Največji «lmn*lri dnevnik v Združenih dritftk VcUiMTwleto . . . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za Ne« York celo leto - $7.00 Za boMmtio celo leto $7.00 GLAS NARODA ar The largest Slovenian D tike United Stelea« slovenskih JelavceVY Amer&i and legel Holiday«. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea S—3878 Entered m Second Class Matter September 21, 1909» al the Port Office at Hew York, H. Y., nndsr Act of Oongrsas of March 3f 1870 NO. 234. — STEV. 234. NEW YORK, SATURDAY, OCTOBER 6, 1934. — SOBOTA, 6. OKTOBRA 1934 _TELEFON: CHelsea 3—3878 VOLUME XT,TT. — LETNIK XLIL NA ŠPANSKEM JE IZBRUHNILA REVOLUCIJA TRGOVINA IN INDUSTRIJA POČIVATA; NAD DEŽELO JE PROGLAŠENO OBSEDNO STANJE V pouličnih bojih je padlo veliko število oseb. — Bombna letala proti upornikom, katerim poveljuje ženska. — Usoda republike je na tehtnici. V Kataloniji so razvili zastavo neodvisnosti. — Vstaja je naperjena proti ministrskemu predsedniku Lerrouxu. MADRID, Španska, 5. oktobra. — Vstaja španskih radikalcev proti konservativni vladi ministrskega predsednika Lerrouxa je v polnem teku ter je dosedaj zahtevala že precejšnjo število žrtev. — Oficijelno je bilo sporočeno, da je bilo prvi dan vstaje petdeset mrtvih in dvakrat toliko ranjenih. Neko drugo poročilo govori o sedemdesetih smrtnih žrt-vah. : TU?! Boječ se, da bi se vstaja ne razširila po vsej republiki, je ministrski predsednik Alexandro Ler-roux proglasil vojno stanje. Vsak revolucijonar, Živila se bodo znatno podražila DELAVEC JEUGNAL ODVETNIKA Izognil se je kočljivemu vprašanju. — Ostre debate v zvezni tožbi pro-ti Weirton Company. MASARYK POZDRAVLJA AMERIKO Stari državnik se bori proti skupnemu sovražniku človeštva — smrti. Svetopisemsko starost je že prekoračil. Grad Lany, Čehoslovaška, 5. oktobra. — Bivši ključavni-pri plačilnih |>ogodbah za vse čarski pomočnik, ki se je po-delavstvo!" O tem načelnem zneje izobrazil, da j«» postal vprašanju je prišlo pri zvezni vseučiliški profesor, dr. Tomaž tožbi proti Weirton Steel Com- G. Masarvk ter je bil po pro- panv do vročega boja, ki je obratu izvoljen za dosmrtne- . trajal jx>ldrugo uro. Toda tudi ^a predsednika čehoslovaske Timothy O'Neil m sergeant po tem času to vprašanj«- ni republike, sc je proti dopisni- Martni Zarkovir. Nagrada v Washington, D. C., 3. sept. Ali naj večina ene same delavske organizacije odločuje NAGRADAZA DILUNGERA JE RAZDELJENA Dva policista sta dobila po $2500.—Zvezna nagrada ne bo izplačana, ker so ga ustrelili zvezni agenti. Chicago, DL, 5. oktobra. — Za svoje delo, ki je vodilo do najdbe zloglasnega roparja in morilca Johna Dillingerja, sta prejela dva policista iz East Chicago, Ind. vsak po $2300. Ta dva policista sta kapitan vil l,!l:1 »"lovoljivo rešeno za enec pri Weirton Steel Company in organizator Amalgamated Association of znesku $10,000 za aretacijo ali pa ustrelit<*v Dillingerja ne bo izplačana, ker so ga ustrelili zvezni detektivi. Za oba policista ta nagrada ne pomeni toliko v primeri z zadovoljstvom, ki sta ga občutila, ko je bil Dillinger enkrat ustreljen. Oba sta prisegla, da Trgov, na ,e popolnoma ohromljena. Istotako_tu-1 Kot pravi, je nje«,,v po- llstreIj,.n. ()ba sta prišla. d, di industrijalni promet. Po vseh strategicnih tockan j „a |,raI1jt(,|ja K-,-tink:i R. e«la K|avl,ni problem "borba proti j.iobita DilliiiKerja živega al V Madridu SO razpostavljene Strojne puške. rioliro zagovarjal delavske ^uprn-mu sovražniku elove-jnirtv,.Kai k,.r j,. Dillinger pr Središče vstaje je v provinci Asturiji ter v dru- praviee in se odvetniku ni pu- s,va ~ smrtl • |m'kl'm ''»"Pnem ropu ustreli ...... 3 J -T* . „ . . ' vena t i v kozji rog. Long <<. v prvi vrsti odpustila organizirane delavce. To dejstvo je mogoče dokazati s 13 slučaji. Republic Steel Corporation pa izjavlja, da je družba v juliju odpustila 1600 delavcev, INSULLOVA POROTA BREZ PUACE Chicago, HI., 5. oktobra. — Tekom Insullovega procesa, ki bo trajala kake tri mesece, porotnikom ne bo dovoljeno piti piva. Edina zabava za porotnike bo igranje na karte ali pa filmskp gledališče. gih krajih severnega dela Španije. Vlada je poslala nad vstaška središče bombna letala. Bombna letala so igrala važno vlogo tudi pri za- 1 vzet ju mesta Eibar, ki je oddaljeno 25 milj od Bi-skaye. V tem mestu so velika skladišča orožja in municijske tovarne. Slednjič so se morali umakniti. Vroči boji so se vršili tudi v mestu Oviedo, kjer je padlo 50 vstašev. Posebno značilni so dogodki v obmejni trdnjavi Badajoz, kjer načeluje ženska radikalno-socijalisti-lpasti, ako Long priča samo za čni akciji. To je znana pisateljica 401etna Margu-M"' ln '^»vsko organizacijo. m .J 1 . . . I mil ^ • D J 1 Koneeno pa priskoči zastop-nta Nelken, ki je izza leta 1931 zastopnica t5ada-|1||k yMfk na |lomof. ter ioza v parlamentu. Ker je nemškega pokolenja, so napravi konec izpraševanju ji hoteli svoječasno odvzeti mandat, ko je pa dokazala, da ima špansko državljanstvo, je niso več nadlegovali. • tini V provinci Kataloniji, kjer je vsled zadnjih do-J odborom v jeklarski industri godkov gibanje za neodvisnost zelo vzplamtelo, so j' so zastopniki jeklarske uni-* . . v , ... i . I je zatrjevali, da je Republic separatisti na vec krajih razvili zastavo neodvisno- stw., Corporation v svojih to- sti. Najbolj odločni nasprotniki novega režima so republikanci levice, ki so dobili znatno podporo v osebi Miguela G. Maura, kateri je napovedal Ler- rouxovemu ministrstvu odločen boj. Sodeč iz poročil, ki so pozno zvečer dospela iz raznih krajev, je bilo dosedaj aretiranih skoro dva da pa med delavci ni delala ni tisoč oseb. Med njimi se nahaja tudi več zagrizenih kake razlike, vstašev. V Madridu jih je bilo aretiranih petsto. Skoro vsi so ranjeni. V Astruriji so vojaki zajeli petdeset revolucijonar je v, ki so se polastili tovornega vlaka. Vojaštvo je zasedlo predor, in ko se je vlak približal, se je vnela ljuta bitka, v kateri so pa vstaši podlegli. Vredno je pripomniti, da se v enem in istem delu dežele pojavljajo zelo velika nasprotja. V severnem delu dežele so ugodna tla za vsako _ revolucijonarno gibanje, dočim je industrijalno me-1 sto Bilbao razmeroma mirno. Delavci so sicer za-1 vili boljševiško zastavo. Meščanska garda jih je pa pretili s generalnim štrajkom, toda pretnja se ni j kmalu pregnala. uresničila. \ V Sevili in v drugih važnejših mestih na jugu so r i ustrelil policista "Svetopisemsko starost sem j "jnnega se daleč prekoračil in ne bom () Malleva. Vsled izplačila nagrade ol>e- lii na v rdeči oblek posluževati <»1 kod sta to izvedela, od loč-11" J«' pri vladi užival posebno no pa tajita, < hi bi bila pri tem \ zaupanj«', udeležena kaka ženska. '4Večino bitk svojega življe- nja sem dobil, vključno osamosvojitev češkega naroda od tisočletnega tlačanstva. Sedaj j pa stojim nasproti sovražniku vsega človeštva". Masarvk ni nič manj živahen kot njegov 4X let stari sin Jan Masarvk, ki je poslanik v Londonu, pa je sedaj na obisku pri svojem očetu. Masarvk vstane vsako jutro ob 7 in si pusti brati časopise. "Z največjim zanimanjem zasledujem velikanski napor predsednika Roosevelta, da bi gospo« la rs ko in družabno živ-1 julijo Združenih držav nanovo zgradil in mu vlil novega živ- preživlja svojih 11 otrok. 