PE KRANJ - Koroška c. 1, tel. 04 / 280 16 00 Poslovalnica za prebivalstvo posluje od 8. do 17. ure
POTROŠNIŠKI KREDITI
Gorenjska y Banka
Banka <* posluhom
S 1.8.2002 nižje obrestne mere
OGLAS
Leto LV - ISSN 0352 - 6666 - št. 80 - CENA 160 SIT (14 HRK)
Kranj, torek, 15. oktobra 2002
Foto: Gorazd Kavčič
Mala ranljiva človeška bitja
Pravkar je minil Teden otroka, ob katerem vsako leto znova razmišljamo, kako poskrbeti za čim večjo varnost, blaginjo in pravice naših najmlajših. Letošnja tema se je dotikala zdravja otrok v družini, a ne le zdravja kot odsotnosti bolezni, temveč celovite blaginje otrok v zdravi družini. V razviti družbi, kjer se nam kar dobro godi in tako tudi večini otrok ničesar ne manjka, bi morala biti takšna družina samoumevna. Pa ni. Štiri domače stene marsikdaj skrivajo dramatične zgodbe otrok, zanemarjanje, slabo ravnanje, trpinčenje, spolno zlorabo, nasilje... Človek ima zadnja leta vtis, daje takšnega ravnanja v družinah več kot v preteklosti, vendar gre predvsem za to, daje družba postala občutljivejša za življenjske razmere otrok in zato v večji meri odkriva primere, ki so prej ostajali skriti. Institucije, ki se ukvarjajo z otroki, odkrijejo kar do 3500 primerov slabega ravnanja z otroki, kdo-ve koliko pa je še primerov, ki jih institucionalni sistem ne zazna. Starši so prvi, ki so odgovorni za fizično, psihično in socialno blaginjo svojih otrok, ki jim morajo nuditi varnost in toplo otroštvo. Odgovorna pa je tudi okolica, ki ji mora biti mar za otroške stiske. Pri nas se z zadevami otrok ukvarja kar nekaj nevladnih organizacij, ki opozarjajo na položaj otrok in silijo državne institucije, naj resno in odgovorno jemljejo primere grdega ravnanja z otroki. Kako dobro institucionalni sistem opravlja svojo nalogo, ki mu jo nalagajo zakoni in mednarodne konvencije, v javnosti navadno razglabljamo takrat, kadar se posameznim otrokom zgodi kaj hudega: spolna zloraba, vrstniško nasilje, celo uboj. Ponekod šele ob tragediji doženemo, v kakšni stiski je živel posamezni otrok, ne da bi okolica postala pozorna nanjo in bi pravočasno preprečila usodne dogodke. Zato mednarodni dnevi in tedni otroka niso nič odveč. Govoriti o otrocih in njihovih stiskah pomeni tudi krepiti odgovornost za ta najbolj ranljiva človeška bitja. Otroštvo je že tako kratko, zato poskrbimo, da bo otrokom vsaj v družini lepo in da jim bo vselej lahko pomenila varno zatočišče.
Danica Zavrl Žlebir
Družba MMB bo vlagala v bohinjski turizem
Ukane - Ko je v Bohinju prevladalo spoznanje, da geslo Bohinj Bohinjcem le ni mogoče razumevati čisto dobesedno in da je za turistični napredek treba iskati denar tudi zunaj Bohinja, se je v tamkajšnjem turizmu vendarle začelo premikati na bolje.
Po velikih zapletih s financiranjem so lani le zagnali novo, sodobnejšo in predvsem zmogljivejšo nihalno žičnico na Vogel, pred kratkim so v Bohinjski Bistrici začeli graditi vodni park, v četrtek je družba MMB iz Ljubljane kot večinska lastnica turističnega podjetja Alpinum predstavila svoje načrte v Bohinju, ob koncu tedna pa so potekali tudi pogovori z delničarji družbe Kobla ŽTG in možnimi vlagatelji, ki bi bili pripravljeni vlagati v smučarski center Kobla in s tem tudi rešiti letošnjo smučarsko sezono.
Kot je povedal Miha Ažman, direktor družbe MMB in od sredine septembra dalje tudi direktor Alpinuma, so z nakupom deležev kapitalske in odškodninske družbe, novogoriškega Hita in sklada za spodbujanje razvoja Triglavskega narodnega parka najprej postali 49,91-odstotni lastniki Alpinuma, s kupovanjem delnic od malih delničarjev in dokapitalizacijo pa je v njihovi lasti že skoraj 70-odstotni lastninski delež. V naslednjih letih bodo v obstoječe hotele vložili od pet do sedem milijonov evrov, zanimanje pa kažejo tudi za hotel Kompas ter za Šport hotel in depandanso jelka na Pokljuki. Najnujnejše bodo opravili že do zime, prva večja dela pa do poletne sezone. CZ.
Kranjska tradicija se seli v Komendo
Komenda - Kaže, da bo Komenda nadaljevala tradicijo nekdanjih kmetijskih in podjetniško obrtniških sejemskih prireditev na Gorenjskem sejmu v Kranju. Minuli konec tedna je na hipodromu v Komendi kmetijski minister Franci But odprl 14. kmetijsko-obrtniški sejem, ki je z razstavljenimi stroji, napravami in opremo vseh poznanih evropskih in nekaj tudi domačih proizvajalcev privabil v Komendo obiskovalce in kupce iz vso Slovenije in tujine. Ob več kot tristo razstavljavcih ni presenetila pripomba, da je komendski sejem glede Posiovnih dogovorov tokrat celo presegel radgonskega. Ugotovitvi, da sc je prireditev v Komendi, kot radi včasih rečemo, več kot prijela, sta Poleg ministra Buta pritrdila tudi komendski župan Tomaž Drolec in organizator Alojz Lah, predsednik Konjeniškega kluba Komenda. Čeprav sejmov v Kranju ni več. ima tako Gorenjska zdaj nekaj sejemske tradicije v Komendi, izgledi pa.so, da je bo še več.
Andrej Zalar
Ipbtod
Vsaka tretja vrata ; vam vgradimo ZASTONJ! I
od 14. do 31. oktobra 2002 §
Veha za naročila/nakupe notranjih vrat z 2 montažo v salonih UP Blod na območju M Slovenijo g
Velik dan za trziske
športnike
Dvorano tržiških olimpijcev so odprli na sobotni svečanosti, med katero je Bojan Križaj izrazil ponos nad dosežkom.
Tržič - Ime Tržiča so morda še bolj kot čevljarji ponesli po svetu izvrstni športniki, zlasti alpski smučarji, skakalci in biatlonci. Po najuspešnejših se imenuje nova športna dvorana, ki bo služila še za druge namene. Že prva prireditev je potrdila, da imajo med domačini vrsto dobrih glasbenikov, pevcev, plesalcev in drugih talentov.
Svečani program je začel Pihalni orkester Tržič s skladbo "Mi smo pa Tržičani", med katero so na platnu prikazovali znamenitosti mesta in okolice. Tam je blizu 2500 obiskovalcev v dvorani spremljalo tudi rezanje traku in
prihod vodstva občine med občinstvo. Ko je Darja Švajger zapela himno, je župan pozdravil goste iz Francije, Nemčije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške, ki so že popoldan zasadili drevesa v drevoredu prijateljstva. V slavnostnem govoru je poudaril pomen dokončanja projekta stoletja, ki tudi Tržič postavlja na raven evropskih mest. Od leta 1974, ko je propadel razpis prvega samoprispevka za izgradnjo športne dvorane, tržiški šport ni imel možnosti za razvoj. Tudi pri postavitvi Dvorane tržiških olimpijcev, ki so jo gradili hkrati z novo osnovno šolo, so morali premagati vrsto
ovir. Zato je veselje ob odprtju dvorane toliko večje, je ugotovil govornik. Ponos nad pomembno pridobitvijo je izrazil tudi nekdanji smučarski as Bojan Križaj, ki je v klepetu z Jeleno Jukič predstavil imena in uspehe vseh tržiških športnikov na olimpijskih igrah od leta 1948. Kot je dejal, sam iskreno upa, da bo v tej dvorani zrasel še kakšen olimpijec.
V programu, ki so si ga ogledali ob projekciji na zunanjem ekranu tudi številni obiskovalci na parkirišču, so nastopili domači kulturni ustvarjalci z gosti. Poleg godbenikov so se predstavili mešani pevski zbor Ignacij Hladnik, soli-
sta Mateja Meglic in Florjan Košir, ansambel harmonik Glasbene šole Tržič, balerina Ana Trojnar in Andrej Črepinko, vokalna skupina Domen in plesni klub M Tržič. Nastop so zaokrožili mladi športniki iz OŠ Tržič. Zabavni program z ansamblom Vita se je končal z velikim ognjemetom. Nedeljski popoldan je bil v znamenju rokometa, vmes pa so podelili priznanja tržiškim rokome-tašem. Stojah Saje
K 00 O
* * *
c<« C*
* «■<* o o o
<S <H C<
9770352666018
Povišanje pokojnin tudi marca
Vlada je pretekli teden obravnavala nekatere pomembne zadeve. Med drugim je sprejela predlog zakona o izvrševanju proračuna za leti 2003 in 2004 in predlog spremenjenega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki predvideva tudi marčno uskladitev pokojnin.
Ljubljana - Zakon o javnih financah zahteva, da mora vlada vsako leto sprejeti poseben zakon za uresničevanja proračuna, v katerem mora biti zapisan tudi dovoljen obseg zadolževanja države in poroštev države ter obseg zadolževanja javnega sektorja. Tudi druga posebna pooblastila vladi glede proračuna morajo biti zapisana v tem zakonu. Vlada je pretekli teden sprejela zakon o izvrševanju proračuna in to prvič za dve leti, za leto 2003 in 2004. Za dve leti sta pripravljena tudi predloga proračunov. Tako je v zakonu o izvrševanju proračuna predlagano, da bo znesek primerne porabe na prebivalca leta 2003 znašal 85.948 tolarjev, leta 2004 pa 89.902 tolarja. Znesek primerne porabe je bistven za višino državnega denarja v proračunih posameznih občin. Nekatere občine tega zneska ne dosegajo in zato
dobivajo državni denar, druge pa ne in je zato državnega denarja manj ali pa ga sploh ni. V zakonu, ki ga bo sprejel državni zbor, je tudi določeno, kam bo šla kupnina od prodaje državnega premoženja. Tako je določeno, kam naj bi šla kupnina od kapitalskih naložb v Talumu, v Industriji usnja Vrhnika, v Luki Koper in v podjetjih elektrogospodarstva. Vlada namenja največ tega denarja Stanovanjskemu skladu Republike Slovenije, proizvajalcem električne energije, za pomoč investicijam na trgih jugovzhodne Evrope, naložbam gospodarskih družb in podjetnikov pri razvoju novih tehnologij, Javnemu skladu Republike Slovenije za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja in turizmu.
Vlada bo predlagala državnemu zboru sprejem dopolnjenega zakona o pokojninskem in invalid-
skem zavarovanju. Predlagan je hitri postopek. Sedanji zakon določa dva načelna roka za uskladitev pokojnin v posameznem koledarskem letu in sicer februarja in septembra. Če septembra ni pogojev za uskladitev (tak primer je letos - op.p.), se lahko izvede oktobra ali katerikoli mesec do konca leta, odvisno od tega, kdaj se ugotovi pozitivna razlika med stopnjama rasti plač in pokojnin. Možnosti, da bi se lahko tudi februarska uskladitev izvedla marca, pa zakon ne določa. Časovni zamik septembrske uskladitve in težko predvidljivo gibanje plač konec leta pa lahko vplivata na to, da tudi februarja ne bi bila ugotovljena pozitivna razlika med stopnjo rasti povprečnih plač in pokojnin oziroma ta razlika ne bi bila zadostna za povišanje pokojnin. Lahko bi se torej zgodilo, da povišanja ne bi bilo niti septem-
Zasadili drevored prijateljstva
bra oziroma kasnejše mesece niti februarja. Zato vlada predlaga, da bi pokojnine lahko usklajevali tudi marca. Marčna uskladitev bi se izvedla v primeru, če februarja ne bi bilo pogojev za uskladitev ali bi februarska uskladitev znašala manj od 1,5 odstotka. S takim načinom bi bilo po mnenju vlade lažje usklajevati rast plač in pokojnin. Osnova za določitev uskladitve marca ne bi odstopala od veljavnega načina. Predstavljala bi jo pozitivna razlika med stopnjama rasti povprečnih plač in pokojnin, izplačanih januarja v tekočem letu, primerja-
na z obdobjem med januarjem in decembrom v preteklem letu. Če ne bo takega usklajevanja, pravi v vladi, bodo pokojnine začele zaostajati za plačami.
Od Phara dobrih 40 milijonov evrov
Poročilo Evropske komisije o napredku držav kandidatk za članstvo je, kar zadeva Slovenijo, realno, je ugotovila vlada in izrazila pričakovanje, da bo naše članstvo potrjeno na sestanku vrha Unije decembra v danskem glavnem mestu Koebehaven. Obravnavala
je tudi projekte, ki naj bi jih sofinanciral tudi program Phare. Služba vlade za evropske zadeve je septembra posredovala Evropski komisiji v presojo 21 projektov, vrednih 31.6 milijona evrov, nekateri projekti pa bodo posredovani ta teden. Celotna pomoč Phara ne bo presegla 41,9 milijona evrov. Sprejeta so bila izhodišča na nadaljnja pogajanja za financiranje nalog, ki jih moramo uresničiti še pred vstopom v Unijo. Ti so vzpostavitev shengenske meje, projekti čezmejnega sodelovanja in naložbe v gospodarsko in socialno trdnost. Jože Košnjek
Tržič - Minulo soboto so obiskali Tržič predstavniki petih prijateljskih držav. Župana pobratenih mest Ste Marie aux Mineš iz Francije in Ludbrega iz Hrvaške ter podžupani prijateljskih mest Borovlje iz Avstrije, Bruchsal iz Nemčije in Dabas Varos z Mad-
žarskega so skupaj s tržiškim županom zasadili v Šolski ulici šest sadik širokolistnega javorja. Ob drevesih v drevoredu prijateljstva so tudi marmorne ploščice z imeni vseh krajev. Kot so obljubili domačini, bodo drevesa skrbno negovali in še naprej razvijali pri-
jateljske stike s tujci. Zatem je francoski župan Claude Abel v novi tržiški šoli odprl razstavo 20 risb otrok iz vrtca v kraju Ste Marie aux Mineš, ki bodo tam na ogled mesec dni.
Stojan Saje, foto: Gorazd Kavčič
Država ne bo odločala o drvarnicah
Po novem zakonu bo dovolj le gradbeno dovoljenje in to le za zahtevnejšo gradnjo. Soglasje sosedov ne bo več potrebno.
Ljubljana - Državni zbor bo kmalu obravnaval Zakon o graditvi objektov, ki je bil enkrat že pripravljen, zaradi pripomb pa je vlada pripravila novega. V njem je nekaj novosti. Za enostavne objekte, kot so ograja, pomožni objekt za lastne potrebe, začasni objekt, vadbeni objekt, pomožni infrastrukturni, kmetijsko gozdarski in ribiški objekt, spominsko obeležje in oprema, ne bo več potrebna priglasitev del, ampak bodo pravila take gradnje določila občine. Zakon in podzakonski akti pa bodo določili, kateri so enostavni objekti. Po novem sta razdeljena dva pojma: sprememba namembnosti in sprememba rabe objekta. Sprememba namembnosti je večja sprememba, ko se raba prostora bistveno spremeni, na primer iz stanovanjske v gospodarsko rabo. V tem primeru
bo moral imeti investitor gradbeno dovoljenje, obseg dokumentacije pa bo odvisen od gradbenih posegov. Sprememba rabe pa je tista sprememba, ki posebej ne spreminja rabe obstoječega objekta in bistveno ne vpliva na okolico. Za take spremembe gradbeno dovoljenje ne bi bilo več potrebno. Zakon bo, če bo sprejet, uvedel strožji inšpekcijski nadzor in višje kazni za kršitelje.
Predvidene so še nekatere za državljane zelo važne spremembe. Administracije naj bi bilo postopoma manj in za gradnjo bo potrebno le gradbeno dovoljenje in nič več tudi lokacijsko. Določene so stranke v postopku. Stranke so razen investitorja samo še lastnik zemljišč in objektov ter drugih stvarnih pravic na teh nepremičninah v vplivnem območju objekta. Sosedje tako ne bodo več
stranke v postopku. Sojdasjeda-jalci so jasno določeni. Če v 8 ali 30 dneh ne bodo dali soglasja ali njegove zavrnitve, se bo štelo, da je bilo soglasje izdano.
Jože Košnjek
Enajst nagrad šolnikom
V Narodnem muzeju v Ljubljani so v sredo podelili letošnje državne nagrade
na področju šolstva.
Ljubljana - Slavljence, letos jih je 11, sta na prireditvi nagovorila ministrica za šolstvo in šport dr. Lucija Čok, in predsednik države Milan Kučan. Nagrado za življenjsko delo na področju izobraževanja odraslih je prejel tudi dr. Ivan Kejžar, predavatelj na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju.
Dr. Ivana Kej zarja dobro poznajo tisti, ki se ukvarjajo z izobraževanjem v podjetjih. Njegov opus obsega čez sto različnih programov usposabljanja, oblikovanje okoli 9000 rednih in izrednih študentov, 2000 vodilnih na posebnih seminarjih, okoli 270 učbenikov, člankov in raziskav.
Njegovo pedagoško delo na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju o sistemih in organizaciji izobraževanja v podjetjih, o programiranju in metodah izobraževanja je prispevalo k temu, da so podjetja rada zaposlovala diplomante te fakultete v službah, ki se ukvarjajo s človeškimi viri. Praktiki pa ga poznajo iz preteklosti kot
Dr. Ivan Kejžar
pedagoškega svetovalca za izobraževalne centre in predstojnika Centra za funkcionalno izobraževanje pri Visoki šoli za organizacijo dela Kranj, ki je bila svoje čase prava valilnica kadrovskih delavcev in organizatorjev izobraževanja. Dr. Kejžar je vzgojil več gene-
racij andragoških delavcev, ki so v slovenskih podjetjih že veliko pred uradno politiko gojili načela vse-življenjskcga učenja in prispevali, da so slovenska podjetja postala mednarodno uspešna.
D.Z., foto: Gorazd Kavčič
Novinarski ceh na novih poteh
Letošnji študijski dnevi slovenskih novinarjev zagotovo pomenijo pomemben korak pri posodabljanju tematike,
s katero se ukvarja Društvo novinarjev Slovenije.
Izola - Od četrtka do sobote so v hotelu Belvedere pri Izoli potekali letošnji sicer tradicionalni študijski dnevi slovenskih novinarjev, na katerem je novo, pred letom in pol izvoljeno vodstvo stanovske organizacije slovenskih novinarjev odprlo razpravo o nekaterih najpomembnejših vprašanjih novinarjev danes. Sprejet je bil nov Kodeks slovenskih novinarjev, podpisan protokol o sodelovanju s Sindikatom novinarjev Slovenije pri pripravi sprememb kolektivne pogodbe, osrednja tema predavanj in razprav pa je bil položaj novinarstva med kapitalom in avtonomijo.
Začetek gradnje na Obrežju
Ljubljana - Znano je, da bo z vstopom Slovenije v Evropsko uniji) postala naša meja s Hrvaško zunanja meja Evropske unije, na kateri bo veljal poseben red. predpisan v Shengenski pogodbi. Eden od treh glavnin mejnih prehodov bo na Obrežju. Ustrezna pogodba za gradnjo je bila že podpisana, tokratna dela pa bodo vredna 2,9 milijarde tolarjev, izvajalci pa bodo SCT iz Ljubljane, Primorje iz Ajdovščine in CGP iz Novega Mesta. Investitor naložbe je Servis skupnih služb vlade in Družba za avtoceste. Zgrajen bo tudi skoraj kilometer dolg odsek dolenjske avtoceste. Dela se bodo začela takoj, končana pa bodo do sredine prihodnjega leta. J.K.
Približno desetina članov Društva novinarjev Slovenije, ki jih je skupaj več kot 1500, je v četrtek s pooblastili kolegov na skupščini društva soglasno sprejela nova etična pravila - Kodeks slovenskih novinarjev, ki v 27 točkah na sodoben, evropsko primerljiv in jedrnat način opredeljujejo novinarsko delo. Norme novega kodeksa so zbrane v štirih poglavjih: Novinarsko delo, Konflikti interesov. Splošne etične norme in
Pravice novinarjev in razmerja do javnosti, pri čemer je največja novost zagotovo določilo, da mora novinar, ki se znajde v konfliktu interesov, svoj položaj razkriti javnosti. Le na tak način namreč omogoči javnosti objektivnejšo presojo njegove verodostojnosti, to pa je najpomembnejša kvalite ta novinarskega dela. Po dokaj temeljiti seznanitvi s položajem pri pripravi sprememb in dopolnitev kolektivne pogodbe za novinarje
je skupščina tudi soglasno potrdila protokol o strokovnem sodelovanju med novinarskim društvom in sindikatom.
Sicer pa je bila osrednja tema letošnjih študijskih dnevov slovenskih novinarjev položaj novinarstva med kapitalom in avtonomijo, pri čemer so bili novinarji s predavanji gostov iz tujine, Slovenije in svojih kolegov neposredno seznanjeni z izkušnjami, ureditvami in trendi na tem področju. Kaj lahko pomeni mešanje novinarskega dela z oglaševanjem smo slišali na primeru največjega časopisa na zahodni obali ZDA, izvedeli smo. kaj prinaša precejšnja medijska kriza v Švici in kaj pomenijo novi trendi v povezavi / novimi tehnologijami v Nemčiji. Posebej zanimiv in poučen je bil nastop direktorja najhitreje rasto-
če slovenske medijske hiše, ki je sicer v večinski lasti švedskega kapitala - Financ, pri čemer je bila posebej poudarjena nujna dvojna narava medijskih družb, ločevanje poslovnosti od uredništva, spoštovanje avtonomije novinarskega dela in dosledna razmejitev med oglaševanjem in novinarskim delom. Na Slovenskem marsikaj od tega sicer še ni razčiščeno: od tega, da je nejasna lastniška struktura medijev, ki je ponekod celo nezakonita, do tega, da nekdanje pritiske države zamenjujejo pritiski kapitala. Novinarji RTVS so opozarjali, da niso javni uslužbenci, pač pa v službi javnosti, ponekod pa opozarjajo, da so uprave medijev v odnosu do novinarjev ceh) "snele rokavice".
Štefan Žargi, predsednik aktiva novinarjev DNS Gorenjske
Septembra je občina Kranjčanom približala avtobuse mestnega potniškega prometa
Na lokalcih še vedno predvsem
šolarji in upokojenci
Za pridobitev koncesije, ki jo je za mestni potniški promet razpisala kranjska občina, se je prijavila samo Alpetourjeva Potovalna agencija. Njeni lokalci od 1. septembra vozijo na dvanajstih različnih linijah pogosteje in ceneje; enkratna vozovnica stane le 170 tolarjev, z mesečno, kuponsko ali zneskovno vozovnico pa je prevoz še cenejši.
Kranj - Po koncesijski pogodbi, sklenjeni med Alpetourjevo Potovalno agencijo in mestno občino Kranj, občina narekuje, kje in kdaj bodo lokalci vozili pa tudi po kakšni ceni. Prej je bilo treba za enkratno vožnjo z lokalcem odšteti 260 tolarjev, kar je za dva, tri, pet kilometrov dolgo pot vsekakor veliko, več kot stane vožnja z osebnim avtom. Predsednik uprave Alpetourjeve potovalne agencije Janko Knaflič zatrjuje, da tudi ta cena ni bila ekonomska. Trenutna ekonomska cena se suče okrog 310 tolarjev. Razliko med znižano in polno ceno vozovnice poslej po koncesijski pogodbi do neke mere pokriva občina iz svojega proračuna.
Predsednik uprave Alpetourjeve potovalne agencije Janko Knaflič pojasnjuje, da mestni potniški promet pravzaprav nikoli ni bil rentabilen. Ko so očitno dobro situirani delavci z lokalcev začeli presedati v osebne avtomobile, pa se je za mestni promet sploh začelo počasno umiranje. Manj potnikov je pomenilo višjo ceno vozovnice in vzporedno tudi postopno redčenje števila voženj na posameznih lini-
Matevž Fortuna iz Kranja: "Z lokalcem se ne vozim. Imam firmo in sem veliko na poti, tako da brez avta ne bi šlo. Res pa je, da je v Kranju izjemna prometna gneča. Okrog mesta bi morala občina zgraditi več parkirišč. Živim v mestu, kjer nam parkirišča zasedejo drugi. Edina rešitev za Kranj je strožji prometni režim. V mestu bi morali vpeljati tudi manjše lokal-ce."
jah. oboje skupaj pa je z lokalcev odvrnilo še več ljudi.
Skratka, mestni potniški promet je izgubljal pomen, po drugi strani pa seje mesto dušilo v izpušnih plinih osebnih avtomobilov. Kranjčani so od občine zahtevali več parkirišč, po možnosti seveda brezplačnih. Parkirišč v mestu nikoli ne bo dovolj.
Edina rešitev za Kranj je, da posnema druga večja mesta; namesto z avti naj bi se ljudje čim več
Mojca Kopina z Orehka: Delam v Mercatorjevem centru. Z Orehka ne morem priti z lokalcem do Mercatorja. Vozim se z "osmico"; vstopim pred Iskro in izstopim pri plinarni na Primskovem, tako daje pešačenja kar dovolj. Pogrešam neposredno povezavo. Sicer pa je cena prevoza zdaj ugodna. Ne opažam, da bi bilo zadnji mesec na lokalcu kaj več gneče "
vozili z avtobusi mestnega prometa. Zato je občina razpisala in podelila koncesijo.
V mesto pa ne
Za dvanajst linij mestnega potniškega prometa v Kranju je potrebnih najmanj dvanajst vozil in vsaj dvakrat toliko voznikov. Razen treh manjših avtobusov ima Alpetourjeva Potovalna agencija trenutno še stare, velike lokalce.
V treh letih bo morala po koncesijski pogodbi vozni park posodobiti, zamenjati z ekološko neoporečnimi avtobusi. "Malčki", ki so jih kupili za vožnjo skozi staro mestno jedro in lahko sprejmejo 25 ljudi, so premajhni, čeprav jih je podjetje - potem ko je ideja o vožnjah skozi mesto žalostno zamrla - vključilo med lokalce.
"Na bolj zasedenih linijah bomo vsekakor potrebovali velike avtobuse, ki sprejmejo do 80 potnikov, na drugih pa pridejo v poštev avtobusi za vsaj 40 potnikov. Ponudba teh je skromna, prav zdaj iščemo izdelovalca," je povedal Janko Knaflič.
Sicer pa od 1. septembra avtobusi kranjskega mestnega prometa vozijo po nekoliko spremenjenih poteh in spet pogosteje, kot so vozili pred tem. Že od aprila, ko so na Primskovem odprli Mercator-jev center, je "devetica" z glavne avtobusne postaje krenila mimo olimpijskega bazena do Mercatorja in prek Planine skozi mestno jedro nazaj. Zdaj skozi mesto zaradi medijskih kritik ne vozi več, ali je bila opustitev res upravičena, pa je glede na številna druga vozila, tudi povsem neekološke tovornjake, ki se "sprehajajo" po mestu, seveda vprašanje za resen razmislek.
"Mestni promet smo si ogledali v več evropskih mestih. V Beljaku, denimo, ki ima center povsem zaprt za promet, avtobus zelo lepo teče; ljudje se vozijo zastonj, kupujejo v trgovinah, avtobus prihaja vsakih deset minut, ves dan, od ponedeljka do sobote do treh popolne. Mi imamo dovoljenje za vožnje skozi stari del Kranja, imamo daljince, avtobuse, ki ne smrdijo in niso hrupni, kljub temu pa nekatere očitno zelo motjjo..."
V Prebačevem pristavili lonček
Že pred spremembo linij in voznih redov mestnih avtobusov so v Alpetourjevi Potovalni agenciji povabili ljudi k skupnemu oblikovanju, saj želijo, da bi jim lokalce res čim bolj približali. V začetku leta so izvedli telefonsko anketo, v kateri je sodelovalo približno 600 Kranjčanov. Veliko pobud na žalost niso dobili, še vedno pa so pripravljeni upoštevati dobronamerna mnenja tako o sedanjih linijah kot voznih redih.
V ugodnosti mestnega potniškega prometa so že vključili naselje Hrastje, ki bo po novem del kranjske občine. "Med potniki s Pre-bačevega, ki ostajajo v občini Šenčur, prav tako pa se vozijo z "enico", je bilo zaradi višje cene vozovnice kot jo plačujejo Hraš-čani, precej nezadovoljstva," pravi Janko Knaflič. "Z občino
Šenčur smo se uspeli dogovoriti, da bo tudi za potnike s Prebače-vega ceno vozovnice subvencionirala občina."
Vrnili, kar so pet let redčili
Hkrati s spremembami na posameznih program so v Alpetourjevi Potovalni agencijami 1. septembra spremenili tudi vozne rede oziroma intervale, v katerih vozijo lokalci. "Kar smo pet let zaradi nerentabilnosti redčili, smo zdaj vrnili," pravi Janko Knaflič.
Koordinator voznih redov Vili Čimžar pa spremembe nekoliko podrobneje pojasnjuje. "Enica", ki vozi od Globusa na Primsko-vo, Planino, v Hrastje in Trboje, starta vsake pol ure, ves dan. "Dvojka", ki gre od Globusa na Primskovo in Planino, od tam pa v Stražišče, prav tako vozi na pol ure, vendar le v konicah, vmes na eno uro. "Trojka", ki pelje v na-
Suzana Škofic z Mlake: "Sem dijakinja, v šolo v Kranj se vozim z lokalcem. Imam mesečno vozovnico, ki jo včasih izkoristim tudi za kakšno drugo linijo. Zveza s Kranjem je dobra, lokalec vozi vsake pol ure. Gneča je predvsem ob pol osmih zjutraj in ob pol dveh popoldne, ko so na lokalcu tudi osnovnošolci."
Marinka Pezdir s Kokrice: "Z lokalcem sem se precej vozila poleti, ko smo bili doma brez avta, peš pa je vendarle nekoliko predaleč. Poleti, ko so šole zaprte, so bile zveze obupne, tako da sem popoldne večkrat morala domov peš iz Kranja. Nazadnje sem se odločila kar za kolo, parkirala sem ga pri policiji. Vem, da v tujini bolj spodbujajo mestne prevoze, da so povezave boljše in cene ugodne."
sprotni smeri, ima enak interval, vendar pa po pol četrti popoldne zavije v garažo. "Štirica" od Zgornjih Bitenj do Struževega je svojo pot precej podaljšala, saj potnike pobira tudi pri nekdanji puškami. Vozi vsako uro, od pol šestih zjutraj do pol štirih popol-
Kranjski lokalci so kljub dopolnjenim linijam, pogostejšim vožnjam in sprejemljivi ceni še naprej bolj ali manj prazni. Koncesionar, Alpetourjeva Potovalna agencija, pričakuje, da se bodo potniki postopno vrnili v dveh, treh letih, dotlej mora po kompenzacijski pogodbi z občino tudi posodobiti vozni park. V mestni promet bo vpeljal ekološko čiste avtobuse dveh različnih velikosti, in sicer za 80 in 40 potnikov.
dne. V Struževo domala zastonj, saj so Struževčani sila redki potniki na lokalcu.
"Petica" pelje vsako uro od Globusa na Primskovo, v Britof in na Kokrico, v konicah pa pobere potnike tudi na Suhi in Rupi. Enako "šestica", ki vozi v naasprotni smeri. "Sedmica" Globus-Kokrica-Bobovek-Mlaka vozi na pol ure v konicah, sicer na eno uro. "Osmica" vozi na Orehek, v Drulovko in na Breg vsako uro, že prej omenjena "devetica", nastala z odprtjem Mercatorja, prav tako vozi na eno uro, tudi "desetico" na delavski progi do Iskre Emeco in Planike smo že omenili, vozi po dvakrat v konicah. Delavska je tudi "enajstica" Predoslje-Iskra Eme-co-Planika, enkrat pelje zjutraj, popoldne nazaj.
Pa še nekaj besed o zadnji, "dvanajstici", ki gre do Besnice, Podblice in Jamnika in nazaj. Staremu voznemu redu so v Alpetourjevi Potovalni agenciji dodali dva popoldanska odhoda. Mestne cene 170 tolarjev pa veljajo le do Zgornje Besnice, saj gre za kombinirano linijo.
Zajezili upad potnikov, novih še ni
Od 1. septembra je minil komaj dober mesec dni. V Alpetourjevi potovalni agenciji kot izvajalcu mestnega potniškega prometa točnih podatkov o septembrskem številu potnikov prejšnji teden še niso imeli, ocenjujejo pa, da so s spremenjenimi progami, pogostejšimi in cenejšimi vožnjami za zdaj uspeli zajeziti nadaljnji upad.
"Vsako leto smo v mestnem prometu zabeležili približno 15-odstotno zmanjšanje števila potnikov. Septembra smo, primerjano z lanskim septembrom, obdržali enako število potnikov, kar daje upanje, da se bodo postopno, morda v treh, štirih letih, lokalci spet napolnili," meni predsednik uprave Janko Knaflič.
Vili Čimžar pa dodaja, da so pomembne novosti tudi v plačevanju voženj z mestnimi avtobusi. "Najdražji načinje plačevanje v avtobusu, kjer stane vozovnica 170 tolarjev, vsi drugi načini so cenejši." Zelo ugodne so mesečne vozovnice, ki stanejo
Srečko Petek s Primskovega, voznik lokalca: "Vozim v Stražišče. Za zdaj še ne opažam, da bi se z lokalcem vozilo več ljudi. Tisti, ki so se doslej, se tudi zdaj. To so predvsem šolarji in upokojenci, medtem ko delavcev ni. Od 1. septembra pelje lokalec vsake pol ure, vozovnica je bistveno cenejša, tako da bi se verjetno marsikomu bolj splačalo sesti na avtobus kot v avto."
za dijake, študente in upokojence 4675 tolarjev, za druge potnike 5780 tolarjev. Uporabne so na kateri koli progi mestnega prometa. Kuponske vozovnice so vezane na relacijo in imajo komercialne popuste, cena za posamezno vožnjo pa je odvisna od "količine" vozovnice. Dijaška in študentska vozovnica z do 40 vožnjami, denimo, stane enkratno vožnjo le 138 tolarjev. Zneskovna vozovnica oziroma gotovinska kartica pa je v avtobusnem prometu relativna novost, podobna telefonski kartici. Potnik na kartico "naloži" določen znesek, vsaka vožnja se z nje odšteva. Uporabna je na vseh avtobusih, ne le mestnih. In še pomembna ugodnost, s katero v Alpetourjevi Potovalni agenciji prav tako skušajo spodbuditi potnike, da bi na avtobusih čim manj plačevali z gotovino; prestopanje z enega lokalca na drugega je mogoče z vsemi vrstami vozovnic, razen z vozovnico za enkratno vožnjo.
Povezava z železniško postajo
Lokalci s številkami 2, 3, 4 in 8 peljejo tudi na železniško postajo
v Kranju. Janko Knaflič sicer pravi, da potnikov, ki bi tam izstopali ali vstopali, ni dosti, se pa ogreva za dogovor s Slovenskimi železnicami, s katerim bi, vsaj za dijake in študente, prišli do enovite vozovnice.
Ugotavlja, da so šolarji, ki se vozijo z vlakom, v bistveno boljšem položaju od vrstnikov, ki se vozijo z avtobusi, saj je železniška karta zaradi državne subvencije lahko cenejša od avtobusne. Za dijake in študente bi morala država subvencionirati tudi avtobusni promet. "To je problem, ki ga izpostavljajo tudi dijaki in študenti."
Helena Jelovčan, foto: Gorazd Kavčič
HiWMGLAS'
Odgovorna urednica
Marija Volčjak
Namestnika odgovorne urednice
Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj, Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci Matjaž Gregorič, Renata Škrjanc, Simon Šubic fotografija
Tina Doki, Gorazd Kavčič lektoriranje
Marjeta Vozlič
GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je pottednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Redna priloga naročniških izvodov zadnji torek v mesecu je Gregor. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, telefax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure, sreda do 17. ure. Naročnine: trimesečni obračun - individualni naročniki (fizične osebe - občani) imajo 20 % popusta. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 80 evrov: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8.5 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: 160 SIT (14 HRK za prodajo na Hrvaškem).
Odprli prenovljeno skavtsko hišo Sr^I^!tl^llufinl
V nedeljo je Skavtska skupina Škofja Loka 2 odprla prenovljeno hišo v Stari Loki. Obnove so se lotili junija, dela pa
zaključili tik pred začetkom odprtja.
Škofja Loka - Hišo je dala v uporabo župnija Stara Loka, ki je bila prej 10 let prazna, prej pa je v njej živela Stirnova mama. Skavti so v celoti sami obnovili močno načeto hišo, pomagali pa so tudi otroci. Vseskozi je delalo vsaj pet članov skavtske družine, ki jih je danes že 32. Prihajajo iz Reteč, Godešič, Senice, Strmice in Škofje Loke.
igrivega projekta, v katerem so se malčki ob sodelovanju staršev in vzgojiteljic učili zdravega načina življenja. V četrtek smo se jim pridružili na bogati tržnici, polni zelenjave, gozdnih sadežev in dobrih posladkov. Kupovali smo kar z gumbki.
V nedeljo je bil ob 10.30 uri blagoslov hiše, slovesno odprtje pa so podprli s himno in zastavami. Na odprtje so prišli še skavti iz Železnikov in Slovenske Bistrice, taborniki, starši in prijatelji. Na odprtje so prišli še predstavniki sponzorjev Color, Avtoservisa Paulus, Občine Škofja Loka in Pleskarstva Strojan. Pogostili so jih z. domačim pecivom ter pripravili predstavitev njihovega dela -tako na hiši kot skavtov.
