žarki, ki se zdi, da so meči angelov božjih, popisanih v svetem pismu. Na bregu vidimo črne in goste sence osebja z letališča, bolj daleč na levi pa prebivalstvo iz Orbetella, ki stoji po stebrih v ozidjih, po nizkih vzpetinah, ki gledajo čez ograjo in celo po hišnih strehah.
Simfonije te jutranje zarje, ki jo vso giblje drhtenje pričakujočih src, ne bi bilo mogoče izraziti drugače, kakor z godbo.
Vržem zapoved:
»Zaženite motorje!«
In po. vsem jezeru se prebndi brnenje zaganjalnih motorčkov. Kmatu se oglasi kateri stroj s svojim predirnim rjovenjem. | Kateri drugi odgovori, vse, dokler iz štirinajst strojev in iz osem in dvajsetih motorjev ne vstaja en sam spev, ki ga veter nosil daleč. To je simfonija dobro zvarjenih kovin, simlcmija ponav-
ljajočih se pokov, veternic, ki smo jih zagnali, da cepijo zrak s svojim žvižgom.
Stroji krožijo okoli privezovališča in rišejo smehljajoč se krog pene. Sidra se »mehčajo«. Ura je sedem petinštirideset.
Moj stroj reže vodo v jezeru in se zaleti proti vetru: \ zraku smo.
Hkrati planejo proti nebu Vallejev, Maddalenov in pa stroj z delavnico. Črni oddelek je komaj nehal z odletom, ko že prihajajo za njim beli, rdeči in zeleni oddelek. Vsega sknpaj je roj potreboval sedem minut, da se je dvignil v let.
Krenem nad Ausidonto, preletim Tombolo di Feniglia in se z bokom približam Portu Ercole. Glej goli vrh Argentaria! čudo! Ta vrh, ki je vedno pokrit z oblaki, je danes preplavljen s snopom sončne luči in sije kakor svetilnik na zemljo in na nebo. Brazde njegovih skal se prebujajo gole pod očesom, ki jih preiskuje.
Zbogom, ti straža Italije nad veliko maremmansko ravnjo! Zbogom, prijateljska gora, ki so jo tribarvna krila tolikokrat obletela v vencu!
Morje odpira pred našimi očmi svojo sinjo pahljačo. O tovariši, planimo nad odprto morje, kakor svetuje oče Dante:
»Niste bili ustvarjeni, da bi živeli ko divjaki, temveč da greste za junaštvom in spoznanjem...«
Krst viharja
Roj se razporedi v sestav, v stožčaste štirikote, štirje oddelki tvorijo na nebu nekak križ. Na čelu sestava je črni oddelek, ki ga tvori moj stroj in stroj poveljnika Maddalene, ki kaže pot. Stranska oddelka sta tisoč petsto metrov od nas ter dva tisoč metrov drugo od drugega. Na levi je rdeči, na desni pa beli. Poslednji oddelek, zeleni, je natančno na letni črti prvega oddelka in oddaljen od njega okoli tisoč metrov.
(Nadaljevanje sledi.)
Za tiskarno * Ljubljani: Joie Kramarič — Izdajatelj: Inž. joie Sodja - Urednik: Mirko Javornik - Rokopisov ne vračamo — »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12 Mesečna naročnina Je 10 di«, m Inozemstvo OT din — Urednlltvoi Kopitarjeva o lica 6/HI — Uprava: Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana — Telefon 40-01 do 40-05 —
Podroinlcei Maribor, Celje, Ptuj, Jesenice, Kranj, Novo mesto, Trbovlie