45 let stara žena je ustrelila svo- jega moža Lu the rja (ireena, ker jo je pretepal in jo je hotel pognati iz hiše. Enajsti o-trok je bil rojen kmalu po u-moru. AMERIŠKE GOSPODINJE BODO OBČUTILE POSLEDICE SUŠE WASHINGTON, D. C., 5. oktobra. — Iz urada AAA. naznanjajo, da bo treba v pozni jeseni in zgodnji pomladi prehrano prebivalstva nekoliko iz-premeniti. 1 Bureau of Agricultural Economics" prihaja po obsežni preiskavi letošnje suše do zaključka, da bo cena mnogim živilom poskočila, da pa ne bo občutnega pomanjkanja, ker je letošnji primanjkljaj izravnan s preostanki iz prejšnjih let. Medtem ko je vročina in suša zmanjšala pridelke po srednjem zapadu in ob Rocky Mountains, je bila letina v vzhodnih državah primeroma dobra, ker pa bo vseeno odpadlo nekaj pridelkov, je pa pridelek drugih živil v preobilici, in zato bo po mnenju washingtonskega poljedelskega urada potrebno hrano nekoliko premeniti .Medtem ko se je do sedaj cena živilom zvišala za 7 odstotkov, je tudi v bodoče pričakovati še nadalj-nega podraženja, dasi ne za toliko odstotkov kot zadnje tri mesece. Stanje živilskih zalog je naslednje: 1. S pšenico jo narod dobro preskrbljen, ker se nahaja v žitnicah 733,000,000 bušljev. 2. Zaloga mesa ne kaže skoro nikake izpremembe; pač pa se bo prihodnje leto zmanjšala zaloga za kakih 12 odstotkov nad povprečno dosedanjo zalogo. Posebno pomanjkanje bomo občutili pri svinjini. 3. Surovega masla in sira bo pozimi nekoliko primanjkovalo; pomanjkanje mleka pa bo občutiti 12 mesecev za kakih 7 odstotkov. 4. Vsled pomanjkanja krme za perutnino se bo zaloga jajc znižala za 15 odstotkov in ku-retino bo narod pogrešal kot že 20 let ne. 5. Sveže, konservirano in suho sadje, sveže in konservirano sočivje, kakor tudi ribe bodo prišle na trg v dosedanji množini. 6. Pomanjkanje riža se ni pokazalo do sedaj še nikjer Dunaj, Avstrija, 5. oktobra. Vodja tajne poročevalne službe avstrijske vlade, dr. Franz Sonnleithner, je bil aretiran pod obdolžbo, da je nemškim narodnim socijalistom dajal obvestila o nameravanih varnostnih odredbah avstrijske ia i>olieistoma je odpravijo- vlade. a govorica, da je neka ženska Vest o aretaciji Sonnleithiier-polieiji pro- j*1 pod obdolžbo vohunstva je Pb zatrdilu oblasti je Sonnleithner izdajal tajna poročila UnDIliri nDDnČrCkI A glavnemu stanu narodnih soci- MUK1LKA UrKUSLUlA iallstov v Monakovem. Xu svo_ Market Tree, Ark., 4. okto- -em uradnem mostu jc bil v lira. — Elizabeth Green, ki jejzvezi z ZVeznim uradom za jav-22. junija umorila svojega nio-»no varnost in glavnini stanom ža, je bila izpuščena iz zapora, J državne policijo, da Obdeluje svojo farmo in j Vojaške in policijsko oclrcd- • be proti avstrijskim narodnim socijalistom so se zadnje čase OBTOŽENCI V SC0TTSB0R0 MORAJO UMRETI Montgomery, Ala., 5. okto-ljenja. Želim, mu brezmejen5 bra. — Najvišje sodišče v Ala-uspeh, kajti ni mi treba pov-jhami je zavrglo prošnjo obso-darjati, kako veliko ljubezen jencev Heywood Patterson in gojim jaz in naš narod do Zdr.' Clarence Norris za obnovitev držav. Izročite svojemu naro- j sodni jske obravnave ter bosta du moje iskren pozdrave in morala z ostalimi svojimi to-povejte mi, da mi je njegova j variši umreti na električnem izražena naklonjenost do mene v stolu 7. decembra, tekom moje bolezni dala veči ~ ; . razvedrila kot vsi zdravniki in I NEMČIJA MORA PLAČATI vso zdravila*'. j London, Anglija, 4. oktobra. Masarvkova umrla žena je|Na kabinetni seji je bilo skle-bila Charlotte Garrigue iz §«jeno, da bo vlada zahtevala Brooklyna, N. Y. od Nemčije, da plača svoj dolg še pred koncem leta 1934. vedno izjalovile, ker so sumljive osebe že prej bile posvar-jene in so pobegnile iz dežele. Sum izdajstva je padel na vladna mesta in voditelji posameznih uradov so bili tajno nadzirani. Na ta način je bilo mogočo dognati, da je Sonnleithner vodil obsežno tajno dopisovanje z Nemčijo. Preiskava nj^ovega stanovanja je dala policiji ključ za tajno pisavo, iz česar je bilo dokazano, da jo Sonnleithner bil v POSLEDICE JAPONSKEGA VIHARJA Vladne čete so naglo zasedle vsa skladišča, oro- se izjalovili vsi poskusi za proglasitev generalnega žja ter s tem preprečile revolucionarjem, da bi se preskrbeli ž njim. V manjših krajih v bližini Bilbao so ekstremisti štrajka. V Barceloni je izjavil Luis Companys, načelnik avtonomne uprave, da bo s svojimi pristaši do zad- VOJAKI REŠILI OTROKE Antung, Mančukuo, 4. oktobra. — Vojaki, ki so zasledovali kitajske roparje, so osvobodili 100 otrok in tri učitelje, katere 90 roparji odpeljali. Ko so se vojaki bližali, so roparji svoje jetnike pustili in zbeža- OTON SE BO VRNIL *----j----*— --------------- ^--------------. — ---------— —mr^ - ^ - - li. Vojaki so nato za otroke in proklamirali krajevno sovjetsko republiko ter raz-' nje kaplje krvi branil sedanjo republikansko vlado, učitelje priredili piknik. Tokio, Japonska, 5. oktobra. — Velike pokrajine, ki šo no, oa ji- ouiuiifiuiuci un » trpele veliko škodo vsled vi-stalni zvezi z nemškimi narod- 2l tembra> so še ved. nmu socijalisti. »o j^plavljene in prebivalstvo __I mnogo trpi. Ljudje stanujejo po neporu-; šenih hišah, javnih poslopjih, templih, in naglo zgrajenih zasilnih barakah. Toda niledo ne trpi pomanjkanja in razširjenje bolezni je bilo vstavljeno. S popravami domov, tovarn in šoi so že pričeli. Največje brome pa nosi vlada s svojim posojilom za popravo. Najmauj 100,000 ljudi bo čez zimo moralo dobiti državno podporo. Državna podpora z javnimi prispevki 10,000,000 je- Dunaj, Avstrija, 5. oktobra. Med zastopniki avstrijsko vlade in mladega nadvojvode Otona so se pričela pogajanja za vrnitev habsburškega premoženja, ki je bilo zaplenjeno po revoluciji. Postava, ki prepoveduje Habsburžanom bivanje v Avstriji, bo preklicana in vse pro-j skupaj možen je bo vrnjeno Otonu in i znaša že okoli njegovi materi Žiti. Vlada bo j nov. tudi obema dovolila, da se na selita v Avstriji kot navadna državljana. Vse japonsko časopisje poživlja narod, da prispeva v pomožni sklad. , v '1 ___ HEW YORK, SATURDAY, O CTOBER 6, 1934 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A. •r jp • enije SLAB NARODA (feUe at the PfcfU) Day Kzcept Sundays and Holiday trn- . mM . «2.00 |LS0 Za New York Za pol leta . Za Inozemstvo Za pol leta .. aa celo leto ...... |7jM sa odo leto...... 17.00 — $3.50 Subscription Yearly fO-OO AdvwIiMMBt oo Atfreemeat daa lxrsemftl mMU In praaikor. » na priobOoJeJo. Denar naj as Mi|iiott r. Pri tpmiembl kraja narafalkor, prosimo, da aa —— tači prejinja bAralliče nama nI. da hitreje najdemo naalomlka. NARODA". 21« W. 18th Street, New Yerfc. N. X. s—ms k« negibno ležati, okrog nje pa . ,__i .. • I so opazili v tleh oči vi dno z ro- 16. septembra dopoldne le ,. "Tv . . tovarniški delavec na Javor-!1"""' '.