Skavti so obnovili zunanji omet, popravili "cokl", notranje prostore, frčade, dimnik, pobrusili in pobarvali okna, zamenjali notra-
nji pod, pobarvali stene. Uredili so tudi okolici, posejali travo in uredili kolesarnico za potrebe župnijske mladine. Hiša je bila sezidana že leta 1825 kot pritlična hiša. Bila je v lasti opernega pevca Jožeta Gostiča od leta 1937 do 1954. Rojen je bil na Homcu leta 1900, konzervatorij je končal v Ljubljani in se izpopolnjeval na Dunaju. Leta 1929 je premierno nastopil v Ljubljani, kjer je pel do odhoda v Zagreb leta 1937. Bil je član Dunajske državne opere, odličen dramski tenorist in igralec.
Boštjan Bogataj
Z Urevcem v Nepal
Lesce - Krajevna skupnost Lesce vabi krajanke in krajane na ogled diapozitivov Rada Urevca, direktorja Kampa Šobec, ki bo obiskovalce z besedo in sliko popeljal na treking v Nepal. Predavanje bo v petek, 18. oktobra, ob 19.30 v zgornji dvorani družbenega centra v Lescah. Jesenski večeri so vedno daljši in taka srečanja jih lahko popestrijo, so zapisali v vabilu. J.K.
Športni park Vir
Domžale - V krajevni skupnosti Toma Brejca na Viru so konec tedna odprli nove športno-rekreacijske objekte in otroško igrišče. Park so začeli urejati že pred desetimi leti. Takrat so s krajevnim samoprispevkom uredili večji športni objekt, ploščad, nogometno igrišče in stezo za tek že drn in strn. Zaradi denacionalizacijskega postopka pa naprav na celotnem območju niso uspeli zgraditi. Potem pa jim je pri zapletih pri zemljišču pomagala občina Domžale, v krajevni skupnosti pa so dela nadaljevali z denarjem komunalnega prispevka. Občina pa je potem primaknila k celotni ureditvi športnega objekta in otroškega igrišča še dobrih dvajset milijonov tolarjev. A.Z.
Zdrav način življenja je pomemben za vse. To sicer vemo vsi, vendar je od nas odvisno, koliko se tega zavedamo in koliko to upoštevamo v vsakdanjem življenju. Od nas odraslih pa so odvisni tudi otroci, zato se je ob hitrem tempu življenja potrebno vedno znova spomniti na navade, ki vodijo k zdravju in zadovoljstvu. Ob tednu otroka so vzgojiteljice vrtca Kekec v Kranju posvetile velik del zdravemu načinu življenja, v katerega so bili preko otrok vključeni tudi starši. Ves teden so se učili o zdravi prehrani, zdravilni moči sadja, zelenjave in zelišč, telovadili in izvajali ostale športne aktivnosti, imeli likovne delavnice, peli, plesali, se igrali z lutkami, se učili o zobni higieni, o življenju, povezanem z naravo in še kaj. K sodelovanju so povabili tudi bivše varovance, stare starše, bratce in sestrice. Na tržnic je bilo zelo pestro. Mizice so se kar šibile od različne zelenjave, kijih Zemlja jeseni podari obilo. Otroci so se pri nakupu in podaji menjavali kar sami. Tehtali sojo, izbirali, svetovali in znali povedati, za kaj je kakšna zelenjava dobra. Dobili so tudi občutek za mero, "tržni" jezik pa jim je dobro tekel. Po dobrem nakupu se je prilegel tudi kozarček domačega čaja, pest kuhanega kostanja in košček jabolčnega zavitka. Katja Dolenc
Uspeli na razpisu programa Phare
Z uspehom na razpisu Phare Ljudska univerza Škofja Loka danes predstavlja program Izboljšave sisteme
socialnega varstva, nege in oskrbe starejših v regiji.
Škofja Loka - Število starejših in bolnih, ki bodo potrebovali nego in oskrbo se bo v prihodnjih letih znatno povečalo. To kaže demografsko gibanje starejšega prebivalstva, kajti število prebivalcev starih 65 let in več bo na vsakih pet let naraščalo za 10 odstotkov. Za območje Upravne enote Škofja Loka velja, da je prebivalstvo staro, saj je kar 13 odstotkov prebivalstva starejšega od 65 let.
Ljudska univerza Škofja Loka se je lani prijavila na več razpisov za sofinanciranje evropskih projektov. Uspeli so na razpisu programa PHARE CBC, in sicer skupaj s partnerji iz škofjeloške regije in avstrijske Štajerske z enoletnim projektom "Izboljšave sistema socialnega varstva, nege in oskrbe starejših in bolnih ter njihovih pogojev življenja in bivanja v prekomejni regiji".
Matej Polajnar iz LU Škofja Loka je povedal, da se sistem lahko dolgoročno izboljša samo s sodelovanjem med izobraževalno institucijo, ki bo skrbela za razvoj kakovostnih izobraževalnih programov ter delodajalcem, ki bo nudil kakovostno delovno prakso in jih kasneje tudi zaposlil. Dodatno prednost daje projektu sodelovanje z institucijami iz Avstrije. Cilj projekta je namenjen sta-
rejšim in bolnim, brezposelnim in zaposlenim na področju nege in oskrbe starejših in bolnih. Vsaka od ciljnih skupin se bo lahko aktivno udeležila v projektu: brezposelne bodo seznanili s pričakovanim povpraševanjem po tovrstni delovnih sili ter jih seznanili z naravo dela. Že zaposleni pa bodo skozi projekt prišli do novih znanj. Eden od ciljev je tudi skupen razvoj programa za poklicno kvalifikacijo Oskrbovalec na domu. Matej Polajnar: "V okviru projekta bo prišlo do delovnega srečanja med partnerskimi organizacijami v Škofji Loki in v Mu-reeku. Predstavili bomo institucije na obeh straneh meje, razdelili
naloge pri organizaciji konference (ta bo januarja 2003 v Škofji Loki, op.p.) ter skušali razviti nov program za poklicno kvalifikacijo Oskrbovalec na domu." Na mednarodni konferenci naj bi predvidoma sodelovali predavatelji Visoke šole za zdravstvo, Visoke šole za socialno delo, predstavniki Zveze društev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov ter predstavnika podjetja i-care in Faschschule tur Altenpflege iz Nemčije. Več informacij bo podanih tudi danes na predstavitvi projekta, v prostorih Ljudske univerze Škofja Loka (bivša vojašnica), in sicer ob 17. uri.
Boštjan Bogataj
Piroliza kuri v novem kotlu   Vseživljenjsko učenje v Škofji Loki
Občina bo budno spremljala dogajanja zaradi onesnaževanja ozračja na Duplici.
Kamnik - Sredi minulega tedna so v Pirolizi na Duplici poskusno zakurili nov kotel Omnikal, v katerem naj bi poslej kurili izključno ostanke naravnega lesa in ne tistih, ki vsebujejo ostanke že uporabljenega lesa oziroma deponij. S tem naj bi se nevzdržne razmere zaradi onesnaženega ozračja na območju Duplice uredile, nezadovoljstvo pa pomirilo.
Vendar pa je poskusni zagon kotla v trenutku povzročil jezo, saj je prav takrat zasedal na zadnji seji v tem mandatu tudi občinski svet občine Kamnik. Le-ta je imel na dnevnem redu tudi poročilo odbora, ki je pripravil ugotovitve in predloge za učinkovitejše ukrepanje na področju varovanja okolja. Najpomembnejša sklepa, ki so ju sprejeli na seji sta potem bila, naj župan od podjetja Piroliza za-
hteva zagotovila v obliki predštu-dij in izračunov oziroma ustrezne projektne dokumentacije, da bodo v kotlu kurili izključno lesne ostanke naravnega lesa. Če pa Piroliza ne bo predložila predštudij in izračunov, takšna naložba po predlogu odbora na Duplici ni sprejemljiva za okolico.
Odločna je bila tudi zahteva, da mora investitor za obvezna rekonstrukcij ska dela na energetski napravi predhodno pridobiti tudi vsa potrebna dovoljenja v skladu z določili zakona o graditvi objektov. Odbor pa je tudi predlagal, naj občina pospeši sprejem prostorskih aktov za zazidalno območje, na katerem je nekdanja Stolova kotlarna. Odbor bo še naprej nadzoroval delovanje kotlarne in opozarjal občinske in inšpekcijske službe na morebitne nepravilnosti.
Kar pregreto razpoloženje v tem delu občine Kamnik zaradi onesnaženega ozračja in težav, ki se vlečejo kot jara kača, seje pokazalo med sejo, ko so izvedeli, da na Duplici v kotlu spet kurijo. Pa se je potem izkazalo, da je obratovalno dovoljenje pogojeno s predhodnimi meritvami, ki lahko trajajo do 15. oktobra. To je na seji povedal tudi predstavnik Pirolize Marjan Stanič in opozoril svetnike, naj vendarle pustijo, da o delovanju ali zaprtju Pirolize odločajo pooblaščeni državni organi in ustanove. Pred tem so namreč nekateri predlagali, da bi župana pooblastili, naj po potrebi doseže zaprtje kotlarne. Temu pa je oporekal tudi svetnik Janez Stražar in poudaril, da ne sme prevladati zakon ulice.
Andrej Žalar
Od 14. do 20. oktobra bo v Škofji Loki Teden vseživljenjskega učenja. 40 izvajalcev programa je pripravilo več kot 50 prireditev. Osrednji dan bo 19. oktobra.
Škofja Loka - V torek so v Škofji Loki predstavili program in namen Tedna vseživljenjskega učenja, ki bo že sedmič potekalo po vsej Sloveniji tretji teden oktobra. Teden vseživljenjskega učenja je razmeroma hitro postal vseslovenski dogodek, praznik učenja, v katerem sodelujejo številne organizacije. Leta 1996 se je s projektom začelo v okviru Leta vseživljenjskega učenja.
Tokratne predstavitve se je udeležila tudi mag. Zvonka Pangerc Pahernik iz Andragoškega centra Slovenije. "Formalni izobrazbi ne more nihče uiti, vendar to ne sme pomeniti konec izobraževanja, saj današnji čas zahteva nenehno izpopolnjevanje. Ravno to želimo promovirati," je povedala Paher-nikova. Prireditve ob Tednu vseživljenjskega okolja so le vrh dela centra, ki se s projektom izobraževanja odraslih ukvarja vse leto. Dosedanji rezultati so spodbudni
tudi v mednarodnem merilu. Na začetku je sodelovalo komaj 60 izvajalcev, danes jih je 600. Na začetku je bilo 500 prireditev, medtem ko sijih za letošnji teden našteli 3000. Končni cilj Andragoškega centra je vseživljenjsko izobraževanje vseh Slovencev. Letos so koordinacijo med izvajalci v Škofji Loki prevzeli na Ljudski univerzi Škofja Loka. "Večino dela je v prejšnjih letih opravil Jurij Svoljšak, tako da smo letos pridobili le nekaj novih
Zadnja seja tudi najdaljša Ekonomska gimnazija se seli čez dve leti
Dolgoročni plan, predšolska vzgoja, varovanje okolja
Kamnik - Nobena od dosedanjih 30. sej občinskega sveta občine Kamnik v štiriletnem mandatu, ni bila tako obsežna in časovno tako dolga, kot zadnja 31. seja v sredo. Kar 20 točk je obsegal dnevni red, ki ga je predložil župan Anton T. Smolnikar, seja pa je trajala polnih devet ur s krajšimi odmori. Bila pa ni le najdaljša in najobsežnejša seja v tem mandatu, pač pa bi lahko že samo zaradi treh točk ocenili, da je bila tudi nadvse pomembna in vsebinsko bogata. Po nekajletnih pri zadevanjih, lahko bi rekli, da kar v celotnem mandatu, je občinski upravi namreč uspelo predložiti v obravnavo in sprejem spremembe dolgoročnega prostorskega plana, ki je nedvomno eden najpomembnejših dokumentov za občino in njeno dogajanje ter razvoj v prihodnje. Sicer pa je bila to točka.
ki jo velja tudi posebej predstaviti v prihodnje.
Druga prav tako zelo pomembna točka je bila razprava in sklepanje o predšolski vzgoji in povečanju zmogljivosti v občini Kamnik v prihodnje. Trije projekti so bili predstavljeni, vendar so se na zadnji seji, kljub izredno pereči problematiki sicer v občini, odločili, da bo občinski svet (že v novi sestavi) seveda o tem razpravljal prednostno na eni prihodnjih sej, ko bo obravnaval tudi finančni elaborat.
Zadnja točka pa je temeljito predstavila okoljevarstveno problematiko iz onesnaženost, ki jo povzroča Piroliza na Duplici. Od bor in občinski svet sta sprejela več sklepov, podrobno o problematiki, ki že nekaj let razburja občane na Duplici, pa v prihodnje. Andrej Žalar
Letos bo ministrstvo za šolstvo, znanost in šport pridobilo načrte, nakar se bo gradnja na Zlatem polju začela. Vredna bo 1,7 milijarde tolarjev
Kranj - Zagotovilo je kranjski podžupan Štefan Kadoič s sodelav ei dobil pred dnevi na pogovoru z državnim sekretarjem v minis trstvu za šolstvo, znanost in šport Hermanom Tomažičem v Kra nju. Prvenstveni namen sestanka je bil namreč izmenjava infor maci j o načrtih razvoja srednjega šolstva, za katerega je neposred no odgovorna država, beseda pa je nanesla tudi na osnovne šole.
Kranjčani so dobili potrditev za rešitve, ki so že lep čas v zraku. Predvsem jih je zanimalo, kdaj namerava ministrstvo na Zlatem polju, kjer je mestna občina zagotovila komunalno opremljeno zemljišče, vendarle začeti gradili ekonomsko gimnazijo. Kot so zvedeli, projekt predvideva 24-oddelčno šolo s telovadnico, v kateri bi začeli pouk čez. dve leti, torej v šolskem letu 2(X)4/2()()5. Investicija je ocenjena na 1,7 milijarde tolarjev. Nove prostore pa bo dobila tudi srednja biotehnična šola v Strahinju v nakelski občini. Stavba srednje tekstilne, obutvene
in gumarske šole že nekaj časa prerašča v šolski center srednjih šol, preobrazba se bo še nadaljevala. Tu bodo svoje mesto dobili tudi preostali programi sedanje srednje ekonomske šole. morda tudi programi srednje trgovske šole in morebitni novi programi.
Sogovorniki so se strinjali, da hodo spremembe zahtevale gradbene posege tako v izobraževalni kol športni del stavbe. Herman Tomažič je povedal, da priprave že tečejo, denar pa je tudi zagotovljen. Izpraznjeni prostori seda nje srednje ekonomske šole pri Prešernovem gaju bodo vrnjeni
osnovnemu šolstvu. S tem se bo lahko razbremenila osnovna šola Simona Jenka, ki v tem šolskem letu kljub ogromnim organizacijskim in drugim težavam prvič dela v eni izmeni. Kranjčani so državnemu sekretarju povedali, da je nujna tudi obnova Jenkove podružnične šole v Goricah, ki je statično problematična, zato mestna občina Kranj pričakuje uvrstitev obnove te šole v program obnove ministrstva v prihodnjem letu.
V zvezi z gradbeno šolo in njenimi programi na ministrstvu še niso sprejeli dokončnih odločitev, je povedal Herman Tomažič. Zagotovil pa je, da priprave na gradnjo študentskega stolpiča na Zlatem Polju nemoteno tečejo in da bo ministrstvi) vse obveznosti iz preteklosti korektno izpolnilo.
Helena Jelovčan
izvajalcev," je povedala Tanja Av-man iz LU Škofja Loka.
V nadaljevanju so se predstavili posamezni izvajalci. Srednja šola za strojništvo se je v preteklih letih ubadala z upadom vpisa, medtem ko letos prvič beležijo porast. Dobro sodelujejo s kadrovskimi službami podjetij, vendar opažajo zelo malo slušateljev, ki bi se odločili za vpis v celotno izobraževanje - večina jih le dokončuje. Izobražujejo od 2. do 6. stopnje. Letos se prvič vključuje tudi Glasbena šola Škofja Loka. V gradu se bodo predstavili Puštalci z likovnim ustvarjanjem hkrati z njihovimi glasbenimi učenci. Loški muzej največjo pozornost namenja najmlajšim obiskovalcem, vendar so dejavnosti namenjene različnim starostnim skupinam. Za letošnjo temo so izbrali kaligrafska delavnico - Škofjeloški rokopis iz leta 1466.
Društvo Joga v vsakdanjem življenju ima danes več kot 180 privržencev, ki bodo predstavili jogo in njen pomen. Izobraževalni center Freising, ki sodeluje že šest let, bodo predstavili Borzo znanja ter predstavili kreativne delavnice, študijske krožke, seminarje, jezikovne tečaje in podobno. Tudi Gimnazija Škofja Loka bo sodelovala s predstavitvijo prostovoljnega dela 56-tih dijakinj, ki sodelujejo v 17. ustanovah. Tudi Čebelarsko društvo Škofja Loka, ki ima 105 članov in ima 2500 gospodarskih panjev - predstavili bodo pomen čebelarjenja za gospodarstvo in za skladnost narave. Društvo Sožitje ima več kot 35 let dolge izkušnje na področju združevanja duševno prizadetih otrok. Prikazali bodo izdelke vzgojni zavodov, hkrati pa bodo ozaveščali ljudi. Tudi koordinator Ljudska univerza bo predstavila vse oblike izobraževanja, tako formalno kol neformalno. Prireditev je veliko, tako da bo vsakdo lahko našel ne kaj za sebe.      Boštjan Bogataj
w w 1 KULTURA / kavka@g-glas.si
V spomin akademskemu slikarju Jaki Torkarju (1932 - 2002)
Vrnjen dolg velikemu umetniku
V Kosovi graščini na Jesenicah je bila v četrtek odprta spominska retrospektivna razstava likovnih del februarja letos umrlega akademskega slikarja Jake Torkarja. Ob tem še
predstavitev umetnikove monografije in odkritje njegovega doprsnega kipa, avtorja Evgena Guština.
Jesenice - Množica ljudi zbrana na odprtju razstave, kakih štirideset obiskovalcev je ob prenapolnjeni galeriji Kosove graščine ostalo pred njenimi vrati, na najlepši način govori o priljubljenosti akademskega slikarja Jake Torkarja med gorenjskimi ljubitelji likovne umetnosti. Retrospektivna spominska razstava, ki obsega približno 50 Torkarjevih del ustvarjenih v več kot petdesetih letih, pa je odlična priložnost spoznati tudi njegovo umetniško veličino. K razstavi so v Gornjesavskem muzeju pripravili še lično monografijo o umetniku, ob tej priložnosti pa so v osrednjem prostoru Kosove graščine odkrili še umetnikov doprsni kip, ki ga je izdelal njegov učenec Evgen Guštin.
Kot je povedal urednik monografije in organizator razstave Tone Konobelj iz Gornjesavske-ga muzeja, sta obsežen projekt ob približevanju njegove sedemdesetletnice zadnje tri leta načrtovala
skupaj z umetnikom. Še preden pa je Jaka Torkar, priznani slikar, grafik, ilustrator, kaligraf, oblikovalec, kartograf, kipar in meda-ljer, hkrati pa učitelj mnogih ljubiteljskih umetnikov gornjesavske-
ga konca, uspel realizirati pregledno razstavo svojega bogatega umetniškega opusa, ga je žal prehitela smrt. "Jaka Torkar si preprosto ni uspel vzeti časa za to, saj je veliko slikal po naročilu. Jaz pa sem imel veliko željo predstaviti njegov umetniški cikel, skozi katerega bi lahko začutili predvsem njegovo umetniško dušo, ki pri naročilih morda ni bila tako izrazita," razmišlja Konobelj. Lani je Gornjesavski muzej projekt prijavil na Ministrstvu za kulturo in občini Jesenice, ki sta tako tudi v največji meri finančno pokrila razstavo in izdelavo monografije. Zal pa je slikar
lani okrog novega leta zašel v zdravstveno krizo in 9. februarja umrl. Evidentiranje del in priprava izbora za razstavo je avtorju lete tako povzročilo kar nekaj težav, saj gre za izredno obsežen opus več kot 2000 del. Torkar je bil namreč zelo ustvarjalen avtor, na leto je naredil med 50 in 60 slik in kipov. "Seznam del je tako dokončala njegova hči Katarina Torkar - Papež, ki nam je na voljo dala tudi njegov dnevnik, iz katerega smo nekaj citatov vključili tudi v monografijo." Evidentirati so uspeli dobro polovico, okrog 1000 del, kar je uspeh, glede na to, da se njegova
Foto miniature prvič na ogled
Kranj - S slavnostnim odprtjem in podelitvijo nagrad prve Mednarodne razstave fotografij miniatur Kranj 2002 v Prešernovem gledališču je Kranj za nekaj časa postal center foto miniatur, ki so pri nas na ogled prvič. Pestra mednarodna udeležba ponuja v Galeriji Mestne hiše zanimiv izbor fotografij na prosto temo in temo voda.
Velik dogodek za Gorenjsko, za Kranj, predvsem pa za ljubitelje fotografije. Po vztrajnem delu Fotografskega društva Janez Puhar iz Kranja, ob sodelovanju s Fotografsko zvezo Slovenije, Mednarodno zvezo fotografske umetnosti ter ob pomoči Mestne občine Kranj, so fotominiature prvič na ogled tudi v mestu, ki ima v Sloveniji najstarejšo fotografsko tradicijo. Tu se je 1814 rodil Janez Puhar, prvi slovenski fotograf, ki je izumil fotografijo na stekleni plošči in je za svoj izum natančno pred 150 leti prejel diplomo francoske akademije. Decembra 1910 leta je bilo pri "Starem Mavru" ustanovljeno prvo slovensko društvo fotografov amaterjev, med fotografi kasnejših generacij, pa se je oblikovalo več slovenskih avtorjev. Župan Mohor Bogataj je kot predsednik častnega odbora prve mednarodne razstave Miniature 2002 v uvodnem delu omenil, da so poizkusi izdelave foto-miniatur stari manj kot dve leti.
prva razstava v Kranju pa je bila lani aprila. "Izbira motivov za mali format, v primerjavi z velikim formatom zahteva od avtorja še več truda glede doseganja enostavnosti sporočila, usklajenosti barv in čistosti motiva." Upa tudi. da bo ta razstava postala bienalna, da bi tako ob bienali razstavi "Pokrajina" imeli v Kranju vsako leto razstavo fotografij najvišjega kakovostnega razreda. Več kot 1400 zanimivih fotografij 230 avtorjev iz 22 držav, je bilo za društvo po eni strani veliko priznanje, po drugi pa še večja obveza, je dejal Vasja Doberlet, predsednik fotografskega društva Janez Puhar Kranj, a kljub temu so bile nagrade podeljene. Nagrade na temo "Voda" so prejeli: Dajana Čok (Slovenija) - zlata medalja FIAP, Hrvoje Petrič (Hrvaška) - srebrna medalja FIAP, Vitaliv Butvrin (Litva) - bronasta medalja FIAP, Drago Vuica (Slovenija) -zlata medalja FZS, Robert Kobal (Slovenija) - srebrna medalja
FZS, Simon Strnad (Slovenija) -bronasta medalja FZ£, častne trakove FIAP Olav Hagedorn (Nizozemska), Zvonimir Ištvan (Hrvaška), Janez Kosmač, Ambrož Perne in Niko Sladic (Slovenija), posebno nagrado žirije pa Simon Strnad (Slovenija). Nagrade na temo "Prosto" so prejeli: Algi-mantas Maskoliunas (Litva) - zlata medalja FIAP, Jurij Kurillo (Slovenija) - srebrna medalja FIAP, Vlado Kraljic (Slovenija) -bronasta medalja FIAP, Huynh Minh Tri (Vietnam) - zlata meda-
lja FZS, Johann Majer (Avstrija) -srebrna medalja FZS, Nguyen Thu Tinh (Vietnam) - bronasta medalja FZS, častne trakove Vasja Doberlet, Robert Kobal, Amalija Zaplotnik (Slovenija), Olav Hagedorn (Nizozenska), Walter Kump (Avstrija), posebno nagrado žirije pa so prejeli Michel Chauvin (Francija), Jurij Kurillo (Slovenija) in Roman Semen (Ukrajina).
foto:
Katja Dolenc, Gorazd Kavčič
Zvenenje v glavi že v kinematografih
Vsi smo enaki, samo pujsi so bolj
Kranj - Prejšnji teden so se po slovenskih kinematografih vrstile premierne projekcije novega slovenskega filma Zvenenje v glavi, režiserja Andreja Košaka, ki se po uspešnem prvencu Outsider po šestih letih predstavlja s filmsko upodobitvijo s Kresnikom nagrajenega istoimenskega romana Draga Jančarja. Del filmske ekipe se je v kinu Center predstavil tudi kranjski publiki.
Na kranjski premieri so se predstavili: (z leve) Uroš Potočnik, Primož Petkovšek - Petko, Rasto Tepina, Janez Javh (izvršni producent), Jernej Šugman, Andrej Kosak in Petre Arsovski. Manjkajo: Ksenija Mišic, Ivo Godnič, Vlado Novak, Radko Polič, Vasilij Polič, Bogdan Diklić...
Zgodba filma sega v leto 1970, V čas svetovnega prvenstva v košarki v Ljubljani. Centralni zapor i-ivada. Kljub dogovoru, da zaporo*! imajo dovoljenje za ogled 11 nalne tekme Jugoslavija : ZDA, se ta zaradi provokacij paznikov izjalovi. Zaporniki se uprejo, vodstvu zapora postavijo svoje zahte-
k'C i C,Ula mcd ni'mi- /opornik Kc-ber (igra     Jernej §ugman)
zahteva ponovitev tekme. Pogajanja zapornikov se izjalovijo in
vodstvo zapornikov postane slabša kot prejšnja oblast zapora. Ke-ber se med dogajanjem spominja lepih trenutkov s svojo edino ljubeznijo Leonco (Ksenija Mišic), ki ji na kratkih počitnicah pove tudi zgodbo o judovskem uporu, o Masadi, ki se konča s kolektivnim samomorom. Upor propade, Kcbcr pa ostaja pri svoji zahtevi - tekma Jugoslavija : ZDA. Poanta je Orvvelovska: Vsaka nova oblast je lahko še bolj kruta od prejšnje ali
vse živali so med seboj enake, samo pujsi so bolj enaki od drugih.
Andrej Košak, režiser kultnega slovenskega filma Outsider, ki si gaje v Sloveniji ogledalo več kot 90.000 gledalcev, si je tokrat zastavil težko nalogo. V glasbeni-škem žargonu je to druga plošča po uspešnem prvencu. Outsider je bil na neki način avtobiografski film, Zvenenje v glavi je filmska upodobitev romana enega najuspešnejših slovenskih pisateljev zadnjega časa. "Vedel sem, da me po takem uspehu prvega filma čaka zelo težko delo. Povsod po svetu velja, da je zelo težko narediti drugi film in mislim, da sem bil celo bolj preplašen kot pred prvim. Prvega ustvariš z vso svojo energijo in entuziaz-mom, pri drugem kritiki čakajo na nož. Roman sem prebral, še preden je izšel in že takrat sem vedel, daje to to," je povedal Košak: "Sledile so dolge priprave, s soscenaristom Dejanom Dukov-skim (njegovo dramo Sod smodnika igrajo v 40 državah) sva hitro našla skupen jezik in po vseh procedurah, križih in težavah je film danes tu. Film je bogat in mislim, da bo občinstvu všeč."
Glavno vlogo je odlično odigral prvak ljubljanske Drame SNG Jernej Šugman. Ko Kebru zveni v glavi, gledalec dobi občutek, da se mu to res dogaja. "V vlogo sem vložil maksimalno energije, delal sem po svojih najboljših močeh in lahko rečem, da sem po večini zadovoljen. Seveda je
lahko vsako vlogo, če bi jo delal še enkrat, mogoče spremeniti. A vendarle, po dveh letih, odkar smo film snemali, lahko rečem, da vlogo ves ta čas nosim v sebi. Mislim, da sva že kar prijatelja." Glavni igralec je tudi mnenja, da gre za odlično igralsko in nasploh filmsko zasedbo, v kateri ne manjka odličnih filmskih ustvarjalcev s področja bivše države. Eden izmed njih je tudi makedonski igralec Petre Arsovski: "Prvič igram v slovenskem filmu. S Košakom se poznava s snemanja hrvaškega filma Ča-ruga (1991) in po 10 letih, ko sem o njem slišal le, da je naredil film Outsider, me je poklical, če bi igral v njegovem filmu. V Slovenski sredini sem se imel odlično, spoznal sem prave ljudi, ustvarili smo dober film. Potrudil se bom, da bomo film videli tudi v Makedoniji." V novembru bodo Zvenenje v glavi predvajali na Hrvaškem, v teku so dogovori s Srbi, na ogled pa naj bi bil tudi v ostalih delih bivše države. Kljub temu da je bila domača filmska kritika že pomladi na testi valu v Portorožu zelo zadržana (film je prejel le dve manj pomembni nagradi, je pa prejel nagrado občinstva), pa lahko rečemo da je film gledljiv. Upam si reči celo, da bo število gledalcev v rangu najboljših zadnjih let (V leru, Jebiga, Porno film), torej vsaj okrog 25.000 gledalcev.
Igor Kavčič, foto: Gorazd Kavčič
Ob doprsnem kipu Jake Torkarja v Kosovi graščini: urednik monografije in organizator razstave, Tone Konobelj ter avtor kipa, Evgen Guštin.
dela nahajajo pri zasebnih lastnikih, društvih, organizacijah po celem svetu. Vsa so zabeležena tudi v zaključku monografije, v kateri je nekaj čez 80 barvnih reprodukcij, svoje zapise pa so dodali tudi poznavalci Torkarjevega dela. Dr.
ohranjenih portretov (upravnika dijaškega doma v Ljubljani) iz leta 1949, do njegove zadnje krajine, na kateri je reka Pišnica iz leta 2001. V osrednjem prostoru Kosove graščine so ob tej priložnosti odkrili tudi umetnikov doprsni
Jaka Torkar se je rodil leta 1932 v Lescah in se z družino že pred 2. svetovno vojno preselil na Slovenski Javornik. Oče leta 1942 pade v partizanih, njega in mamo pa izselijo v nemška taborišča. Že takoj po vojni se vključi v DOLIK, se leta 1948 vpiše na slikarski oddelek Šole za umetno obrt, se kasneje šola na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani, kjer po končani akademiji štiri leta kasneje vpiše še grafično specialko pri prof. Božidarju Jakcu. Najprej se je zaposlil kot likovni pedagog na osnovni šoli, od leta 1962 pa je vse do smrti, 9. februarja 2002, kot svobodni umetnik, ustvarjal doma na Slovenskem Javorniku.
Cene Avguštin tako piše o njegovem slikarskem opusu, kiparski cikel je opisal mag. Gojko Zupan, prispevek o slikarjevem delu v celoti pa je dodala umetnostna zgodovinarka Judita Krivec - Dragan. Avtorjevo biografijo je na osnovi njene diplomske naloge iz leta 1977 napisala Alenka Simikič, kot recenzent pa je nad nastajanjem monografije in razstave skrbel mag. Črtomir Frelih. Monografija je ličen in dokaj celovit zapis o umetniku, ki je delal v tišini in prav potiho in prezgodaj tudi odšel, kot je v uvodu zapisal Črtomir Frelih. Če je le-ta trajnega pomena, bo razstava v Kosovi graščini na ogled do konca novembra, obsega pa temeljit pregled Torkarjevega ustvarjanja od portretov in tihožitij do zanj tako značilne krajine, od enega njegovih najstarejših
kip, avtorja Evgena Guština, enega številnih Torkarjevih učencev, ki je povedal:" Bil je moj učitelj slikarstva in kiparstva, ko sem prišel k DOLIK-u, bila pa sva si tudi zelo blizu. Cenim ga kot umetnika, likovnega pedagoga in prijatelja. V znak zahvale sem naredil ta kip, za katerega sem uporabil kamen iz Repen-taborja, od koder sem doma in sem pred mnogimi leti prišel na Jesenice in v Breznico." Kot je med drugim dejal slavnostni govornik, jeseniški župan in umetnikov vrstnik, Boris Bregant, je doprsni kip Jake Torkarja postavljen na pravem mestu. Prav Jaka Torkar je bil eden tistih, ki so zadnjih petdeset let največ prispevali v kulturno in umetniško podobo gornjesavskega konca.
Igor Kavčič
Nejko Pirnat
Ob zatonu preteklega poletja se je izteklo življenje 77-letnega Nejka Pirnata iz Jarš. Bil je zborovodja, pevec ter spoštovalec vsakršne umetnosti. Pogreb v Mengšu je pričeval, koliko je imel častilcev pokojni Nejko - iz vse Slovenije in iz zamejstva so prišli na pevčevo slovo. Pogrešali ga bomo mnogi od svojcev do pevskih prijateljev. Najbolj je Nejkov odhod prizadel brate pevce, domala že pol stoletja znane kot Oktet bratov Pirnat, ki ga sestavlja osem do devet rodnih bratov. Z Nejkovim slovesom so izgubili vodjo in odličnega pevca. Za Nejkom žaluje tudi umetniški vodja okteta Tone Juvan, saj mu je bil Nejko zvesta desnica pri snovanju, vodenju in izboru repertoarja okteta. Nejko je občasno pel še v drugih zborih svojega gorenjskega okolja. Blizu trideset let je pa vodil pevce župnije Jarše, kjer je rad in spoštljivo prepeval v božjo čast in slavo.
Nejko in bratje ter sestra izhajajo iz imenitne družine očeta obrtnika kovača. Doma pri očetu se je Nejko izučil te imenitne umetniške obrti. Ni še zaslužil za kruh, ko je Pirnatovo domoljubno družino doletela nesreča - izgnani so bili z doma, Hitler jih je poslal v taborišče. Po mnogih tegobah so se Pirnatovi vrnili domov, posvetili so se šolanju in poklicem ter družnemu petju - lepih slovenskih pesmi. Njihov oktet je zaslovel v domovini in v svetu.
Nejko Pirnat se je glasbeno in pevsko izobrazil v Ljubljani pri prof. Sonji Bleivveisovi. Dodelal je svoj lepi bariton, ga kultiviral in namenil mnogim samospevom, zborovskim delom ter slovenski narodni pesmi. Nejko je imel lep glasovni razpon od basovskih do tenorskih leg. Koroški poklic in pevska dejavnost sta Nejka tudi osebno značajsko oblikovala in ga plemenitila. Obdelovanje kovin, ritem in pesem kladiv, žar železa in jekla, zven plemenitenja obdelovancev, vse to je Nejka bogatilo kot kovača, pevca in človeka. Pevsko poslanstvo je goreče prenašal na brate pevce. Kot jeklo iz ognja je žarel za imenitno slovensko pesem, za njeno obujanje in slavo, zanjo veliko postoril in jo iz srca častil.
Slovenci smo ta čas priča umiranja lepe kovaške obrti, ki ni le rokodelstvo, je umetnost. Odhajajo kovači, zvesti vse življenje temu poklicu. Odšli so pevci -(kovači, tako kot je nedavno vzel slovo srčni pevec, glasbenik, narodnjak, naš prijatelj in velik Slovenec Nejko Pirnat.
Fr. Jenko Podhomski
Do začetka nove zimske sezone smučarjev skakalcev je še dober mesec dni
Na treninge še kar v tujino
'Kljub temu da je bila za nami "trda" sezona, pa smo s tekmovalci uspeli zbrati motivacijo in se zagnano pripravljati na novo. Na poletnem pokalu je bil naš cilj, da ostanemo v koraku z ostalimi, kar nam je - kljub dejstvu, da na treninge še vedno moramo odhajati v tujino - tudi uspelo," poudarja glavni trener naših smučarjev skakalcev Matjaž Zupan.
SAH
Ljubljana - Kljub napornim potovanjem, treningom in nastopom na poletni turneji so bili te dni člani naše skalne reprezentance skupaj z vodstvom smučarske zveze in še posebej nordijskih reprezentanc zadovoljni in nasmejani. Kako tudi ne, saj jim je uspelo za naslednja štiri leta obnoviti in na novo podpisati sponzorsko pogodbo s Telekomom Slovenije.
Na priložnostni tiskovni konferenci sta si v roke segla direktor nordijskih disciplin in nordijskega smučarskega sklada Primož Ula-ga in izvršni direktor za prodajo in marketing v Telekomu Slovenije
Matija Vojsk. Kot je povedal Primož Ulaga se tudi za nordijske smučarje začenja novo olimpijsko obdobje, v katerem si želijo, da bi ob skakalcih z uspehi nadaljevali tudi smučarji tekači in kombinatora. "Zelo nas veseli, da Telekom z. nami vidi možnost dobrega sodelovanja in upam, da bomo upravičili zaupanje," je poudaril Primož Ulaga, zbranim skakalcem in predstavnikom naše Smučarske zveze pa je Matija Vojsk zaželel, da bi tudi v prihodnje z dobrimi rezultati razveseljevali vse Slovence.
Srečanja in podpisa pogodbe v prostorih Telekoma so se udeležili
Direktor nordijskih disciplin in nordijskega smučarskega sklada Primož Ulaga in izvršni direktor za prodajo in marketing v Telekomu Slovenije Matija Vojsk sta podpisala pogodbo o sponzoriranju slovenskih nordijskih reprezentanc za naslednja štiri leta.
Rok Benkovič
tudi najuspešnejši člani naše A reprezentance. Bronasti ekipi iz olimpijskih iger: Primožu Peterki, Robertu Kranjcu, Damjanu Frasu in Petru Zonti se je pridružil tudi mladi Rok Benkovič. Šestnajstlet-nik iz Skakalnega kluba Mengeš je namreč v letošnjem tekmovanju za evropski pokal osvojil tretje mesto, s čimer si je zaslužil nastope vsaj v prvem delu zimskega svetovnega pokala. "Na začetku tekmovanj mi ni šlo po načrtih, nato pa sem bil vedno boljši in na koncu zbral dovolj točk ter si tako priskakal potrebno kvoto za zimo," je zadovoljen sedaj najmlajši v naši prvi ekipi Rok Benkovič.