^ebenc jamice. Bik. je niku, 57-lctni Marti« Valen- v^". ja.-no, kaj so je zgodilo. . ; • • , , f „ Ogljikov dvokis, ki se tvori v tar, ki je v oddelku na Javor- n:* . . . .. . ' , . ... . ' • vi-ii ni Lr lot i ii» stsirkii ki niku pri tkzv. poglobljeni j>eči nekaj popravljal. V taki peci se s jiomočjo plina obdrži belo žareče železo do predelave, ko ga dvignejo iz pee i in polože pod valjarje, ki ga iz valja jo v pločevino, ali železne palice. Peč je pokrita z večdelnimi vrat-mi, ki se odpirajo mehaničnim ]K>tom. Pri tej peči torej je imel Valentar opravka, ko je z dragimi tovariši hotel s pomočjo plinskega ognja izrav- vrelni kleti, je starko, ki je meuda šla po krompir v klet, začel naglo dušiti, tako da ni mogla več pravočasno uteči in se je zgrudila na tla. Napol nezavestna je v smrtni sili greb- Samomor dveh zaljubljencev v Savinji. 23. septembra so blizu Lhv-šinje vasi pri Petrovčah potegnili iz Savinje z vrvmi pre-vezani trupli 44-letnega brez-| k »sel nega pekovskega pomoč-1 nika Vinka Škaferja iz (Joto-velj pri Žalcu in 19-letne po-sestnikove hčere Milke CJrilče-ve iz Drešinje vasi. Pri Škaferju so našli ln?lež-nik, v katerem je za pistil, da gre v smrt, ker nima službe, in ker je bil obsojen zaradi tatvin, ki jih je izvršil pri pekov- SLOVENSKI BASEBALL IGRALEC PRI DETROIT TIGERS. Peter Zgaga la okrog sebe, dokler ni popol- j skem mojstru Senici v Žalcu, noma omedlela. Domači so starko takoj odnesli i/, kleti in pričeli z umetnim dihanjem. Njihov trud ni bil zastonj; 8:i. letna starka se je polagoma zopet zavedla. — Zanimivo je. KONVENCIJA AMERIŠKE DELAVSKE FEDERACIJE V začetku tega tedna se je pričela v San rVancisco Cal., letna konvencija Ameriške Delavske Federacije. V poročil«, ki ga je naslovil izvršilni (*ibor na delegate, je precej točno opisan sedanji gospodarski položaj. Uročilo vsebuje tudi širokopotezen delavski program, ki je sestavljen povsem v Raoseveltoveni zmishi. Vse se .vrti seveda okrog žarišča današnjih 'gospodarskih in političnih interesov—okrog NRA (National Recovery Acta). V nasprotja z delodajalci, ki hočejo uničiti višnjevega orlai je Greeiu s svojimi pristaši mnenja, dta sedanji čas ni kaj primeren za uničenje te več ali manj plemenite ptiee. Priporočajo, naj bi NRA ne bila samo dve leti ve 1 javna, ampak naj bi postala trajna ameriška ustanova Ker dosedanja prizadevanja niso prinesla zaželjeue-ga gospodarskega izboljšanja, je trel>a pač itfdati liadaljne o ur na ; ?den. Blaek-Connery predloga, ki zahteva ] k »stavno uvedno :i0-urnega delovnega tedna, je bila v zadnjem kongresu si jrv.no pokopana. Organizirano delavstvo se bo zopet zavzelo zanjo. Precejšen del poročila je posvečen o. 1 nosa jem med i.elom in kapitalom ter vladi kot tretji v tej zvezi. Organizirano delavstvo naj dobi odločilno besedo pri upravi pravihiikov. J* P' • * f j| H^Hff Ker je v času krize oairoma depresije delavec najbolj prizadet, ima organizirano delo moralno pravico nastopit; ;>oleg delodajalcev in vlade kot enakovreden faktor pri odločanju usode našega gospodarskega življenja. Temu ne bo oporekal noben trezno misleč človek, po misliti je pa treba, da gre Ameriška Delavska Federacija nekoliko predaleč, ko si prilašča pravico, govoriti v imenu vsega ameriškega organiziranega delavstva. Federacija šteje le 2,825,000 članov, dočim je znašalo meseca septembra število organiziranega delavstva v Združenih državah skoro sedem milijonov. Članstvo organizacije se je v zadnjem letu jiovečalo za ^edemstotisoč novih članov. To je v prvi vrsti pripisati izrednim časom ter neobičajno veliki, četudi indirektni vladni reklami, naj se sleherni dehrvec pridruži strokovni organizaeiji. „„*; „ i i> • ♦ • one-srečeni sani pri peči, bi itak ne ostalo nič od njega, tako pa so ga takoj dvignili in mu nudil^ prvo pomoč. Po životu je bil tako opečen, da mu je meso skoraj od kosti odstopilo in le malo je bilo udinja, da bi okreval od takih strašnih o-{»eklin. PrejM'ljali so ga v tovarniško bolnišnico, kjer pa je po petdnevnem strašnem trpljenju podlegel. Na meji obstreljen. 16. septembra je postal žrtev ostrih predpisov, po katerih se ravnajo jug. graničarji, če kdo Itm dovoljenja prekorači mejo, tfO-letni posestnik Franc Pavlin iz vasi Podta-bor, obč. Naklo pri Krauju. Tudi G ril če v a je zapustila listek, na katerega je napisala, tla gre v smrt, ker ji doma ne dovolijo, poročiti se Ška-ferjem. Iz Jugoslavije. zato največ pri tleh. Radi tega mu male in nizke živali preje |K>dležejo, ako dospejo na prostor z ogljikovim dvokisom. Zofx'tno obujenje starke Marije Duhove je vzbudilo povsod v okolici največje zanimanje in zadovoljstvo. Otrok je izvršil roparski napad. Pri neki železničarski d nižini v Bršljinu nedaleč od Novega mesta se je nastanil 76-let-ni Američan Franc Pol i kar, rojen v Železnikih, obe. Skofja Loka. Petični mož, ki nima so-j n Mini kov, se je zadržal nekaj tednov v Dolenjskih Toplicah, j odkoder je prišel v bližino X<>-ve^si mesta, da si ^ra ogleda., Delal v okolico vsak dan izprehode. V sredo sept. i Bil je zasačen, ko je hotel pre- si je izbral za izprehod roman koračiti mejo, in dobil pri tem1 strel v roko in nogo. Ranjenega Pavlina so morali prcjielja-ti na zdravljenj«* v ljubljansko bolnišnico. < V j«* suni, da .}♦• Pavlin hotel prekoračiti mejo s tihotapskimi nameni, utemeljen ali ne, bo pokazala preiskava. Važno za potovanje. Kdor j* namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga M tam, je potrebno, da je poučen v veek stvareh. V sled nase dolgoletne ekuinje Vam eamoremo dati najboljša pojasnila im tudi vm potrebno preskrbeti, da je potovanja udobno in hibo. Zato »e eaupno obrnite na now ta vsa pojasni*-. Mi preskrbimo vse, bodiii proinje ea povratna dovalje-in sploh vse, kar je ea potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, ea najnsanjie Nedriavtjani naj na odlaiajo do tadnjega trenutka, ker ta dobi ie Washmgtona povratno dovoljenje, EE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. PiHto torej takoj ea breeplaina navodila in emaotavlja-mo Tome, da boste poeeni im udobna potoval. SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York, N.Y. Elektrizirani begunec. 26-letuega delavca Franca Kirbiša iz Skok je zadela pri renoviraiijii stavbe v Vrazovi ulici nesreča. Prišel je v stik z električno na|K*ljavo ter je obležal ]x»d udarcem elektrike nezavesten. Dobil je hude opekline na rokah in glavi. Tovariši so ga rešili iz smrtonosnega objema ter poklicali reševalce. Spravili so Kirbiša zopet k zavesti ter ga prepeljali v bolnišnico. Tu je bil sprejet, mesto v bolniško sobo se je pa na(>otil iz bolnišnice ter izginil kot kafra. Sreča v nesreči. Pri vi ni carju Duhu v K i carju pri Ptuju so te dni doživeli dogodek, ki jim bo še dolgo listal v spominu. Tega dne so se namreč domači, razen K3-letne Marije Duhove )x>dn]i na polje. Ko so se zvečer vrnili, ni bHo Duhove nikjer na spregled. Takoj so zasumili, »la je morda odšla v klet, v kateri je ravno vrel vinski mošt in v kateri so imeli tudi shranjen krompir. Slutili so najhujše. Zato so nemudoma odšli v HH, ^ fnre^SO.Up? ljašU^I^- DR. RKRNOVEGA BERILA ;f JE ZNI^AttA, Anglesko-slovensko Berilo KNGFLISH SLOVENE READEB BTANE 8AMO Naročate ga prt — J \ ' KNJKARRIUASNAROBA' m VEST 18th 8TKEBT f(3W T0SK CUT tično pot zii Krko, )m> kateri meščani in meščanke radi hodijo v Prečno, kjer imajo lepo farno cerkev s priprošnikom sv. Antonom. Nenadno pa se na t«'.j poti prod Američanom pojavili trije cigančki in ga zaprosili za milodare. Ker so mu bili vsi trije všeč, se je mož izkazal darežljivega in jim podaril več dinarjev. Pri tem je JMetna Malka Brajdičeva opazila, da ima Američan v zadnjem hlačnem žepu debelo listnico. Hitro je skočila za Američanov hrbet, izvlekla debelo listnico in zbežala proti bršljinskemu gozdu ko sryi. Seveda sta tekla za njo tudi ostala tovariša, 9-letni ciganček in 14-let-na ciganka. Ves osupljen je Američan stopil malo hitreje za njimi in tako prišel do bršljanskega kamnoloma, kjer sta drobila kamenje dva odrasla cigana, Andrej in Karol Brajdič. Mož ju je prosil za pomoč naj izsledita za dobro nagrado tatinske cigiinčke. Ponudbo sta sprejela in stekla v Žabjek, kjer ima Marija Brajdičeva postavljen šotor. Iz šotora sta cigana v resnici prinesla začudenemu Američanu listnico, v kateri pa je bilo samo 42omine na krvavi ... v •• • . I I 11 hi Jož«»lma razmerje z ita- v igri Ni ga Američana, ki bi ne bil več ali manj navdušen za antena rod no igro — baseball. ZcM veliko zanimanje ]>a vlada vsako jesen, ko se spopadejo najboljši igralci American League in National League. Ta prvovrstni športni dogodek se imenuje *4 World Se- * • i ries . Letos so postali šanipjoni American League 44 Detroit Tigers", šanipjoni National League pa "St. Louis Cardinals". Član Detroit Tigers je tudi naš rojak, sin sloveli, stari-še v, F r a n k Doljak. Rojen je bil v Clevelandu 5. oktobra 1., 1910. Meri 5 čevljev in enajst ca inčev. Z baseballom se ukvarja že izza leta 19'JS. Igral je za Fort Smith. Kvansvillc, Canton, Wheeling, Reading, Toronto, Newark, New Orleans, Toledo in Detroit. Po mnenju športnih izvedencev je eden najboljših 4o glavna točka obramba obtoženih sester padla v vodo ter bodo obveljale navedbe obtožnice. Da je Jožefina Montel večkrat hodila na Reko, so potrdile razne priče. Mr. Frank Doljak, ki je pred par tedni v našem ured je svest zmage svo-tovnrišev. Izvežhanost v je sicer največjega pome na, »lost i pa I udi pripomoreta slučaj in sreča. Po zaključku 4* World S«» ries*' namerava odpotovati i Mr. Doljak s svojo materjo ur | kratek obisk v Slovenijo, ker (želi videti kraje, kjer so nje- V pijanosti nehote ubil to- st;msI !'™iveli svoje ' varisa. ' [mladost. V vasi Mokrice blizu Bosan-! <>Hlubil nam je, da bo ,,otoške Gradiške sta si ga težaka vnl s poHrclovanjem potniške- Redžo Dedič in Šalih Sarič na povratku s sejma malo preveč privoščila. T\o sta ga imela { že pošteno pod kapo, sta se od-j majala domov. Naenkrat je Dedič potegnil revolver, tla bi za šalo ustrelil v zrak. \ ga oddelka 4'(rlasa -Naroda Zločin ljubosumnega kmeta. V vasi Stari grad blizu Ivo pija- privnice je živel 40 letni kmet nosti je pa obrnil cev proti Ša- Ivan Skutin s svojo 50-Ietno riču in mu fHignal dve krogli v priležnico Marijo Britvic v prsa. Ubijalec se je sam javil težkih gmotnih razmerah. Mož orožnikom. j.i«* bil ljubosumen in s priležni ; eo sta se večkrat prepirala. T« Z nogo slika. 'dni je pa našel hlapec gospo V Vinkovcih je razstavljal d in jo na postelji v mlaki krvi. te dni slikar Aleksander Klein V postelji je ležala okrvavlje svoja dela in razstava je dose- na sekira, na steni je pa visel gla velik us|>cli. Klein slika z'obešeni Škutin. Pod njegovim desno nogo, ker je vojni inva-. truplom so našli poslovilno pi-lid, poškodovani ima obe roki.(smo, ki v njem Skutin pravi, Z nogo se je učil slikati 7 let da je ubil svojo priležnico, ker in zdaj je pravi mojster. 'ga je spravila v nesrečo. Lalikoživček j«* motovilil proti domu. Zašel je v ozko u-lieo in nasproti mu je prišla mlada ženska, kateri ni bilo uičkaj prijetno srečati pijanca na samotnem prostoru. Ko ga je na levo zaneslo, se 11 ni je izognila n;» desno. Ko <_ra j«* na desno vrglo, se mu je skušala na levo izogniti. Slednjič se je prijel z;i ograjo, da je mogla mimo, pogledala za njo in zamrmrnl: — Dobro se ga je nalezla, baba. « * — Kako ti je všeč novo sta-> vprašali roja- _i DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU V JUGOSLAVIJO Za $2M .......... Din. 10« $ 5.35 .......... Din. 200 f 7^9 .......... Din. 300 $12.25 .......... Din. 500 $24.25 .......... Din. 1000 V ITALIJO Za $ 9.35 .......... IJr 100 $18.25 .................... IJr 200 $44.60 .......... Lir 500 $88.20 .......... IJr 1000 $176.— .......... IJr 2000 KER8E CENE 8EDAJ IIITRO MENJAJO 80 NAVEDENE VENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ATA DOLI Ba Izplačilo večjih metkov kot sgoraj navedeno, bodisi t dinar]Ui ali lirah dovoljujemo Se bolje pogoje. »PLAČILA V AMEM&K1H PO«.A« HM Za Isplattlo $ 5.— nora te poslati..........$ 5.75 $1A— " " ..........$10.83 $15.— M M ......... $16.— $21.— " " ..... ..... $21.— $4».— - w ..... ....$41.25 $50j— - - ..........$51.50 Prejemnik doM vatama kraju izplačilo t dolarjih. Nujna oakaiOa IitIi^w pa CaMe Latter sa prtstaJMaa $L—. SLOVENK PUBLISHING COMPANY "Gl«9 Narod«" SIf VEST Wk gfUT NEW YORK. N, 1 novanje: — kinjU odstotkov u:re za najemnino, .'»() odstotkov za obleko, 40 odstotkov za brano, odstotkov za /.abavo. — Saj ti je 120 odstotkov. . — Da, zaliboir. * Iz (Imvande, X. V., piše "Naročnik": Rad bi poznal Marjaneo, ki je Petru pisala, da je odkrito-I srčna. Moja častna beseda, da | je dandanes ined ljudmi zelo ! malo odkritosrčnosti. Ves svet j plava na sami hinavščini, in tako se znamo blamirati. da nazadnje sami sebi verjame-pio, četudi je bila laž. (V bi bila hinavščina eksplozivna snov. bi bil ves svet v eni sekundi pokončan. Sama sreča, da zavist in laž nista gorljivi. * Pred kratkim je bil vstoli-čen novi goriški nadškof, ki je |w> rodu, po jeziku in po duši popoln Italijan. Po veličastnem sprejemu, ki so ga mu priredili v (Joriei. je imel govor, v katerem je pozival vernike svoje nadškofi-je, naj bodo poleg Bogu, papežu in kralju zvesti tudi onemu, ki je spravil Italijo do sedanje veličine. S tem je mislil Mussolinija. Kako je ob teb nadškofovih besedah slovenskim vernikom pri srcu, poročilo ne omenja. Mislimo si pa lahko, kako jim je bilo. - DA »i NEW YORK, SATURDAY, OCTOBEfi 6, 1934 REW H. W. BAS FI ELD: KAKO POKOPAVAJO MRLIČE V AFRIKI **Cv umrje >tar mož, jo padlo palmovo drevo." Tako pra-v» afriška r«*č«mica, kar pome-ni, dvakrat. Mislijo namreč, da umrli. dokler se to ne Zgodi, ne more zavzeti svojega pravega m« sla med svojimi mrtvimi tovariši. < V je bil mrtvi dnstojan-stvcn mož, uitiijejo njegovo truplo in ga.drgnejo z nekim rdečim lesom, črnim barvilom, ali s kr«'do. Nato ga oblečejo v i*j«»gova najboljša oblačila, in |«osade na stol v njegovi