Tudi Kranjčan Robert Kranjec je zadovoljen s poletno sezono svetovnega pokala in trenutno pripravljenostjo: "Poleti sem skakal celo nad svojimi pričakovanji. Res sem dobro treniral in mislim, da seje to pri skokih še kako poznalo. Sedaj si čimprej želim snega in zimske sezone," je optimističen 21-letni Robert Kranjec.
Nekaj manj sreče v poletni sezoni je imel Primož Peterka. "Nisem zadovoljen s tem, kar mi je uspelo pokazati na poletnih tekmah svetovnega pokala, čeprav je bil nivo skakanja višji kot lani. Vendar je sedaj pred nami še nekaj treningov in zaključne priprave na zimo na snegu in upam. da bo moč narediti še korak naprej," ne izgublja volje Primož Peterka.
Tudi trener naše izbrane skakalne vrste Matjaž Zupan je z mislimi že pri novih treningih in novi zimski sezoni. "Kljub temu da na treninge še vedno moramo odhajati v tujino upam, da bo po treningu v Predazzu in testiranju smuči na Dahsteinu moč trenirati že kje v bližini, morda celo v naši Planici. Konec novembra pa nas na severu čakajo že prve tekme," pravi Matjaž Zupan, ki tudi upam, da bo čimprej za treninge pripravljena tudi nova skakalnica v Kranju, ki bo zlati mlajšim skakalcem omogočila sočasno treniranje in šolanje.
Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki
V Kranju skoraj 200 karateistov
Shotokan karate klub Kranj je bil minulo soboto organizator 3. shotokan turnirja, ki se ga je udeležilo kar 193 tekmovalcev iz 25 klubov iz Slovenije in Hrvaške.
JUDO
Jeseniški judoisti uspešni v Italiji
Jesenice - Člani Judo sekcije Jesenice so spet dosegli lep mednarodni uspeh. Na tekmovanju v Tar-centu v Italiji so osvojili 14 medalj. V svojih kategorijah so zmagali: Luka Vezzosi, Boris Praprotnik in Urška Zupan, 2. mesto so zasedli Erik Stare, Miha Cuznar in Anita Nadj, 3. mesto Dejan Mršič, Miha Kavčič, Srdžan Gavrič, Eva Vezzosi,-Miha Urek, urban Mur, Tina Jeklr in Anita Nadj. Peter Urek se je uvrstil na 4. Tomaž Nadj pa na 5. mesto. V nedeljo, 20. oktobra, bodo tekmovalke in tekmovalke Judo sekcije Jesenice dobre rezultate skušali ponoviti tudi doma. Ob 10. uri se bo v Osnovni šoli Preži-hovega Voranca začelo mednarodno tekmovanje v judu. J.R.
Gorenjke In Gorenjci Poslušamo
041 944 944
Kranj - Radovljica - Jesenice
Internet1: wvsfw.radiotop.net
Še 10 dni do začetka olimpiade
Bled - Še nekaj dni in na Bledu se bodo začeli zbirati udeleženci 35. šahovske olimpiade. Priprave nanjo se že v zaključni fazi, svojo udeležbo pa je napovedalo kar 142 šahovskih reprezentanc iz vseh koncev sveta. Kot zadnji so na seznam sodelujočih uvrstili še afganistanski šahisti in šahistke, saj jim je Mednarodna šahovska organizacija FIDA dovolila, da lahko nastopijo na Bledu.
Sicer pa se Šahovska zveza in Bled z okolico te dni intenzivno pripravljata na sprejem prvih gostov, tehnični ogled dvorane in prostorov, kjer bo potekala prva olimpiada pri nas pa bo danes dopoldne.
V.S.
KOLESARSTVO
Cipollini kralj, Hauptman in Klemenčič odlična
Kranj - Minulo nedeljo se je s tekmo članov končalo letošnje svetovno prvenstvo v kolesarstvu. Tokrat za Slovenije sicer ni bilo kolajne, sta se pa odlično, tik za najboljši tremi, uvrstila Andrej Hauptman in Zoran Klemenčič. ki sta osvojila četrto in peto mesto. Naša kolesarska profesionalca so prehiteli le zmagovalec Italijan Mario Cipollini, Avstralec Robbie McEvven in Nemec Erik Zabel. V.S.
NOGOMET_
Naši nogometaši razred slabši od Francozov
Kranj - Minuli nogometni konec tedna so zaznamovale tekme kvalifikacij za evropsko prvenstvo 2004. Naša reprezentanca seje v Parizu pomerila s prvimi favoriti v skupini, reprezentanco Francije in izgubila kar 5:0 (2:0). Naslednja tekma kvalifikacij naše nogometaše čaka 2. aprila 2003, ko se bodo doma pomerili z ekipo Cipra.
Zaradi nastopa reprezentance konec tedna ni bilo rednega kroga v 1. ligi Si.mobil, zato pa so se konec tedna pomerili nogometaši v nižjih ligah. V 2.SNL je ekipa Triglava gostila Krško Posavje in igrala izenačeno 2:2 (1:1). Ekipa Domžal je gostovala pri Livarju v Ivančni Gorici in zmagala 0:1 (0:1). Na lestvici vodi ekipa Domžal s 24 točkami, Triglav pa je 9 točkami na predzadnjem mestu. V nedeljo bo Triglava gostoval pri GPG Grosuplje, Domžalčani pa bodo gostili Jadran P. Mahnič.
Redni 10. krog so odigrali tudi nogometaši v 3. ligi - center. Rezultati: Šenčur Protect Gl - Svoboda Ljubljana 2:3 (2:2), Factor Šmartno
- Britof 3:0 (0:0), Vrhnika Blagomix - Status Kolpa 1:1 (1:0), Kamnik
- Zarica 3:1 (1:0), SLT Center Slovan Alpina 1:1 (0:1), Slaščičarna Šmon - Elan 1922 2:0 (0:0). Na letvici vodi ekipa Factorja Šmartno s 26 točkami.
Delovni so bili tudi nogometaši v 1. in 2. gorenjski ligi. Nogometaši v 1. ligi so 9. krog odigrali že med tednom, 10. krog pa konec tedna. Rezultati 9. kroga: Bitnje - Domel Železniki 2:3 (Polet - Lesce 2:2, Ve-lesovo - Visoko 2:1, Horvej Jesenice - Naklo 1:2, Sava - Ločan 1:2. Rezultati 10. kroga: Domel Železniki - Ločan 1:0, Sava - Naklo 0:1, Horvej Jesenice - Visoko 2:1, Velesovo - Lesce 2:2, Polet - Bitnje 2:1. Na lestvici vodi ekipa Nakla z 20 točkami. Rezultati v 2. ligi: Podgorje - Podbrezje 0:7, Bohinj - Preddvor 8:1, Kranjska Gora - Kondor 0:1, Hrastje - Trboje 2:3. Na lestvici vodi ekipa Hrastja z 11 točkami.
V.S., F.P.
BALINANJE_________
Balinarji pod pričakovanji
Grude - Evropsko prvenstvo v balinanju v Grudah v Bosni in Hercegovini se je za slovensko reprezentanco končalo pod pričakovanji, saj so se v domovino vrnili brez napovedanega odličja, kar se žev dolgo ni zgodilo.
Še najbolje sta se s četrtim mestom odrezala Dejan Koren (krog) in Bojan Novak (hitrostno izbijanje), vendar pa je Kranjčan kljub vsemu močno razočaral z doseženimi rezultati, ki so bili krepko pod njegovim letošnjim povprečjem. Novak, ki je letos v super ligi skoraj vedno metal nad 40 zadetki, je tako v polfinalu zadel le 36 krogel (48 metov), v tekmi za tretje mesto pa je izgubil proti Hrvatu Papku s 34:38. Evropski prvak v hitrostnem izbijanju je sicer postal Francoz Sebastian Grail, ki se je pozlatil tudi v krogu.
Tudi svetovni prvak v natančnem izbijanju Damjan Sofronievski je razočaral, saj je v tej disciplini izpadel že v predtekmovanju (zmagal Majorel, Francija), v dvojicah pa sta Softi in Davor Janžič izpadla v četrtfinalu, ko ju je monaška dvojica Bruni - Lotto premagala šele po dodatnem obratu (11:12). Prvaka sta postala Italijana Ballabcne -Amerio.
Med posamezniki je slavil Italijan Ballabene, ki je Gregorja Moličnika izločil v četrtfinalu (6:13)A. S.S.
Številni gledalci so si v Kranju ogledali zanimive obračune karateistov.
Kranj - Največ uspeha na turnirju so imeli član KK Shotokan iz Grosupljega (27 točk), drugo mesto so osvojili karateisti KK Kranj (18 točk), tretje pa gostitelji, KK Shotokan Kranj (17 točk).
V katah je med malčicami zmagala Nina Nedič (KK Tiger Velenje) pred domačima tekmovalkama Nastjo Bojič in Amiro Abdija-novič (KK Shotokan Kranj), med malčki pa je bil najboljši Jan Jug (KK Samurai Nova Gorica). Med mlajšimi deklicami je bila najboljša Tamara Kovačevič, tretje mesto pa je osvojila Mojca Male-šič (KK Kranj). Med mlajšimi dečki je zmagal Gašper Ščančar (KK Tolmin). V kategoriji starejših deklic je zmagala Danijela Tamše (KK Tigar Velenje), pred Tjašo Žmitek (KK Shotokan Bohinj), Nežo Markač (KK Shotokan Kranj) in Simono Kuhar (KK Ippon Tržič). Med starejšimi deč-
ki je slavil Omer Tabakovič (KK Tigar Velenje) pred Nejcem Kavčičem in Matejem Sušnikom (KK Kranj) ter Rokom Lavseggerjem (KK Ippon Tržič). V kategoriji mladink je zmagala Alisa Redžič (KK Tigar Velenje), drugo mesto pa je osvojila Iva Petemel (KK Kranj). Med mladinci je bil zmagovalec Ado Bogaljevč (KK Shotokan Grosuple), drugi pa je bil Luka Kern (KK Kranj). Med članicami sla bili najboljši Bojana Dujovič in Sabina Jurič (KK Kranj), med člani pa je zmagal Miha Trampuž (KK Shotokan Grosuplje).
V borbah je zmagovalka turnirja med malčicami postala Nastja Bojič, drugo mesto je osvojila Amira Abdijanovi, tretje pa Vanja Šiljak (vse Shotokan Kranj). Med malčki je bil najboljši Juš Markač (KK Shotokan Kranj). V kategoriji mlajših dečkov je zmagal Ur-
ška Trampuž (KK Shotokan Grosuplje), drugo mesto pa je osvoji la Tjaša Žibert (KK Shotokan Kranj). Med mlajšimi dečki je zmagal Peter Drobež. (TVD Partizan), med starejšimi deklicami Tatjana Pantoš (KK Finida Poreč ), med starejšimi dečki pa Aleš Pregelj (KK Ljutomer). V kategoriji mladink je slavila Tadej Petrovič (KK Shotokan Celje) pred Lejlo Ašanin (KK Shotokan Kranj) in Ivo Peternelj (KK Kranj). Med mladinci je zmagal "Ado Bogaljevič (KK Shotokan Grosuplje), na naslednja mesla pa so se uvrstili Jure Kolman, Erik Dragan in Gregor Knavs (vsi KK Kranj). Med članicami je zmagala Maja Fekonja (KK Kovinar Maribor), med člani pa Mitja Šuštar (KK Olimpija).
Vilma Stanovnik, foto: Gorazđ Kavčič
Prireditelji otroških tekmovanj v Škofji Loki
Člani smučarskega kluba Alpetour in organizacijskega odbora Pokala Loka so bili konec tedna gostitelji tradicionalnega srečanja organizatorjev otroških tekem v
alpskem smučanju.
Škofja Loka - Minulo soboto so se na rednem letnem srečanju zbrali predstavniki največjih otroških smučarskih tekmovanj iz vseh koncev sveta. Tokrat so se-stankovali v Škofji Loki, na prizorišču tradicionalnega "Pokala Loka", ki je v 27 ponovitvah poslal eno najpomembnejših prizorišč srečanj in tekmovanj mladih smučarskih upov.
Po analizi minule sezone so sprejeli tudi malce spremenjena pravila tekmovanja v novi sezoni in za predsednika ponovno izvolili dosedanjega predsednika odbo-
ra organizatorjev otroških tekem v alpskem smučanju Maura De-tassisa iz Italije (Trofeo Topol ino Sci). Poleg članov organizacijskih odborov otroških tekmovanj seje srečanja v Škofji Loki udeležil tudi predstavnik mednarodne smučarske zveze in koordinator ženskih tekem evropskega pokala v alpskem smučanju Janez Flere, sicer Slovenec, ki živi v Argentini.
Po sestanku so domači organizatorji, na čelu s predsednikom organizacijskega odbora Pokala Loka Janezom Šterom in pred-
sednikom domačega Smučarskega kluba Aleptour Janezom De-klevom, predstavnike odborov Otroških tekmovanj povabili na Stari vrh, kjer že pripravljajo smučišče na novo sezono in kjer naj bi bil drugo leto, med 7. in 9. februarjem, organiziran že 28. Pokal Loka. Kot je povedal Janez Dekleva, pa bo njihov klub v novi sezoni tudi organizator tekme v superveleslalonui v sklopu olimpijskih dnevov mladih, ki bodo sicer konec januarja 2003 potekali na (ioicnjskem, predvsem na Bledu. Vilma Stanovnik
Mlada reprezentanca na turneji po Kanadi
Včeraj je prek Frankfurta v kanadski Toronto odpotovala naša mlada hokejska reprezentanca do 20 let, ki jo čez dva meseca čaka največja preizkušnja te sezone, nastop na svetovnem prvenstvu I. divizije na Bledu.
Bled - Glavni trener mladih slovenskih reprezentanc Gorazd Hiti je priprave na pomembno decembrsko tekmovanje (od 16. do 22. decembra) pred domačimi gledalci z ekipo začel že avgusta na Bledu, kjer so fantje opravili testiranje in dva tedna priprav, nato pa so odpotovali na Češko, kjer so odigrali štiri prijateljske tekme.
Tudi drugo srečanje reprezentance hokejistov do»2&4et seje začelo na Bledu, kjer so nastopili na poletni ligi in - tako kot na Češkem - zapustili dober vtis.
Tako je trener Gorazd Hiti do
HOKEJ
sedaj preizkusil že trideset mladih slovenskih hokejskih upov, tokrat pa so na pot v Kanado odpotovali: vratarja Andrej Hočevar (Olimpija) in Matej Mišic (Bled), branilci Jaka Mauko, Januš Pavčič (oba Jesenice), Metod Bevk, Jakob Milovanovič (oba Triglav), Martin Markoja, Jernej Klemenak (oba Olimpija) in Mitja Robar (Maribor), ter napadalci Aleš Remar, Adnan Hadži-sulejmanovič (oba Jesenice), Denis Kadič, Jure Kralj (oba Bled). Gregor Slak, Marjan Manfreda, Igor Angelovski (vsi
Jeseničani poraženi iz Zaloga
Jesenice, Ljubljana, Maribor - Minuli petek so hokejisti odigrali 6. krog letošnjega državnega prvenstva. Ekipo Acroni Jesenic, ki je bila do tedaj neporažena, je presenetila čvrsta obramba in odlična igra moštva Slavije M Optime, ki se je na domačem igrišču v Zalogu osvojilo obe točki. Rezultat tekme je bil 2:0 (0:0, 1:0, 1:0). Dve točki so v Mariboru osvojitfmaThokejisti Bleda, ki so bili sicer favoriti na tekmi v dvorani Tabor. Zmagali so s 3:6 (2:3,0:1, 1:2). Prvo zmago v novi sezoni pa so na Jesenicah dosegli hokejisti kranjskega Triglava, ki so gostovali pri ekipi HIT Casino Kranjska Gora. V zanimivi tekmi so slavili 4:6 (2:2, 1:1, 1:3). Ljubljanski obračun med ekipama Marc In-terierov in Olimpije je zanesljivo dobilo moštvo državnih prvakov z rezultatom 0:6 (0:1,0:2, 0:3).
Na lestvici so sedaj kar tri moštva s po desetimi točkami: Olimpija, Slavija M Optima in Acroni Jesenice. Bled na četrtem mestu ima 5 točk, Maribor in HIT Casino Kranjska Gora imata po 4 točke, Triglav 3 in Marc Interieri 2 točki. Naslednji krog državnega prvenstva bo na sporedu v sredo, 23. oktobra, ko se bosta na Jesenicah pomerili moštvi Acroni Jesenic in Marc Interierov, Triglav bo igral z. Olimpijo, Bled s Slavijo M Optimo, HIT Casino Kranjska Gora pa z Mariborom. V.S.
STRELSTVO
Zmagovalca Maruša in Mitja
Kranj - V soboto in nedeljo, je na strelišču Občinske strelske zveze Kranj, ponovno potekalo eno največjih strelskih tekmovanj za mlade slovenske strelce, Pokal prijateljstva. V soboto so se med seboj merili najmlajši strelci, v nedefjo pa mladinske kategorije in povedati je potrebno, da so nekateri dosegli zavidljivo dobre rezultate. Tekmovanje pod okriljem Strelske zveze Slovenije so, kot že velikokrat doslej, izvedli prizadevni člani strelskega društva Predoslje. V obeh dneh se je med seboj pomerilo blizu 200 mladih tekmovalcev. V kategorijah ml. mladincev in mladink, mladincev in maldink, so tekmovali z zračnimi puškami in pištolami, dečki in deklice j>a so tekmovali le s puško. Gorenjski strelci so se odrezali imenitno. Že v soboto dopoldan so za presenečenje-poskrbeli najmlajši strelci iz PreddvorarPrvoTnesto med dečki je zasedel Mitja Žižmond s 181 krogi, takoj na drugem mestu se mu je priključil klubski kolega Jernej Žižek s 180 krogi in nobenega dvoma ni bilo več tudi o ekipnem zmagovalcu, zmagali so mladi strelci iz Preddvora s kar 24. krogi prednosti, pred ekipo Jutek-s;i iz Žalca, nastopilo je 10 ekip. Za nadaljevanje slavja je poskrbela Sandra Kaštrun, iz SD Predoslje, ki je med deklicami, s 179 krogi zasedla odlično 2. mesto^Radovljičanka Sncžana Mitrič pa je bila 4., zmagala pa je Tamara Česnik iz Postojne, s 183 krogi. Organizatorji, člani SD Predoslje, so največ pričakovali od pištolarskega obračuna mladink in mladincev v popoldanskem tekmovanju, kajti Maruša Strniša in Igor Šalkovič sta sodila v ožji krog favoritov za medalje v svojih kategorijah. Oba sta nastopila odlično, saj je Maruša Strniša s 361 krogi zmagala pred večno tekmico Vesno Krž.an, kije imela enak rezultat, le slabšo zadnjo serijo, 3. mesto pa je zasedla Špela Mušič iz Trzina s 353 krogi.* Igor Šalkovič, SD Predoslje pa je me/lfliladinci zasedel 3. mesto s 360 krogi, prehitela pa sta ga Uroš Poljanec iz SD Gorenja vas s 367 krogi na 2. mestu in zmagovalec Aleksander Ciglarič iz SD Coal Petišovci s 374 krogi. Pri mlajših mladincih s pištolo je bil najboljši Simon Simonič iz Juršincev s 368 kr., Klemen Tomaševič iz SD Lotrič Železniki pa je bil s 357 kr. na 4. mestu. Pri ml. mladinkah je slavila Urška Berlič iz Trzina. Romana Prelec iz SD Lotrič Železniki pa je bila s 327 kr. tretja, mešana ekipa Železnikov, je osvojila 2. mesto. V kategoriji mladinci puška je zmagal Gregor Maučec SD Turnišče s 386 kr.,' pri mladinkah pa Katja Dadič SD Slovenske Konjice s 388 krogi. Franci Strniša
AUETjKA_
Tekaška ekipa Železnikov druga
Železniki - Konec tedna sta Atletski klub Velenje in Atletski klub Domžale pripravila 37. državno prvenstvo občinskih reprezentanc v krosu. Udeležilo se ga je več kot 750 tekačev in tekačic, ki so se ob ;iilctskem stadionu AK Velenje pomerili v 14 starostnih kategorijah. Na koncu je ekipni naslov osvojila ekipa Maribora, odlično pa se je odrezala tudi ekipa Železnikov, ki je nastopila z 32 tekači in tekačica-m" ter na koncu osvojila drugo mesto. Na tretje mesto seje uvrstila ekipa Domžal. V.S.
Odprto občinsko prvenstvo v Bistrici
D*žie - Športna zveza Tržič ter ŠŠD Polet in ŠD Stotinka bodo ta četrtek, 17. oktobra. / začetkom on 15.30 uri, organizatorji odprtega občinskega prvenstva v atletiki. Tekmovanje bo potekalo na športnem igrišču v Bistriei. pripravili pa bodo tek na 100 in 1500 metrov^skok v daljino in višino in mcf krogle - troboj. Prijave bodo sprejemaTTnajkasneje pol me pred začetkom tekmovanja, dodatne informacije pa donite pri Športni zvezi Tržič po telefonu 59 23 640. V.S.
Slavija), Anže Emeršič, Grega Krivec (oba Olimpija) in Rok Pa-jič (Pišek /Češka). V Torontu se je ekipi pridružil še kanadski Slovenec Dejan Kristan, ki igra za ekipo Strettsderbvs.
Tokrat pa v reprezentanci ni treh vodilnih napadalcev Davida Rod-mana, Matica Kralja in Andreja Hebarja. David Rodman trenutno namreč nastopa s svojim klubom Val d'Or na daljši turneji, Matic Kralj se skuša prebiti v moštvo Lubbocka v CHL. Andrej Hebar pa je podpisal za češkega ekstraligaša, ekipo Havirov.
Kot je pred odhodom povedal direktor mladih hokejskih reprezentanc Kranjčan Brane Terglav, bo ekipa v Kanadi že danes, v torek, odigrala tekmo z večkratnimi
ROKOMET
študentskimi prvaki Kanade, moštvom Univerze \Vaterloo, jutri se bodo naši mladi reprezentantje pomerili z ekipo Georgtovvna Ra-iders, v soboto bodo igrali z ekipo Brampton Capitals, v nedeljo pa še z ekipo Streetsville Derbvs. Vse zadnje tri ekipe igrajo v OPJHL, kjer so nekoč že nastopali tudi Slovenci: Marcel Rodman, Žiga Petrač, Tomaž Razingar in Andraž Remšak.
V Kanadi je za tekme naših hokejistov veliko zanimanje zlasti med slovenskimi izseljenci, saj so turnejo naših hokejistov te dni predstavili po slovenskem radiu v Torontu. Prihod na tekme naše reprezentance pa so napovedali tudi ogledniki iz lige NHL.
Vilma Stanovnik
Celjani navdušili Tržičane
Tržič - Tržič je v nedeljo živel z rokometom. V novi športni dvorani tržiških olimpijcev se je pred polnimi tribunami odvijal zanimiv spored. Najprej je bila tekma med deklicami Rokometnega kluba Tržič Duplje in Borovljami iz Avstrije, ki so jo dobile domačinke z 20 : 5. Sledila je tekma domačih veteranov, ki so nastopili pod imenom Košuta,'z veterani Rudarja iz Trbovelj. Tudi tokrat je ostala zmaga doma. Domačini so zmagali s 23 : 18. Pred osrednjim dogodkom dneva, tekmo med okrepljenim moštvom Tržič Duplje in Celjem Pivovarno Laško, pa so o pomenu nove dvorane govorili predstavniki kluba in občin Naklo ter Tržič, Janez VVagner, ki je pred 47 leti v Tržiču začel z rokometom, pa je dejal: Trideset let smo čakali. Sedaj jo imamo. Sedaj je treba migati naprej. Celjani, ki so prišli v Tržič v polni postavi, so navdušili in po pričakovanju premagali borbene domačine s 47 : 22. In še zanimivost. Prvi gol v novi dvorani je zabil domači igralec Boštjan Špur. ko so domači povedli z 1 : 0. J.K., foto: G.K.
Krog remijev
Kranj - Zaradi nogometne tekme v Parizu, so se vse rokometne v soboto igrale dve uri prej. Spet lahko zapišemo, da bo letošnje prvenstvo najbolj izenačeno doslej. Za gorenjske ligaše pa lahko trdimo, da so se "specializirali" na neodločene izide.
V Prvi moški ligi je vodilna trojka zabeležila nove zmage in vodi brez poraza. Ljubljančani, Celjani in Slovenjgradčani so še brez poraza. Zato pa so prvo točko osvojili Ločani. Prepričani smo, da so pričakovali obe. Tudi zato, ker so po porazu v Ljubljani padale težke besede. Kakorkoli že. tekma z novinci iz Kopra, ki je letos okrepljen, je bila izenačena, Ločani pa so prednost dveh golov gostov ob polčasu, nadoknadili v nadaljevanju. Važno je, daje led prebit.
Še vedno pa ne gre po načrtih ženskima prvoligašema. Kranjčanke so osvojile prvo točko. Osvojile so jo doma s Kočevkami. Ločanke proti Pirančankam niso imele nobene možnosti za uspeh. Zdaj zanje prihaja čas resnice, saj so z najboljšimi že igrale.
Samo točko so osvojili tudi "krompirčki" doma s peki iz Grosupljega. Kljub vsemu pa so še naprej v vodeči trojki. Tako kot Kranjčani so v prvih treh krogih po pet točk osvojili še Ormožanci in Novomešča-ni.
Novo zmago so zabeležile tudi rokometašice Planine Kranj. Tokrat so premagale Kozinke in so še naprej v vrhnji polovici lestvice.
Polovičen uspeh pa sta zabeležila moška drugoligaša. Radovljica je z visoko zmago potrdila dobro formo in napovedala boj za vrh. Cer-kljanci pa nabirajo izkušnje in so morali priznati premoč Ptujčanom.
Rezultati: 1. liga moški - 3. krog: Termo - Cimos Koper 32-32; Mobitel Prule 67n - Inles Riko 38-23; Pivka perut. - Prevent 24-30; Rudar - Gorenje 25-24; V. Nedelja - Celje P.L. 25-32; Trimo Trebnje -Slovan 33-30; Vodijo Ljubljančani, Celjani in Prevent s šestimi točkami. Termo je 10. s točko. 1. liga ženske - 4. krog: Sava - Gramiz 23-23; Loka kava Jelovica Škotja Loka - M Degro Malizia Piran 27-34; Žalec - Burja 25-20; Krim Eta N.R. - Olimpija 37-20; Vodita brez poraza Krim Eta N.R. in Piran. Sava je s točko enajsta, Ločanke brez točke zadnje. 1. B liga - moški 3. krog: CHIO Kranj - Pekarna Grosuplje 28-28; Izola - Dol TKI Hrastnik 21-21; Dobova - Gorica Leasing 24-34; Mitol Pro Mak Sežana - Črnomelj 30-26; Novoles Novo M. -Ormož 25-25; Sevnica - Gorišnica 26-25; Vodijo Ormož, Novoles in CHIO Kranj s po petimi točkami. 1. B liga - ženske 4. krog: Jadran Hrpelje - Planina Kranj 15-23; Polje - Inna Dolgun 33-33; VIAS Šentjernej - Škocjan 26-23; 2. liga - moški 2. krog: Radovljica - Razkriž-je 28-19; Drava Ptuj - Cerklje 35-27; Šmartno 99 - Atom Krško 28-25; Arcont Radgona - Krim 30-20; Sviš - Ajdovščina 27-19; Mokerc Ig -Grča 33-28. M.D.
ODBOJKA
Odbojkarji Astec Triglava so se veselili prve letošnje zmage.
Kamničani uspešno nastopili v pokalu TOP TEAMS
Bled, Kranj, Kamnik - Samo še dve neporaženi ekipi po samo dveh krogih v prvi moški ligi potrjujejo napovedi o izredno izenačeni prvi moški odbojkarski ligi. Vse tri gorenjske ekipe imajo enak izkupiček, eno zmago in en poraz.
Državni prvaki, odbojkarji Cal-cita iz Kamnika so že med tednom, malce presenetljivo, pokleknili doma proti Salonitu Anhovo s 1:3 (-15, 26, -22, -22), bili pa so v soboto precej bolj uspešni v tekmi evropskega pokala Top teams, saj so doma ugnali ekipo Kaknja s 3:0 (19, 23, 20) in imajo na povratni tekmi dobre možnosti, da napredujejo v naslednjo stopnjo tekmovanja, seveda pa razlika ni prav velika in Kamničani bodo morali tudi v Kaknju zaigrati na vso moč.
Po porazu proti Calcitu v prvem krogu so odbojkarji Merkur LIP Bleda tokrat silovito začeli in proti gostom iz Maribora dokaj zanesljivo povedli z 2:0. Toda v nadaljevanju seje položaj na igrišču popolnoma obrnil in po gladko izgubljenem tretjem nizu so domačini komajda izvlekli četrtega in se veselili svoje prve letošnje zmage. Merkur LIP Bled : Maribor Stavbrar IGM 3:1 (20, 17, -16, 24).
Svoje prve prvoligaške zmage pa so se veselili tudi kranjski odbojkarji. V derbiju lanskih drugoligašev so Kranjčani iz ekipe Astec Triglav zaigrali izvrstno in dokazali, da ne bodo le ekipa, j)roti kateri bodo drugi zlahka prihajali do točk. Astec Triglav : SIP Šempeter 3:1 (-18, 21, 19, 24).
S prvenstvom pa so začeli tudi drugo in tretjeligaši. V prvem krogu sta tako Termo Lubnik kot Flvcom Žirovnica zmagala. Medtem ko je bila zmaga Termo Lubnika nad Portorožem 3:0 (21, 20, 16) pričakovana, pa so kar malce presenetili Žirovničani, saj so doma ugnali lanskega prvoligaša Kekooprema Žužemberk s 3:1 (20, -17, 22, 18). Manj uspešne so bile odbojkarice Bleda, ki so po vodstvu gostij z 0:2 obrnile potek srečanja, a jim je na koncu zmanjkalo moči in koncentracije. Bled : Ptuj 2:3 (-16, -14, 22, 23, -13).
Ker v moški konkurenci 3. DOL zahod v letošnji sezoni nastopa samo 6 ekip, v prvem krogu ni bilo tekem, v ženski konkurenci pa so gorenjske ekipe dosegle naslednje rezultate: Mladi Jesenice : ZOK Šentvid 3:0, Pizzeria Morena : Magro MZG Grosuplje 1:3, Bohinj : Črnomelj 3:2, ŽOK Partizan Šk. Loka : Italijanska skupnost 3:1.
Zaradi nastopa Calcita in Salonita Anhovo v evropskih pokalih bosta tekmi 3. kroga teh dveh ekip odigrani že med tednom. Odbojkarji Calcita bodo že danes, v torek ob 20. uri v Šp. dvorani v Kamniku gostili Maribor Stavbar IGM, odbojkarji Astec Triglava pa bodo temo v Kanalu odigrali že v sredo ob 18. uri.
Brane Maček, foto: Gorazd Kavčič
KOŠARKA
Še en poraz Triglava
Kranj - Košarkarji v l.SKL za moške so konec tedna odigrali 3. krog. Ekipa Triglava je tokrat gostovala pri Elektri in se domov vrnila z novim porazom. Izgubili so s 78:65 (60:49, 45:29, 22:13). V soboto je Triglav prost.
V ligi Trocal je ekipa košarkaric Odeje Marmorja s 76:65 (60:53. 36:38, 16:12) premagala ekipo Tobo's Ilirije, ekipa Jesenic pa je izgubila pri Radiu Center Maribor 89:75 (62:52, 44:38, 23:21). V soboto Odeja gostuje pri Legrad BTC, Jesenice pa so proste. V.S.
www.gorenjskaonline.com
Napočil je trenutek, da se izkažete s svojim poznavanjem športa.
Vabimo vas, da se nam pridružite pri stavah na večje športne dogodke v nogometu, košarki, tenisu, hokeju, različnih dirkah, boksu, ...
Na en stavni listek lahko stavite najmanj 1.140 SIT in največ 114.000 SIT, največji dobitek pa znaša kar 2.280.000 SIT! Posebnost: takojšnja izplačila dobitkov!
HIT Hotel Casino Perla
Nova Gorica Tel.: 05 336 30 00
HIT Hotel Casln6 Park
Nova Gorica Tel.: 05 336 26 33
HIT Hotel Casino Kranjska Gora
Kranjska Gora Tel.: 04 587 82 50
HIT.
Zahvala za človekoljubno dejanje
Krvodajalstvo na Slovenskem bo kmalu staro 50 let, menjajo se generacije, človekoljubje pa se še vedno ni izčrpalo.
Kranj - Svojim najzvestejšim krvodajalcem so se v petek zvečer na slavnostni prireditvi zahvalili pri Območnem združenju Rdečega križa Kranj, kjer enkrat letno podelijo priznanja krvodajalcem, ki so kri darovali več kot 25-krat. Jubilantov je bilo letos kar 99, med njimi nekaj tudi pravih rekorderjev. Vendar ni tekmovalnost tista, zaradi katere se vsakič znova odločijo, da bodo dali kri.
Vse kaže, da bo letos na območju Kranja in okolice tri tisoč ljudi darovalo kri. To je številka, okoli katere se sučejo domala vsako leto, letošnja je zaradi zdravniške stavke ravno v spomladanskem roku najbolj množične krvodajalske akcije številka malce okrnjena. Koliko je krvodajalske vrste razredčila afera v nacionalni organizaciji Rdečega križa, je težko oceniti, po besedah aktivistov Rdečega križa na kranjski prireditvi pa ne veliko, saj se z novim vodstvom stvari premikajo na bolje in zaupanje med ljudmi spet raste. Krvodajalstvo na Slovenskem bo kmalu dočakalo Abrahama. Se vedno temelji na enakih načelih prostovoljnosti in anonimnosti, kot na začetku, še vedno se klicu po solidarnosti odziva veliko ljudi. Generacije se na področju krvodajalstva le počasi menjajo in tudi na kranjski prireditvi je bilo
njih šol. Z odzivom so zadovoljni, še bolj z dejstvom, da so si z. mladimi za več let zagotovili ljudi, ki v sebi čutijo klic k solidarnosti.
Krvodajalci po odvzemu krvi ne dobijo drugega kot krepčilno malico, njihove krajevne organizacije pa jim v zahvalo priredijo izlet ali kosilo. Potem ko se jim obrne jubilejno število odvzemov krvi, dobijo pisno zahvalo, nagelj, najbolj zvesti med njimi tudi kako simbolično darilo. Nič materialnega, saj tudi njihovi motivi pri krvodajalstvu niso materialni. Veseli so, če lahko pomagajo. V bolnišnicah ležijo mnogi ponesrečenci in bolniki, ki pri medicinskih posegih potrebujejo transfuzijo krvi. Kdor je že kdaj ležal v bolnišnici in prejel kri, to zna ceniti, kakor denimo 23-letna mamica, ki je krvodajalka od tedaj, ko je transfuzija na porodu rešila življenje njej in njenemu otroku.
Prisrčno srečanje s krvodajalci iz Doberdoba.
videti pretežno ljudi srednjih in poznejših let. Toda to si bili jubilanti, ki kri darujejo že desetletja. Vsako leto pa h krvodajalskim akcijam povabijo tudi mlade, zlasti četrtošolce nekaj kranjskih sred-
Večina krvodajalcev pa tega še ni doživela, vendar obstaja možnost, da bomo tudi mi kdaj potrebovali kri, ki jo je za nas daroval neznani krvodajalec. Petkovo srečanje, ki ga je s pesmijo popestrila sku-
Otroci veseli novih igral
Tržič - Prejšnji teden so pod vrtcem Grad v Tržiču odprli prvo od treh obnovljenih otroških igrišč. Občina je tam uredila v sodelovanju s podjetjem Procter & Gamble in poslovnim sistemom Mercator v okviru akcije Obnovimo igrišča 2002 asfaltirano in ograjeno športno igrišče za košarko ter prostor s sodobnimi igrali za otroke. Za ta namen sta obe firmi namenili približno 2 milijona tolarjev. Na pomoč pri obnovi vseh igrišč - drugo je v naselju Ravne in tretje v naselju Deteljica v Bistrici pri Tržiču - je z 10 milijoni SIT priskočila na pomoč tudi družba Cablex, ki bo odprla enega svojih proizvodnih obratov v Tržiču. Igrišče na Ravnah bodo odprli naslednji petek popoldan in teden dni pozneje še igrišče v Bistrici. Obnove je vodil urad za urejanje prostora občine Tržič. V njem poudarjajo, da izbrani tuji proizvajalec zunanje opreme zagotavlja maksimalno uporabnost in varnost igral. To potrjujejo testi, ki ustrezajo evropskim normativom o varnosti igral. Za slednje proizvajalec jamči z zavarovalno polico pravne odgovornosti za izdelek. Igrala imajo tudi dolgo trajnost, saj velja zanje od 5 do 15 let garancije. Kot je povedal Izidor Jerala, to niso bile edine obnove igrišč v občini. Uredili so namreč igrišče v Jelendolu in asfaltirali igrišče v Lešah. Kot načrtujejo, bodo prihodnje leto nadaljevali z obnovami igrišč v drugih krajih po tržiški občini. Stojan Saje
Loški šolarji spoznavajo Evropo
Škofja Loka - Minuli teden so bili v okviru projekta Comenius na Osnovni šoli Škofja Loka - Mesto belgijski in grški učitelji, ki so šolarjem in učiteljem prikazovali, kakšna je njihova šola.
Bronasto priznanje za Gorenjski glas.
pina Vedrina iz Strahinja, povezovala pa Katja Rozman, je bilo druženje takšnih ljudi. Pridružili so se jim tudi predstavniki prostovoljnih krvodajalcev iz pobratenega Doberdoba na italijanski strani meje. 99 krvodajalcev, ki imajo za seboj 25, 30, 35, 40, 45, 50 in 60 odvzemov krvi, je prejelo priznanja. Največkrat med njimi so dali kri Samo Blagovič (50-krat), Mirko Bohinec in Franc Ješe (60-krat) ter Vinko Meserko, za katerega so ravno teden pred prireditvijo dobili podatek, da je kri in plazmo dal že
150-krat. Zahvale pa so bili deležni tudi prostovoljci Rdečega križa: srebrnega znaka Nada Šif-rer, Marjan Zorman in Francka Žerovnik, bronastega pa Stanka Malovrh, Stane Zupan in Gorenjski glas. Naš časopis namreč brezplačno objavlja vse informacije, ki jih Rdeči križ v Kranju naslavlja ljudem, razen tega pa smo skupaj izpeljali več odmevnih dobrodelnih akcij. Diplomi sta prejela Miloš Stepan in Ingrid Peinkicher.