hiši, nakar «ra pridejo sorodniki in prijatelji počastit. Wkatera plemena v notranjosti Afriki* še vedno pokopa vajo svoje mrtve v plitvih grobovih pod tleini prostora, v katerem največ prebivajo. Pokopavajo jih tudi za hišo, v kateri so živeli, ali [»a kje v bližini hiše. Dokler ni vlada tega preprečila, so pokopavali bogate jhi-glavarje v njih hiši. Izkopali so velikanski, tri do štiri metre globok grob, v katerem so ga pokopali z živalmi vred, ki so jih v ta namen žrtvovali. V ozemlju Xilovega izliva je še o trikrat ina dan, zadnji dan pa jk> šestkrat. Kakšcnkrat pokopljejo tru-po poglavarja na skrivaj, «la bi kdo n«* oropal groba njegovih rak I ado v. Pred kratkim sem gledal pogreb v enem večjih mest Čeprav ni bil mrlič bogat, so mu prijatelji in sorodniki priredili veličasten in drag sprevod. — Truplo so jioložili v rakev, ki ji je bil )Kikrov pokrit s plastično ploščo iz medi. Več ur so jo nosili z godbo na čelu po vsem mestu. Na tisoče ljudstva je šlo za njo. Tam verujejo v to, da duh mrtvega v rak vi vodi smer sprevoda, ki se premika tako, kakor ga on žene, naprej, nazaj, v stran, kaksenkrat hoče, da tečejo, pa zopet hodijo, da plešejo, ali pa da obstoje na mestu. Tako je taval sprevod, ki sem ga gledal, ]k» ulici, dokler ni dospel do glavne prometne ceste, ki je ulico križala. Tam se je ustavil. Množice so se zgrnile in vse vprek začele boluia-ti, plesati in peti. Prijatelji s trkali na rakev in tako prosili mrtvega za liadaljua navodila. Ženske so hrupno klicale ime mrtvega, moški pa so odpirati steklenice brinovca, s katerim so |M»livali rakev in pogrelx-e. Končno, ko s«* jim je zdelo, da je duh zadovoljen, je šel spiv-vod na) • rej. Ko so mi povedali, da je bil umrli šofer in da se je ubil, ko se inii je avtomobil zvrnil po strmem hregu, sem razumel, da njegov duh ni mogel voditi sprevoda lepo naravnost p<» cesti. Otroke pokopavajo v plitvih grobovih, ležeča postrani, kakor bi spali. Otroke, ki jih ne marajo, kakor n. pr. dvojčke, pohabljence, ali otroke, čijih matere so umrle na porodu, vržejo žive proč. Na mnogih misijonskih postajah so ustanovili "dvojčilice", kjer skrite za dvojčke in njih matere. Domačini pravijo takom zavodom 44Hišr mržnje** in jih z«'Io postrani gledajo. < V mati izgubi otroka drugega za drugim — mislijo namreč, da je to en in isti otrok ki se pre poraja — ga namaže s strašno barvo, da bi prepodila zlega dnha, ali pa mu da zelo grdo ime in ga preklinja, ka- darkoli ga vidi. l*pa, da bo tako prevarala duha, da 1h> mislil, da otroka ne ljubi, in da ga ne mara. Ali pa ]>oloži otroka v vrečo ali mrežo v nad i, da ga bo skrila pred njim, ali da bo preprečila otrokovo smrt. Starost tam zelo s)»oštujejo, a ne starih, ki so preveč oslabeli in nadložui. Starih moških in žensk tam ne vidiš veliko. Morda zato ne, ker domačini ne strežejo starim bolnikom preveč ljubeznivo in predolgo. V nekaterih krajih obesijo truplo mrtvega poglavarja pod streho v dim, kjer se suši več mes«*eev. Nato ga snamejo in pokopljejo. Hkrati zajašejo njegovega konja in ga jezdijo toliko časa, dokler se ne zgrudi mrtev. To delajo zato, da bi spremljal svojega gospodarja na onem svetu. V zadnjih časih je bil ponekod običaj, da so s |Mig!a-\ ar jem vred pokopali od vsakega poklica v vasi po ono o-selio. Truplo poglavarja so položili na *iijih telesa, da bi mu stregli. Ko sem leta 1!l01 potoval v srni Afrike, je k meni v največjem strahu pribežala žena, se vrgla predme na zemljo in me rotila, naj jo rešim. Povedala mi je, da ji' zbežala iz vasi svoj«-ga moža. Poglavar j«* j namreč umrl in hoteli so jo ži-j vo pokopali v njegov«'m gro-1 l»n. Peljali smo jo v vas njenega očeta. Presledek med prvim in dru gnn pokopnvaujein jo odvisen i od bogastva dotične družine. THE LARGEST SLOVENE DAILY ta TJ. 8. A. Tam, kjer vdrugič pokopljejo kakšnega znamenitega moža ali ženo, postavi pleme Ibibio spomenik v obliki hiše, ki jo navadno opremijo z rečmi iz zapuščin«* rajnkega. V glavnem «lelu t«* hiše postavijo malike umrlega in njegove družine. Stene so ]>oslika-ne s slikami, za katere se potrudijo, da jih lepo izvrše. Na vsaki strani take spomeniške hiše je majhna KCRUPCMSKE AFERE V SOVJETSKI RUSIJI teh virov je šel v žepe vse u-krajinske rdeče uradniške elite. Za izvenrusko javnost je ma čumnata, ki je j pač najvažnejše dejstvo, da je 4 * hiša duhov". S | bilo s to afero v zvezi kakšnih spre »hi j o sob<» jo veže okno in vrata. Ta soba je namenjena duhu umrlega. Iz nje lahko vidi, kakšne darove so prinesli in k«lo jih je prinesel. V t<*j hiši duhov sedi kip mrtvega. Napravljen je iz o-trobov. Vsak dan prinašaj«) sveže skuhane hrane in jo postavijo predenj. Domačin *ni vznemirjen, če vidi, použil hrano duše. Iz Indije poročajo, da j«4 se-daj prvič v svetovni zgodovini katoliški ImI bil imenovan za notranjega ministra. To je M. T. Panninselvaii v Tanjore. Po vseli indskih deželah so ta častni dogodek javno slavili. Vdova Manpiard, rojena Ifaslas, v 1 Vrlimi j<* dopolnila HH leto >tar«»sti. upati ji je po-slal v dar poleg voščil šopek evetlie in zavoj- živil. Ker je starka siromašna, bo dobila še enkratno denarno podporo. —^ No, s mi letom j«» reviea že zaslužila ta skromni dar. SO uradnikov GPU (boljševi-ške tajne policije.) Ti ljudje so iztihtotapljali brilante, zlato m druge vrednostim predmete, ki so jih nalovili v žepih in skrinjah prebivalstva, pri katerem so uprizarjali neprestane preiskave. O tem se sevetla ni smelo nič pisati v listih, vraltci ob Dnje-pru pa so teh zlorabah čivkali na vsaki strehi. Izid procesa je bil, da ni bil kaznovan niti en višji uradnik, ki je bil oltenem član ruske komunistične stranke. Tudi stvar, ki so jih obtoženci priznali, so tako zavili, da se je zd«*lo, kakor da so postali uradniki žrtve spretnih zapeljuhov, seveda iz meščanskih slojev. V Kije\ m so imeli velik pro-j bavljači pa niso plačali niti te ces, v katerem s«; je razkrilo,' malenkostne vsote, ostali so da je izvrševalo konsumno dru-1 dolžni tudi to. Tako so dosegli štvo za preskrbo višjih uradni- j krediti samo v gosjiodarskein kov tihotapstvo v največjem j oddelku za javne funkcionarje obsegu. Materialni dobiček iz 200,000 rubljev. Čeprav si sov- jeti, že odkar so na vladi, p ri-zadevajo, da bi z različnimi kontrolnimi sistemi onemogoči li zlorabe, tega ne morejo dose či. Iz shramb in skladišč vedno izginja blago in noben kontrolni sistem ne more zmanjšati korujK-ije. Podobne reči so odkrili tudi na južnozapadni železnici. Tam so aretirali Ki oseb, ki so jiiu lani izplačali 18 milijonov rubljev za tovore, ki so izginili i med vožnjo. Blago pa so kradli uradniki sami s ponarejenimi duplikati za tovore. Pri glavnih krivcih so našli na tisoče sodnih formularjev in celo blanket«« s faksimili podpisov ter z žigom ljudskega sodišče v Kijevu. Ta afera še ni za-ključena in obetajo se še mnoge nove aretaeij«'. Na postaji Brjansk pa so prijeli in vtaknili v luknjo ne-kega skladiščnika, ki je nakra-del c«'lo zalogo nadomestnih delov za stroje, svetilk, osišč. vijakov