Danica Zavrl Žlebi r, foto: Gorazd Šinik
Najprej resnih obrazov, nato pa vse bolj nasmejani in dobre volje so bili šolarji na Osnovni šoli Škofja Loka - Mesto, ki so prejšnji teden, od srede do petka preživeli ure angleškega pouka malce drugače. V razredu so jih namreč obiskali belgijska in grški učitelji, dva izmed njih pa sta jim tudi predstavila kako pri njih poteka pouk angleškega jezika.
Belgijski in grški učitelji so namreč loške šolarje in njihove učitelje obiskali v projektu šolskega izobraževanja, tako imenovanega programa Comenius, katerega cilja sta izboljšanje kakovosti šolstva in predvsem krepitev evropske razsežnosti v šolskem izobraževanju. Program spodbuja mednarodno sodelovanje med šolami ter hkrati pripeva k boljšem strokovnem razvoju delavcev v vzgoji in izobraževanju. Posebna skrb je namenjena spodbujanju učenja jezikov in razvoju medkulturne zavesti, kot pravi ravnatelj Osnovne šole Škofja Loka - Mesto Marko Primožič, pa denar za ta projekt dobijo iz Evropske unije oziroma prek nacionalne agencije pri službi za evropske programe pri Centru za poklicno izobraževanje v Ljubljani.
"Z učitelji, ki so bili te dni pri nas na obisku, smo se dogovorili, kako bo v naprej potekalo naše sodelovanje. Izmenjava naj bi namreč temeljila tudi na tem, da štiri naše učence osmih razredov konec marca odpeljemo v Belgijo. Tam se bodo srečali s svojimi sedanjimi dopisovalci, prav tako pa naj bi spoznali ostale vrstnike. Stike naj bi nato ohranili še naprej, tudi ko bodo zapustili osnovno šolo. Ob tem je pomembno tudi to, da spoznajo belgijsko kulturo in da se znajdejo v novem okolju, kjer bodo ugotovili, daje učenje jezika nekaj krasnega in da znanje jezikov ruši vse bariere," poudarja Helena Markuta, koordinatorica projekta na Osnovni šoli Škofja Loka - Mesta.
Projekt Comenius sicer na Osnovi šoli Škofja Loka - Mesto poteka že tretje leto, vsako leto je sodelovanja več in kot pravi nosilka projekta na šoli Betka Mahnič, ki seje pred tremi leta prvič udeležila srečanja v Španiji, so učenci za sodelovanje vseh vrst (od dopisovanja, izdelovanja videokaset, ...) zelo navdušeni, pa tudi učitelji si na medsebojnih obiskih in po elektronski pošti radi izmenjujejo izkušnje.        Vilma Stanovnik
Aktivni kranjski kaveljci in korenine
V Krajevni skupnosti Stražišče je bila v četrtek podelitev medalj in priznanj športnikom upokojencem leta 2002. Športna sekcija kranjskega Društvo upokojencev je ena najbolj aktivnih v Sloveniji in je pred kratkim osvojilo prvo mesto na regionalnem tekmovanju v plavanju in ženskem balinanju.
Kranj - Društvo upokojencev Kranj vsako leto pripravi prireditev Športnik letački je njihova največja prireditev, zato so ji namenili tudi največ pozornost. Športne sekcije so srce društva, pravi predsednik društva upokojencev Kranj Rafko Čirič. "V športnih sekcijah se družimo in vsako leto pokažemo, kaj smo med letom ustvarili na rekreativnem in umskem področju, saj imamo tudi univerzo za tretje življenjsko obdobje, kjer sodelujemo z Rdečim križem Kranj."
Upokojenci so oblikovali točkovni sistem, na podlagi katerega vsako leto podelijo medalje ali diplome. Točke se seštevajo po zahtevnostih stopnjah in številu udeležbe. V njem se združujejo kategorije plavanja, pohodništva in ostalih rekreativnih športov, ki jih organizirajo tudi z turističnimi izleti po bližnji in daljni okolici. Plavanja se upokojenci udeležujejo najbolj množično, kjer so letos dosegli tudi prvo mesto na regionalni ravni. Sledita pohodništvo in turistična sekcija, kjer so orga-
Marjan Prinčič z Rozalijo Porenta, zlato nagrajenko.
Tri vaške svetnice.
nizirani tudi izleti v toplice. Namen vseh športnih aktivnosti in dejavnosti pa je druženje in skrb za zdravo aktivnost, število pa z leti narašča. DU Kranj sodeluje tudi z upokojenskimi društvi bivše občine Kranj, z Kokrico. Šenčurjem in Naklom. Prirejajo skupne izlete in omogočajo medsebojno izmenjavo pri udeležbi aktivnosti. Lepo sodelujejo tudi z. občino Kranj, župan Mohor Bogataj, ki na četrtkovi podelitvi priznanj nad vsestransko aktivnimi upoko-
jenci ni skrival navdušenja in zadovoljstva, pa njihove pestre dejavnosti rad podpre. In kdo sta zlata športnika leta? Rozalija Porenta, ki je zbrala 243 točk in Marjan Mihelčič, ki je zbral 225,3 točk. Skupno je bilo podeljenih 69 medalj, za dobro vzdušje pa so poskrbeli Moški pevski zbor DU Kranj Peter Lipar, harmonikar Božo Matičič, Tri vaške svetnice in Kranjski furmani folklorne skupine Ozara.
Katja Dolenc
Piše Miha Naglic
Po ljudeh gor, po ljudeh dol
Podlistek o znamenitih Gorenjcih_£F3
Poslanec v deželnem zboru
"Ljubi Franc! Kaka škoda, da tebe ni tu med nami! Sedaj bi bil pravi moment, da pokažeš svoje prednosti: Vlogo bi igral, kakršne še nikdar nisi in cela čreda plahih, brez voditelja begajočih ovac, kar smo mi 'liberalci', stikala bi glave med Tvoji koleni. Jaz 'i hočem predvsem suho poročati, kakšen je bil prvi dan našega deželnega zbora. Najprej bi se skoro stepli za sedeže. Deteta je hotel imeti svojih 15 pristašev pred seboj v središču in priklopiti jih tako prav ozko Nemcem. Mi pa smo hoteli tudi zadnje, namreč bližino Nemcev. In ako že to ne bi bilo dose Ženo, vendar smo nameravali biti neka zagozda med onimi. Deteta bi bil kmalu zmagal, da ni pritisnil v zadnjem trenutku Tavčar z znano grobostjo, kateri Deteta ni bil več kos. Obsedeli smo torej prav v sredi. " To je odlomek iz pisma, ki ga je Janko Kersnik pisal Franu Šukljetu 30. decembra 1X95. Iz. njega je
razvidno, kako "grob" je bil Tavčar v politiki, ko se je za nekaj odločil. Tistikrat je bila to zveza slovenskih liberalcev z nemško stranko na Kranjskem proti slovenskim klerikalcem, ki jih je v deželnem zboru vodil Oton Deteta. Dosegel je, da se je to videlo tudi v sedežnem redu - da so liberalci sedeli v sredi med Nemci in klerikalci. Za pogajanja z njimi pa so določili - Janka Kersnika.
Kersnik je bil v teh pogajanjih uspešen, nastala je deželna "koalicija" med stranko nemških veleposestnikov na Kranjskem in slovensko narodno napredno stranko. Trajala je od leta 1896 do 1908, ko jo je zrušil dr. Janez Ev. Krek. A dosega te zveze je bila že Kersnikov politični labodji spev. prav takrat je neozdravljivo zbolel in umrl. Politično je bil najbolj dejaven od leta 1883. ko je bil izvoljen za deželnega poslanca, kar je ostal do smrti. Leta 1885 je bil izvoljen za župana Lukovice. Višje od deželnega zbora ni posegal, čeprav so ga njegovi pristaši enkrat predlagali z.a deželnega predsednika. V politiki je bil zmeren, med mladoslovenci, ki so se delili na radikalne (Tavčar) in elastikarje t.Šuklje), je štel med slednje. V časih, ko so bili pri nas na oblasti re volucionarji, so nam v šolah to držo prikaz.ovcdi kot "nenačelno", zdaj, ko je politika spet "umetnost možnega ". bi lahko bila Kersnikova kompromisna politična drza označena kot stvarna, pragmatična.
O njegovem kultiviranem političnem nastopu priča tudi govor, ki gaje imel na shodu volivcev v Meng-
Maksim Gaspari, ilustracija v knjigi Rokovnjači, 1956
šu, 18. novembra 1883. Shod je bil pri županu Janezu Levcu, udeležilo se ga je 80 volilnih mož, "Slavni zbor! Častiti gospodje volivci! Ko ste me letos junija meseca izbrali svojim poslancem z.a volilni okraj kmetskih občin kamniškega in brdskega sodniškega okraja, ko ste mi izkazali, meni. vam večinoma komaj po imenu znanemu rojaku tako laskavo
zaupanje, zagotovil sem vam, da vsako leto po končanem deželnem zboru, dokler traja moj mandat, stopim pred vas ter vam bom poročal o tem, kaj je storil deželni zbor sploh in koliko sem mogel jaz sam pomagati in delovati s svojimi slabimi močmi. Vodila sta me pri tej obljubi dva ozira: prvič prepri čanje, da mora biti in ostati vsak poslanec vedno v ozki zvezi in dotiki s svojimi volivci, tako da jim lahko vsako leto, vsak dan, vsako uro račun položi o tem, kako je izpolnil svoje, na dan volitve dane obljube ter opravičil izkazano mu zaupanje, in da tudi vsak trenutek lahko poizre težnje in želje svojih volivcev ter v krogu, v katerega so ga poslali, stori svojo dolžnost glede delovanja na korist svojemu volilnemu okraju in da se ne poreče o njem: to seveda, kadar se poteguje z.a tO, da bi ga volili, tedaj vse obljubi, potem pa nobenega več ne pozna: drugič pa me je napotil v to, da sem sklenil sklicevati vsako leto volilne shode, pomislek, daje neobhodno treba, da zve naše kmetsko prebivalstvo, čemu je vendar volilo svoje poslance, kaj sme od njih pričakovati in kdaj in v katerih rečeh se more do njih obračati ter Zahtevati njihovo pomoč. To sta bila torej dva glavna vzroka, da sem sklical ta shod, da o tretjem ne govorim, namreč o svoji dolžnosti onim častitim gospodom volivcem nasproti, kateri mi na dan volil ve niso izkazali svojega zaupanja, katerih gmotni interes pa sem jaz smatral vedno enotnega z. onim mojih zaupnikov. " Politično galantno, mar ne!
Torek, 15. oktobra 2002
VERSKE SKUPNOSTI / joze.kosnjek@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 9. STRAN
Svetniki in godovi
Teden Terezij, Nacetov, Lukov, Iren in Uršul
Oktober je mesec, v katerem si svetniki podajajo kljuko. Le v redkih mesecih so pomembne osebnosti iz zgodovine krščanstva tako zgoščene.
Danes, 15. oktobra, je svetovni dan kmetic, godujeta pa Terezija Jezusova (Avilska), redovnica in cerkvena učiteljica, in Tekla, opa-tinja. Avtobiografija Terezije Avilske je ena najbolj branih knjig duhovne vsebine in je bila leta 1974 prevedena tudi v slovenščino. Napisala je še več drugih knjig. Terezija se je rodila 28. marca leta 1515 v Avili v Španiji. Oče je bil dvakrat poročen. Terezija se je rodila kot tretji otrok v drugem zakonu. Starša sta bila zelo pobožna. Bila je čedna. S 16 leti je odšla v samostan h karme -ličankam, kjer so vzgajali dekleta iz plemiških in premožnih družin. Čeprav jo je bremenila bolezen, je vztrajala in prenovila karmeličan-ski red. Umrla je ponoči s 4. na 5. oktober leta 1582, stara 67 let. Ker je bil takrat uveden gregori-
janski koledarje njen praznik 15. oktober. Danes godujejo Terezije, Rezke in Zinke.
Jutri, 16. oktobra, je več godov-nikov: Hedvika, redovnica, Marjeta M. AIacoque, redovnica, Gal, opat, in Gerard, redovnik. Večini je najbolj znana Hedvika ali Jadviga po poljsko, ki je igrala pomembno vlogo v slovenski zgodovini v 12. in 13. stoletju, največ posesti pa je bilo v Kamniku in Slovenj Gradcu. Hedvika se je rodila na Bavarskem, od koder sta jo dala starša, grof Bertold in mati Agnes, v benediktinski samostan v Kitzingen. Na željo staršev seje poročila s šlezijskim vojvodom Henrikom. Odšla je v Šle-zijo in rodila sedem otrok. Matije bila že s 13 leti. Prvi otroci so ji umrli. Bila je kneginja Šlezije in Poljske. Ustanovila je tudi samostan cisterjank v Trebnici na Poljskem, kamor se je umaknila po smrti moža in otrok, kjer je umrla leta 1243. Jutri imajo god Hed-vike, Hedvige, Hede in Jadvige.
Zvonovi zvonijo
Kranj - "Pristen slovenski človek ne more brez pojočih zvonov. Njihovi glasovi nas spremljajo od zibeli do groba - vse življenje. Njihovo zvonjenje ni samemu sebi namen. Predramiti nas hoče iz naglice, v kateri živimo, da bi se vsaj za nekaj trenutkov iz nje iztrgali, jim prisluhnili ter odgovorili z molitvijo - mislijo na Boga, na sočloveka," je zapisal eden najboljših slovenskih poznavalcev zvonov in zvonjenja, uradni nadškofijski preizkuševalec (kolaudator) zvonov, gorenjski rojak duhovnik dr. Matjaž Ambrožič. "V zvonovih je skrita čudežna moč, le prisluhniti jim je poprej potrebno, da jo tudi zares začutimo."
Dr. Matjaž Ambrožič natančno popisuje jutranje zvonjenje - jutranji-co ali "dan zvoni", zvonjenje ob sedmih zjutraj, opoldansko zvonjenje, večerno zvonjenje, zvonjenje ob petkih, bogoslužno zvonjenje, mrliško ali pogrebno zvonjenje, izredno zvonjenje ob hudi uri ali požaru in nabijanje oziroma pritrkavanje. J.K.
V četrtek. 17. oktobra, so na koledarjih zapisani kot svetniki Ignacij Antiohijski, škof in muče-nec, in škofa Viktor in Rudolf. Jutri je tudi mednarodni dan boja proti revščini in bedi. Ignacij je bil doma v mestu, kjer so Jezusove učence prvič imenovali kristjane, ime pa mu je bilo Teoforos ali Bogonosec. Sklepajo, da je utegnil srečati apostole Petra, Pavla in Janeza. Bil je antiohijski škof. Odvedli so ga v Rim, kjer so ga dali kot plen zverem. V četrtek imajo god tisti, ki jim je ime Ignacij, Ignac, Nace ali Igo. Ženska izvedenka tega imena pomeni ogenj.
V petek, 18. oktobra, praznuje pomemben evangelist Luka, zavetnik umetnikov, in Peter Al-kantarski. redovnik. Luka je med Slovenci znova zelo priljubljeno ime. Sicer pa je bil Luka učenec in spremljevalec apostola Pavla in edini pisatelj Nove zaveze, ki ni bil Jud, ampak Grk, po izobrazbi pa zgodovinar in literat. Napisal je številne zgodbe iz Jezusovega življenja. Čudovita je njegova božična zgodba s hlevom in pastirji na betlehemskih poljanah. Po poklicu naj bi bil zdravnik. Umrl naj bi mučeniške smrti, ne ve se pa, kdaj in kje.
V soboto, 19. oktobra, praznuje več svetnikov: kanadski mučenci Janez Brebuef in Izak Jogues in tovariši, Pavel od Križa in Peter Alkantarski, duhovnik. Pred približno 450 leti so prvi Evropejci prišli v Severno Ameriko, kjer je živelo dva milijona Indijancev. Med njimi so prvi oznanjali vero francoski jezuiti. Nekateri so umrli mučeniške smrti, med njimi tudi omenjeni mučenci, ki so bili umorjeni v letih 1642 do 1650. Od
vseh je največ pretrpel pater Izak Jogues.
V nedeljo, 20. oktobra, goduje Irena (Miroslava, Mira), mučen-ka iz konca 6. stoletja, Vendelin, opat, Kontardo Ferrini in škof Jakob iz Strepe. Vendelin je bil opat in irsko škotski kraljevič, ki seje kot puščavnik naselil na jugu Nemčije, menihi bližnjega benediktinskega samostana pa so ga izbrali za meniha. Pri kmetih velja za zavetnika zoper kugo in druge kužne bolezni. Upodabljajo ga kot pastirja s palico in malho. Irena pa je bila portugalska redovnica, v katero se je najprej zaljubil plemič, kije zaradi neuslišane bolezni zbolel, Irena pa ga je ozdravila. Plemič ji je zapretil, dajo bo ubil, če se bo povezala z drugim moškim. Nadlegoval jo je tudi njen učitelj. Irena ga je zavrnila, on pa jo je blatil, da pričakuje otroka. To je zvedel njen prvi snubec in poslal služabnika, daje Ireni odsekal glavo.
V ponedeljek, 21. oktobra, bo god Uršule, device in mučenke. O njej krožijo različne zgodbe. Verjetno pa gre za skupino devic z Uršulo, ki so umrle nasilne smrti v okolici Kolna. Uršula je danes zavetnica ženskih vzgojnih zavodov. Po njej se imenujejo uršulin-ke, ki jih je ustanovila Angela Merici, Uršulo pa je izbrala za za-vetnico. Uršulinke imajo svojo hišo tudi na Gorenjskem v Svetem Duhu pri Škofji Loki.
Jože Košnjek
(V
Gorno mm
najbolj športna frekvenca
Nov križ na radovljiškem pokopališču
Radovljica - V nedeljo, 13. oktobra, je radovljiški župnik in dekan
Jože Drolc na novem pokopališči v Radovljici blagoslovil nov križ, ki gaje arhitekturno zasnoval Bogdan Dacar, iz lesa 300 let stare hruške pa sta ga izdelala Damjan in Marko Štirn. Ko so se zahvaljevali številnim dobrotnikom, ki so pomagali pri postavitvi križa, so posebej omenili radovljiškega župana, podjetje Promos iz Gorij in Pogrebni servis Anton Novak.
Postavitev križa na novem pokopališču v Radovljici je bila dolgoletna želja župnije in župljanov. O pomenu križa za žive in mrtve in pomenu blagoslavljanja, ki prihaja od Boga in daje stvarem še globlji pomen, je govoril župnik Jože Drolc. J.K.
Veleposlanik v Zavodu sv. Stanislava
Šentvid - Iz Zavoda sv. Stanislava iz Šentvida so sporočili, da jih je na povabilo direktorja Zavoda dr. Antona Jamnika obiskal veleposlanik Združenih držav Amerike v Sloveniji Johny Young. Veleposlanik se je seznanil z zgodovino zavoda, njegovo pomembnostjo in umeš-čenostjo v slovenski prostor. Zavod je od leta 1992 dalje znova v lasti ljubljanske nadškofije. Presenečenje bil. daje Zavod v slabih desetih letih dobil sloves na izobraževalnem in kulturnem področju. Veleposlanik Young seje pogovarjal z učitelji angleškega jezika, prisostvoval pri uri fizike in nato pogovarjal o svojem življenju in počutju v Sloveniji ter vključevanju naše države v Nato. V glasbeni šoli je bil na priložnostnem koncertu, ob slovesu pa je izrekel direktorju Zavoda želje za uspešno vodenje hiše in se zavzel za tesnejše stike z zavodom.
J.K.
Obletnica izvolitve papeža
Kranj - Jutri, 16. oktobra, proti večeru bo poteklo 24 let od izvolitve sedanjega papeža Karola Wojtyle oziroma Janeza Pavla II. Ob 18.18 seje iz papeževe prestolnice pokadil beli dim, ob 18.45 pa je bilo razglašeno, kdo je novi papež. Ob 19.15 seje novi papež pojavil na balkonu pred množico na Trgu sv. Petra. J.K.
PREJELI SMO
Odgovor na Prispevek Špilja in klobasa
objavljen v Gorenjskem glasu pod Prejeli smo, 8. oktobra 2002.
Dragi Janko,
V petek, 8. oktobra 2002, si naslovil na javnost izjavo z naslovom Špilja in klobasa. Upam, da govoriva o isti zadevi. Sdmizdat, ki sem na poslal na gospodinjstva radovljiške občine, namreč nima naslova Špilja in klobasa, ampak preprosto Spila. V nadaljevanju svoje izjave ugotavljaš, da naj hi moja malenskost dobila v preteklih dveh letih od občine Radovljica "skoraj 35 milijonov SIT". Po mojem vedenju sem v preteklih dveh letih za občino Radovljica uredil Radovljiški zbornik 2000 in vodil projektni svet, ki spodbuja in nadzoruje izvajanje programa CRPOV. Ne kot urednik ne kot predsedujoči svetu nisem izvajal svojih projektov niti sam razpolagal s sredstvi. Zato te prosim, da ffti poveš, kako naj bi potrošil
skoraj 35 milijonov SIT" radovljiških občinskih sredstvih v zadnjih dveh letih! Bojim se namreč, da se ti je tudi pri tem podatku Zgodila podobna nerodnost kot pri tem, da si potvoril Spilo v Špiljo in klobaso.
Precej prostora v svoji izjavi posvečaš domnevnim nizkim udar cem in podobno. Toda, dragi Janko, Špila je bila razdeljena 28. septembra. In od takrat mi nihče <>d številnih bralcev in tudi nihče, ki ga konkretno omenjam v Spili, ni sporočil, da bi bil kakršen koli podatek o spornem poslovanju tebe in tvojih političnih zaveznikov napačen. Nasprotno, številni občani potrjujejo vse zapisano in navajajo še nova dejstva o nezakonitem, koruptivnem in nedemokratičnem postopanju, ki zazna-
muje občino Radovljica v tvojem mandatu.
Upam, da boš v prihodnje zmogel toliko moči, da se boš soočil s problemi, ki so posledica takega načina vladanja. Cesarjeva nova oblačila niso večna, to pač veš.
Da pa se izogibaš: odgovoru na konkretna vprašanja, pa je najbolje vidno iz tvojega komuniciranja z javnostmi nasploh. Prostorska politika, gospodarski razvoj, ohranjanje podeželja in razvoj so-mestja, varovanje dediščine in kulturni razvoj so teme, ki jih občinska politika v mandatu 1998-2002 ni bila sposobna politično artikulirati in kapitalizirati. Vsaka politika seveda svoje slabosti prikriva zato, dragi Janko, si se odločil za svojevrstno farbanje volivcev. Z Deželnimi novicami kot občinskim medijem si s svojimi zavezniki ukrepal na politko-misarski način. Urednica je postala podžupanova prijateljica, glavna občinska medijska posrednica pa podžupanova žena. Ko prelistavamo "novo generacijo" Deželnih novic, opazimo, da so oblikovane prav po liku občinske politike. Nobenega kresanja mnenj ob temeljnih razvojnih dilemah občine, nobenih resnih predstavitev namenov občinskih oblasti. Gre za beg politike od javnosti. Oz. bolje rečeno, če politika nima o čem govoriti, potem tudi ni o čem pisati.
In zato ni čudno, da te moti vsakdo, ki poseže v tvoj sanjski svet. Zato ti uide še ena tvoja fantazija, ko za Dnevnik izjaviš, da si "s takimi tipi. kot je Dežman pre-mehek ". Veš, dragi Janko, morda verjameš, da lahko vedno ukrepaš tako kot partijski ali državni sekretar, ko računaš na strah pod-ložnikov. Vendar tako strahovanje nikoli ni večno. Tudi v radovljiškem primeru ne.
Posebej zato ne, ker ne računaš samo na medijsko manipuliranje in ustrahovanje, ampak pričaku-
ješ tudi, da so volivci pravi butci. Samo od butca lahko pričakuješ, da bo večno nasedal na iste obljube. Praviš, da boš, če boš še enkrat izvoljen za župana, najprej poskrbel za deponijo za odpadke, čistilno napravo in ureditev kanalizacije. To so tvoje neizpolnjene obljube izpred štirih let. Vmes se je zgodilo, da občina Radovljica ni izkoristila možnosti za pridobitev evropskih sredstev za izgradnjo čistilne naprave, da občina Radovljica ni bila sposobna sprejeti ureditvenega načrta za morebitno deponijo na Črnivcuitd. itd.
Skratka, dragi Janko, obljubljaš nam, da nam boš tudi čez štiri leta obljubljal to, kar si nam obljubljal pred štirimi leti in kar nam obljubljaš za naslednja štiri leta. Tvoje obljube pa nam po dosedanjih izkušnjah pomenijo predvsem trdno garancijo, da jih nisi sposoben uresničiti.
Zato se ti opravičujem, če ti je Špila zmotila prijetne sanje. Srkni deci žganega in svet bo spet poln prijetnih obljub!
Prisrčno te pozdravljam in se veselim nadaljevanja najinih špi-Ijenj.
Jože Dežman
Praznovanje v Domu J. Benedika
Tako smo mi praznovali 1. oktobra v Domu J. Benedika, ko smo se veselili ob petju Gorjanskih fantov, pa igranju ansambla g. Janeza Ziliha in prelepega glaska njihove pevke. Včasih smo tudi sami z njimi veselo zapeli ali pa zajuckali, kot se spodobi. Piknik se je začel ob 15. uri, na nas ni pozabil naš župan g. Stušek ter nam zaželel vse dobro.
Našim kuharicam in vsemu osebju pa je priskočil na pomoč naš upokojeni šef kuhinje Joža Kocjančič. ki stanuje v naši bližini. Sestre, terapevtke, in vse osebje pa nas je hitelo postreči z raz-
nimi dobrotami in pijačo. Pa tudi zaplesali smo, nekateri so bergle postavili v kot in jih ignorirali. Lepo je bilo.
Zvečer pa smo se odpeljali na igro v Radovljico, kjer so uprizorili "Sluga dveh gospodov" od Moliera, to je bil pa res višek dneva. Na odru sami poskočni mladi igralci nasmejali smo se jim, imela sem občutek, da starejši in poklicni igralci ne bi mogli tako pristno odigrati, kot je ta jeseniška mladina. Čestitamo, želimo si ogledati še kdaj kakšno Vašo veselo igro, saj smo se res nasmejali. Olepšali ste nam ta dan.
Sodelovali pa smo tudi mi pri razstavi ročnih del, saj naše pridne vezilje in pletilje izdelujejo tudi lepe izdelke, ki so jih prikazali radovljiški upokojenci.
Pa drugo leto nasvidenje.
Vera Jug, Dom dr. J. Benedika, Radovljica
Veriga bi bila lahko sanirana!
Prijetno me je presenetila novica v medijih, da je Poslovno-in-dustrijska cona Veriga Lesce tudi uradno odprta. Enako razveseljivo, ali še bolj, pa je, da je industrijsko cono odprla ministrica za gospodarstvo dr. Tea Petrin. Morda je to slišati nelogično, a ni, če upoštevamo dejstvo, da je njen predhodnik, g. Metod Dragonja, sedaj cenjeni menedžer, nasprotoval takšnemu razvoju na tem območju. Manj razveseljivo je nadaljevanje informacije, da je PIC nastal na "območju opuščenih zemljišč propadlih tovarn" (Delo, 28. 9. 2002.) torej nekdanje SŽ Veriga, d.o.o
Naj spomnim: v času pred uvedbo stečaja Verige sem bil njen direktor oz. predsednik uprave. Moja ocena je bila, z njo so se strinjali tudi mnogi sodelavci', da je Veriga sposobna in vredna sa-
nacije. To potrjuje izjava, citiram "Veriga je bogata umrla, saj se je s prodajo premoženja poplačalo večino dolgov, zaposleni pa so dobili tudi odpravnine " konec citata.
Rešitev je šla v podobni smeri, kot sedaj PIC, saj smo že v I. 1995 in 1996 odprodali upravne stavbe za poslovni center (trgovino), upravo preselili na manj atraktivno, a solidno lokacijo; oddali nekaj dejavnosti, ki so presegale potrebe za tovarno in sicer: kovačni-co, galvano, orodjarno in zastavili še nekatere ukrepe in s tem poskrbeli, da nam ni bilo treba odpuščati delavcev in še nekaj zaslužili; osnovna dejavnost proizvodnja verig pa je potekala dalje in si ponovno počasi pridobivala zaupanje pri kupcih. Torej bi bila razlika s sedanjim stanjem PlC-a samo ta, da bi ob njem delovala še tovarna verig.
Na Holdingu SŽ, d.d., Ljubljana pa so imeli drugačne izračune oz. načrte. Nadzornovodstveni dvojec (brez krmarja?) dr. Vodopivec, predsednik NS in g. Igor Umek, predsednik uprave, sta od mene zahtevala, naj sodišču predlagam uvedbo stečaja Verige. Ker tega nisem hotel storiti, sem bil na hitro zamenjan, kazensko ovaden (kot se je kasneje pokazalo neutemeljeno). Poiskala sta naslednika, ki je čez kratek čas izvršil zahtevano uvedbo stečaja. Ta dvojec je podobno ravnal tudi v primeru Plamen Kropa, ko je s pomočjo direktorja g. Korinška žrtvoval Plamen, da bi se obdržal ljubljanski Tovil. Vsak poznavalec šaha bi vas čudno pogledal, če bi ga vprašali, ali se izplača žrtvovati "trdnjavo", da bi se ohranil "kmet". Slišim, da je g. Umek ponovno na Holdingu SZ (s kakšno nalogo ?).
Ne bi bil rad napačno razumljen. Tega nisem zapisal, ker bi hotel imeti kakršne koli zasluge za ustanovitev PIC Veriga. Dobro vem, da je bilo potrebno vložiti veliko truda in da gre predvsem
zahvala preudarnemu stečajnemu upravitelju, ki je stečaj uporabil kot zdravilo in ne strup. Rad bi samo spomnil, da je nekaj ljudi že preje verjelo v pozitiven izid sanacijskih naporov in mogoče je ta duh tudi prispeval k lažjemu razumevanju realiziranih sprememb.
Sašo Jevšnik, Ul. Molniške čete 11, Ljubljana
ven \Zigrj,u,i se WMik
Bilateralni fokus 2002 Kraljevine Nizozemske in Republike Slovenije
Pojem korupcije je zelo obširen
Korupcija je vsaka kršitev predpisov zaradi neposredno ali posredno obljubljene, ponujene ali dane oziroma zahtevane, sprejete ali pričakovane koristi zase ali za drugega.
Ljubljana - "Nizozemska in Slovenija 2002: bilateralni fokus" izpričuje različno sodelovanje med kraljevino Nizozemsko in Republiko Slovenijo. Letošnji program se v veliki meri razlikuje od lanskega, vendar njegov namen ostaja isti: posvetiti pozornost dinamiki odnosov in spodbujati dolgoročno sodelovanje med državama. Med kulturnimi prireditvami bilateralnega fokusa se najdejo tudi drugi dogodki, okrogle mize o poslovnih priložnostih ter druge javne razprave in strokovna srečanja. Tako je pretekli četrtek na Pravni fakulteti Urad za preprečevanje korupcije v povezavi s svojimi nizozemskimi kolegi pripravil javno razpravo z naslovom "Boj proti korupciji".
Javna razprava in strokovno srečanje, ki ji je sledilo, sta bila del nizozemskega programa predpri-stopne pomoči MATRA državam kandidatkam za vstop v EU. V razpravi so strokovnjaki, ki sodelujejo v projektu, odprli številna vprašanja o korupciji, podali določene odgovore nanje in razpravljali o samem pojmu, obsegu korupcije v Sloveniji oziroma na Nizozemskem. Razpravo je povezoval dr. Gorazd Meško, docent na Visoki policijsko-varnostni šoli v
Ljubljani. V prvem delu javne razprave sta sodelovala dr. Hans Nelen z Oddelka za kriminologijo Pravne fakultete Svobodne univerze v Amsterdamu in dr. Matjaž Jager, raziskovalec Inštituta za kriminologijo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Poskušala sta odgovoriti na vprašanja, kateri so znaki korupcije in do kod seže, s kakšno obliko korupcije imamo opraviti v obeh državah, kakšne instrumente za preprečevanje korupcije imamo na razpolago, ter
Hudobivnik proti oblasti
Zahteva po 40. členu ustave RS: pravica do popravka in odgovora. Zahtevek je naslovljen na odgovorno urednico ga. Marijo Volčjak, nanaša pa se na članek objavljen v časopisu Gorenjski glas dne 11.10.2002 na strani 13 -KRONIKA novinarke Helene Jelovčan z naslovom Hudobivnik proti oblasti.
Da bi bile informacije popolne, smo dolžni javnost opozoriti na dejstvo, da je Štefan Hudobivnik v sredo, 9. oktobra 2002, protestiral pred občino Kranj zaradi nedopustnega vmešavanja dela izvršilne in sodne oblasti v volilnem času. S tem političnim dejanjem vmešavanja visokih državnih uradnikov, je utrpel ogromno politično škodo. To politično dejanje visokih državnih uradnikov je nedopustno in po zakonu kaznivo dejanje, ker so s svojimi izjavami direktno vplivali na prosto odločitev volivcev v času volitev in to kot uradne osebe pri opravljanju svojega dela.
Zato bi moral biti članek Hudobivnik proti oblasti objavljen na političnih straneh časopisa Gorenjski glas in ne v Kroniki. Ker je bil objavljen v Kroniki, pomeni, da je uredništvo časopisa Gorenjski glas prepričala informacija, da sta podpredsednik Okrožnega sodišča Kranj Igor Mokorel in Državno tožilstvo v Kranju potrdila informacijo, da se je zoper Hudobivnika nepravnomočno začela kazenska preiskava petih kaznivih dejanj poslovne goljufije, pravnomočno začela preiskava devetih kaznivih dejanj in da tožilstvo zahteva razširitev preiskave še za 56 domnevnih poslovnih goljufij. Te iste informacije so potrdili tudi iz urada Generalne državne tožilke.
Vse te informacije visokih državnih uradnikov kot uradnih oseb so prepričale slovensko javnost, da je g. Štefan Hudobivnik oseba, ki ji ni pametno dati podpis podpore kandidatu za predsednika republike Pl. To smo tudi sami občutili, saj smo bili pri zbiranju podpisov podpore zelo uspešni do trenutka, ko so te informacije prišle v javnost. Po tem času pa je bilo podpore praktično konec, saj ljudje niso več hoteli dati podpis podpore na obrazcu TI morebitnemu predsedniškemu kandidatu Štefanu Hudobivnik.
S tem dejanjem so visoki drž.av-ni uradniki kot uradne osebe domnevno storili kaznivo dejanje kršitve proste odločitve volivcev po 162. členu KZ in domnevno kaznivo dejanje Očitanja kaznivega dejanja z namenom zaničevanja po 173. členu KZ.
Zato smo bili tudi mi prisiljeni vložiti kazenske ovadbe zoper podpredsednika Okrožnega sodišča Kranj I.M., zoper odgovorno osebo Generalnega državnega tožil-
stva Z. C. in zoper odgovorno osebo Državnega tožilstva v Kranju I. K. Ustrezno pa smo ukrepali tudi pri Republiški volilni komisiji.
Notranje politični spopadi znotraj tožilstva naj se ne bi razreševali preko Hudobivnikovega hrbta. Tožilstvo v primeru Hudobivnika ustvarja pravno zmedo in otežuje delo sodišča, ko ne upošteva že sprejeto sodbo P25/2001-43 z dne 27.6.2002 o isti zadevi, za katero ga potem ponovno obtožujejo. Krivce je Okrajno sodišče Že ugotovilo in so znani. Za vsem tem stoji vlada in dr. Samo Zupančič - svetovalec vlade na Ministrstvu za gospodarstvo, ki je nasprotna stran in je nepravnomočno že izgubila pravni civilni spor s Hudobivnikom.
Ker je dobljena sodba Okrajnega sodišča Kranj P25/2001-43 z dne 27. 6. 2002 v ozki povezavi z vsemi domnevnimi kaznivimi dejanji g. Hudobivnika pričakujemo, da bo tožilstvo ravnalo modro in umaknilo vse kazenske ovadbe zoper g. Hudobivnika. Sodišče je v sklepu prej omenjene sodbe že ugotovilo dejanske krivce, to pa so dr. Samo Zupančič in njegov brat Damir Zupančič, agencija za varovanje G7 in Ministrstvo na notranje zadeve Kranj, ki bodo morali vso škodo z zakonitimi zamudnimi obrestmi povrniti in poplačati. Ko bodo oni to storili, pa bo tudi g.Hudobivnik povrnil in poplačal vso škodo z zakonitimi obrestmi delavkam, upnikom in kmetom.
Zavedamo se dejstva, da se s kandidiranjem na volitvah kandidat izpostavlja javnosti in da mora biti pripravljen, da o sebi sliši tudi kaj neprijetnega. Medtem naj bi bilo to v domeni civilne družbe. Politična država in njeni uradniki so sicer lahko člani političnih strank in imajo o Hudobivnika svoja mnenja, medtem pa naj bi to obdržali na civilnem področju. Ko nastopajo v javnosti kot državni uradniki pa se od njih pričakuje, da delujejo po ustavi in zakonih, za kar smo se pritožili. V teh primerih je Hudobivniku politična država v stikih z javnostjo kršila temeljne človekove pravice.
Zaradi vseh teh nepravilnosti Hudobivnik zahteva, da se mu omogoči normalna kandidatura in s tem možnost uradne kandidature, v nasprotnem primeru pa zahtevamo ponovne volitve.
Z omenjeno prakso v času volilnih opravil je praktično celotna vlada in vsi njeni uradniki del volilnega štaba. Hudobivniku in drugim kandidatom z.a predsednika republike, konkurenčnega kandidata dr. Janeza Drnovška, kar kaže na svetovni unikum nesmiselnosti.
Zahtevamo, da se tako kot vaša informacija tudi naša objavi na enaki strani, to je v kroniki.
Volilni štab: Viktor Balažič l.r.-
stiki z javnostjo
Štefan Hudobivnik
Dr. Hans Nelen z Oddelka za kriminologijo Pravne fakultete Svobodne univerze v Amsterdamu.
kako je z dejstvi in številkami, ki izpričujejo prisotnost korupcije v obeh državah.
V nadaljevanju pa sta na vprašanja, kako je s korupcijo v javnem sektorju - je moralna ali nemoralna, kakšne so posledice ene ali druge, ter kako je s korupcijo v zasebnem sektorju poskušala najti odgovore Ben Hoetjes,_ profesor
Javne uprave na univerzi v Leidnu in mag. Bojan Dobovšek, višji predavatelj na Visoko policijsko-varnostni šoli v Ljubljani.
Obiskali smo prvi del razprave, kjer sta oba sodelujoča prišla do istih zaključkov. Dr. Matjaž Jager meni, daje šla Slovenija skozi desetletno obdobje, ko se je korupcija zviševala in reakcija države je bila neadekvatna glede na odkrivanje dejavnikov korupcije. Potrebno je tudi izboljšanje usposobljenosti slovenskih organov kazenskega pregona in točno določiti, kako je s sredstvi, ki so eden pomembnejših pokazateljev, kolikšna je politična volja za boj proti korupciji. Po njegovem mnenju kazenski pregon (dolgoročno gledano) ni najpomembnejši za zoperstavljenje korupciji. S tem se je strinjal tudi dr. Hans Nelen. Statistični podatki in ankete opravljene v Sloveniji so pripeljale do tako imenovane Lestvice zaznane podkupljivosti, kjer najdemo tri skupine: v prvo spadajo razni uradniki na ministrstvih, poslanci državnega zbora, voljeni občinski svetniki in občinski uradniki; sledijo jim cariniki in razni inšpektorji, najmanj podkupljivosti pa je po ugotovitvah
opažene med učitelji in profesorji.
V Sloveniji imamo od sredine lanskega leta urad, ki se ukvarja s preprečevanjem korupcije.
Trenutno imajo na Uradu zaposlenih sedem oseb, vendar menijo, da jih bo potrebno zaposliti več, če Urad želi v prihodnje naloge opravljati korektno in kvalitetno. Do konca letošnjega septembra so na Uradu za preprečevanje korupcije prejeli že okoli 170 prijav domnevnih koruptivnih dejanj. Te prijave ne zadevajo le posameznikov, ampak predvsem korupcije v institucijah, podjetjih in državnih ustanovah.
Posledice koruptivnih dejanj so ekonomske, politične, socialne in psihološke. Vse posledice koruptnih dejanj so med seboj povezane. Korupcija na ekonomski ravni viša transakcijske stroške podjetij ko jih sili k "normalnemu" udejstvovanju in tako za preživetje na trgu podkupujejo državne uradnike. Prihaja do blokad pri ustanavljanju novih podjetij in do prerazporejanja sredstev v neformalno, nelegalno in nelegitimno sfero koruptivnega delovanja, ne pa do višje ravni investicij in nastanka novih delovnih mest ter rasti družbene blaginje. Tako korup-
cija na ekonomski ravni upočasni in draži pretok kapitala. Na politični ravni vodi korupcija do rasti nezaupanja v politične in državne institucije ter nosilce oblasti. S tem spodbuja nezaupanje v procese tranzicije oziroma prehoda, med drugim tudi v novo vzpostavljeno demokracijo kot zaželeno in edino možno politično ureditev te družbe. Na socialni ravni vodi korupcija do padca blaginje povprečnega državljana, ko preusmerja finančna sredstva v žepe privilegiranih posameznikov in skupin. Kar zadeva socialne posledice korupcije, korupcija zanika načelo socialne pravičnosti, kije sestavni del naše ustave. Na psihološki ravni pa korupcija spodbuja nezaupanje v soljudi ter splošno nezaupanje v politične in družbene institucije. Iz vsega tega sledi, da korupcija povzroča stroške. Ti so ekonomski - izkrivljanje in blokada razvojnih spodbud, politični - spodkopavanje institucij države, ki delujejo v skladu z načelom skupno dobro, socialni - prerazporeditev bogastva in moči tistim, ki sijih ne zaslužijo in psihološki, kateri ustvarjajo ozračje splošnega družbenega nezaupanja. Alenka Brun, foto: Tina Doki
Največ ga srknejo Dolenjci, medtem ko smo Gorenjci pridni
Med najbolj ogroženimi udeleženci v prometnih nesrečah so pešci, kolesarji in mladi vozniki, najbolj očitna vzroka prometnih nesreč s smrtnim izidom pa sta hitrost in alkohol.
Prometno varnost je težko in nehvaležno napovedovati. Realno sliko stanja lahko pokaže le nekajletna prometna varnostna analiza. Število umrlih se je z 505 v letu 1994 spustila na 278 mrtvih v letu 2001. Vseeno nas to uvršča med države z najslabšo prometno varnostjo v Evropi. Junija 2002 je Državni zbor sprejel Nacionalni program varnosti cestnega prometa, od katerega lahko pričakujemo varnejše slovenske ceste.
Zvonko Zavasnik z Generalne policijske uprave je na nedavnem 10. mednarodnem simpoziju o elektroniki v prometu povedal, da je v očeh javnosti začrtano, da je za varnost v največji meri odgovorna prav policija. "Kadar se prometna varnost izboljša, potem policija dobro dela - sicer ne," je razložil Zavasnik, ki je skupaj z Apo-lonijo Grobin in Ljubom Zajcem pripravil referat Slovenska prometna varnost in njena prihodnost. "Nov zakon prinaša novo miselnost s konkretno odgovornostjo posameznih ministrstev, saj policija ne more biti odgovorna za pojav alkoholizma, za slabo cestno infrastrukturo in podobno."
Po nacionalnem programu je za vsako področje zadolženo določeno ministrstvo. Od leta 1995 do 2001 je bil pešec vsaka peta smrtna žrtev na slovenskih cestah -umrlo je kar 416 pešcev. Žrtve nesreče so zaradi neustreznega ravnanja voznikov, svojih napak in neustreznih površin za pešce. "Pešci so zelo ogroženi udeleženci v prometu, predvsem v obdobju jeseni in zimskem času, ko je krajši dan," je povedal Zavasnik. Med vzroki /a nesreče, kijih povzročijo vozniki, prevladuje neustrezna hitrost in alkoholizira -nost, prav tako je alkohol vzrok za nesreče, ki jih povzročijo pešei. Najbolj ogroženi so starejši od 65 let, med posredne vzroke mnogih nesreč spada tudi neustrezna ure ditev naselij, kjer ni varnih površin, urejenih prehodov za pešce ter neizvedeni ukrepi za umirjanje prometa. Zvonko Zavasnik: "Cilj lega dela projekta je zmanjšanje števila, mrtvih pešcev za najmanj 50 odstotkov glede na leto 1995. To pomeni ne več kol 41 mrtvih pešcev v letu 2005 in med njimi nič otrok." Nosilec projekta je Ministrstvo z.a promet in zveze.
V zadnjih sedmih letih statistič-
nega spremljanja prometnih nesreč na slovenskih cestah je umrlo kar 172 kolesarjev. Podobno kot pešci so najbolj ogrožena starostna skupina nad 64 let. saj ti povzročijo skoraj dve tretjini prometnih nesreč, ki so predvsem posledica slabših psihofizičnih posledic, pereč problem je tudi vožnja pod vplivom alkohola. Tudi starostna skupina mladostnikov med 14. in 18. letom, kjer je vzrok tudi zaradi nedograjenih in neurejenih kolesarskih stez. - tako v naseljih kot zunaj njih. "Tudi tu je predvideno znižanje števila mrtvih kolesarjev za polovico iz leta 1995. Tako predvidevamo ne več kot 17
mobilih so tudi najpogostejše žrtve." je razložil Zavasnik. Mladi vozniki povzročijo skoraj četrtino vseh prometnih nesreč. Vzroki so največkrat le trije: v četrtini primerov je to nepravilno prehitevanje, 30 odstotkov zaradi neprilagojene hitrosti in 22 odstotkov zaradi alkohola. Za njih bo pristojno Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, ki bo v projekt vključil posodobitev izobraževanja voznikov, prometno vzgojo v osnovni in srednji šoli, preventivne in propagandne akcije, nadzor in pridobitev stadiona tehnične kulture. Cilj tega dela projekta je ne več kot 29 mrtvih mladih voznikov in njihovih potnikov leta 2005.
Neprilagojena hitrost je bila v zadnjih sedmih letih kar v 43 odstotkih vzrok prometnih nesreč s smrtnim izidom - mrtvih je bilo kar 1046 ljudi. Tudi v več kot tretjini primerov prometnih nesreč z telesno poškodovanimi je neprila-
mrtvih kolesarjev v letu 2005. Tudi za ta projekt bo odgovorno Ministrstvo za promet in zve/e." je povedal Zavasnik.
Kar 313 mrtvih je bilo v zadnjih sedmih letih voznikov, ki so komaj pridobili izpit in se želijo na cesti dokazovati. Vsaka osma žrtev v Sloveniji je starih med 18. in 24. letu. "Vendarle pa velja, da so mladi vozniki - glede na njihov delež V prometu - najpogostejši
povzročitelji prometnih nesreč.
Skupaj s potniki v osebnih avlo
gojena hitrost, prav takt) pa v več
kot petini primerov, kjer je bila
ugotovljena le materialna škoda. S tem se ta vzrok /a prometne ne sreče uvršča V sam slovenski vrh. "S hitrostjo so tesno povezani tudi nekateri drugi vzroki: prekratka varnostna razdalja, nepravilnosti pri prehitevanju, nepravilna stran in smer vožnje in izsiljevanje prednosti. S podrobnejšo anali/o omenjenih vzrokov prometnih ne sreč pridemo do ugotovitve, daje
s hitrostjo povezanih več kot 60
odstotkov vseh prometnih nesreč," je razložil Zavasnik. Ta vzrok je evropski pojav, ki vodi povsod že desetletja. Izhaja iz različnih ekonomskih in socialnih pritiskov. Tudi tu je cilj prepolovi-tev števila mrtvih zaradi neprilagojene hitrosti v letu 1995 - leta 2005 naj ne bi bilo več kot 83 mrtvih. To pomeni zmanjšanje števila mrtvih pešcev, kolesarjev ter voznikov osebnih avtomobilov in potnikov. Nosilec tega projekta bo Ministrstvo za notranje zadeve.
Skoraj vsak tretji povzročitelj smrtne nesreče je pod vplivom alkohola nad dovoljeno mejo. Alkohol izrazito vpliva na človeka, torej tudi na voznika in njegovo ravnanje v cestnem prometu. Zavasnik: "Alkohol zavira delovanje vseh človekovih funkcij, ki so pomembne za varno udeležbo v cestnem prometu in tudi za delovanje človekove "osebnostne zavore". Ta zagotavlja socialno prilagojeno vedenje, obenem pa povečuje zaupanje v lastne sposobnosti in v zmožnost obvladovanja situacije«" Posledico so znane: vožnja prek svojih zmožnosti in zmožnosti vozila, ob tem pa voznik ne upošteva prometnih razmer in drugih udeležencev v prometu. Alkoholiziran voznik je nevarnost za vse udeležence V prometu. Cilj projekta, ki ga bo vodil Ministrstvo z.a zdravje, je do konca leta 2002 zmanjšati delež, povzročiteljev prometnih nesreč pod vplivom alkohola na sedem odstotkov.
Izvajalci nacionalnega programa prometne varnosti se pri svojem delu srečujejo z nekaterimi ključnimi problemi. Ti so: ne/a
dostna družbenopolitična podpora, neustrezna in neučinkovita organizacijska in funkcionalna struktura državnih in lokalnih organov, neopredeljene odgovornosti za izvedbo posameznih nalog, pomanjkljiva komunikacija pri načrtovanju, izvajanju, nadzoru in vrednotenju nalog, pomanjkanje finančnih virov, nepravočasno izvajanje nalog, pomanjkanje raziskav o varnosti cestnega prometa in še vrsti) drugih.
Boštjan Bogataj, foto Gorazd Kavčič /arhiv
Kar 850 obiskovalcev na dnevu odprtih vrat Policijske uprave Kranj
Mlade zanima delo policistov
Kar 650 od skupaj 850 obiskovalcev petkovega dneva odprtih vrat je bilo namreč učencev in dijakov. Osmošolci priložnost izkoristili za seznanitev s poklicem policista kot morebitno kasnejšo izbiro.
Kranj - V petek, 11. oktobra, med 9. in 13. uro je Policijska uprava Kranj na Bleivveisovi cesti na stežaj odprla vrata vsem, ki jih zanima delo policistov. Kljub dežju je bil obisk rekorden, zadovoljstvo na obeh straneh pa tudi. Dan odprtih vrat je namreč pokazal in povedal tako rekoč vse, s čimer se policisti ukvarjajo. Zasluge gredo nedvomno pripravljalnemu odboru in njegovemu predsedniku Valku Oštirju, ki je poskrbel, da se je v petek res "splačalo" priti na policijo.
Ljubljanska konjenika
Valko Oštir
Delo policistov je lahko tudi nevarno.
Po dveh letih premora so policisti lahko pokazali marsikaj novega. V tem času so namreč dobili nekaj nove, sodobne opreme, spremembe so tudi v oblikah dela ipd. V prikazu so sodelovale vse službe kranjske policijske uprave, kranjske policijske postaje in prometne postaje Kranj, dan pa je popestril še orkester Slovenske policije in konjenika z ljubljanske konjeniške postaje.
Na vprašanje, kako kljub slabemu vremenu razlaga izjem obisk, Valko Oštir odgovarja: "Obvestila o dnevu odprtih vrat smo poslali na več naslovov, med drugim v osnovne šole, kjer smo še posebej povabili učence osmih razredov, da se seznanijo s poklicem policista kot morebitnim nadaljnjim izobraževanjem."
Najbolj neučakani so bili v petek malčki iz kranjskih vrtcev, redni obiskovalci policije, ki so že pred deveto dopoldne pred stavbo občudovali konjenika in policista na kolesih. Tu je igral tudi orkester, konjenika, velike zanimanja obiskovalcev pa je bil seveda deležen "zloglasni" srebrni golf prometnikov z vgrajenim sistemom provida.
V avli policijske postaje so bila na ogled zbirka oznak slovenske in tujih policij, v vitrinah pa še policijske uniforme in oprema, ki že sodi med arhivske primerke.
Obiskovalci so si nato ogledali prostor za pridržanje v kleti, delo kriminalistov iz urada kriminali-
stične policije ter njihovo opremo, s poudarkom na problematiki mamil in vlomov v stanovanjske hiše, svoje sposobnosti so pokazali vodniki službenih psov za splošno uporabo z blejske in brniške policije, ki se jim je pridružil še vodnik s psom za odkrivanje drog in eksploziva. Obiskovalci so se seznanili z osnovami samoobrambe, videli čoln, ki ga policisti uporabljajo za delo na Blejskem in Bohinjskem jezeru, intervencijsko vozilo, puch z ograjami za odrivanje množice, opremo posebne policijske enote in kaseto o načinu usposabljanja te enote, opremo in pripadnike gorske enote, ki so tudi ilustrirali spust z
Pes išče mamila.
vrha strehe policijske uprave do kleti. Pred izhodom so se obiskovalci ustavili še pri stojnicah s preventivno vsebino, najmlajši so dobili balončke in kresničke.
"Ogled smo organizirali po skupinah. Ko se je pred vrati nabralo dvajset do trideset lju-
di, so jih vodniki popeljali od ene do druge točke. Na ta način smo se izognili pretirani gneči, v kateri se pač ne da veliko videti in zvedeti," je po koncu dneva odprtih vrat povedal Valko Oštir.
Helena Jelovčan, foto: Gorazd Kavčič
KRIMINAL
Denar in zlatnina
Kranj - To dvoje je zanimalo neznanca, ki je sredi minulega tedna med 7. in 16. uro vlomil v stanovanjsko hišo na Orehku. Odnesel je za 140.000 tolarjev zlatnine in gotovine v tuji valuti.
Gorje - Neznanec, ki je med 8. in 12. oktobrom skozi okno vlomil v hišo v Spodnjih Gorjah, pa je preiskal žensko torbico in v njej našel denar. Škode je za približno 110.000 tolarjev.
Ukradena moped in kolo
Radovljica - V četrtek, 10. oktobra, je neznanec prišel do gospodarskega poslopja pri stanovanjski hiši v Spodnjem Otoku. V grmovju je opazil zaklenjen moped tomos atx z registrsko tablico KR J2-480. Prerezal je jekleno vrv na ključavnici in moped, skupaj z varnostno čelado, odpeljal v neznano. Lastnika je prikrajšal za okrog 75.000 tolarjev.
Med 4. in 10. oktobrom pa je nekdo odprl kletna vrata v stanovanjskem bloku na Prešernovi v Radovljici ter ukradel moško gorsko kolo scott taos, črne barve, z 21 prestavami, vredno okroglih 80.000 tolarjev.
Kje sta
nova peugeota
Jesenice - Iz jeseniškega salona in servisa podjetja Avto partner na C. železarjev so neznani vlomilci v noči na petek odpeljali dva nova, še ne registrirana osebna avtomobila, vredna skupaj okrog pet milijonov tolarjev. Gre za peugeot 307 kovinsko rdeče barve in peugeot 206 srebrne barve.
Alarm prestrašil vlomilca
Radovljica - V picerijo Moby Dick je v petek okrog dveh zjutraj
vlomil neznanec, ki pa je pobegnil praznih rok, saj se je ob njegovem vstopu v lokal sprožil alarm.
Kranj - Brez plena je odšel tudi neznanec, ki je v petek ponoči splezal na streho trgovine Mak na Škofjeloški cesti v Stražišču in skozi okno vlomil v pisarno. Z žago za kovino je odprl prostosto-ječo blagajno, ki pa je bila prazna. Bržčas razočaran je odšel po isti poti.
Kranj - V noči na soboto je nekdo vlomil v trgovino na Škofjeloški cesti ter odnesel za približno 700.000 tolarjev cigaret različnih znamk, zlatega in srebrnega nakita ter dva mobilna telefona.
Blejca s steklenico po glavi
Bled - Kaznivega dejanja povzročitve lahke telesne poškodbe bodo policisti ovadili 22-letnega tujega državljana D. S., ki začasno prebiva na Bledu. V noči na minuli četrtek naj bi se na terasi pred enim od blejskih lokalov spri s 26-letnim domačinom ter ga s steklenico udaril po glavi. Lažje ranjenemu je prihitel na pomoč 25-letni Blejec. a je nasilni tujec z razbito steklenico udaril še njega ter ga ranil po obrazu.
Rad bi bil močnejši
Kranj - S petka na soboto je neznanec vlomil v fitnes klub na Smledhiški cesti in odnesel za okroglih 200 tisočakov proteinov, mineralov in vitaminov.
Videokamera v avtu
Tržič - Da vrednih stvari ni pametno puščati v avtu, zdaj gotovo ve tudi lastnik osebnega avtomobila, parkiranega v Bistrici pri Tržiču. Iz odprtega prtljažnika mu je nekdo namreč sunil kovček z vidokamero panasonic in z opremo. Vredna je vsaj 200.000 tolarjev.
H. J.
Protest stražiških kmetov proti črni gradnji Save Tires
Center na polju raste, inšpekcije
pa še kar miže
Tako je na včerajšnjem protestu pri svojem kozolcu na Porenta s peščico somišljenikov, ki jih podpira tudi
Kranj - Zgodba je polnila časopisne stolpce že letošnjega aprila, ko je družba Sava Tires na južnem delu savskega kompleksa na Sorskem polju začela graditi obsežen distribucijski center. Takrat, 18. aprila, so Janeza Porento varnostniki G-7 nasilno odstranili s polja, na katerem je gojil lešnike, ter ga pri tem, kot trdi, tudi poškodovali. Pol leta kasneje center stoji, Janez Porenta pa po nedavnem prejemu sklepa Ustavnega sodišča Slovenije protestira zlasti proti inšpekcijskim službam, ker gradnje niso ustavile.
Predavanje za pravnike
Kranj - Društvo pravnikov Gorenjske organizira za svoje člane in sodelavce predavanje dr. Marka Brusa Odgovornost družbenikov za obveznosti družbe. Predavanje bo v četrtek, 17. oktobra, ob 19. uri v gostišču Arvaj v Kranju.
"Sporno zemljišče, na katerem sem dve desetletji gojil lešnike, je bilo moji materi razlaščeno za gradnjo, ki pa se do letos ni začela. Mati je že 1983. leta vložila zahtevo za vrnitev v naravi, leta 1997 sem zahtevo ponovno vložil na sodišče in sodni postopki še niso zaključeni," je včeraj ponovil Janez. Porenta.
Družba Sava je zemljišče prodala Savi Tires, na kar je Porenta reagiral s tožbo za ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe, saj je v zemljiški knjigi okrajnega sodišča v Kranju za to zemljišče dana plomba prepovedi odsvojitve in obremenitve. Kljub temu je Sava Tires 4. aprila pridobila gradbeno
NESREČA
Pobeglega voznika dobili
Ziri - Škofjeloški policisti so v soboto prišli na sled vozniku, kije 8. oktobra zvečer na Loški cesti v Žireh povzročil prometno nesrečo z gmotno škodo in pobegnil, ne da bi oškodovani voznici opla kadetta dal svoje podatke, dre /a lastnika rdeče alfe romeo, 24-lctnega J.S. iz okoliee Žirov. Policisti so ga oglobili. prijavili pa ga bodo tudi sodniku za prekrške.
dovoljenje, ki gaje po pritožbi štirih stražiških kmetov potrdil tudi pritožbeni organ.
"Od inšpekcijskih služb sem zahteval, da črno gradnjo zadržijo. Gradnja se je začela, ko enotno dovoljenje za gradnjo še ni bilo pravnomočno, vendar inšpekcija ni storila ničesar, ludi na Upravnem in Vrhovnem sodišču so zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrnili. 19. septembra pa smo od Ustavnega sodišča Slovenije dobili sklep, v katerem med drugim piše, da po zakonu o graditvi objektov enotno dovoljenje za gradnjo vsebuje sestavine lokacijskega in gradbenega dovoljenja ter je v posledicah izenačeno z gradbenim dovoljenjem, glede lokacijskih pogojev pa tudi z lokacijskim dovoljenjem. Lokacijsko dovoljenje učinkuje šele s pravnomočnostjo, saj se gradbeno dovoljenje po zakonu lahko izda šele na podlagi pravnomočnega lokacijskega dovoljenja. To pomeni, da tudi enotno dovoljenje za gradnjo glede lokacijskih pogojev ne more imeti posledic pred njegovo pravnomočnostjo. Ce postane odločba, proti kateri
nasprotni strani rastočega distribucijskega centra gum novinarjem zatrdil kmet Janez kamniški odbor za zaščito zakonitosti. V Savi Tires očitke o črni gradnji zavračajo.
je sprožen upravni spor, izvršljiva šele s pravnomočnostjo, ni potrebe po odložitvi njene izvršitve, dokler ni končan upravni spor. Pomeni, da gradbenega dovoljenja sploh ni in da je center, ki ga gradi Sava Tires, črna gradnja."
Janez Porenta je po prejemu sklepa Ustavnega sodišča Slovenije ponovno zahteval ukrepanje inšpekcijskih služb. Zadeva je še v presoji na republiškem inšpektoratu za okolje in prostor.
In kako na očitke o črni gradnji odgovarjajo v Savi Tires? Podpredsednica za odnose z javnostmi in tržno komuniciranje Jelka Laurenčič je v včerajšnji kratki izjavi za tisk zapisala: "Enotno dovoljenje za gradnjo distribucijskega centra je bilo izdano
decembra 2001. Na podlagi pritožb je o upravičenosti izdaje
odločalo tudi ministrstvo za okolje in prostor, ki je aprila 2002 potrdilo veljavnost izdanega enotnega dovoljenja za gradnjo novega distribucijskega centra Save Tires. Enotno dovoljenje za gradnjo ni bilo z nobeno sodno ali drugačno odločbo razveljavljeno, vse zahteve za prekinitev ali odložitev gradnje distribucijskega centra pa so bile zavrnjene. Iz vsega navedenega je povsem jasno, da omenjeni objekt ni črna gradnja."
Helena Jelovčan, foto: Gorazd Kavčič
Gomomm
najbolj športna frekvenca
GORENJSKI GLAS «12. STRAN
•••••••
DRUŠTVA / stojan.saje@g-glas.si
Torek, 15. oktobra 2002
Več kot dvesto mladih na gasilskem kvizu
Preddvor - Gasilska zveza Kranj je tudi letos organizirala gasilski kviz mladih iz občin Cerklje, Jezersko, Naklo, Preddvor in Šenčur. Za tekmovanje se je prijavilo 90 tričlanskih ekip, v kulturnem domu v Preddvoru, kjer je kviz potekal 12. oktobra popoldan, pa seje zbralo 72 ekip. Udeleženci v vseh štirih starostnih kategorijah - med njimi
je bilo več fantov kot deklet - so tekmovali v treh panogah. Odgovarjali so na vprašanja iz gasilske preventive, dokazovali znanje o gasilskem orodju in se pomerili v spretnosti; mlajši v metanju žogic v vedro in starejši v vezanju vozlov. Nastope sta si ogledala tudi predsednik GZ Kranj Vinko Gale in predsednik mladinske komisije Brane Košir, ki sta najboljšim ekipam podelila pokale. Prva tri mesta so si priborili: pri pionirkah Šenčur 2, Duplje 1 in Šenčur 1, pri pionirjih Srednja vas 2, Voklo 2 in Cerklje 2, pri mladinkah Trboje 3, Trboje 2 in Preddvor, pri mladincih pa Duplje 1, Jezersko 1 in Preddvor 2. Zmagovalci bodo nastopili na gorenjskem kvizu mladih gasilcev, ki bo novembra v Škofji Loki. Stojan Saje
Finalna tekma petič v Naklem
Kinološko društvo Naklo je pripravilo finale državnega prvenstva v agilityju, ki je obenem štelo za Pokal Naklega.
Naklo - Ob odprtju prireditve so čestitali državnim reprezentan-tom za izvrstno 2. mesto na nedavnem svetovnem prvenstvu v Nemčiji, za katerega je zaslužna tudi Andreja Jakopič iz KD Naklo. Finalno tekmo, na kateri je nastopilo 65 tekmovalcev iz treh držav, so izvedli kljub dežju in administrativnim oviram.
Agilitv je ena najbolj atraktivnih kinoloških panog, pri kateri prihaja do izraza povezanost lastnika s psom pri premagovanju ovir na tekmovalni progi. Finale slovenskega državnega prvenstva so letos že petič zapored pripravili v Naklem. Kot je povedal predsednik KD Naklo Janez Bartol, pa so morali veliko ovir premagati tudi pri organizaciji te tekme. Zakonodaja je namreč do društvenih dejavnosti vse bolj neizprosna. Poleg administrativnih opravil s soglasji jim nalaga tudi prepovedi; tako sami ne smejo več skuhati niti klobase za udeležence prireditve. Letos jim je pošteno zagodlo tudi deževno vreme. Priprava in izvedba tekme je bila še težja, zanimivo prireditev pa je obiskalo le malo gledalcev.
Za številne ljubitelje agilitvja iz Slovenije, Hrvaške in Italije je bila minula sobota vseeno vesela. Pred začetkom tekmovanja so čestitali ekipi državne reprezentance, ki jo sestavljajo Andreja
Jakopič (KD Naklo), Peter Zupančič in Tjaša Gregorič (oba KD Agilitv Ilirija Ljubljana). Z nedavnega svetovnega prvenstva v Nemčiji so se vrnili s srebrnimi medaljami za 2. mesto v kategoriji A2 large. Najboljša tekmovalka
domačega društva, ki je tudi letos prvakinja slovenskega pokalnega tekmovanja, je izrazila zadovoljstvo nad največjim uspehom med tujo elito. Malo pred Slovenijo je zmagala Brazilija, naši pa so bili boljši od Francozov, ki so vedno v vrhu. Ta dosežek bo tekmovalcem velika spodbuda za nadaljnje treninge in nastope.
Na zadnji tekmi je 65 udeležencev v 6 kategorijah pokazalo veliko borbenosti. Zal zaradi težavnih
Tjaša Gregorič, Peter Zupančič in Andreja Jakopič (od leve) so Sloveniji priborili pokal za 2. mesto na svetovnem prvenstvu v agilitvju.
pogojev na razmočenem terenu niso vsi uspešno končali svojega nastopa. Najboljši so bili: v kategoriji Al-SMALL Katja Vendra-min in Tia (KD A. Ilirija), Mariel-la Melato in Misty (Italija) ter Ivanka Svetanič in Lino (KD Fido Hrušica); Al-MEDIUM - Ines Pe-zič in Mrk (KD Fido) ter Matjaž Dovžan in Žak (KD Tržič); Al-LARGE - Zrinka Štritof in Adrie (Zagreb), Tine Lavrenčič in Fida (KD Ajdovščina) ter Katja Der-mol in Shadovv (KD A. Ilirija); A2-SMALL - Matija Klasinc in Zoro (KD A. Ilirija), Dora Štros in Tobi (KD Naklo) ter Zvonimir Fr-kovič in Nero (Zagreb); A2-MEDIUM - Daša Zakotnik in Tyna (KD A. Ilirija), Ines Pezič in Šingi (KD Fido) ter Silvia Trkman in Vedette (KD A. Ilirija); A2-LARGE - Silvester Škerget in Roni (KD Maribor), Alen Mareko-vič in Puppy ter Zeljko Gora in Mel (oba Zagreb). Zmagovalci državnega prvenstva v agilityju 2002 so postali: Katja Vendramin (Ilirija), Ines Pezič (Fido), Tamara Les-kovar (Fido), Dora Štros (Naklo), Ines Pezič (Fido) in Peter Zupančič (Ilirija). Končni vrstni red ekip po 9 telcmah: 1. Ilirija, 2. Naklo Nutro, 3. Maribor.     Stojan Saje
Urejanje koč uspešno, manj obisk
Planinska zveza Slovenije je predstavila dosežke v mednarodnem letu gora tudi na sejmu Narava - zdravje.
Zanimanje tujcev za ekološko naravnane projekte.
Ljubljana - Po odprtju sejma si je ogledal stojnico PZS poleg ministra za okolje in prostor RS tudi komisar EU v Sloveniji Erwen Fouere. Gosta so seznanili predvsem s projekti gradnje čistilnih naprav pri kočah, pri čemer si obetajo nadaljnjo podporo Evropske unije. Letos so veliko dela vložili tudi v obnovo poti v gorah, kjer pa je bil obisk znatno manjši od lanskega.
Planinska zveza Slovenije je tudi v mednarodnem letu gora nadaljevala projekt "Ekološka sanacija planinskih koč", za katerega so usmeritve sprejeli leta 1991 na seminarju z naslovom "Naredimo naše gore okolju prijazne". Letos so ob finančni pomoči države zgradili malo biološko čistilno napravo ob Kranjski koči na Ledi-
nah in na Staničevem domu pod Triglavom. Na Kamniškem sedlu so dopolnili solarni sistem z vetrnima generatorjema za proizvodnjo električne energije, za ta namen pa so namestili nov solarni sistem na Bavčarjevi koči na Cav-nu. Poleg tega so k domu pri Krnskih jezerih napeljali električno omrežje in obnovili tovorno žični-
DRUŽINSKI NASVETI
Je ljubezni lahko preveč? (2)
Damjana Šmid
Včasih ljubezen ne deluje. Ljubimo in ljubimo in nobenega učinka nikjer? Zgodi se, da ljubezen zgreši pravo pot ali pravi način izkazovanja. Namesto svojega časa poklonimo sladkarije, namesto pozornosti dobijo otroci mobilne telefone. Takrat, ko bi jim morali postaviti meje dovoljenega popustimo, včasih iz utrujenosti, drugič zaradi ljubega miru. Največkrat pa naveličani prosjačenja in otroškega vztrajanja pri svojih zahtevah. Otroci so pred nami v veliki prednosti - običajno nas prekašajo v zalogi energije in so bolj kot starši usmerjeni na cilj. Starši pa bi radi živeli v harmoničnih družinah in namesto vztrajanja pri svojih zahtevah otrokom ustrežemo. To ni zdrava ljubezen, ampak je ljubezen, ki meji že na hlapčevski odnos. Zato, da se ne bi zamerili otrokom ali odraslim ljudem, smo pripravljeni narediti več kot je potrebno. Pravzaprav s svojimi uslugami na takšen način hranimo svojo potrebo po ljubezni. Škoda je le, ker je včasih cena za drobtinice ljubezni previsoka. Še večja škoda pa je, ker nihče ne more napolniti tistega praznega dela, kjer manjkata osebna sreča in zadovoljstvo s samim seboj. Starši, ki preveč ustrežejo svojim otrokom si resnično želijo, da bi jih otroci imeli radi in so razočarani, ker se to ne zgodi ali pa menijo, da jih otroci nimajo dovolj radi. Prepričani so, da nehvaležni otroci ne znajo ceniti ne njihove ljubezni, ne požrtvovalnosti, ne dobrote. Problem staršev, ki preveč dajejo je v tem, da nimajo dovolj samospoštovanja. Zato so preveč ustrežljivi do vseh in vsakogar, samo da bi dobili svojo količino ljubezni, pozornosti in spoštovanja. Poleg tega jih skrbi, da bodo njihovi otroci jezni, če bodo slučajno kaj zahtevali od njih. Običajno se takšni starši tako obnašajo tudi do svojih partnerjev in tako samodejno storijo vse, vse in še preveč. Končna posledica takšnega ustrežljivega ravnanja je še slabše samospoštovanje, igranje vloge žrtve (jaz uboga reva...) ter seveda začaran krog dajanja in neustreznega pričakovanja, da se bo nekaj spremčnilo. Mogoče bodo pa nekega dne nehvaležni otroci le videli, kako se je mama za njih žrtvovala? Dejstvo je, da imamo vsi ljudje svoje meje. Tako kot imajo svoja pooblastila in pravila banke, trgovine, šole. država... tako naj bi imeli tudi starši postavljene svoje meje. Konec koncev so družine takšne majhne državice s svojim sistemom, ki pa ga je težko vzdrževati, če ni postavljenih jasnih pravil in če se ljudje ne počutijo varno. Otroci in odrasli potrebujemo pravila zato, da se počutimo varno in ne zaradi pravil samih. In kaj potem, če otroku ni všeč naš "ne".' Mar to pome ni, da ne bomo nikomur rekli "ne", samo /ato, da bomo vsem všeč? In da bo naša posoda z ljubeznijo polna?
co. Za slednjo pridobitev je bogatejši tudi Pogačnikov dom na Kriških podih. Za te investicije so namenili približno 20 milijonov SIT. Vrednost vseh dosedanjih naložb v ekološko sanacijo koč je še desetkrat večja, je ocenil Metod Kovač iz gospodarske komisije PZS. Male biološke čistilne naprave so zgradili pri 8 kočah, suha stranišča ima 5 koč, prav toliko vetrne generatorje in 45 koč solarne sisteme. Pri tem so bila v veliko pomoč sredstva sosednje Avstrije in denar iz programa PHARE. Ker jih v bodoče čaka ureditev odvajanja odpadnih voda iz koč na območju Triglavskega narodnega parka, bo pomembna podpora Evropske unije. Zato so seznanili komisarja EU v Sloveniji z opravljenim delom in načrti pri varovanju gorske narave.
Uspešni so bili tudi člani tehnične skupine komisije za planinska
pota PZS, je poročal načelnik Tone Tomše. Imeli so osem večjih akcij, med katerimi so obnovili poti v visokogorju, opravili več manjših popravil in urejali traso za bodočo pot Via Alpina od Trsta do Monaka. V 27 dneh je 63 markacistov opravilo 2290 ur
Pred odprtjem sejma je vodstvo PZS ob mednarodnem letu gora obiskalo tudi ministrstvo za notranje zadeve RS. Tam je minister Rado Bohinc sprejel zlati častni znak PZS za uspešno sodelovanje policije pri gorskem reševanju in drugih skupnih nalogah. Srebrni častni znak PZS je dobil Jože Brodar, vodja letalske enote policije, ki je zaslužen tudi za usposabljanje reševalcev - letalcev.
Za delo naših planincev in gorskih reševalcev se je na sejmu zanimal tudi komisar EU v Sloveniji Ervven Fouere.
dela, ki je vredno blizu 10,5 milijona SIT. Vgradili so 395 novih klinov in 429 metrov jeklenic.ki so jih pritrdili z 280 sponami. Žal vse to ni pomagalo k boljšemu obisku v naših gorah, je ugotovil Danilo Sbrizaj. Letos poleti so našteli v večini koč manj gostov kot lani. kar seje nadaljevalo jeseni. Rezultati poslovanja bodo zato slabši za približno 10 odstotkov, ponekod pa celo do 30 odstotkov.
Po mnenju oskrbnikov je za to krivo predvsem slabo vreme. Enodnevni obiskovalci prinašajo hrano in pijačo s seboj, zato v kočah porabijo manj. Strokovne službe PZS obenem ocenjujejo, da je krivda tudi v visokih cenah in neenakih standardih v ponudbi prehrane naših koč. Oskrbni dan je zlasti v Julijcih dražji kot na turističnih kmetijah ali ob morju.
Stojan Saje
Obudili stare kmečke običaje
Člani Turističnega društva in Konjeniškega društva Naklo so prikazali, kako so nekdaj ličkali koruzo in stiskali sadje.
Naklo - Okrog kupa koruze na podu Jeralove domačije se je zbrala pisana družba predstavnikov vseh generacij. Starejši so mlade podučili, kako se lupi storže in kaj vse je moč narediti iz koruznih luščin. Da je šlo delo lažje od rok, so pomagali harmonikar, pevci ter mladi glasbeniki in recitatorji, gospodinje pa so postregle dobrote iz domače kuhinje.