iu sličiiih predmetov. Tat je nakradeno blago prodajal naprej z ogromnim dobičkom. V redil je stvar tako, «la so zopet druga državna podjetja kupovala od njega baker, steklo, cink in druge reči. Ta kupčija mu je «-v«da dolgi dve leti, nakar je prišel pravici v j »est. DNEVNIK CARJA NIKOLAJA IŠČE SE VEŠČ JANITOR za soparno kurjavo, mora imeti spričevala; vprašajte v gro-ceriji Mr. Cappello, 210 W. 10th St., New York, N. Y. <3x 4v>&<;) < o je kijevski proces 'opral* krivce samo zato, ker so bili člani vladne stranke, so prišle še hujše stvari na dan pri za-padno-sibirski železnici, kjer .je glavni krive«* uplenil 600,00C rubljev gotovim*. Tudi ta možakar je imel sreče, da so ga ščitili uiogotei iz vla«lnega tabora. Zlasti ga je protežiral vladni tajnik iu iia«lomestui predsednik Zajcev. Ta si je namreč stdal urediti razkošno stanovanje na račun držam«* bla- ( gajne, katero je s tem osiromašil za !MM) rubljev blaga, za katero ni plačal niti pure. Ženan; visokih državnih uradnikov so n. pr. dobavljali dragocene kožuhe z soboljcvinc in bobrovi-ne za rubljev, kar pomen? komaj 5 «>dst. kupne cene. Do- V bližini Moskve so pred V f>4. številki 44 Rdečega arhiva " j<» Sovjetska Kusija pravkar izdala doslej še ne priobčeii dnevnik carja Nikolaja II. iz usodnih dni leta 1914. Ton dnevnih zapiskov je splošno stvaren in trezen, celo suhoparen, le redkokdaj je o-paziti razburjenost. Zapiski o političnih dnevnih dogodkih in bližajoči se vojni nevarnosti s«> pomešani v vsakdanjimi dogodki na dvoru in v druži« ni. Iz teh zapiskov kajpada ni ni mogoče dobiti prave podobe, kako vlogo je igral car zadnje dni preti vojno napovedjo; saj človek ne more vedeti, koliko je bilo črtanega in krajšanega, preden j«' šlo v javnost. VA2NO ZA T NAROČNIKE Poleg naslova je razvidno d* kdaj i m ti te plačano naročnino. Prva številka pomeni mesec, druga no pravočasno poravnati. Pošlji!a jo naravnost nam ali jd pa plavajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremn izmed zastopnikov, ko jih imeni so tiskana z debelimi črkami, ker so opravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih. V tem seznamu : : • Poučnih Knjig boste našli knjigo, ki bo vas zanimala Angleško slovensko berilo..........$2.— Amerika in Amerikanci (Trunk)____5.— Angeljska služba ali nauk kako se naj streže k sv. maši...............10 Boj nalezljivim boleznim .............75 Cerkniško jezero................... 1.20 Domači vrt........................ 1.20 Govedoreja........................ 1.50 Hitri računar ......................75 Gospodinjstvo ..................... 1.20 Jugoslavija (MeKk) 1. zvezek......1.50 ; 2. zvezek, 1—2 snopič............ 1.80 Eletarstvo (9kalicky) ..............2.— Kratka srbska gramatika .. ^......... .30 Kratkar zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov —.....................30 Kako se postane državljan Z. D. in najnovejši naseljeniški zakoni v angl. jeziku .35 Knjiga o dostojnem vedenju........ .50 Kubična Računica...................75 Liberalizem ....................... .50 Mlada leta dr. Janeza Ev. Kreka.....75 Mladeničem, 1. zvezek ............. .50 2. zvezek.............50 (Oba skupaj samo 90 centov) Mlekarstvo ...................... i.— Nemško - angleški tolmač............1.40 Nasveti za hišo in dom...............l.— Najboljša slov. Kuharica, 668 str. (Kalinšek), lepo vez.............5.— Največji spisovnik ljubavnih in drugih pisem ......................... .75 Ojačen beton........................50 Obrtno knjigovodstvo............... 2.50 Praktični računar..................75 Perotninarstvo, broširano........... 1.50 Pravila za oliko ................... .65 Psihične motnje na alkoholski podlagi .75 Prehodniki in idejni utemeljitelji ruskega idealizma................ 1.50 Radio, osnovni pojmi iz radio tehnike, vezano----2.—..broširano____1.75 Bočni slov. nemški slovar............90 Slovenska narodna mladina, (obsega 452 shrani)........ lj>0 Sveto Pismo stare in nove zaveze, lepo trdo vezano............... 3.— Sadno vino.........................40 Sadje v gospodinjstvu.......... .75 Učna knjiga in berilo laškega jezika.. .60 Učna knjiga in berilo italijanskega jezika ........................... 1.— Učbenik angleškega jezika: trdo vez----1.50 broširano____1.25 Uvod v filozofijo (Velber) .......... 1.50 Veliki slovenski spisovnik: Zbirke pisem, listin in vlog za zasebnike in trgovce.............. 1.25 Veliki vsevedež.....................80 Zbirka domačih zdravil.............60 Zdravilna zelišča .................. .40 Zgodovina umetnosti pri Slovencih, Hrvatih in Srbih .............. 1.90 Zdravje mladine................... 1.25 Zdravje in bolezen v domači hiši, 2 ZVEZKA ................... 1.20 Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev. (Melik) II. zvezek .................80 Te in mnogo drugih knjig, lahko dobite pri KNJIGARNI "GLAS NARODA" 216 West 18th Street New York, N. Y. kratkim prijeli !.*? konjskih 1 s« tov, ki so 7. oboroženimi tolpami napadli državno žreitČarit«* in jili plenili. Iz kolektivnih žrehr-arn je na ta nai'in stopajo proti krivcem z vso strogostjo, toda kaj, ko pa s»> često primeri, da so krivci v najožji zvezi z vladnimi činiteč-Iji, ki vse zamašijo, če gre za zveste somišljenike iu politične privržence. Takšna je resnica o ruskem kolektivistienem raju, ki pove konec konca to: kdor razpolaga s sredstvi, si tudi v Rusiji lahko privošči, česar sam želi 111 hoče. Tisti, ki ima denar, si J lahko nabavi radio, gramofon, ' pohištvo in drugo. Lahko tudi živi razkošno. Kdor pa nima, mora tudi v "kolektivistični" državi stradati. V državi sami pa vlada takšen sistem, tla živijo skoro vsi ljudje v stiski. In ta stiska jih navaja k tatvinam, tihotopstvu in verižni-štvu, jih tira pred sodišča, kjer jih obsodijo na strogo kazen, ali pa oproste, če so včlanjeni v vladajoči stranki. CAI.lFOrtNIA: . .,.JT .Sati Fnim-fsro. Jacob LausUa COLORADO: Pueblo, lvter Culi«. A. KoTllC Wulseiiliurn. M. J. (taktik INDIANA: lnriiiiDMiNilis, Lom)* Uunirh ILLINOIS ; Chicago. J. iU-rf4f. J. LiiUntilch Cicero, J. KaJjiaji < cM. ago. Cicero in Illinois) Juliet. Mary Ilanibicli. Joseph lira ■ vat La Salle. J. Spelirh M list-out iih, Frank AiiKU.stin North Chicago. Jože Zelene KANSAS: "'i erton. Frank Troha Clerelaml. Anton Bohek, C'has. Kat> linger, Jacob Restiik. John SlafMl|k Glrail. Anton Xagode Lorain, Louis Balant, John ^inm še Warren. Mrs. F. Raohar Youngstown, Anton Klkelj OREGON: Oregon City, Ore., J. Koblar PENNSYLVANIA: Amhridge, Frank Jakfle Brought on, Anton Ipavec Cla ridge, Anton Jerina Conemauch, J. BmOTM Export. Louis Supan^K Farrel, Jerry Okorn Forest City. Math Kamin Greenstiurg, Frank Novak Jofenstown, John Polanta Krayn, Ant. TauXelJ Luzerne. Frank Balloch Midway, John Žust Pittsburgh, J. PogaCar Presto, F. B. Demsbar Iteadng, J. Pezdirc Steelton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Sdllfrer West Newton, Joaeob Jovaa WISCONSIN: Milwaukee, West Allls, Frank Skak Sheboygan, Joseph KalceZ WYOMING: Rock Springs, Look DiamoodviUe, Joe Boilch Vsak tirtapnlh Ii4a potrdilo U. kater« Je prejel. UPRAVA. "0L4& 8A&Q&A" _ "OLAS NARODA" NEW YORK, SATURDAY, OCTOBER 6, 1934 THE LARGEST SLOVENS DAILY in U. S. A IZGNANCI ZA ROMAN IZ ŽIVLJENJA 'GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. 