Svojo koruzo so pri Jeralovih na Pivki letos obrali in pospravili že prej. Pravega ličkanja ni več, saj storže povsem olupijo in listje porabijo za steljo. Zato koruze tudi ne navezujejo v kite. kot je bilo to nekdaj v navadi. Vseeno se Ana Jerala še spominja jeseni, ko so se
tudi po tri večere zapored zbirali domači in sosedje na njihovem podu ob lickanju koruze. Za otroke je bilo manj zabavno delo, radi pa so prisluhnili zanimivim zgodbam starejših in se smejali njihovim šalam. Za podobno vzdušje na podu pri Arnežu, kot rečejo
Ob kupu koruze so starejši poučili mlajše vse o običaju ličkanja.
kmetiji po domače, so tokrat poskrbeli člani Turističnega društva in Konjeniškega društva Naklo. Slednji so v preteklosti ob pomoči Jeralovih že prikazali žetev in mlačev na star način. Sedaj so se odločili, da bodo skupaj obudili še en zanimiv kmečki običaj.
Pobudo za lickanje je dal Zdravko Cankar, ki je pridelal dovolj koruze za kup. Ob trganju in prevozu storžev jih je sicer močil dež, a pod streho ni motil nikogar od pisane druščine domačinov in prebivalcev okoliških vasi. Vsem je izrekla dobrodošlico predsednica TD Naklo Mara Čr-nilec, ki je najprej povabila k nastopu skupino osnovnošolcev. Mladi so odraslim povedali nekaj pesmi in zaigrali na flavto, da je delo lažje steklo. Ob lickanju ko-ru/e je Mirko Poliear nasul spomine iz svoje mladosti na podob ne dogodke. Zanj so imeli najlepši kup pri Zgubovih. Tam se je že pred drugo svetovno vojno naučil, da mora na vsakem storžu pustiti po štiri peresa na vrhu; le tako jih je moč zve/ati in obesiti v kite. Druge liste so posušili v senci, iz njih pa so pozimi pletli košare,
copate, predpražnike in razne
okraske. Oh delu je bilo tudi /a
bavno. Na vrh k upa so posadili
gospodarja, ki je povedal kaj veselega. Otroci so brskali po kupu. da bi našli rdeč storž; kdor je uspel, je lahko nehal z delom. Če je tak storž, našla mladenka, so ji obetali poroko. Delo so končali s plesom, kjer so izbrali par. ki se je naslednje leto poročil. Vmes so /branim tudi postregli - pri Zgubovih solato s krompirjem, trdo kuhano jajce in kruh, pri Peruče-vih pa so štruklje pomakali v toplo medico in zvečer jedli kašo, /abeljeno z ocvirki. Otroci so dobili čaj, odrasli pa tudi žganje.
Članice Turističnega društva in druge gospodinje tokrat niso kuhale takih jedi, a vseeno ni nihče odšel lačen in žejen. V kupu so srečneži našli namesto rdečih storžev nekaj darilc. Kot je povedala Joži Ažman. ki je mlada lickala v Ljubnem, so pri njih spletli i/ koruznih listov kito in jo povezali v predpražnik; podarili so ga gospodarju. Zato je tako darilo spletla tudi tukaj. Da je bilo razpoloženje vedro, so poskrbeli pevci mešanega pevskega zbora Dobrava in harmonikar Jože Štilee. Ob koncu so se lahko vsi posladkali še / moštom, saj je lickanje koruze ponavadi sprem ljalo tudi stiskanje sadja.
Stojan Saje
Občina Cerklje
V občini Cerklje na Gorenjskem se bodo za župansko mesto potegovali sedanji župan Franc Čebulj (neodvisni kandidat), podjetnika Jože Ipavec (N.Si in SDS) in Jožef Božidar Janež (LDS) ter vodja gradbišča Oskar Pirih (ZLSD).
Spoštovani kandidati, predstavite se volivcem in na kratko orišite svoj program.
FRANC CEBULJ: Kandidi ram kot neodvisni kandidat za župana občine Cerklje, s podpisi so me v veliki meri podprli občani, hkrati pa me podpirajo tudi Lista za razvoj vasi pod Krvavcem, Lista obrtnikov in podjetnikov ter SLS, podružnica Cerklje. O ponovni kandidatur^ sem se odločil iz treh razlogov. Še vedno vidim velik izziv, ker lahko glede na osemletno delo župana, v katerem času sem pridobil veliko poznanstev in znanja, občini prinesem določen razvoj. Razvoj občine temelji predvsem na razvoju turizma, kjer je treba dobiti investitorje in zmotivirati naše občane, da se bodo v večji meri odločali za to zvrst gospodarstva. S tem je tudi povezana ustanovitev lokalne turistične organizacije, ki bi bila nosilec razvoja turizma. Kot drugo: v občini so pripravljeni štirje projekti, ki so vezani na državna proračunska sredstva. To so izgradnja prizidka k OŠ oziroma dokončna ureditev šolsko kulturno športnega središča, rekonstrukcija ceste Spodnji Brnik -Zgornji Brnik, Grad - žičnica, rondo Sp. Brnik in nadaljevanje izgradnje kanalizacije s čistilno napravo v nižinskem delu ter začetek tudi na visokogorskem območju. Kot zadnje je zelo pomembna obnova obstoječe vodne infrastrukture in tudi na visokogorskem območju. Te projekte bom zmogel opraviti. Sem sodi še ustanovitev sveta vaških skupnosti, kjer naj bi se 25 predsednikov vaških skupnosti srečevalo na 2, 3 mesece. S tem bomo vzpostavili večjo preglednost na delo župana
pri vseh načrtovanih investicijah uvedel vrstni red. Drugič, začeti je treba delati z mladimi. Smo ena redkih občin, v kateri nataliteta raste, zato moramo čimprej uvesti enoizmenski pouk pri prehodu na devetletko. Mladi po končani OŠ odidejo na izobraževanje drugam, tedaj pa z njimi izgubimo stik. Zato moramo ustanoviti nekakšen klub študentov, ki bi s svojimi idejami prispeval k razvoju občine. Treba je sistematsko poskrbeti za starejše občane, najprej s pomočjo na domu, kasneje pa tudi z vlaganjem v razširitve nam najbližjih domov oz. v izgradnjo varovalnih stanovanj. Potrebno je omeniti še celovito prostorsko planiranje z določitvijo prostora za nadaljnjo izgradnjo stanovanj, obrtne cone in turističnih objektov. Mladi potrebujejo stanovanja, če pa jih želimo obdržati v občini, pa moramo tudi poskrbeti za obrtno cono, s tem da občina pripravi komunalno opremljeno zemljišče, ki bi bilo domačinom ponujeno po netržni ceni. Z javnimi deli je potrebno poskrbeti še za brezposelne, razširiti je potrebno obratovalni čas zdravstvene ambulante in zobozdravstva na dve izmeni, ob tem pa tudi večjo in sodobno lekarno. Oživeti je treba kulturno društvo, saj sedaj deluje le pevski zbor, in poskrbeti za pomoč športnikom. Rokometaši so npr. v 2. ligi, zato jim bo treba pomagati tudi s strani občine."
JOŽEF BOŽIDAR JANEŽ: "Za župana kandidiram s podporo liste LDS. Star sem 55 let. Leta 1968 sem se zaposlil kot učitelj na Šenturski Gori, leta 1978 pa sem prešel v državne ustanove. Tako sem služboval kot načelnik občin-
jo, zato bo za ohranitev današnje ravni potrebno sodelovanje občine. Nenazadnje je pomemben tudi prehod osemletke v devetletko. Tako moramo pri resornem ministrstvu zagotoviti določena finančna sredstva, da se projekt čimprej uresniči. Pozabiti ne smemo niti na ostarele in socialno ogrožene."
JOŽE IPAVEC: Star sem 47 let. Končal sem srednjo lesarsko šolo v Ljubljani, vedno pa sem bil zaposlen v gospodarstvu, od tega zadnjih deset let v Obrtnem podjetju Kranj, najprej kot vodja poslovne enote, po 6 letih kot tehnični vodja, sedaj pa imam lastno podjetje. Nastopam s podporo Koalicije Slovenija, torej Nove Slovenije in Socialnih demokratov. Moj program zajema devet točk. Zavzemamo se za večjo pristojnost vaških odborov in reševanje problematik v vaških odborih, ki so osnovna celica občine. Drugič, zelo moramo skrbeti za razvoj kmetijstva, drobnega gospodarstva in turizma. To so osnovne dejavnosti, ki nam prinašajo vir dohodka. Občina Cerklje ima sicer dobro gospodarsko strukturo, vendar je bil prepozno sprejet prostorsko urbanistični plan, prav k njegovem sestavljanju pa moraš povabiti strokovnjake, ki določijo strategijo razvoja občine. Zamujamo tudi z industrijsko cono, saj imamo dovolj dobrih podjetnikov, a se bojim, da ne bodo poiskali druge lokacije za svoje širjenje. Občina ima čudovito lokacijo od Brnika do letališča, le dober program moramo imeti. Tretjič, pokazati moramo odločno podporo neoporečni pitni vodi in varovanju okolja. Sodelovati moramo tudi pri uvajanju devetletke. Petič,
in potreb po vaseh. Poudarek je tudi na skrbi za starejše občane, tako imamo že sklenjeno pogodbo za sofinanciranje z domom oskrbovancev v Preddvoru. Moj program temelji na razvoju turizma, obrti in drobnega gospodarstva ter vzpostavitvi komunalno poslovne cone na letališču."
OSKAR PIRIH: "Za kandidata za župana občine Cerklje so me izbrali na listi Združene liste socialnih demokratov. Star sem 47 let. V Ljubljani sem se izšolal za gradbenega tehnika, danes delam kot vodja gradbišča. Pred tem sem delal v občinski upravi na sekretariatu za ljudsko obrambo. Sem poročen, imam dva otroka. Volilni program temelji na viziji občinske organizacije ZLSD. Cerklje naj bi tako postale celovita in dinamična občina, kjer bo imelo delo čim več občanov. Vsem naj bo omogočeno učenje, da bo gospodarstvo postalo konkurenčno. V občini mora biti poskrbljeno za razvoj varovanja okolja in zdravja ter visoko kakovost življenja. Osebno poudarjam nekaj stvari. Prvič, zavzemal se bom z.a dokončanje vseh začetih m načrtovanih investicij brez do datnega zadolževanja, s tem, da bi
skega štaba Civilne zaščite, nato na letališču kot vodja obrambnih priprav in vodja varnostne službe. Leta 1991 sem ustanovil lastno podjetje z 10 zaposlenimi, ki skrbi za varovanje objektov in naprav, istočasno pa sem v Cerkljah odprl papirnico Papirček. Imam tri polnoletne otroke in upam, da bodo nadaljevali moje delo. Kar se tiče programa, je bistveno nekaj več narediti na področju turizma, razvoju obrti in podjetništva in pomagati kmetijstvu pri vključevanju v Eivropsko unijo. Potrebno je zagotoviti enakomerni razvoj vasi in zaselkov po celotni občini, da se občani ne bodo počutili zapostavljene. Nadalje je pomembna ureditev komunalne infrastrukture. Ceste sicer imamo, treba pa bo dodati novo kvaliteto, da bodo tudi varne. Dograditi moramo kanalizacijo, vendar ne, da bomo v vsako vas postavili svojo čistilno napravo, ampak skupno, s čimer bomo /nižali stroške. Mladim je treba zagotoviti možnost sodelovanja. Kultura v občini je po mojem mnenju dovolj razvita, a dodati moramo. neko injekcijo, da bo pritegnila mladino. Enako velja za šport, saj sponzorji vanj vedno manj vlaga-
izboljšati je treba prometno varnost vseh občanov. Šestič, poskrbeti moramo za pomoč mladim družinam, pri tem mislim predvsem na težave z zaposlitvijo. Pod sedmo točko programa imam skrb za starejšo generacijo in pomoč ljudem v stiski. V občini hočemo več kulture in športno rekreativne dejavnosti za vse generacije. Kot zadnje pa je potrebno podpirati vse družbeno delovanje, ki nam prinaša nekaj dobrega."
Katere so vaše lastnosti oziroma sposobnosti, zaradi katerih ste prepričani, da ste lahko župan oziroma da boste dober župan ?
JANEŽ: "Vzorec za dobrega župana je težko določiti. Zelo pomembno pa je, da zna povezati in voditi tako občino kot občinsko upravo. Znotraj občine mora povezati vse subjekte in med njimi poiskati ustrezne sodelavec za reševanje nastalih problemov v naslednjem obdobju. Pomembna županova naloga je prisluhniti tudi občanom, ne samo sebi. Želje mora pretehtati, se dogovoriti, na občinskem svetu uskladiti, sprejeti in izpeljati. Kot župan si moram postaviti neke cilje, kaj v 4 letih narediti. Cilje delim na
dolgo- in kratkoročne. Dolgoročni cilji so naš program, znotraj njih pa je treba poiskati kratkoročne cilje in jih uresničiti. Vse cilje pa mora župan in njegova ekipa predhodno ovrednotiti in prenesti v proračun."
IPAVEC: "Za župana ni prave izobrazbe, mora pa biti dober koordinator, ki zna prisluhniti ljudem, dobro voditi občinsko upravo. Do sodelavcev mora gojiti zaupanje, ker pa nihče ni v vsem strokovno podkovan, mora župan tudi izven občinske uprave poiskati strokovnjake, jim prisluhniti in upoštevati. Za vsako delo je potreben plan, ki ga je treba raz-delati, preden se ga lotiš. Vsak dober predlog je zlata vreden in ga je potrebno podpreti, čeprav prihaja od manjšine."
CEBULJ: "Moje delo potrjujeta že dve prepričljivi podpori na zadnjih kandidaturah. V tem obdobju sem zbral dovolj izkušenj in znanja, s tem pridobil tudi prijetne in neprijetne izkušnje. Tudi vnaprej bom toliko delaven, nenazadnje me župansko delo veseli in sem vsakega projekta ter pridobitve v občini vesel, ne glede, kako je tisti trenutek sprejet. Če želiš biti uspešen župan, je tako, kot pravijo za uspešnega moškega, pri katerem podpira tri vogale žena. Pri meni pa to pomeni, da sem v prejšnjih mandatih imel dobre odnose z občinsko upravo, občinski svet je v konsenzu sprejemal odločitve, kot tretje pa imam podporo ljudi. Le na ta način si lahko uspešen župan."
PIRIH: "Župan pomeni timsko delo, župan je samo koordinator uprave, občinskega sveta in zunanjih sodelavcev. Ze prej smo govorili o statutu in vaških skupnostih. Predlogi za projekte največkrat prihajajo iz vaških skupnosti, njihove želje je potem treba ovrednotiti in jim dati težo, katere so pomembnejše. Z denarjem, ki je tisti trenutek na razpolago, pa je nato treba iti na občinski svet."
Eden ključnih problemov v Cerkljah je oskrba s pitno vodo. Kako ga je možno dolgoročno rešiti? Kakšne pogoje lahko občina omogoči za razvoj turizma, kjer se mi zdi, da se odpira možnost za nadaljnji razvoj Cerkelj?
IPAVEC: "Sam vodovod je dolgoročni načrt, je ogromen strošek za občino, ni enostavna, a še kako potrebna rešitev. Poglejte: vozimo se po lepih cestah, za zdravje pa skoraj ni nič poskrbljeno. Najprej je dobro rešitev z oskrbo pitne vode sprojektirati, vendar tega ne more storiti občina sama, temveč zgolj v sodelovanju s komunalo. Čimprej je treba začeti z izbiro prave vrtine, saj je obstoječa dokaj slaba. Včasih smo govorili, da pijemo krvavški biser, danes pa... Danes gre iz tega zajetja voda v Mengeš, Komendo, Vodice in del Ljubljane. V končni fazi se vizualno rešitev ne bo poznala, kot se pri cestah, bo pa to velik dosežek za občino. Kar se tiče turizma, je na Krvavcu RTC prevzel smučarsko dejavnost, so pa tam še manjši kompleksi, predvsem kmetijski, ki bi jim bil lahko turizem dodatna dejavnost, zato je treba to najbolj pospeševati. Uvajati moramo turizem skozi vse leto, ne le pozimi. Imamo dovolj objektov, ki bi jih lahko ljudje obiskali. Program razvoja turizma v občini obstaja in je dovolj dober, le uresničiti ga je treba."
PIRIH: "Krvavški vodovod ni samo stvar Cerkelj, ker pa je na našem območju, mora biti občina Cerklje koordinator med vsemi občinami, ki se napajajo s tega vodovoda. Skupno moramo pristopiti k sanaciji, sami tega finančno ne bomo zmogli. Kot drugo pa je del vodovoda speljan po azbestnih ceveh, zato pravim, da je faz sanacij več, prva pa mora biti zamenjava azbestnih cevi. Pri turizmu pa tako: ne hotele na Krvavec, ampak v dolino. V občini obstaja precej gostinskih objek-
Franc Čebulj
Oskar Pirih
Jožef Božidar Janež
tov, zato je potrebno ustaviti to veliko reko gostov in jim nuditi zanimive storitve. Občina mora biti nosilec razvoja turizma. Reko smučarjev moramo zaustaviti, od njih ne smejo ostati le smeti, ampak moramo tudi kaj iztržiti. Občina in turistično društva sta pri tem iniciatorja, brez povezovanja vseh majhnih enot pa ne bo pravega turizma. Ne smemo pa pozabiti, da so v Cerkljah že razviti zametki t.i. ekstremnih športov, kot npr. gorsko kolesarstvo, na drugi strani pa padalstvo, saj ima Krvavec izredno termiko. Vse to bi lahko s pridom izkoristili. Tuje še konjeništvo, kmečkega turizma je premalo, tudi to bi morali razvijati."
ČEBULJ: "Kot prvo, smo že v prejšnjem mandatu tako rekoč pripravili dolgoročno, lahko rečem tudi kratkoročno rešitev. Na vodnem sistemu Krvavec sta dva upravljavca - Komunalno podjetje Kranj in Prodnik Domžale, kar negativno vpliva na vzdrževanje vodnih virov. Voda na izviru ni tako nekakovostna, kot je, ko pride do uporabnikov. Izbrati bo treba le enega upravljavca. Pri vodo-oskrbi so navzoči še drugi problemi, sem sodi kanalizacija s čistilnimi napravami, odvoz smeti itd. Zavzemam se za ustanovitev režijskega obrata, ki bo upravljal tudi z vodnim sistemom, saj sem že večkrat omenil, da se s trenutnim komunalnim podjetjem ne počutimo najboljše. Z režijskim obratom bomo hkrati dosegli tudi boljšo preglednost nad investicijami. Pri turizmu pa lahko župan na osnovi programov, ki jih imamo že izdelane, poišče investitorje, ki mu bodo zaupali. Dobro pa bo, da občina poskrbi za zemljišče, z dvema lokacijami za večje investicije tako občina že razpolaga, je pa v igri še eno zemljišče, za katerega se zavzemam, da ga občina odkupi, in potem bi bila v samem sistemu kot delniška družba tudi soinvestitor večjih prenočitvenih in hotelskih zmogljivosti. Turizem ne bo smel bazirati le na Krvavec, ampak v nižino in s tem
Jože Ipavec
ponuditi tudi ostale zgodovinsko kulturne znamenitosti v občini ter njene naravne danosti."
JANEŽ: "Vodno problematiko moramo ločiti na dva dela. Ena je oskrba iz vrtin pod Krvavcem, gre za oskrbo nižje ležečih krajev. Ta je dokaj dobra, vode je zaenkrat dovolj, potrebna pa je zamenjava azbestnih cevi. Drugo so višje ležeče vasi - Štefana Gora, Ambrož, Stiska vas, Lenart, Sidraž, kjer obstaja problem z oskrbo pitne vode. Tu bo morala občina z določenimi sredstvi pomagati svojim občanom pri zagotovitvi nemotene oskrbe. Zasneževanje na Krvavcu ne bi smelo biti problematično, če se bo RTC držal dogovorov. Potrebo pa bo narediti nekaj na področju ekologije. Kot je npr. že rečeno, da na Krvavcu ne sme biti ogrevanja z oljem, ampak le na le plin ali trda goriva, s čimer preprečujemo izlitje kurilnega olja v zajetje. Čistilno napravo na Krvavcu je potrebno usposobiti, nanjo naj se začnejo priključevati še vsi ostali, da fe-kalna voda ne priteče v vrtine, s katerih se napajamo. Drugo je turizem. Plan razvoja turizma je narejen, vendar ga moramo spraviti v življenje, da bo turizem živel vse leto, ne le pozimi. In sicer le tako, da se obiskovalci Krvavca ne bodo le pripeljali do njega in se zvečer vrnili domov. Težko je sicer pričakovati, da bodo enodnevni smučarji ostali na večerji v Cerkljah, saj so njihovi domovi v Ljubljani ali Kranju blizu. Osredotočiti se moramo zato na drugo strukturo gostov, ki bodo v Cerkljah prebivali in tu pustili nekaj denarja. Zato moramo zagotovitvi prenočitvene kapacitete in ponuditi dejavnosti, ki jih bodo pritegnile. Lahko npr. ponudimo kmečki turizem. Turizem moramo razviti tako, da bo od njega živel tudi obrtnik, podjetnik, kmet, ki bo lahko prodal gostom svoje izdelki in tako tudi napolnil občinski proračun."
foto:
Simon Šubic, Gorazd Kavčič
Jutri zadnji dan za vlaganja kandidatur
Kranj - V petek; 11. oktobra, seje začela uradna volilna kampanja za volitve v občinske svete, za volitve županov in predsednika Republike Slovenije. Jutri, 16. oktobra, do 19. ure pa je zadnji rok za vložitev kandidatur na občinskih volilnih komisijah. Do 22. oktobra bodo volilne komisije preizkusile zakonitost in pravilno vloženost kandidatur in izdale odločbe o potrditvi ali zavrnitvi kandidature, 23. oktobra pa bodo občinske volilne komisije določile seznam kandidatov in kandidatnih list in izžrebale vrstni red kandidatov oziroma list na glasovnicah. 26. oktobra pa morajo biti kandidature javno objavljene. Državljani lahko do tega dne zahtevajo popravek volilnega imenika. Volilni imeniki bodo enotni za lokalne volitve in volitve predsednika republike, s tem, da bodo lahko na lokalnih volili tudi tujci s stalnim prebivališčem v Sloveniji. Tujci imajo le aktivno pravico, torej lahko volijo, nimajo pa pasivne in ne morejo biti na kandidatnih listah. J.K.
Občina Vodice
Našemu povabilu na pogovor kandidatov za župana sta se iz občine Vodice odzvala Mihaela Logar in Brane Podboršek.
Mihaela Logar
Draga kandidatka, kandidat, predstavite se, prosim, svojim volivcem in javnosti!
MIHAELA LOGAR: "Sem profesorica biologije, nekaj časa sem učila v šoli, konec osemdes-tih let so me, ker sem bila precej glasna, zvabili najprej v SZDL, nato pa sem bila med ustanovitelji Kmečke zveze. Prišla sem v parlament, kjer sem preživela tudi drugi mandat. Leta 1990 sem bila tudi sekretarka za kmetijstvo v občini Ljubljana Šiška. Po drugem mandatu v parlamentu sem postala državna sekretarka za Slovence po svetu, zatem sem bila dobro leto na ministrstvu za gospodarstvo zadolžena za regionalni razvoj, ravno v času velikih razprav o tem, koliko evropskih regij naj bo v Sloveniji, in v času ustanavljanja razvojnih agencij. Sedaj sem že leto dni na ministrstvu za kmetijstvo, kjer delam na projektih razvoja podeželja, kjer upam, da bomo dovolj prepričljivi, da bomo za ta namen dobili kak dodaten denar v Slovenijo. Ves čas sem bila aktivna tudi v KS, bila pa tudi svetnica v prvem občinskem svetu, kjer pa sem bila nekakšna bela vrana, zato zaradi slabih izkušenj v drugem mandatu nisem več kandidirala. Bila sem tudi pri začetkih CRPOV-a v Vodicah v letih 90/91, ki pa so propadli, ker jih župan ni podpiral. Sedaj za županjo kandidiram kot članica stranke SLS."
BRANE PODBORŠEK: Star sem 48 let, diplomirani ekonomist. Sem pooblaščeni revizor, poklicno sem začel 1979 na SDK
Brane Podboršek
v finančni inšpekciji, nato presedlal na revizijo v okviru SDK, bil vmes revizor v Slovenijalesu. Od leta 1993 sem samostojen za revizijsko družbo Podboršek, do pred treh let, ko smo se pridružili največji svetovni družbi KPMG, kjer imam status partnerja in direktorja, kjer sem tudi solastnik. To je v moji poklicni karieri vse. Politično sem nestrankarski, kandidiram s podporo volivcev, od katerih sem zbral podpise za kandidaturo za župana in za dve nestrankarski listi za občinski svet."
Kakšen je vaš program dela, če ali ko boste postali župan, županja? Katere so vaše osebnostne lastnosti, zaradi katerih menite, da bi bili dober župan, županja?
BRANE PODBORŠEK: "Političnega programa kot nestrankarski kandidat nimam. Prvo, s čimer pa bi se spopadel, če bi bil izvoljen za župana, pa je dokončanje začetih investicij iz sedanjega mandata. Tu nastopa velik problem neuravnoteženega proračuna, kjer je trenutno približno 900 milijonov razlike med prihodki in dohodki, vključno z investicijami. Ta dediščina bo zelo velik problem v novem mandatu. Na področju infrastrukture pa je treba zaključiti primarni vod kanalizacije za območje Vodic. Mislim, da nas bo zaradi investicije v začasno čistilno napravo še bolela glava: prava čistilna naprava na drugem območju, v Skaručni, bo tista, ki bo rešila problem kanalizacije v Vodicah, ne pa sedanja odprta greznica. Na področju šolstva se je investi-
cija v šolo začela prepozno, ker je devetletka pred vrati in smo zamudili strokovno tehnično pomoč pri učiteljskem zboru. Prizidek k vrtcu pa je treba dokončati, čeprav še niso pridobljena vsa ustrezna dovoljenja za gradnjo. V Vodicah nimamo velikih tovarn, zato bi kazalo staviti na razvoj obrti in podjetništva, ki bi ga spodbujali z olajšavami pri plačevanju nadomestil za stavbna zemljišča, da bi ta sektor pospešili in da bi morda zaživele kake ideje za storitvene dejavnosti. V Vodicah imamo novo vrtino za vodo, katere kvaliteta je vprašljiva. Na vsak način se bom zavzemal za to, da v Vodicah ne bo blokovne gradnje, ki na podeželje s krajinarskega vidika nikakor ne sodi. Podpiral bom individualno stanovanjsko gradnjo za ljudi, ki tu živijo in s krajem dihajo. Treba bo povečati del proračuna, namenjen za socialno področje. Društvena dejavnost v občini je namenjeno dovolj pozornosti, morda bi je kazalo več dati dejavnostim splošnega družbenega pomena, predvsem pa poenotiti politiko društvenega delovanja v občini. Moje osebnostne prednosti? Najtežje je hvaliti samega sebe, vendar naj skromno pripomnim, da je pomemben občutek za tisto, kar je dobro in prav za domači kraj. Tega pa imam."
MIHAELA LOGAR: "Občina Vodice je zaradi svoje enkratne lege blizu Ljubljane in z vsemi prednostmi podeželja zelo dragocen prostor, na katerega je treba paziti in v njem primerno uravnotežiti razvoj. To je prednostno kmetijsko območje, kar pa ne pomeni, da ne bi smeli dovoliti nobenega drugega razvoja. Imamo izredno primerne površine tudi za obrtno dejavnost, a ne za umazane obrti, ki zahtevajo malo izobraženo delovno silo, pač pa dejavnostim z visoko tehnologijo lahko ponudimo prostor v gozdu in ne na najboljših kmetijskih površinah. Za zadnja leta
SKUPAJ
NAPREJ T71 IGOR
DRAKSLER
je značilna zelo sproščena pozidava, prej smo bolj pazili na ta prostor. Ni kanalizacije, vodovod je star 40 let z. lesonitnimi cevmi, da smo pod vplivom arzena, mešajo se nam fekalije in vode, nova vrtina je na območju, kjer sosednja občinan načrtuje eno največ-
jih obrtnih con v državi. To je bilo znano že prej, daje ta vrtina na izredno intenzivnih kmetijskih površinah, z ljudmi, ki tam kmetujejo, ni bilo nič dogovorjeno. Vrtina nima tudi zahtevanega varstvenega pasu. Tak neodgovoren odnos me najbolj moti: ljudje morajo biti ne le seznanjeni z razvojem, pač pa tudi vprašani. Če ljudi ne identificiramo s temno razvojem, potem ga ne morejo podpirati. Naloga župana je tudi, da zna zelo dobro komunicirati z ljudmi, kar je tudi ena od pomanjkljivosti sedanjega. Raz-
nov, ki tu živijo, pač pa pripeljali k nam ljudi, ki bodo ta prostor sprejeli za svojega, poiskati zasebni kapital, ki bi bil pripravljen vlagati v občino. Vodice imajo še vedno skupni vodovod s Krvavca. Sicer pa smo vodovod gradili vedno sami, brez tuje pomoči, z nabiranjem denarja pri ljudeh, nenadoma pa so se našli neki lastniki, ki so to predali drugim lastnikom, ti so vedno zelo uspešno pobirali denar za vodo, za obnovo, vendar vodovod še vedno ni obnovljen. Spet nam kaže, da bomo potrebovali denar
jo pa pozno popoldne, ker prej pač nobeden ne vozi. Tudi k dodatnim dejavnostim ne morejo. Rešitev, ki smo jo že predlagali, bi bilo podaljšanje ljubljanskih mestnih prog, sicer pa bi kazalo stvar urediti s koncesijo, poiskati zasebnega prevoznika, ki bi bil pripravljen redneje voziti na krožni progi."
BRANE PODBORŠEK: "Problematika z vodo je najbolj problematična, ker nikoli ni prišlo do usklajenega dogovora med tistimi, ki so bili navezanei na krvavški vodovod (Cerklje, Vodice,
Prvi letaki pričajo, da se začenja najresejši čas volilne propagande
vojni projekti se sedaj zelo intenzivno delajo, žal pa smo v čudnem položaju. Sodimo pod ljubljansko urbano območje, kar pomeni, da kljub temu, da ne dosegamo slovenskega povprečja v dohodnini, ne bomo deležni državne pomoči, saj sodimo v eno najbolj razvitih regij. Če sledimo logiko, ki velja tudi v Evropski uniji, da se morajo najprej razvijati najmanj razvite regije, bi tudi za Ljubljano velja enaka politika. Vodice imamo podoben položaj kot Slovenija v Evropi: smo najbolj razviti med najmanj razvitimi in ne sodimo nikamor, ne med razvite ne med nerazvite. To nas bo še teplo. A z dobrimi programi, za katerimi stojijo vse strukture družbe, bo šlo. Več bi lahko naredili na turizmu, ne smem zanemariti kmetijstva, pri katerem bomo morali iskati boljši prostor v občinskem proračunu in ga v večji meri spodbujati. Moja prednost je, da ljudi znam poslušati. Zavedam se tega, da na takih področjih ni solo iger, je le skupinska igra. Zelo dober tim mora biti, da gre naprej."
Nakazali ste že nekaj večjih problemov občine. Kako se boste lotili njihovega reševanja, če boste župan (županja)?
MIHALE LOGAR: "Eden največjih problemov so nedokončane in ne dovolj pretehtane velike gradnje. Do projekta kana li/acije sem zelo nezaupljiva. Ne po/nam je sicer dovolj, vendar menim, da koncept ni pravilen. Tudi Z vodovodom, ki ga Še ni s mo dobili, je podobno. Težko je ločiti en problem od drugega. Treba si bo zagotoviti ekstra dohodek občine, vendar ne s tem, da bomo povečevali plačila obča-
za obnovo, nekdo pa že ves čas pobira denar od ljudi. Kako bo v prihodnje z vodo s Krvavca, je vprašljivo, saj bo Krvavec še bolj turistična točka. Slovenija je podpisnica Alpske konvencije, v vseh trendih prevladuje pravica do zdrave vode, v primeru Krvavca pa je šlo za izgradnjo umetnega jezera in ostale posege v prostor, kjer niso bile slišane ne pobude zelenih ne občanov. Te stvari tako ne bodo mogle več iti naprej. Tudi zadeva za našo vrtino mi ni bila všeč, ko sem bila še občinska svetnica, smo se pogovarjali o drugih vrtinah na drugih območjih. Ena od možnosti, ki zadeva vire pitne vode, bi bila lahko navezava na Kamniško Bistrico, ki ima dovolj kapacitet in kjer je malo več možnosti, da jo še vedno ohranimo čisto. Med večje probleme občine pa sodi tudi prevoz. Čeprav na pragu Ljubljane avtobus tja vozi le trikrat, v Kranj pa je dvakrat, kar je zlasti problem za otroke, ki komaj čakajo, da naredijo šoferski izpit, da se sploh lahko normalno vozijo v šolo. Tako se morajo zjutraj voziti z delavskim, vrača-
Mengeš, Domžale in Moste). Voda je velik problem in zdrava pitna voda bo v prihodnje več vredna kot kaj drugega. Druga žgoča problematika pa bo problem prihodkov proračuna za začete investicije v občini. Skrbi me, daje bilo podpisanih celo več pogodb, kot jih je sedaj mogoče videti, iz katerih obveznosti bodo prihajale na dan v naslednjih letih. Tretja stvar, ki bi jo bilo nujno takoj urediti, ne glede na to, kdo bo župan, pa je racionalizacija občinske uprave in povečanje njene učinkvitosti. Tu zlasti bije v oči veliko število zaposlenih. Naredili smo primerjavo s sosednjimi občinami in glede na število prebivalcev ima denimo Šenčur z blizu 8000 prebivalci v občinski upravi 8 zaposlenih, v naši občini z okoli 3800 prebivalci pa je na občini 14 zaposlenih, in te vse na sorodnestvenih, prijateljskih odnosih ali kot zasluga za pretekla dejanja. Ni strokovnosti in odločno preveč je ljudi. Tretja stvar pa sta šolstvo in otroško varstvo, ki se jima bliža devetletka."
Danica Zavrl Žlebir, foto: Gorazd Kavčič
Zdravo in trdno gospodarstvo je gibalo razvoja
■ Zasebna pobuda in površine za razvoj,
■ povezovanje izobraževalnih ustanov s podjetji, • programi za bolje plačana delovna mesta
so glavne točke, s katerimi si bomo svetniki Nove Slovenije v občini Škofja Loka prizadevali
za varnost, blaginjo in kakovost življenja.
	»Le setev,
	da žetev...«
	Kandidat za župana
	občine Šenčur
	Janez Sušnik
Ekološka gibanja na volitve
Kranj - Koordinacijski odbor Stranke ekoloških gibanj za Gorenjsko na lokalnih volitvah sodeloval samostojnimi listami v občinah Jesenice, Tržič, Radovljica, Škofja loka in Kranj. Stranka v predvolilnih aktivnostih še posebej izpostavlja problematiko plačevanja cestnin za uporabo avtocest.
Anton Kokalj ni izkoristil ponujene priložnosti
Naši pogovori s kandidati za župana občine Vodice so potekali že pred uradnim rokom z.a vložitev kandidature. Neuradne kandidate, med njimi tudi sedanjega Župana Antona Kokalja, smo po telefonu povabili k pogovoru. Anton Kokalj seje opravičil, daje v času pogO vora v Bruslju in je sam predlagal drug termin. Čakali smo ga, vendar je po telefonu sporočil, daje znova zadržan in sam predlagal, naj mu vprašanja pošljemo po elektronski pošti. Ker ima oblikovanje časopisa svoje zakonitosti, smo mu postavili zadnji rok, do katerega naj pošlje odgovore. Ni jih bilo, zalo smo ga poklicali, da bi ga spomnili na dogovor. V telefonskem pogovoru seje opravičil, daje prišlo do problema pri pošiljanju besedila in tla lahko odgovore ponovno pošlje šele čez nekaj ur, Česar Zaradi prej omenjenih pogojev naslajanja časopisa nismo mogli sprejeli. Nato je dejal, da ga pn tej predstavitvi sicer lahko tudi izpustimo, ker tako ali tako še ni uradno vložil kandidature. Dejal pa je, da mu je žal za dobro priložnost. Tudi nam je žal, vendar smo gospodu Kokalju res dali veliko priložnosti, več kot vsem ostalim
kandidatom doslej. D.Ž.
Jože Hribar
Spoštovana kandidata, najprej vaju sprašujem po razlogih za odločitev za kandidaturo za župana občine.