50 GLAS NARODA {zopet pošiljamo v do-' movino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorod-I nike ali prijatelje, to 1 lahko stori. Naročnina za stari kraj stane |7 V Italijo lista ne pošiljamo. DEVET ZAPOVEDI ZA ZDRAVJE Zdravnik Vam pove kako se obvarujete prehladov I Danski raziskovalec na polju , človeške prebrane (lr. Hinliede Ko je bil M« natakar, se je naučil nekaj jezikov. Po zadnji prestani zaporni kazni je svoj poklic kot natakar obesil na kljuko iu se je obrnil k "višjim" ciljem. Po nekaterih posrečenih usjH'hih pa ga je rdeči kovčeg, v katerem je pričakoval velik, dragocen nakit, spravil v veliko zadrego, kajti navadno je denar zelo zapravljal, samo če ga je imel. In sedaj .ie hotel izvršiti prav veliko "delo". In za svojo žrtev si je izbral Herderja, kateremu je hotel pošteno puščati kri. Pet-desettisoč je bil samo pričet k iz svetniška podoba naj Iii mu fclužila samo kot sredstvo do njegovega cilja. Oglasov gospe I^entikoffove ni videl. Časopise je bral le malokdaj. Slučajno je bilo Giusepjieju Salvatore znano, da je marki j Salvoni imel v Florenci krasno palačo z osemdesetimi sobami Imeni Salvatore in Salvoni sta si 1 »i 1 i nekoliko |»odobni. Seveda 111 ino^rel z listinami dokazati, da je markij Salvoni. toda ponarejene listine na ime marki j Salvoni um je napravil nek lopov in pri navadnih ljudeh je imel ž njimi uspeh. In tako mu je prišel drugače tako pre vdam i in previdni ravnatelj Herder v njegove mreže. Drugače pa je bil napačni markij s svojimi dosedanjim^ uspehi popolnoma zadovoljen. Ako s<-bo Kati Herderjeva ž njim zaročila ali ne. to zanj ni bilo važno. Svojo snubitev je smatral samo za sredstvo za dosego svojega cilja. Poglavitna stvar je bil zanj njen oče. Niti sanjalo se mu ni, da je napravil napačen korak, ko je ravno v tej hiši kot jamščiuo pustil svetniško podobo. Saj . si ni mogel misliti, da je prišla v hišo ravnatelja Herderja ,ja Gustava X. t.danj«-- ravno ona družabnica bogate Rusinje, katero pe videl samo fY . :V...1' IV,*loi11' od zadcj in še zavito v pajčolan. Daniela Falkner mu je bila ]K>polnoma neznana in na njej ni videl |»rav nič posebnega. Ravnatelj Herder jinvnhi markija, da «rre ž njim v sol »o k damam, da ž njimi pije čaj. Herder spravi spominski zaklad zopet v škatuljo in pravi smeje: — Kadar l»o moja Kati to le videla, bo začudena. Kaj takega ženskam mnogo bolj ugaja kot lep naslov. In pri uajlM>Ijšein razpoloženju gresta roko v roki čez hodnik v sobo, kjer ju čakale dame. Hrornfnentni zdravstveni 8i»«*<-ljali»t je rekel, da »3% vs*-h ljudi v ii deieli je prehlajenih. l*ri poroOul, kot "glaviiu stvar" obvarovati se prehladov, da »«• jim upret«- x odporom največkrat us«i»ete zadovoljivo. XUG.\-TitXE se je izkazal kot izvrstna tonika za. ja«-ajije in vtilrlinj« r»sis-ten«-e. Ore naravnost v <*dat>ele orisane. našteva naslednjih devet zapo- xjim daje m««i. da se iahk.. upr.- -,,1vi*' in izl'H'ijo Ktrupe. ki S4» največkrat vedi zmernega in zdravega zi\- v2rok j4. „ravj ,,.,„ 1 ieil ia * I ustvarita re»«i:*tem-». Vn milt" Nl"- J " . , . . „. OA-TOXE za kratko dob« in viaeii bo- 1. BOOl podnevi m ponoel dete t'ud«>\ iti us«p«-li. Na prodaj in jam- t-u/. 1>.I cio/i>m Vfilrn /<»«1 ' lVn l,ri lekarnarjih. VaS denar .«♦• eim \ee 11a s\ ezem zraKu toti- . vam vrnt, ak(( n|J1|e MdoVf-JnL i„,v..ij piraj okna V spalniei tudi pO-! f^- ,n »neset,- zdravljenja Z.L en dolar. zimi!). SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 11« WEST 18th STREET NEW YORK, N. I. PlAlTE MAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE VOJSKA V JEZERU Švedski pod|»oIkovuik C. A. Bfk'kstP'iii, ki raziskuje na Poljskem sledove Karla XII. in njegovih vojnih pohodov, s«- je pred kratkim vrnil «l<»- J niov in priobčuje v švedskih dnevnikih svoje izsledke. Med drugim je dognal, da so v noči med 1!». in 20. januarjem K m 7 napadle poljske čete oddelek švedske armade kni- clo bitke pri izvr5ilL Ko pa - prijetnemu razgovoru pri običajni kavi, ko je slišala, da konjenica prišla do 30. poglavje. •J. Boj se preveč zakurjenih sob in pa takih, kjer je preveč ljudi, oblači se letnemu času primerno. Poleti nosi obleko, ki se čim bolj približuje figovemu peresu. ."». Telovadi mnogo, najbolje na prostem ali pri odprtem oknu, utru ju j si mišice tudi z delom na vrtu ali na polju, s kolesarjenjem in športom, toda vse to brez pretiravanja. 4. Skrbi dobro za svojo kožo. Jej samo trikrat na dan (nekaterim zadostuje tudi dvakrat). Pazi, da bo hrana dobro zgrizena in nehaj jesti, kadar ti jed -najbolj diši. (». Ne pij nikoli alkoholnih i pijač. 7. Ne kadi. H. Ce hočeš piti kavo ali čaj, pij samo slabo iu vsakega samo eno skodelico na dan. !». Xe delaj iz dneva noči in iz noči dneva. Hodi zgodaj spat iti vstajaj zgodaj. l^iliko za vživaii in vas drži v redu. Proti zaprtnici vn-mitt--L*(jA-SoL— Idealni odvaJaJer. in .>'»<•. »Adv.) NARAVA NA ZMOTNIH POTIH 7. novembra: Manhattan v Havre 9. novembra: lir« men v Hr«men Ai>a 10. novembra: ll>- d»- Franee Wendam v I i 14. novembra: New Yo» k. M. 16. novembra: Statendam I l«-r«-inra ria ZASTRUPLJENE PUSCICE ... . v i ..w,,,,, „.v„ ... polovic« markij zopet prt njenem možu. 1 Toda samo zaradi ljubega miru je naročila čaj s keksi in toastom ter je srpo gledala pred se. Kati ji je povedala, da sta se z Bozotom dogovorila in sporazumela iu da ga za nobeno ceno na svetu ne pusti. Dr Falkner je bil pravi zet po njenem srcu Bil je tako odkritosrčen in dober in v njegovih rokah je bila prava sreča za Kati. Kati je seveda takoj po oni večerni zabavi povedala tudi Danieli. Prihodnje dni je bila Daniela nekatekikrat v stanovanju svojega brata in mu je prinašala Katina pisma ter zopet njegova odnesla za Kati. Pri taki priložnosti je seveda tudi videla Štefana iu nekega due je Božo prijel njeno in Štefanovo roko ter z veseljem rekel: — Kar je moje. naj bo tudi vaše: svoje mladosti vama ni treba zapraviti in prečakati. ker morem sam predrugačiti. Počakajte samo. tla sem na čistem s Katinim očetom, potem Svoji sestri bom dni tolike, j n stvari llvtM.n na drug način. Dal je preiska- Indijanei .