PFAJFAR: "Po preteku prvega mandata delovanja naše občine, v katerem sem bil v prvih mesecih podžupan, po smrti župana Dež-mana pa sem bil izvoljen za župana, ugotavljam, da še nismo naredili vsega, kar smo ob ustanovitvi občine želeli in načrtovali in kar so imele v programu vse stranke, ki so podpirale ustanovitev samostojne občine. Prvi mandat v samostojni občini je namreč veliko težji, kot bodo naslednji. Oblikovati je bilo treba občinsko upravo, sprejeti ustrezne dokumente, opraviti delitveno bilanco in se pripraviti na uresničevanje tistih ciljev, kar prejšnji skupni občini ni uspelo. Program smo lahko začeli uresničevati šele konec prvega leta delovanja občine. Začeli smo pri najmlajših in zgradili ter odprli otroški vrtec. Potem so prišli na vrsto malo starejši. Ta mesec bomo končali z obnovo osnovne šole za potrebe devetlet-ke. Srednjo generacijo smo preskočili in namenili več pozornosti nekoliko starejšim. Pri zdravstveni postaji gradimo prizidek, v katerem bo tudi lekarna. Potem se bomo lahko lotili reševanja problemov, ki ljudi najbolj tarejo. To je komunalna infrastruktura, za katero dobi občan vsak mesec položnico in se sprašuje, ali ima res vse tisto, kar mora plačati. V občini nimamo urejene kanalizacije in vso onesnaženo vodo vračamo nazaj v zemljo, zato se pripravljamo na graditev čistilne naprave in kanalizacije na območju celotne občine, od Most do Rodin. Problem smo začeli reševati lani, ko smo v Smokuču zgradili manjšo čistilno napravo, ki zadostuje potrebam Smokuča in deloma tudi Rodin, dokler problem ne bo v celoti rešen, ali s svojim ka-
Franc Pfajfar
nalom ali s priključitvijo na kanal v Radovljici, o čemer smo se že pogovarjali, vendar takrat v Radovljici še niso določili lokacije čistilne naprave. Občino bomo odprli tudi za druge naložbe. Še naprej bomo razvijali tista področja, na katerih smo v preteklosti že veliko naredili. Takšno področje je kultura in kulturna ter zgodovinska dediščina. Naša občina ni znana samo po petih velikih možeh, h katerim gremo po Poti kulturne dediščine in jih imamo na občinskem grbu, ampak se je v 18. stoletju rodilo na našem območju okrog 150 pomembnih mož, od katerih je vsak na svojem področju veliko pomenil. Imamo naselje Rimljanov, veliko arheološko najdišče na Ajdni, Turško jamo, ki je ena redkih in najbolje ohranjenih jam, v katerih so se skrivali domačini med turškimi vpadi. Rimsko jamo, kjer se še najdejo rimski novčiči, slovito predilnico volne v Mostah, najvišjo vodno pregrado v Sloveniji in najstarejšo strojnico v vodni elektrarni v Završnici. Na občini nastajajo razvojni projekti. Eden takih je projekt razvoja kmetijstva v povezavi s turizmom, za katerega imamo velike možnosti. Imamo Završnico z urejenim vodnim zajetjem. Blejsko golf igrišče leži v naši občini in deloma v radovljiški. Povezati bi ga bilo treba z Žirovnico in Završnico. Imamo možnosti za planinstvo. V občino bo treba pripeljati nove gospodarske projekte in jih uresničiti v obrtni coni. Bojazen, da bo okolje zardi tega preveč obremenjeno, je odveč, saj ne bomo gradili novih tovarn, ampak obratovalnice. Skratka, moje delo v prvem mandatu je dobra osnova za morebitni drugi mandat. Postati moramo občina, kot se spodobi, ki ve, kako naprej."
JOŽE HRIBAR: "Sem kandi dat Koalicije Slovenija za župana Žirovnice, kjer tudi živim v urejeni družini. Imam tri otroke, stare
V Mengšu Peter Gubane
Mengeš - Ob podpori občinskega odbora ZLSD je občinski odbor LDS v Mengšu predstavil za svojega kandidata za župana občine Mengeš Petra Gubanca. Gubane že dva mandata sodeluje v občinskem svetu. Za kandidata za župana pa se je odločil, ker tokrat ne želi le z idejami in vsebinsko podpirati nekoga drugega, ampak sam predstaviti svoj program in ga tudi uresničevati. Funkcijo župana bi, če bi bil izvoljen, opravljal poklicno, pri delu pa bi mu pomagal nepoklicni podžupan in ekipa strokovnjakov. Peter Gubane, ki ga poznajo kot prizadev-
nega svetovalca za zaščito in reševanje v sosednji občini Domžale, kjer je tudi načelnik oddelka za splošne zadeve, bo funkcijo župana opravljal poklicno tudi zato, ker ocenjuje, da njegovo delo ni združljivo z zadolžitvami v občinski upravi v Domžalah. Pravi tudi, da bi se kot župan najprej lotil obvoznice, katere uresničevanje zamuja že štiri leta. Uredil bi tudi mirujoči promet in z. njim povezano prostorsko ureditev. Sicer pa Peter Gubane ni zagovornik ozkega, samostojnega odločanja, ampak bi mu kakor tudi svetu pomagala ekipa strokovnjakov. A.Ž.
Zvone Špec kandidat za blejskega župana
Bled - Na zboru članic in članov občinskega odbora Liberalne demokracije Bled so določili listo kandidatk in kandidatov za občinski svet, Zvone Špec pa je kandidat Liberalne demokracije za župana občine Bled. Na zboru so priprave na volitve ocenili kot uspešne.
KS Rečica, ne Ledinica
Pri predstavitvi županskih kandidatov občine Bled v prejšnji številki Gorenjskega glasa je prišlo v zapisu do neljube tipkarske napake. Kandidat Jože Antonič je pri naštevanju krajevnih skupnosti omenil tudi KS Rečica, in ne Ledinica, kot se nam je zapisalo. Za morebitne neprijetnosti se kandidatu za župana občine Bled Jožetu Antoniču opravičujemo, kakor tudi vsem ostalim prizadetim. KS Rečica je sicer nastala maja letos, njeno ustanovitev pa je potrdil tudi blejski občinski svet, pred tem pa je bila del KS Bled. V njej stanuje 9(X) prebivalcev, ki SO se odločili za samostojno krajevno skupnost zato, da bodo imeli več vpliva na reševanje problemov v svojem kraju. S.Š.
Občina Žirovnica
Na pogovoru s kandidati za župana občine Žirovnica sta sodelovala Franc Pfajfar, kandidat Slovenske ljudske stranke, in Jože Hribar, kandidat Nove Slovenije in Socialdemokratske stranke.
24, 16 in 10 let. Ker zastopam stranki, ki zagovarjata celovit duhovni in gmotni razvoj vseh Slovencev in državljank in državljanov Slovenije, želim to načelo prenesti tudi na lokalno raven. Nekatere naloge, ki smo si jih zastavili ob ustanovitvi občine, smo v prvem mandatu delovanja občine že uresničili, vendar je dela še toliko, da ga bo treba nadaljevati z nezmanjšanim tempom. S tem bo dobila občina vidnejšo vlogo. Odgovorno bo treba upravljati z občinskim premoženjem, spodbujati razvoj gospodarskih panog, od kmetijstva in turizma do drobnega gospodarstva, in vzpodbujati ter na višjo raven dvigniti vzgojno, izobraževalno, kulturno, zdravstveno, športno, družabno in družbeno življenje. Urejanje upravnih zadev je treba približati ljudem. Skrbeti je treba za zdravo okolje in za razumno uporabo prostora, za gradnjo in vzdrževanje cest in drugih javnih površin, posebna skrb pa mora biti namenjena socialni varnosti, otrokom, mladim družinam, starejšim in invalidom. Mladi morajo preko svojih organizacij graditi humanost in pozitiven odnos do soljudi. Prav tako pa je treba prisluhniti ljudem in njihovim predlogom ter podpirati demokratični način odločanja. Vsaka od teh nalog je celovita. Pomembna dejavnost za življenje občine Žirovnica je turizem, ki je lahko gibalo razvoja za druge panoge, za kmetijstvo, obrt in podobno. Žirovnica ponuja številne priložnosti. Seveda se sama samo s turizmom na svojem območju ne more preživeti. Povezati se bo morala s sosednjimi občinami, ki imajo že urejeno infrastrukturo. Nam ni treba graditi novih smučišč ali golfa, ker imamo vse v bližini. Mislim, da doslej do izrazitejših povezav naše občine s sosednjimi ni prišlo. Dela se bo treba lotiti profesionalno in vse, kar lahko ponudi obči-
Franc Pfajfar kandidat za župana
Žirovnica - Člani Slovenske ljudske stranke v Žirovnici so na volilnem občnem zboru v ponedeljek, 7. oktobra 2002, potrdil predlog njihovega odbora, da na letošnjih volitvah za župana občine Žirovnica kandidira dosedanji župan Franc Pfajfar. Franc Pfajfar je bil izvoljen za župana na nadomestnih volitvah avgusta 1999. Občni zbor je potrdil tudi kandidatno listo Slovenske ljudske stranke OO Žirovnica za člane občinskega sveta, med katerimi sta tudi dve kandidatki. Na občnem zboru so člani SLS razpravljali tudi o svojem programu, pri čemer je bil dan poudarek na skladnem razvoju vseh dejavnosti v podeželskem okolju.
Srečanje na Blegošu
Gorenja vas - Poljane - Občinski odbori Socialdemokratske stranke Gorenja vas - Poljane, Škofja Loka, Žiri in Železniki vabijo člane in simpatizerje na 2. srečanje socialdemokratov pod geslom Veliko nas je, spoznajmo se, ki bo v nedeljo, 20. oktobra, ob 11. uri pri planinski koči na Blegošu.
99.5 MHz | 100.2 MHz Haitta na	| 104.8 MHz
www.rgl.si radio glas ljubljane	
na, in tega je veliko, povezati v celoto. Ni namreč dovolj, da pride turist v našo občino le na nedeljsko kosilo."
Tako kot ostale kandidate za župane tudi Vaju sprašujemo, katere so tiste osebnostne lastnosti, zaradi katerih menita, da bosta lahko uspešna župana.
PFAJFAR: "Najprej moram reči, da sem človek, ki znam poslušati in sem se pripravljen pogovarjati. Nisem med tistimi, ki bi imeli sebe za najbolj pametnega in najbolj učenega. Posameznik ne pomeni veliko. Župan mora poslušati občane. To zmorem in to delam. Hitro odločanje je včasih dobro, vendar je dobro stvar prespati in premisliti. V občinah je običajno želja in predlogov veliko, zato mora biti nekdo, ki jih analizira in predlaga rešitve. To mora storiti župan in tej nalogi sem kos. Vso delovno dobo sem namreč deloval na področjih, ki najbolj zadevajo občane, to je infrastruktura, zato te probleme poznam, z njimi pa sem se ukvarjal tudi kot svetnik v tedanji še enotni občini Jesenice. Imam pa še eno izkušnjo. V prvem županskem mandatu je treba spoznavati sestavo in načine delovanja državne administracije. Trdim, da jo v prvih štirih letih le redki popolnoma spoznajo."
HRIBAR: "Mislim, da imam kot človek osnovne pozitivne lastnosti, kot so poštenost, načelnost oziroma držanje dane besede, urejeno življenje in preskrbljenost družine. Kar želim dobrega sebi, želim tudi drugim ljudem. Nisem obremenjen z goljufijami in resnejšimi konflikti z ljudmi. Zagovarjam enakost ljudi pred zakonom, kot župan pa  pri svojem
delu ne bom obremenjen z raznimi osebnimi zamerami. Zamerljivost namreč ni moja lastnost."
V svoji predstavitvi sta nanizala probleme, ki jih bosta reševala, če bosta izvoljena na župana. Nekateri problemi so večji, drugi so manjši. Oba sta opozarjala na probleme turizma in kanalizacije, velik problem občine pa je tudi ozka in nevarna cesta skozi vasi.
PFAJFAR: "Komunala je trenutno največji problem. Predvsem tri zadeve pa bo treba rešiti čim prej. Prva zadeva je vodovod. Naša občina leži malo ob cesti, malo pa nad njo, v rebrih. Ko so predniki urejevali vodovod, reber ni bil naseljena. Kasneje, ko so tu nastala tako imenovana spalna jeseniška naselja, je začelo primanjkovati vode. Leta 2000 smo se začeli pripravljati na gradnjo novega rezervoarja, vendar jo je preprečil nepotreben zaplet. V Završnici je vode dovolj, v nekaterih naseljih pa vode zmanjkuje, rezervoarja pa ne moremo zgraditi, ker je zemljišče, kjer naj bi gradili, v postopku denacionalizacije. Agrarna ga zahteva nazaj, vendar nam daje nekatere pogoje za izdajo soglasja za gradnjo. Res je škoda, da se problem pomanjkanja vode zaostruje, denar pa ostaja neizkoriščen. Drug velik problem je državna cesta skozi vasi med Mostami in Begunjami. Ob cesti je šola. Zaradi nevarnosti smo otroke iz oddaljenejših vasi začeli voziti v šolo z avtobusi, nekateri pa še vedno hodijo peš. Idejni projekt za obnovo ceste in zgraditev pločnika je narejen, vendar je problem, da je cesta državna, gradnja pločnika in postajališč pa je zadeva lokalne skupnosti. Upam, da bomo
problem sporazumno in uspešno rešili. Kanalizacija s čistilno napravo pa je tretji pomemben projekt za prihodnja leta."
HRIBAR: "Turizem je širši problem in o njegovem pomenu za občino sem že govoril. Kmetje bodo svoje pridelke lahko prodajali v okviru turistične dejavnosti. Naša občina mora postati bolj prepoznavna. Za kraje in vasi imamo table, na začetku in koncu občine pa jih ni. Največji problem, ki ga bo treba zelo hitro rešiti, so pločniki ob glavni cesti. Verjamem, da gre v tem primeru za soočenje državnega in lokalnega interesa, vendar bo treba poskrbeti za večjo varnost na tej cesti. Morda bi kazalo v tem primeru uporabiti sodobnejše načine zbiranja sredstev s koncesijami, kar Evropa že pozna. Tudi v občini imamo ljudi, ki morda vložili sredstva v ta projekt. Vendar smo glede tega še vedno preveč zaprti in nas je strah, da nas bo tisti, ki je nekam vložil denar, samo izkoriščal. Že pred štirimi leti, ko sem tudi kandidiral za župana, sem opozarjal na ta problem. Drugi problem je kanalizacija s čistilno napravo, tretji pa vodovod. Kanalizacija teče na prosto in zasmraja vso Žirovnico. Ljudje so zaradi tega vedno bolj nejevoljni. Pri preskrbi s pitno vodo je glavni problem omrežje, saj so izviri zadostni. Glavne cevi so še azbestne. Na moje vprašanje, če so nevarne za zdravje ljudi, so mi odgovorili da ne. Vendar analize tega problema ni nihče naredil. To so osnovni problemi kraja, ki jih bom, če bom župan, skušal najprej rešiti. Ali bo v kraju banka ali ne je ob tem drugotnega pomena."
Jože Košnjek
Pojasnilo Pavla Beštra
K pogovoru s kandidati za župana občine Žirovnica smo povabili tudi Pavla Beštra. Na vabilo je poslal naslednji odgovor: "Po temeljitem premisleku sem prišel do spoznanja, da je nesmiselno, da časopis piše o meni kot kandidatu za župana, dokler je moja kandidatura sporna za predsednika in tajnico Občinske volilne komisije pri Občini Žirovnica samo iz razloga, ker ne dovolim, da bi celotna volilna komisija dobila na vpogled spisek imen občanov, mojih prijateljev in somišljenikov,
ki so prispevali čas in denar, da so zaradi občanom neprijazne državne uprave, odšli potrjevat svoj podpis na Jesenice, čeprav imamo Občino Žirovnico. Zbral sem več kot dovolj podpisov v podporo, še enkrat več bi jih pa, če bi bila državna uprava občanom bolj prijazna. Prilagam dopis, pobudo na Ustavno sodišče. Vse napisano lahko dobesedno tudi objavite poleg drugih predstavitev iz naše občine. Če bo primer rešen za mene ugodno, bom počaščen, če me boste povabili, da bom za vaš časo-
Združena lista predstavila kandidate
Kranj - Območna organizacija Združene liste socialnih demokratov Kranj je v petek predstavila svoje kandidate za župane in nosilce kandidatnih list po občinah. Povedali so, da bodo zaradi uspešnega sodelovanja v tem mandatu za župana Kranja podprli Mohorja Bogataja, v občini Šenčur pa bo skupni kandidat Združene liste in Liberalne demokracije Branko Pajer, zdajšnji predsednik krajevne skupnosti Šenčur. Tudi v občini Preddvor podpira Združena lista skupnega kandidata LDS in SLS Francija Ekarja. V nekaterih občinah pa ima Združena lista svoje kandidate za župane. Tako bo občini Naklo za župana kandidiral svetnik Stanislav Koselj iz. Dupelj, v občini Cerklje pa bo kandidat Oskar Pirih.
Združena lista načrtuje v predvolilnem obdobju več srečanj in prireditev. Tako bo osrednje gorenjsko predvolilno zborovanje stranke v soboto. 19. oktobra, v Festivalni dvorani na Bledu, v petek, 25. oktobra, od 14. ure dalje pa bo na Maistrovem trgu v Kranju srečanje ob kostanju in kozarčku dobrega vina. J.K.
pis (in tudi moj) lahko napisal nekaj o sebi kot kandidatu za župana. Na Ustavno sodišče Republike Slovenije sem poslal zahtevo po presoji zakonitosti mnenja Občinske volilne komisije pri Občini Žirovnica. Danes sem vložil kandidaturo za župana s podporo 50 občanov. Nastal je spor s tajnico in predsednikom volilne komisije, ker nisem dovolil pregledati imen mojih podpisnikov. Obrazce, ki so bili potrjeni na UE Jesenice, smo kuvertirali. Torej so se pred eno uradno osebo vsi že predstavili. Na tem obrazcu piše: "Obrazec je bil dne... podpisan pred organom, ki vodi evidenco volilne pravice in vpis v seznam izdanih obrazcev pod zaporedno številko... ter žig in podpis uradne osebe."
Vprašanje za presojo: Ali je podpisnikom podpore zajamčena tajnost izražanja svoje volje in podatkov?
Obrazložitev: Povsem razumljivo je, da se občan enkrat izkaže z dokumentom, pred uradno osebo. Ne morem pa sprejeti zahteve tajnice in predsednika volilne komisije, da bi te obrazce pregledovala vsa volilna komisija. Predpostavljam, da je lahko v volilni komisiji član npr: vaški pr-janček, ki bo ob kozarčku vse ven počenčal ali pa vaška klepetulja, Id bi s tem povzročila sovraštvo na vasi in v občini, z namenom škodovati meni in mojim prijateljem - somišljenikom. Z ozirom na kratek rok, ki je na razpolago za volilna opravila, predlagam, da sodišče to obravnava in po možnosti, odloči takoj.
Predlagatelj: Pavel Bešter
Potrdili liste
Jesenice - Volilna konvencija območne organizacije Združene liste socialnih demokratov Jesenice je potrdila kandidatne liste za svete občin Jesenice, Kranjska Gora in Žirovnica in za svete krajevnih skupnosti v občinah Jesenice in Kranjska Gora.
GORENJSKI GLAS • 16. STRAN
#######
VOLITVE 2002 / info@g-glas.si
Torek, 15. oktobra 2002
Samo čas je absolutna kategorija
France Arhar, doktor prava, se je rodil v času informbiroja, točneje, 24. aprila 1948. V tretjem razredu osnovne šole si je z nabiranjem storžev zaslužil kolo, kar je bilo za tisti čas pravo malo premoženje. Znanje in disciplina sta zanj lastnosti, ki pomembno oblikujeta življenjski slog. Med družbenimi vrednotami postavlja na prvo mesto družino. Je srečno poročen in ima hčerko. Z zdravjem, vsaj za zdaj, nima težav. Po tehtnem premisleku izbere za slovensko zgodovinsko osebnost Primoža Trubarja. Zato, ker je prav jezik tista kulturna posebnost in vrednota, ki v sodobnem globalizacijskem svetu zagotavlja narodovo samosvojost ter prihodnost.
Zakaj pravzaprav kandidirate za funkcijo predsednika države?
"Preprosto zato, ker mi ni vseeno, kaj se v naši državi in v zvezi z njo, dogaja. Verjamem tudi. da bi lahko svoje dosedanje delo in izkušnje, kijih imam. pri statusu, kot ga predsednik države ima, s pridom uporabil. Tako doma, kot tudi v tujini. Želim si. da država ne bi bila sama sebi namen, ampak da bi jo državljani imeli zase. Da bi se vsi skupaj bolje počutili in svoje potrebe čim bolje uveljavljali."
Z odhodom gospoda Milana Kučana s funkcije predsednika države se bo tudi na simbolni ravni končalo obdobje nekdanjega komunističnega režima. Kako s sorazmerno kratke časovne razdalje presojate ero, ki jo pooseblja Edvard Kardelj? Je Kardelj z znamenitimi ustavnimi dopolnili leta 1974 v resnici položil temeljni kamen slovenske državnosti?
"Smiselno ločim dve življenjski obdobji nekdanjega komunističnega režima: leta po drugi svetovni vojni, kijih v svoji knjigi Dac-hauski procesi opisuje pisatelj Igor Torkar in obdobje samoupravnega socializma, ki ima svojo podstat v Kardeljevi knjigi Smeri razvoja socialističnega sistema. Ne glede na to, da velja za ideologa tozdov in drugih samoupravnih svojevrstnosti, je Kardelj konec sedemdesetih let očitno spoznal, da tudi komunizem potrebuje nekoliko več človeške podobe. Zamisli o socializmu po meri človeka pa je sledil pravi za-dolžitveni boom. Nastalo dol-žniško-upniško razmerje je začelo razjedati sorazmerno gospodarsko samobitnost takratne Jugoslavije in posledice so bile neizbežne. Po drugi strani pomenijo ustavna dopolnila leta 1974 - hote ali nehote - nedvomno izhodišče za poznejšo slovensko osamosvojitev. Še zlasti to velja za vzpostavitev samostojne republiške narodne banke. Seveda pa se moramo za lastno državo v prvi vrsti zahvaliti tistim posameznikom, ki so v padcu železne zavese oziroma berlinskega zidu prepoznali zgodovinsko priložnost slovenskega naroda. Sicer pa zaton komunističnih režimov v Evropi potrjuje filozofsko misel, daje samo čas absolutna kategorija."
S padcem komunizma je začela drugačno podobo dobivati tudi do tedaj veljavna resnica. Predvsem glede dogodkov med drugo svetovno vojno in po njej. Se vam zdi potrebno, da parlamentarne politične stranke sprejmejo dokument, s katerim bi na uradni ravni med seboj spravili nasprotni strani v državljanski vojni, ki se je v Sloveniji po mnenju mnogih dogodila znotraj druge svetovne vojne?
"Prepričan sem, da je sprava v dobesednem pomenu mogoča le na osebni in medosebni ravni. To pa ne pomeni, da ne potrebujemo listine, s katero bi tudi uradno zaključili nesrečno zgodovinsko poglavje iz druge svetovne vojne in takoj po njej. Nasprotno. Dokument o spravi potrebujemo za našo podobo v Evropi, v svetu. Nikakor ne razumem, da parht-mentame stranke ne zmorejo minimalnega konsenza, potrebnega za sprejetje tega dokumenta. Z nenehnim pogrevanjem stvari, le vznemirjamo sami sebe. Povsem brez. potrebe. Trdno sem namreč prepričan, da sprejetje dokumenta o spravi posledično ne bi sprožilo, recimo, sodnih procesov. Cesar se nekateri morda bojijo. Ne vem, morda je nekatere strah gmotnih posledic. Žal pa nimamo formalno rešenih niti nasledstvenih razmerij z nekdanjo Jugoslavijo."
Več, kot bi si želeli, ima slovenska politika na zalogi tudi drugih "tekočih" problemov. Denimo s sosednjo Hrvaško. Funkcija predsednika, za katero se potegujete, po ustavi sicer nima no-
bene operativne moči, pa vendar, kje je po vašem mnenju rešitev spora glede Piranskega zaliva ter drugih nerešenih mejnih vprašanj, dolga Ljubljanske banke do hrvaških varčevalcev in krške jedrske elektrarne?
"Brez vzporedne trojnosti rešitve ne vidim. Torej, pomembno je, da vsa tri odprta vprašanja rešujemo v paketu in pri tem upoštevamo tudi psihološki vidik. Tretjega tu ne vidim. Ne smemo pozabiti, da je tudi za arbitražni postopek in poznejšo izvršitev potreben konsenz parlamentarnih strank. Dobro poznam zgodbo z LB in naš poskus, da njen dolg do hrvaških varčevalcev rešimo z arbitražo. Zadeva se ni obnesla."
Jezik in kultura gresta čez želodec
S prodajo NLB belgijski ban-čno-zavarovalni skupini KBC so se v domači javnosti začele odpirati nove dileme; bodo tujce zanimale naložbe v nacionalne projekte; močna državna banka ja ali ne; kako tuj kapital vpliva na rast domačega bruto proizvoda? Kako gledate na razprodajo državnega premoženja?
"Stari Cerkničani so imeli navado reči: v gozd vodi zadnja pot. S tem hočem povedati, da gre kmet v gozd sekat takrat, koje povsem na koncu in za lasino preživetje drugega izhoda ne vidi. Sem proti temu, da država prodaja najboljše, kar ima; mislim na banke in zavarovalnice. Ce pa to že počne, bi morala kupnino vložili v novo premoženje. V nove naložbe. Denimo v drugi tir Koper - Divača, v študentska stanovanja, v spodbujanje drobnega gospodarstva in tako naprej. Ne pa, da z. njo poravnava dolgove. Sliši se sicer lepo. razumsko pa ni. Je približno tako, kot če bi moko prodajal za kruh. Na eni strani vlada s kupnino poravnava dolgove, na drugi strani pa se pospešeno zadolžuje. Tako se je v šestih mesecih zadolžila za sto deset milijard tolarjev. Za približno toliko, kolikor znaša kupnina za LB. Lepo vas prosim, kje je tu logika?"
Državni delež v bankah in zavarovalnicah je mogoče upravičiti tudi z zgodovinskim spominom. Slovenci smo se dokaj zgodaj organizirali v različnih društvih. Pred kratkim smo praznovali 150 let Mohorjeve družbe in 130 let zavarovalniškega društva. Vse to sega v devetnajsto stoletje. Moč domače inteligence, obrtnikov, trgovcev in podjetnikov seje začela krepiti, ko smo Slovenci dobili svojo zavarovalnico in banko. Prva zavarovalnica je bila ustanovljena leta 1898; tako kot naša, se je imenovala Vzajemna. Leta 1900 je takratni ljubljanski župan dr. Ivan Hribar ustanovil Ljubljansko kreditno banko. To še vedno nekaj pomeni. Tudi v evropskem merilu. Velike države, kot so Nemčija, Francija in Italija, imajo v bankah in zavarovalnicah več kot 40 odstotkov lastnine. Ve se, daje moč države prav tu. Brez. te moči lahko postane samobitnost naroda vprašljiva. Kakor koli obrnemo, gresta jezik in kultura tudi čez želodec. To dokazuje gospodarska asimilacija slovenske manjšine zunaj matične države."
Torej, tuj kapital ja ali ne?
"Ko o tujem kapitalu razpravljamo v kontekstu nacionalnega interesa je treba ločiti med zasebno in državno lastnino. Roko na srce, če nekemu delničarju, na primer Leka, nekdo čez noč ponudi dvakrat višjo ceno, kot je na borzi, priložnosti zelo verjetno, ne bo spustil iz rok. Ob množici drugih, razpršenih lastnikov, se ne bo spraševal, kaj njegovo dejanje pomeni za širši, narodov interes. Tako posameznik. Z državo je drugače. Ta mora imeti v prvi vrsti pred očmi socialni kapital. Zato je trenutna ponudba oziroma cena ne sme premamiti. Posledice mora dobro pretehtati. Vprašati se mora. kaj se bo z umikom njenega kapitala iz določenega gospodarskega subjekta zgodilo z. zaposlenimi? Bodo ohranili delo ali postali breme države.' Pomemben je tudi odgovor na vprašanje, koliko moči bo s prodajo zgubila v konkretni gospodarski politiki. Povedano drugače, od države se pričakuje vpogled v daljše časovno obdobje in vpliv tega časa na dejanje, ki se je v preteklosti zgodilo."
Se strinjate z mislijo, da je v globaliziranem svetu močna državna banka prvovrstni porok za ohranitev narodove samobitnosti?
"Seveda se strinjam. Nenazadnje so to potrdili dogodki po lanskem 11. septembru. Po napadu na WTC je marsikatero podjetje zašlo v težave. Med drugim tudi švicarska letalska družba. Rešila jo je država s svojo banko. Pomena državne banke se je zavedala tudi nekdanja Jugoslavija. Vzemi-va krizo v novomeški IMV in v Gdrenju po nakupu Kortinga. V obeh primerih je vmes posegla država."
Kje naj bi slovenska vlada dobila denar za državno banko?
"Saj ga ne potrebuje. Samo kapital, ki ga ima v mariborski kreditni banki, v Poštni banki in Zavarovalnici Triglav naj obdrži. Če, kajpada, velja formula, daje v Triglavu 85 odstotkov državne lastnine. Žal je za LB zdaj že prepozno. Slovenski pregovor pravi, da "v španoviji še pes pogine". Eden mora imeti odločilno besedo. S 34-odstotnim lastninskim deležem, ki ga KBC ima v LB, je mogoče blokirati vse odločitve. Še pomembnejša je dejanska oblast, ki jo (so)lastnik izvaja preko menedžerjev, organizacije in tako naprej. Skratka, pri mešani lastnini brez skupnega imenovalca v poslovni politiki, ne prideš daleč."
Slovenija ni Kuvajt
Ostaniva pri 11. septembru, ki je povzročil vsesplošen strah pred terorističnimi napadi. Imate občutek, da teroristi ogrožajo tudi Slovenijo?
"Za zdaj tega občutka nimam."
Se vam ne zdi, da nas bi utegnil (na primer) Osama Bin iMden zdaj, ko smo prodali orožje Afganistanu, res pripisati na svoj seznam? Menite, da je z vidika slovenske varnosti pametno trgovati z orožjem? Pa čeprav gre menda za staro šaro.
"Morda smo s prodajo orožja Afganistanu v resnici tvegali. Po drugi strani pa nihče ne ve. kakšne namene teroristi imajo. Koga dejansko zasledujejo? Nedvomno je bil napad na Svetovni trgovinski center skrbno izbran cilj. Tudi kar se učinka tiče. Kar pa zadeva prodajo orožja, so me pri predvo-jaški vzgoji učili, da poznamo pravične in krivične vojne. Vsekakor je bila vojna za Slovenijo pravična. Analogno s slovenskimi izkušnjami bi orožje prodal le tistim, ki bojujejo pravičen boj. Zato, da ne bi povzročal dodatne ga gorja. Seveda je to le moje osebno stališče. Nenazadnje je prodaja orožja i/ključno v domeni vlade."
Podpirate vstop Slovenije v Nato?
"Glede na razmere in možnosti, ki jih imamo, druge boljše rešitve ne vidim. Mi nismo Izrael ali Jordanija, da bi z Američani sklenili posebno pogodbo. Nismo niti Ku vaji ali Savdska Arabija, da bi lahko zaradi svojega bogastva v primeru nevarnosti nekoga kratko malo poklicali na pomoč. In to pomoč potem tudi dobili. Poleg tega so se razmere v svetu spremenile. Mislim na nekdanjo blokovsko delitev sveta. Hkrati i/ha jam iz tega. daje /a varnost drža ve najpomembnejši notranji mir. Zavedam pa se tudi dejstva, da je v sedanjih razmerah domala ne mogoče dohiti status nevtralne države, kot ga ima, recimo, Švica. Ce stvari realno oceniš in tako jih
tudi poskušam oceniti, potem je Nato edina rešitev."
Tako rekoč neizbežna usoda je tudi naše članstvo v Evropski zvezi. Koliko bo to članstvo tudi enakopravno, je drugo vprašanje. Vsekakor je enakopravnost v tem primeru sila raztegljiv pojem. Je, tako?
"Na eni strani Evropska zveza deklarira svobodno gibanje blaga, storitev, kapitala in delovne sile. Na drugi strani pa nam je s pri-družitvenim sporazumom leta 1998 vsilila svoboden pretok kapitala, za pretok delovne sile pa zahteva prehodno obdobje. Na neki način jih pri omejevanju prostega pretoka delovne sile razumem, saj vsa Evropa boleha za brezposelnostjo. (Zlasti zaskrbljujoča je brezposelnost mladih, kvalificiranih ljudi.) Res pa je tudi, da bi morala biti EZ prav pri prostem pretoku delovne sile zgled. Da nam pri prostem pretoku delovne sile zapira vrata, se mi ne zdi nepomembna stvar. Namreč, že sam vstop v EZ, bo marsikatero slovensko podjetje pokopal. Na udaru bodo tudi nekatere panoge. Posledica bo armada brezposelnih, ki se ne bo mogla prosto gibati. Zlasti proti Zahodu. Samo po sebi se namreč razume, da ne bodo šli proti Jugu. Od tam lahko kvečjemu pričakujemo dotok delovne sile. Nedvomno bi se morali v Sloveniji s temi problemi več ukvarjati. Čeprav drži, da je socialna varnost brezposelnih sorazmerno solidna. Temeljno vprašanje pa je. kakšen socialni model lahko zdajšnja država preživi, pri tem pa ostane uspešna in konkurenčna. Dejstvo je, da pomeni članstvo v EZ konec denarne politike, konec davčne politike. Manevrski prostor, ki ga država ima, bo čedalje manjši. Na koncu bo država suvereno odločala le še o dohodkovni in socialni politiki. In tu se bo morala znajti, kakor bo vedela in znala. Glavni vzvodi moči znani iz preteklosti in pomembni finančni viri ji bodo vzeti. Tako je carina kot klasični proračunski vir že zdaj simbolna. Z vstopom v EZ, pa je sploh ne bo več. Prav od proračunskih prihodkov je najbolj odvisna rast DBP. Tu bi morali določene stvari nedvomno spremeniti."
Tabu teme
Socialna podoba Slovenije je daleč od zavidanja vredne ravni. Več kot sto tisoč brezposelnih, dvesto tisoč revnih, čedalje več brezdomcev, srednjega sloja ni več. Za številkami so usode posameznikov. Na drugi strani je peščica bogatih. Kako uravnotežiti socialno neenakost?
"Tudi zame je to temeljno vprašanje. Očitno je, da 2. člen ustave, ki pravi, da je Slovenija pravna in socialna država, v praksi ne deluje. Prav problem brezposelnih je bila glavna predvolilna tema na zadnjih volitvah v Nemčiji. Pri nas pa se o tem domala ne govori; čeprav sta - proporcionalno vzeto - Slovenija in Nemčija glede števila brezposelnih povsem primerljivi. Je pa treba priznati tudi to, da je socialna varnost brezposelnih na solidni ravni. Če podatke primerjamo z državami članicami EZ je slika naslednja: medtem ko živi v Sloveniji na pragu revščine 14 odstotkov državljanov, je v EZ 19 odstotkov ljudi lačnih. Kaj hočem s tem reci'.' Višji je standard, višji je prag revščine.
Drug problem je peščica bogatih. To ni le naš, ampak svetovni problem. Svetovna banka denimo ugotavlja, da dvajset odstotkov ljudi obvladuje osemdeset odstOt-kov dohodka. Žal je to problem sodobnega sveta in njegove ureditve."
Še en problem Slovenije in evropskega kulturnega prostora nasploh je nizka rodnost. Ta ogroža tako socialno stabilnost države kot tudi obstoj naroda. Na
kakšen način oziroma s katerimi mehanizmi bi morala država skrbeti za "svoj" naraščaj?
"Nedvomno je nizka rodnost zelo velik problem. Še pred desetimi leti je bilo v Sloveniji vsako leto osemindvajset tisoč novorojenčkov, zdaj jih je le še približno osemnajst tisoč. Vzemimo partnerja, ki zaradi zdravstvenih težav ne moreta imeti otrok. Problem nastane že pri sami umetni oploditvi. Tako so s strani obveznega zavarovanja plačani trije ali štirje poizkusi umetne oploditve, potem pa ne več. Se pa tudi pri problemu rodnosti kažejo protislovja človekove narave in družbe. Enim predstavlja sreča, ki se ji reče otrok, najvišjo vrednoto, pa jim zaradi kakršnega koli vzroka ni dosegljiva; ene spočetje otroka zaradi takšnega ali drugačnega vzroka obremenjuje in se ga brez najmanjše vesti odkrižajo, še preden se otrok rodi. Drži, da je nizka rodnost problem evropskega kulturnega prostora, drži pa tudi to, da je za Slovenijo, ki je majhna država, nizka rodnost toliko večji problem. Dejansko pomeni to iztekanje naroda. Kaj lahko stori država? Večjo rodnost lahko med drugim spodbuja preko socialne politike, s povečano gmotno podporo družinam z otroki, s podaljšanjem porodniškega dopusta."
Ce o brezposelnosti in o lakoti premalo govorimo, potem sta prostitucija in homoseksualnost v slovenski družbi še vedno prvovrstni tabu temi. Ste za legalizacijo prostitucije?
"Nedvomno je prostitucijo pametneje legalizirati, kot stvari pustiti zunaj nadzora. Da se razumemo, mislim na zdravstveni nadzor ljudi, ki s prodajanjem svojega telesa služijo. V tem poslu je riziko zelo velik, posledice zdravljenja pa tudi; pravimo, da je medicinska inflacija v vseh državah pred splošno. Ce prostitucijo na črno dopuščamo, res ne vem, zakaj je ne bi legalizirali. Poleg tega je prostitucija obrt ali. če hočete, podjetništvo, od katerega država pobira davke."
Bi imeli karkoli proti, če bi državni zbor sprejel zakon, na temelju katerega bi bila mogoča zakonska zveza istospolnih partnerjev?
"Hm. Težko je biti sodnik človekovih potreb in nagnjen. Pravimo, da smo tolerantna družba. Tudi sam se imam za tolerantnega človeka in me homoseksualno razmerje niti najmanj ne moli. Ljudje smo pač zelo različni. Če si človek, te stvari he morejo oziroma ne smejo motiti. Vendar so tudi na drugi strani stvari zelo preproste. Govorila sva o nizki rodnosti. Če želi narod preživeti, je seveda razmerje med različnima partnerjema tisto, ki to zagotavlja. Če naj bi homoseksualnost postala formula, nas na koneu ne bi bilo več. Že mogoče, da bo na koncu /emlja zginila v vesolje. Ampak, na ta način bi verjetno še
prej."
Hvala za pogovor.
"Hvala vam."
Marjeta Smolnikar, foto: Gorazd Kavčič
Torek, 15. oktobra 2002
GOSPODARSTVO / stefan.zargi@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 17. STRAN
Nova vlaganja v bohinjske hotele
Družba MMB iz Ljubljane, ki je postala večinska lastnica največjega bohinjskega turističnega podjetja Alpinum, bo do leta 2006 vložila v hotele od pet do sedem milijonov evrov denarja.
Ukane - V bohinjski občini so se po besedah podžupanje Evgenije Kegl Korošec zadnja štiri leta zelo prizadevali, da bi v Bohinj privabili domače in tuje vlagatelje, ki bi dali turizmu nov zagon. Ko so že ugotavljali, da (po slabi izkušnji s Kompasom) za Bohinj ni resnega zanimanja, se je letos spomladi pojavil domači vlagatelj, družba MMB iz Ljubljane, z načrti, ki se dobro ujemajo s cilji, zapisanimi v programu razvoja bohinjskega turizma.