-o uporabljali, ka-jezera, se je led udri in vsi vo-i kor znano, v starih časih in jaki so se s konji, topovi in :; domači zabavi. Se veti a ji je nekatere stvari, ki niso posebno primerne za ženska ušesa, zamolčal, toda je mojrla Kati saj povedati, da je markij svoj čas preživel v igralnici in v najslabši družbi. To je vedela tudi gospa Herderjeva. In sedaj vsi nestrpno čakajo na poročilo poizvedovalnega urada. Gospa Herderjeva sedi s Kati in Danielo pri čaju, ko prideta njen mož in markij. Markij zo|»et *rovori sladke h«-sede, p red no prisede k mizi. Daniela vstane, da bi napolnila skodelice in vse potrebno ponudila gos|>odoma. Medtem pa ravnatelj postavi pred Kati žametno škatuljo in jo odpn*. — Samo poglej si to, Kati. to je družinski zaklad marki-ja. Naš dragi gost mi ga je prinesel, da ga spravim. V hotelu ni dovolj varen. Tn tako umetniško delo, ki je že več stoletij last tako ponosnega rodu. je nenadomestljivo. To krasno u-metniško tlelo lw> markij dal svoji nevesti kot zaročno darilo in ima še več takih dragocenih stvari v svoji florentinski palači. Kali le z majhnim zanimanjem pogleda na zaklad. Oče odpre oba pokrova iu )>okažc svetniško podobo. V tem trenutku je hotela Daniela ravnatelju ponnditi krožnik s toastom, pa zagleda spominsko skrinjico, ki jo je postavil pred Kati. Daniela se zgane in skoro bi ji krožnik padel iz rok. Ramo z največjo težavo se zadržuje, da ne krikne, kajti takoj je spoznala ukradeni zaklad gospe Lentikoffove. Xi se mogla motiti, kajti tako originalno izdelan predmet ni mogel biti dvakrat na svetu. Boke se ji tresejo in lice ji prebledi do ustnic. K sreči je markij svoj pogled ostro uprl v Katin obraz in ni opazil kako je Daniela prebledela. Nepremično gleda z velikimi očmi spominsko podobo in misli ji mrzlično delujejo. Da se je tedaj premagala in ni kriknila vsled svojega presenečenja, je bil čudež. Toda prišlo ji je prav, da se je v dolgoletni odvisnosti naučila premagovanja. Bila je pametno in premišljeno dekle in si pravi, ko je premagala svoje prvo presenečenje, da mora pred vsem biti previdna in prevdarna. | Prvič je morala biti prepričana, da je bila ta podoba v resnici last gospe Lentikoffove in do te gotovosti je morala priti za vsako ceno. Bila je trdno odločena, da dobi ukradeno last gospe Lentikoffove. Pri tem pa ji takoj pride na misel, ako ji ni usoda naklonila, da pomaga Kati in svojemu bratu razkrinkati tako vsiljivega markija. (Dadj« prihodnjič.) pre i ti dno jezera in res so potegnili z blata več vojaških oklepov. Xa Poljskem je ta ugotovitev izzvala ogromno senzacijo in zdaj je sklenjeno, da bodo jezero temeljito preiskali. Ravnatelj vojnega muzeja v Varšavi je prepričan, da bo preiskava odkrila št resantne stvari. ze spravijo človeka o rez vsaki pomoči v grob. NajgrozovitejŠi izmed strupov, ki Indijanci v njem kalijo svoje puščice, se imenuje ku-rare. Pridobivajo ga iz rastlinskih sokov in zadostuje že najmanjša množina, da telo pod njegovim vplivom popolnoma otrpne. Pri tem ohrani ranjenec zavest da mora do konca občutiti najstrašnejše muke. Knrare učinkuje v splošnem hitro, zgodilo pa se je že, da so »njegove žrtve trpeli po več dni. Vedno pa se konča ta zastrupitev s smrtjo. Puščice, ki so jih pomočili v ta strup ohranijo svoje strašne lastnosti zelo dolgo. Zgodilo se je že, da so se zastrupili in u-mrli ljudje, ki so se dotaknili veleinte- [ takšnih puščic v muzejih, kjer so bile shranjene že desetletja. Navajeni smo, da priznavamo vsemu delu narave najvišjo smrtnost in pomembnost. Ta smotrnost se nam tudi v resnici odkriva, čim globlji- prodiramo v kraljestvo živega. A navzlic temu stopa tudi narava v svojem stremljenju po izpolnitvi čestokrat na poteh, ki zo zmotna. Pri tem ne gre morda samo za kakšne rudimeiite, ostanke nekoč važnih organov, i temveč naravnost za zmot ne konstrukcije". Kot primer takšnih tvorb, ki so svojim nosilcem celo v oviro, navajamo mamutova okla. Ta so bila tako zakrivljena. da jih žival gotovo ni mogla uporabljati kot orožje. Isto je bilo z mogočnimi okli tigra sabljača. Mogočno rogovje ovira severnemu jelenu vid in pobiranje trave s tal, zato imajo Samojedi navado, da tem živalim rogovje odstranjujejo. Prav tako ovira buha-rinskemu golobu velika peča vid v takšni meri. da jo rejci obrezujejo. Narava je seveda stalno na delu. da takšne nepotrebnosti j iztrebi, a če v tem prizadevanju iz tega ali onega razloga | zastane, nastajajo najčudnejše oblike živali Znan je primer amacoskih mravelj, ki so si j svoje čel justi razvile samo kot 10. oktobra: Man hala n v Havre ilamlmig: v llamt.urir UereiiKaria v Cherbourg 12. oktobra: Majestic v Cherbourg !.!er 13. oktobra: L-if;iyet le v Ha vrt v Oen.ut Veendam v Iloulogne (tur 17. oktobra: I'i »-s. IliMiwcvHlt v Havre New York v Ilaiiil.'Urg 19. oktobra: Slateml.iin v lioulogne sur Mer 20. oktobra: Hremen v I'.ranien lie dt Krame v llavre 24. oktobra: Wat-hiiiRton, Havre A u L ta. iiia. v Ch*-rt novembra: S Louis. M. O novembra" i» . n»i>i'- v C' B. v Hamburg 31. oktobra: Reiengaria \ Deutx-hlarid Cherlmtirif * Hamburg 2. novembra: Majestic V Clielemrg 3. novembra: I>a.if\«-tle v Havre »len. von St»-ii!"-ii Sat urn ia v Trst v llamburti 5. novembra: Hamburg v Hamburg I. e'^cembra: 1. fa yet i v v l'.a».-It X \ Oetioa 4. t'scembra: I ", r' i v Hremen M i n ha t ta ti v Havre 7. rscembra: S turnia v Trst II .t i.ilmrK v llamhurK ]:• iftigaria v Cherbourg 8. fecembra: C:i morale v ujetništvu n-mret i od irladu. <*e 1 >i iiiu ne dali sužnji'v v družbo. Narava zaide neredko v /.:i-jrate, v katerih ne ve v »m- m-naprej ne nazaj. Za primer so nam razni zajeilalei, ki so iz-liTiibili erevesje, j^lavo in skf>-raj vs«» rut ne iu fribain.' nrjra-lie. S tem da s<* zanašajo v bo-, ju za obstanek izkljueno na svoje "gostitelje'* okmevajo Ta GLOBUS kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljo. Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemljepisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se mladini. S tem globusom vam je pii Tokah svet vzgoje in zabave. KRASNO BARVAN TRPEŽNO IZDELAN eedalje bolj. Neke nesinotreiiosti si lahko razlagamo *historieuo* iz razvoja vrste. Take so predniki ( veeine naših sladkovidnih p«»l-| že v. ki so se privadili življenju na suhem, izirubili škrire iu dobili pij ilea. Njih potoniei. ki so se vrnili v vodo, se morajo zato dvigati na površje, «la bi mogli sploh dihati. Veasi pride do ustanov, ki imajo svoj smisel, a vendar po velikih ovinkih. Spomnimo se na neke mehiške mravlje, ki nekatere elane svojih družin tako pitajo z medom, da jim zadki nabuhnejo kakor krogle. Te žive "medne lonce" obešajo potem na stroj svojih zgradb, da bi imele svojo najljubšo jed vedno v zalogi. Pri gekih. neki vrsti kiišearic, se eišeenje oei ne vrši s solzno tekočino, temvee s tem. da živali nečistosti v oeeli odližejo. Ker ponavlja razvoj klice v malem razvoju vrste, nastajajo neredko organi, ki potem izginejo. Kiti z "bradami" so na pr.I brez zob, toda v materinem telesu jih za nekaj easa imajo. Navedli bi lahko na tisoče takšnih primerov, ki nam dokazujejo, da narava pri svojem razvoju ne pozna ravne poti, temveč da hodi često po stranskih in ustvarja mnogo nepotrebnega. Vse živalske in rastlinske vrste, ki so kdaj izginile, so izginile končno le zaradi tega, ker jih je narava opremila z nesmotrenimi sredstvi za življenjski boj. V premeru meri globus 8 inčev. — Visok Je 10 inCev. MODERN VZOREC KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM CENA S TOŠTNINO VRED $2.50 ONI, KI IMAJO PLA0ANO NAROČNINO ZA "GLAS NARODA", OZIROMA SE NAROCE, GA DOBE ZA — •i. "GLAS NARODA