Družba MMB je v četrtek že predstavila svoje načrte v Bohinju. Kot je povedal njen ustanovitelj in direktor Miha Ažman, od sredine septembra pa tudi direktor Alpinuma, so podjetje ustanovili za poseg v turistično podjetje Alpinum, kamor sodijo hotel Zlatorog, Ski hotel na Voglu, hotel Pod Voglom, hotel Bellevue, hotelske depandanse, apartmaji Triglav, vila Lovec in avtokamp Zlatorog. Z nakupom deležev od kapitalske in odškodninske družbe, novogo-riškega Hita in sklada za spodbujanje razvoja Triglavskega narodnega parka so pridobili v Alpinu-mu 49,91-odstotni lastninski delež. Odkupili so že tudi nekaj delnic od malih delničarjev (trenutna cena je 1.500 tolarjev za delnico), z dokapitalizacijo v znesku 388 milijonov tolarjev pa je njihov delež že skoraj 70-odstotni. Poleg tega je družba MMB tudi več kot 49-odstotna lastnica podjetja Alpinum Hoteli, ki ima v lasti hotel Jezero na Ribčevem Lazu.
Prva dela še pred zimo
Ce je bila pridobitev večinskega deleža v podjetju Alpinum, ki ima skupno okrog šeststo ležišč, prvi korak družbe MMB v Bohinju, še pred zimsko sezono načrtujejo manjše naložbe v ureditve hotelov, potem pa v več fazah nova vlaganja v ureditve objektov, obogatitev turistične ponudbe in izboljšanje kakovosti turističnih storitev. Za naložbe naj bi do leta 2006 namenili od pet do sedem milijonov evrov, ta denar pa naj bi zadoščal, da bi hotele prilagodili visokim evropskim standardom.
Hotel Zlatorog naj bi v okviru sedanje velikosti "usposobili" za sprejemanje najboljših gostov in poskušali urediti ležišča v stari depandansi, večja vlaganja načrtujejo tudi v hotelu Pod Voglom. Za hotel Bellevue so se v okviru denacionalizacije poravnave z nekdanjimi lastniki, ki so zahtevali vračilo v naravi, dogovorili za izplačilo odškodnine. Ski hotel na Voglu so pripravljeni za skromno najemnino oddati v najem družbi Žičnice Vogel, saj je sicer za goste predrago, če prevoz z nihalno žičnico ni vštet v ceno nočitve. Če bodo dobili potrebna dovoljenja in soglasja, bodo že spomladi začeli z večjimi deli, pri tem pa bo prav od dovoljenj odvisen tudi obseg del.
Zanimiva lokacija na Poljah
In kdo se "skriva" za družbo MMB? Kot je povedal Miha Ažman, gre za domač kapital in skupino vlagateljev, med katerimi ni bank. Imena investitorjev oz. partnerjev niso skrivnost, razkrili pa jih bodo v začetku prihodnjega leta, ko bodo začeli z naložbami in bodo že lahko pokazali prve rezultate. "Naši nameni so čisti. Želimo ohraniti družbo Alpinum in izboljšati turistično infrastrukturo v Bohinju," je dejal Miha Ažman in poudaril, da se zgodba s Kompasom ne more ponoviti. Še več: želijo, da bi se hotel Kompas vključil v sistem Alpinum, zanimanje pa kažejo tudi za Šport hotel in depandanso Jelka na Pokljuki. O tem se dogovarjajo s skladom za spodbujanje razvoja Triglavskega narodnega parka, že od marca pa čakajo na konkretni odgovor sklada, ali so hotel z depandanso pripravljeni prodati ali iti v partnerstvo oz. kakšno naj bi bilo to partnerstvo. Objekta sta v sla-
Država bo prodala Vilo Bled
Ljubljana - Vlada je na četrtkovi seji sprejela predlog programa prodaje državnega finančnega in stvarnega premoženja za naslednji dve leti.
Kot je razvidno iz programa, namerava v naslednjih dveh letih prodati šest hčerinskih družb Slovenskih železarn, v katerih ima 80-odstotni lastninski delež. Med temi družbami je tudi Acroni Jesenice, za katero se je prodajni postopek že začel in se bo predvidoma končal ob koncu prihodnjega leta. V elektro distribucijskih podjetjih bo prodala do 25-odstot-ni delež in še eno delnico, v Družbi za državne ceste do 49 odstotkov, v Slovenski izvozni družbi do 35 odstotkov, v Novi Kreditni banki Maribor do 33 odstotkov, Aerodromu Ljubljana do 25,67 odstotka minus eno delnico, v Luki Koper do 26 odstotkov in v Telekomu Slovenije največ 25-odstotni delež. V vladnem načrtu prodaje kapitalskih naložb države za naslednji dve leti je tudi prodaja celotnih deležev \ družbah Peko Tržič (81,3 odstotka), Planika Kranj (56,68 od-
stotka), Nafta Lendava (100 odstotkov), Industrija usnja Vrhnika in Talum (80 odstotkov), kjer bo lastniški delež še najprej treba prenesti na državo. Država bo denar od prodanih kapitalskih naložb namenila za povečanje konkurenčnosti gospodarstva in deloma tudi kmetijstva, z.a tehnološki razvoj in za nekatere točno določene namene (varovanje voda in zraka).
Vlada je pred nedavnim dopolnila tudi program za odprodajo državnega premoženja za letošnje in prihodnje leto, po katerem naj bi za 988 milijonov tolarjev prodala tudi protokolarni objekt Vila Bled in še nekaj drugega premoženja. Z dopolnitvijo se je na seji prejšnji teden strinjal tudi odbor državnega zbora za finance. Kot je znano, ima vilo v najemu podjetje Grand hotel Toplice, ki je v večinski lasti kranjske Save.
CZ.
bem stanju, to pa je škoda za Pokljuko. In kaj naj bi se zgodilo z avtokampom Zlatorog v Ukancu? Kot je znano, zavod Triglavski narodni park zahteva, da se kamp v dveh, treh letih preseli na drugo lokacijo. V občini ugotavljajo, da bi bila za to primerna lokacijah na Poljah, ki pa je za zdaj še v zasebni lasti. "Ta lokacija je zanimiva in primerna za avtokamp. vendar je za to treba najprej sprejeti prostorske dokumente. Dokler to ni urejeno, je o tem še prezgodaj konkretno govoriti." je dejal Miha Ažman.
Povezava s Primorsko in kmetijstvom
"Začetek gradnje vodnega parka v Bohinjski Bistrici in vstop družbe MMB v največje bohinjsko turistično podjetje Alpinum pomeni prelomnico v razvoju bohinjskega turizma," je dejala podžupanja
Evgenija Kegl Korošec in poudarila, da je stališče občine, zavoda Triglavski narodni park ter ministrstva za okolje, prostor in energijo do načrtovanih naložb pozitivno, tudi zato, ker ne pomenijo novih posegov v okolje in upoštevajo, daje Bohinj v Triglavskem narodnem parku. Občina, ki se je že doslej dejavno vključila za izboljšanje razmer v bohinjskem turizmu, bo v prihodnje morala s spremembo prostorskih dokumentov zagotoviti pogoje za vlaganja v turizem in se hkrati vključiti v oblikovanje sprememb zakona o Triglavskem narodnem parku. V družbi MMB štejejo to, da so v parku, kot razvojno prednost, Bohinj pa želijo povezati tudi z ostalimi turističnimi regijami, še zlasti z bližnjo Primorsko, ter v kulinarično ponudbo vključiti v Bohinju pridelano hrano.
Cveto Zaplotnik
Novi stečaji in prisilne poravnave
Kranj - Okrožno sodišče v Kranju je avgusta letos že začelo postopek prisilne poravnave za družbo N + N, podjetje za izvoz, uvoz, trgovino, turizem in gostinstvo, z Blejske Dobrave, vendar je postopek ustavilo, razrešilo upravitelja prisilne poravnave in upniški odbor ter ob koncu septembra začelo stečajni postopek. Za stečajnega upravitelja je določilo Ladislava Hafnerja iz Reteč, dolžnike pozvalo k poravnavi dolgov, upnike pa, naj v dveh mesecih od objave oklica o stečaju prijavijo svoje terjatve. Prvi narok za preizkus terjatev bo 15. januarja prihodnje leto. Isto sodišče je 25. septembra začelo in še z istim sklepom zaključilo stečajni postopek za Pension Borka, Tasić Borka, s.p., iz Kranjske Gore. Ko bo sklep pravnomočen, bodo dolžnika izbrisali iz registra samostojnih podjetnikov. Podobno se je odločilo sodišče tudi v primeru družbe z. omejeno odgovornostjo Anekta, komunikacijski center, Jesenice. Z istim sklepom, kot je 26. septembra začelo stečajni postopek, ga je tudi zaključilo. Okrožno sodišče v Kranju je 27. septembra začelo stečajni postopek tudi za družbo Telefon trade, d.o.o., trgovina - ser-
vis, iz Kranja. Za stečajnega upravitelja je določilo Grega Er-mana iz Ljubljane, prvi narok za preizkus terjatev pa bo 17. januarja prihodnje leto.
Okrožno sodišče v Ljubljani je 19. septembra ustavilo postopek prisilne poravnave za delniško družbo IMP Skip iz Mengša, že dan prej pa je začelo postopek prisilne poravnave za družbo TV3 Televizijska dejavnost, Ljubljana - Šentvid. Za upravitelja prisilne poravnave je imenovalo Grega Ermana iz Ljubljane, v upniški odbor pa predstavnike družb De facto in Forš, obe iz Maribora. VPK, ATRP in Video art, vse iz Ljubljane. Zavoda Sv. Stanislava in Mladena Sichrovskvega kot predstavnika sveta delavcev.
CZ.
99.5 MHz j 100 2 MHz | 104.8 MHz
Hajta na rjlac
www.rgl.si
radio glas Ijubijane
GOSPODARSKI KOMENTAR
Težave evropskih bank
Dr. Robert Volčjak,
Ekonomski inštitut Pravne fakultete
Če se zdi predstava evropskih borz v zadnjih mesecih slaba, je temu delno krivo akutno poslabšanje zdravja pomembnih igralcev na evropskem gospodarskem odru, evropskih bank. Položaj je postal tako zaskrbljujoč, da je predsednik Evropske centralne banke pretekli teden začutil potrebo po pomiritvi trgov in ob tem dejal, da je položaj evropskega finančnega sektorja še vedno dovolj trden. Kljub temu (ali pa prav zato) pa še vedno obstaja strah pred tako imenovanim "domino učinkom", ko bi se problemi nekaj slabih bank nekontrolirano širili skozi ves finančni sistem.
Švicarska banka Credit Suisse in nemška Commerzbank zelo lepo ilustrirata probleme, s katerimi se srečujejo evropska finančna podjetja. Švicarski banki denar dobesedno odteka skozi njeno zavarovalniško podružnico Winterhur, ki, kot še veliko drugih evropskih zavarovalnic, trpi dvojno zaradi velikih odškodninskih izgub ter padca cen delnic v svojem portfelju. Po drugi strani pa je morala Commerzbank zaradi poletnih poplav v Nemčiji dvigniti svoje rezerve kot zaščito pred posojilnimi izgubami. Poleg tega so novice o izgubi 1,9 milijarde evrov v lastniškem portfelju banke razširile govorice o likvidnostni krizi nemške banke, posledica česa je padec cene bančne delnice na osem-najstletni minimum.
Običajno banke v dobrih časih poslujejo zelo dobro, žal pa velja tudi obratno. S slabimi izgledi svetovnega gospodarstva naraščajo tudi znamenja o padajoči kakovosti bančnih posojil. Izgube zaradi slabih posojil, ko posojilojemalec ne more odplačati svojega dolga banki, naj bi po podatkih družbe Wyman&Co. letos v evropskih in ameriških bankah znašale 130 milijard dolarjev. V večini Evrope posojilne izgube bankam sicer ne predstavljajo največjega problema, saj so na podlagi preteklih izkušenj razvile finančna orodja, s katerimi zmanjšujejo kreditna tveganja. Bolj nesrečna okoliščina evropskih bank je, da so mnoge od njih postale lastnice zavarovalnic, druge pa so se v pričakovanju velikih dobičkov podale v bolj glamorozne posle z vrednostnimi papirji, a so se tudi tu uštele. Credit Suisse je tipični primer banke, kije v zadnjem desetletju močno povečala svojo izpostavljenost viharjem trgov z vrednostnimi papirji. Njena podružnica CSFB, ki se ukvarja z investicijskim bančništvom, naj bi po lastnih izjavah odpustila 1750 zaposlenih. Banka CSFB se v ZDA zaradi nekaterih čudnih ma-hinacij z delnicami tehnoloških podjetij med njihovim največjim vzponom konec prejšnjega desetletja nahaja tudi v preiskovalnem postopku. Uradni predstavniki banke sicer poskušajo pomiriti svoje delničarje, toda investitorji ostajajo skeptični in cena bančne delnice je tako padla na raven izpred desetih let.
Stvar pa ni nič boljša niti na drugi strani Rokavskega preliva. Britanska banka Abbey National, nekoč trdna družba, ki se je ukvarjala predvsem s hipotekami in šele v zadnjem času prešla na splošno bančništvo, zdaj trpi zaradi velikih izgub v svojih kreditnih poslih. Nanjo že prežijo druge banke, vendar je ponudbe za "poroko" nekaterih irskih in avstralskih bank zaenkrat še zavrnila. Glede na razmajano stanje evropskih bank pa naj omenjeni snubci ne bi imeli velikih težav pri iskanju svojih partnerjev.
Železničarji zbrali dovolj podpisov
Kranj - Šest sindikatov Slovenskih železnic je že zbralo 40 tisoč podpisov za predhodni zakonodajni referendum o zakonu o preoblikovanju in privatizaciji Slovenskih železnic. Ko bodo podpise vložili v državni zbor, bo njegov predsednik moral v tridesetih dneh določiti datum referenduma. Na referendumu se bodo državljani odločali o vprašanju, ali so za to, da se predlog zakona o preoblikovanju in privatizaciji Slovenskih železnic uredi drugače, kot gaje ministrstvo za promet uvrstilo v državnozborsko obravnavo. Kot je znano, železničarji zagovarjajo enovito organizacijo in se ne strinjajo z vladnim predlogom, da bi železnice razdelili na holding in tri odvisne družbe. CZ.
Securidev napovedal zvišanje cene
Kamnik - Kot je znano, je francoski izdelovalec ključavnic Securidev S.A. sredi septembra objavil ponudbo za odkup delnic delniške družbe Titan iz Kamnika po ceni 600 tolarjev za delnico. Občina Kamnik, ki ima v lasti 9.781 delnic oz. nekaj več kot en odstotek vseh, seje že odločila, da jih bo prodala Securidevu, občinski svet pa je ob tej odločitvi pooblastil župana, da ob morebitni vložitvi konkurenčne ponudbe izbere ugodnejšo in ob tem upošteva mnenje uprave. Securidev je že napovedal, da bo še nekoliko zvišal prevzemno ceno, ob morebitnem uspešnem prevzemu pa naj bi v naslednjih letih vložil v podjetje milijardo tolarjev in povečal proizvodnjo ključavnic od 20 do 30 odstotkov. Po zdaj objavljeni ponudbi je zadnji rok za prodajo delnic 22. oktober. CZ.
Ekstra lahko kurilno olje Petrol
*
Kurilno olje evropske kakovosti
Najhitrejša dostava ekstra lahkega kurilnega olja!
080 22 66
brezplačna številka za hitra in enostavna naročila!
Možnost plačila na 6 obrokov in prihranek pri plačilu z Magna kartico!
PETROL
Ugodno financiranje nakupa vozil, opreme in nepremičnin
BKS-leasing d.o.o.
Informacije:
01/ 3000 920
www. bks-leasing.si
t
Negotovost se povečuje
Večji delničarji Leka so podpisali delničarski sporazum za enotno nastopanje ob prodaji delnic in
zahtevali sklic izredne skupščine.
Ljubljana - Osemindvajseti oktober, ko je zadnji dan za sprejem Novartisove ponudbe za odkup vseh delnic ljubljanskega Leka po ceni 95.000 tolarjev za delnico, se vse bolj približuje, hkrati s tem pa je med delničarji čedalje več negotovosti in vprašanj, ali bo prevzem uspel.
Medtem ko so se veliki delničarji že organizirali in dogovorili za enotni nastop pri prodaji, so zlasti mali delničarji v dilemi, kako naj ravnajo: ali naj sprejmejo Novartisovo ponudbo in potlej čakajo na razplet, ki bo odvisen predvsem od ravnanja velikih delničarjev, se pridružijo velikim delničarjem v njihovi koaliciji za povišanje prevzemne cene ali pa delnice prodajo na borzi po dnevnem tečaju in s tem končajo "svojo zgodbo" o Leku. Več bo znano po 20. oktobru, saj pre-
vzemna družba po zakonu o prevzemih lahko zviša ponujeno ceno najkasneje sedem dni pred iztekom ponudbe.
Kapitalska družba in Slovenska odškodninska družba, ki imata skupaj več kot četrtino delnic Leka, ter še nekateri večji delničarji so prejšnji teden podpisali delničarski sporazum, s katerim naj bi si izboljšali pogajalska izhodišča za doseganje višje cene. Delničarji, ki so se organizirali za skupni nastop ob prodaji delnic, so lastniki približno 46 od-
Enajst let slovenskega tolarja
Kranj - Prejšnji torek je minilo enajst let, odkar se je Slovenija denarno osamosvojila in uvedla slovenski tolar. Po začetni negotovosti se je zaupanje v domačo denarno valuto kljub precejšnji navezanosti na marko in druge tuje denarje okrepilo, prav tako pa tudi v domači denarni sistem. Ker se Slovenija že pripravlja na vstop v Evropsko unijo, so tolarju šteti dnevi. Kdaj bo Slovenija vstopila v evropsko denarno unijo EMU in s tem tudi prevzela evro kot skupno evropsko valuto, še ni znano, verjetno pa v obdobju od 2007 do 2010. V Banki Slovenije si želijo, da bi tolar svojo "življenjsko pot" sklenil kot trdna valuta in da bi dotlej tudi znižali inflacijo. CZ.
V Triglavu še brez odločitve
Ljubljana - Nadzorni svet Zavarovalnice Triglav se je, potem ko je agencija za zavarovalni nadzor začela postopke za odvzem dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov in licence predsednici uprave Nadi Klemenčič in članu uprave Jožetu Obersnelu, sestal dvakrat. Na seji 27. septembra se je le seznanil z vsebino odločb, na petkovi seji, ki jo je prekinil in jo bo nadaljeval ta petek, pa se je seznanil z možnimi rešitvami, po katerih odvzem licence ne bo potreben. Dokončno se bo o odločbi izjasnil na petkovem nadaljevanju seje. Zavarovalnica lahko prepreči odvzem dovoljenja, če v roku od pol leta do enega leta izpolni odločbo, to je preneha ovirati nadzor, razreši predsednico in člana uprave in predloži agenciji vse zahtevane podatke. Agencija se lahko odloči za ustavitev postopka ter za pogojni ali brezpogojni odvzem licence. CZ.
stotkov delnic, kar pomeni, da sami, brez podpore še nekaterih ostalih manjših delničarjev ne morejo Novartisu preprečiti prevzema. To tudi ni njihov namen, želijo le doseči višjo ceno, saj za razliko od Novartisove in Lekove uprave ocenjujejo, da je Lekova delnica vredna več kot sto tisoč tolarjev, konkretne številke pa ne želijo razkriti.
Kapitalska in odškodninska družba ter Nacionalna finančna družba in družba za upravljanje Triglav, v čigar lasti je približno tretjina Leka, so v sredo na nadzorni svet naslovili zahtevo za sklic izredne skupščine. Nadzorni svet je njihovo pobudo sprejel, sklic je bil v petek že javno objavljen, skupščina pa bo 12. novembra. Na njej bodo lastniki od-
ločali o spremembi statutarnega določila, ki upravi omogoča, da ob povečanju kapitala družbe obstoječim delničarjem izključi prednostno pravico do nakupa delnic. Če bo sodišče še pravočasno vpisalo v sodni register spremembe statuta, sprejete na zadnji skupščini, ki omogočajo razširitev nadzornega sveta še za enega člana, bodo o novem članu tudi odločali na novembrski skupščini.
Prevzemna negotovost se odraža tudi pri trgovanju na Ljubljanski borzi, kjer je delniški indeks SBI20 padal osem dni zapored in šele v petek se je spet obrnil navzgor. Enotni tečaj Lekove delnice je tedaj znašal 85.953 tolarjev.
Cveto Zaplotnik
Jesensko srečanje finančnikov
Portorož - Ljubljanska borza je v petek pripravila v Portorožu tradicionalno, že peto jesensko srečanje finančnikov.
Udeleženci so razpravljali o perspektivah opcijskega nagrajevanja doma in v tujini, obvladovanju upravljanja družb in razvoju kapitalskega trga v Sloveniji glede na pričakovane prevzeme podjetij, seznanili pa so se tudi z izkušnjami finančnikov na trgih jugovzhodne Evrope. Ko je mag. Bine Kordež, predsednik uprave Merkurja, predstavljal značilnosti opcijskega nagrajevanja v njihovi družbi, je navedel podatek, da na tak način nagrajujejo petdeset vodilnih delavcev oz. dva odstotka zaposlenih. Na pogovoru o posledicah prevzemov na kapitalski trg, na katerem je sodeloval tudi Miha Dolinar, di-
ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE
PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM
LESARSKI DELAVEC
P0M. LESARSKA DELA, d. b. 3 mes.; bhko drug poklic -možnost priučitve in kasnejše zaposlitve; do 02.11.02; UPAR VLADIMIR S P., ROŽNA U L. 39. ŠENČUR
GRADBENI DELAVEC
GRADBENA DELA; d. č. 6 mes.; 2 I. del. izk.; kat. B; do 18.10.02; ČAJIĆ MARIJA S.P., KIDRIČEVA 4B, KRANJ
POMOŽNI DELAVEC
SLIK0PLESKAR FASADER - POM. DELA; d. č. 6 mes.; 3 I. del. izk.; do 16.10.02; FERLAN TOMAŽ S.P.. OB JEZU 6. GORENJA VAS
POMOĆNIK VULKANIZERJA; d. č. 1 mes.; do 22.10.02; BENEDIĆIĆ DARKO S.P.. ŽIGANJA VAS 27, KRIŽE
OBDELOVALEC KOVIN
LIVAR II. (DELO V LJUBLJANI); d. č. 6 mes.; 21. del. izk.; do 18.10.02; UNITECH LTH-OLD.O.O., VINCARJE 2, ŠK. LOKA; št. del. mest: 5
GRAFIČNI POMOČNIK
TISKAR ZA SITOTISK; ned. č.; do 23 10.02; HOBOTNICA D.O.O., BRITOF 204, KRANJ
VARNOSTNIK
VARNOSTNIK - REDITELJ; d č 5 mes.; 1 I del. izk; kat, B; do 15.10.02; PLUS ORBITA D.O.O., VRTNA UL, 24, KRIŽE
VOZNIK CESTNIH MOTORNIH VOZIL
VOZNIK: d. č. 6 mes.; angl. j. -gov.; Tečaj iz varstva pri delu; kat. B; do 15.10.02; EUROŠPED 2001 D.O.O., KAPUCINSKI TRG 7, ŠK. LOKA
PEK
PEKIV, ned. č.; 11, del. izk.; kat. B; do25.10.02; OBLAK PETER S.P., GASILSKA 1. GORENJA VAS
OBLIKOVALEC KOVIN
LIVAR (DELO V LJUBLJANI); d. č. 6 mes., 21, del. izk.; do 18.10.02; UNITECH LTH-OL D.O.O., VINCARJE 2, ŠK. LOKA; št. del. mest: 5
STRUGAR
REZKALEC; d. č. 3 mes.; 11, del. izk; do 18.10.02; SAVA TIRES D.O.O.. ŠKOFJELOŠKA C. 6, KRANJ
STRUGAR NA CNC STROJIH; ned. č„ 1 I. del. izk.; kat, B; do 09.11.02; MEDICODATA D.O.O., BLEIVVEISOVA C. 55, KRANJ
ORODJAR
ORODJAR', REZKALEC (po možnosti znanje varjenja); ned. Ć.; 5 I. del. izk.; do 13.11.02; KAVČIČ LUDVIK S P., PŠEVSKA C. 10, KRANJ
MONTER IN UPRAVLJALEC ENERGETSKIH NAPR.
MONTER CEVNIH INŠTALACIJ; d, č. 3 mes; 31, del. izk.; slov. j. • gov. in pis.; kat. B; do 22.10.02; PMT KLIMA COMMERCE D.O.O., POT NA LISICE 8, BLED; št. del. mest: 2
ŠIVILJA
ŠIVANJE; d. č. 3 mes.; 5 I. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; do 18.10.02; BOMBAŽNA PREDILNICA IN TKALNICA TRŽIČ. PREDILNIŠKA C. 16, TRŽIČ
SLIKOPLESKAR
SLIKOPLESKAR FASADER; ned. č.; 2 I. del. izk.; do 16.10.02; FERLAN TOMAŽ S P, OB JEZU 6, GORENJA VAS; št del mest: 2
SLIKOPLESKARSKADELA; d. č. 6 mes.; 51, del izk.; kat. B; do 15.10 02; KALAN PETER S.P., BERTONCUEVA UL 36, KRANJ; šl del mest: 2
SLIKOPLESKAR; d. č. 6 mes.; 2 L del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; kat. B; do 18.10.02; GORJUP JURU S.P., MILJE 15A, VISOKO
FRIZER
FRIZER, KOZMETIK, VISAŽIST; ned. č.; 51. del. izk.; do 26.10.02: DEBENEC NADA S.P., ŽUPANČIČEVA 30, KRANJ
SKLADIŠČNIK
SKLADIŠČNIK; ned. č.; 21, del. izk.; kat. B; do 18.10.02; SALESIANER - MIETTEX D.O.O.. KIDRIČEVA C. 55, ŠK. LOKA; št. del. mest: 2
PRODAJALEC
PRODAJALEC V TRGOVINI V ŠK. LOKI; d. 6. 3 mes.; zaželjeno bivališče v Šk. Loki; do 24.10.02; TIM-PRO D.O.O., KROŽNA UL 7, KRANJ
LESARSKI TEHNIK
DELO NA CNC LESNO OBDELOVALNEM STROJU; ned. č ; 1 I. del. izk.; angl j. - pis.; do 15.10.02; DEDRA ŠPORT, DEBELJAK DRAGO - IZDEL. IN POPR. ŠPORTNE OPREME, C. STANETA ŽAGARJA 45, KRANJ
PAPIRNIŠKI TEHNIK
OBRATOVODJA;ned č.;5l.del.izk.;angl.j.-gov.inps.,nem. I ■ gov. in pis,; urej. besedil - osa, delo s preglednicami - osa; kat. B; do 15.10.02: LEPENKA D.D., SLAP 8, TRŽIČ
STROJNI TEHNIK
KOMERCIAUST POTNIK; d. č. 12 mes.; 11, del. izk; angl j. - gov. in pis., nem. |. - gov. in pis.; urej. besedil - osa, delo s preglednicami - osa; kat. B; do 06.11.02; HENNLICH D.O.O., LINHARTOV TRG 14, RADOVLJICA
STROJNI TEHNIK; d. č. 3 mes.; 11, del. izk.; do 18.10.02; TIO PNEVMATIKA, ALPSKA C. 43, LESCE
KOMERCIAUST; ned. č., 21, del. izk.; slov. j -gov. m pis., angl j.-gov.. urej. besedil-osn, detosrjregtedricami-osa; kat. B. do 22.10 02; BVG D 0.0, SAVSKA C 34, KRANJ
ELEKTROTEHNIK
ELEKTRIČAR; d. č. 3 mes.; 51. del. izk.; angl. j. -gov., ital. j. - gov.; urej. besedil - osn., delo z bazami pod. - osn.; kat B; do 22.10.02; AOUASAVA D.O.O., GORENJESAVSKA
C. 12, KRANJ
ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK
ELEKTRONIK; d. č. 3 mes.; 5 I. del. izk.; angl. j. - gov. in pis., ital. ] - gov.; urej. besedil - osn., deto z bazami pod. -osn.; kat B; do 22.10.02; AOUASAVA D.O.O, GORENJESAVSKA C. 12, KRANJ
KEMIJSKI TEHNIK
KEMIK; ned č ; 3 I. del. izk.; slov. |. - gov. in pis.; do 23.10.02; HOBOTNICA D.O.O., BRITOF 204, KRANJ
GRADBENI TEHNIK
GRADBENI TEHNIK; d. č. 12 mes.; poznavanje operac. sistemov • zaht., kat. B; znanje A-CAD program, orodia. možnosl zaposlitve za nedol. čas; do 02.11.02; PROTEO
D. O.O., REŠEVAUL 4A, KRANJ
GOSTINSKI TEHNIK
NATAKAR; d. č. 3 mes.; 2 I. del. izk ; do 26.10.02; BERNIK ROBERT S P, BUKOVŠĆICA 25, SELCA
TURISTIČNI TEHNIK
NOČNI RECEPTOR; d. č. 6 mes., 12 mes. del. izk.; angl. j -gov, nem. |. ■ gov., urej. besedil - osn., deto s preglednicami • osn.: do 15 10.02, KOMPAS HOTELI D D , BOROVŠKA C. 100, KR GORA
EKONOMSKI TEHNIK
ZAVAROVALNI ZASTOPNIK; d. č. 12 mes.; 2 I. del. izk.: delo z bazami pod. - osn.; kat. B; do 19.10.02; ADRIATIC - ZAVAROVALNA DRUŽBA KOPER, PE KRANJ, KIDRIČEVA 2, KRANJ
KNJIGOVODJA; d. č. 12 mes.; 3 I. del. izk.; angl. j. -gov. in pis.; urej. besedil - zaht., delo s preglednicami -zaht.; do 18.10.02; SPORTINA D.O.O., ALPSKA 43 LESCE
TAJNICA; d. č. 12 mes.; 51, del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; urej. besedil - zaht., uporaba interneta - zaht.; do 20.10.02; VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD TRŽIČ C STE MARIE AUX MINEŠ 28, TRŽIČ
KADROVSKI REFERENT; d. č. 3 mes.; 5 I. del. izk.; angl. j. - gov. in pis.; urej. besedil - osn., delo s preglednicami - osn.; kat. B; izkušnje na kadrovskem področju; do 22.10.02; AOUASAVA D.O.O., GORENJESAVSKA C. 12, KRANJ
INŽ, STROJNIŠTVA
VODJA DELAVNICE; d. č. 6 mes.; 31. del. izk.; angl. j. -gov. in pis., nem. j. - gov. in pis.; delo s preglednicami
- osn., delo z bazami pod. - osn.; do 30.10.02; ISKRA MEHANIZMI D.D., UPNICA 8, KROPA
EKONOMIST
RAČUNOVODJA; ned. č.; 5 I. del. izk.; angl. j. - gov. in pis., nem. j. - gov. in pis.; kat. B; do 13.11.02; KREK D.O.O., SAVSKA C. 35, BLED
UNIV. DIPL. INŽ. STROJNIŠTVA
SAMOST. STROK. SODELAVEC ZA PLASTIKO; d. č. 6 mes.; 51, del. izk.; angl. j. - gov. in pis., nem. j. - gov. in pis.; urej. besedil-zaht., delo s preglednicami-osn.; do 30.10.02; ISKRA MEHANIZMI D.D., UPNICA 8, KROPA
VODJA ODDELKA STRATEŠKE NABAVE; ned. č.; 51, del. izk.; angl. \. - gov in pis., nem. j. - gov. in pis.; urej. besedil
- osn., delo s preglednicami - osn.; do 30.10.02; ISKRA MEHANIZMI D.D., UPNICA 8, KROPA
SAMOST. STROK. SODELAVEC ZA KOVINE; d. č. 6 mes., 51, del. izk.; angl. j - gov. in pis., nem. j. - gov. in pis.; urej. besedil - zaht., delo z bazami pod. - osn ; do 30.10.02; ISKRA MEHANIZMI D.D., UPNICA 8, KROPA
UNIV. DIPL INŽ. ELEKTROTEHNIKE
SAMOST STROK. SODELAVEC ZA ELEKTROMATERIALE; d. č. 6 mes.; 5 I. del. izk., angl. \. -gov. in pis., nem. j. -gov. in pis.; urej besedil - zaht, delo z bazami pod. - osn., do 30.10.02; ISKRA MEHANIZMI D.D., UPNICA 8, KROPA
DIPL EKONOMIST
VODJA URADA ZA FINANCE; d. č. 12 mes., 81, del izk.; angl. |. - pis ; urej. besedil - zaht, delo s preglednicami -zaht.; strok, izpit iz ZUP-A; do 1810.02; OBČINA TRŽIČ, TRG SVOBODE 18, TRŽIČ
DIPL EKONOMIST
VIŠJI STROK SODELAVEC II V URADU ZA FINANCE; ned č , 4 1. del izk ; angl |. - pis ; urej besedil - zaht, delo s preglednicami - zaht.; strok, izpit iz ZUP-A; do 18 10 02; OBČINA TRŽIČ, TRG SVOBODE 18, TRŽIČ
DIPL. MEDICINSKA SESTRA (VS)
DIPL MEDICINSKA SESTRA; ned. ć , 1 I. del. izk.; do 25.10 02; BOLNIŠNICA GOLNIK, KUN ODD ZA PU. BOL IN ALERG.. GOLNIK 36, GOLNIK
rektor za strateške finance Save Kranj, so med drugim ugotavljali, da tuja podjetja želijo s prevzemi razširiti svoj trg in da se zato zanimajo predvsem za podjetja z mednarodnim trgom.
In kakšne so izkušnje finančnikov na trgih jugovzhodne Evrope? Podjetnikom pri poslih na tem trgih koristijo stiki, vzpostavljeni še v času nekdanje Jugoslavije, slišati pa je bilo tudi mnenje, da nekatera vlaganja ne uspejo zaradi slovenskega podcenjevanja drugih. Po besedah Marte Kos, podpredsednice Gospodarske zbornice Slovenije, so slovenske neposredne naložbe v tujino lani dosegle blizu ene milijarde dolarjev, od tega jih je bilo kar za tri petine na območju nekdanje Jugoslavije.
CZ.
Pregled borznega dogajanja
Slovenski borzni trg je v preteklem tednu ponovno zaznamovalo padanje tečajev. Po veliki splošni rasti cen delnic po objavi namere o prevzemu Leka se v skladu z negotovostjo uspešnosti Novartisovega prevzema sedaj tečaji posedajo vedno globlje. Kapitalska in Odškodninska družba ter večji institucionalni lastniki še vedno namreč vztrajajo, da po 95.000 tolarjev za delnico le-teh Novartisu ne prodajo. V četrtek so z namenom utrditve večje pogajalske moči podpisali delničarski sporazum, v katerem se zavezujejo skupno nastopiti proti Novartisu z jasnim ciljem, doseči višjo prevzemno ceno. Do sedaj so h koalicijskemu sporazumu pristopili Kapitalska družba. Odškodninska družba, pida Nacionalna finančna družba in Triglav Steber. Sporazumu naj bi se pridružile še Zavarovalnica Triglav, Abanka, Luka Koper in še nekateri pidi. Ocenjuje se, da bi se naj v koalicijo povezalo okrog 46% lastnikov Le-kovega kapitala. Vendar kaj se bo zgodilo, če Novartis tudi združenim trenutnim lastnikom ne bo popustil in bo še naprej vztrajal pri že ponujeni ceni? In če posledično prevzem ne uspe, kje bo pristala Lekova delnica? Kakšna je prijem odgovornost različnih skladov v razmerju do svojih delničarjev? Ze sedaj je Lekova delnica zaradi precejšnje negotovosti padla na nivo 85.000 tolarjev. Delničarji, ki so steber te koalicije so zahtevali ponovno skupščino delničarjev, ki bo zasedala 12. novembra. Na njej bi se najverjetneje glasovalo o spremembi statuta, in sicer v tistem delu, ki izključuje predkupno pravico dosedanjih delničarjev v primeru izdaje novih delnic.
K splošnemu negativnemu vzdušju na borzi je dodatno prispevalo tudi ravnanje Kapitalske družbe v zvezi s pokojninskimi boni, ki jih je pred leti sama izdala. Zgodba s pokojninskimi boni se vleče že nekaj Časa, le-ti pa veljajo za zelo spekulativne vrednostne papirje. Najprej je zakonodaja določala, da bodo boni zamenljivi za zavarovalno polico do junija 2002, potem pa je vlada ta rok tik pred iztekom tega roka podaljšala. Omejeno je tudi maksimalno število bonov, kijih lahko ima ena oseba, in sicer 10.000, vendar se je govorilo o spremembi tudi te določbe. Po predlagani spremembi zakona bi se namreč ta limit povečal na 30.000 bonov na osebo. Novica; kije v zadnjih dneh razburkala finančno javnost pa je, da je Kapitalska družba v poletnih mesecih, po tem, ko je bil predlog povečanja števila dopustnih bonov zavrnjen in je vrednost bonov občutno padla, preko tretjih oseb na trgu kupila več kot osem milijonov bonov, kar predstavlja skoraj pet odstotkov celotne izdaje. Kapitalska družba je po pricurljanju te novice v javnost svoje dejanje priznala in ga opravičuje z namenom povečevanja donosnosti za zavarovalne police. Po priznanju Kapitalske družbe je cena pokojninskih bonov v dveh dneh padli za 24%. Vprašljiv je predvsem način, na katerega so bili boni kupljeni. Za Kadov račun sta bone namreč kupovali dve zasebni podjetji. Nina Pulko
Ilirika BPH, d.d., Ljubljana
Zmanjšanje osnovnega kapitala
Domžale - Delničarji družbe Mlinostroj iz Domžal bodo na skupščini v začetku novembra med drugim odločali o uporabi bilančnega dobička za lansko poslovno leto, odpoklicu in imenovanju članov nadzornega sveta ter o zmanjšanju osnovnega kapitala. Uprava in nadzorni svet predlagata, da bi o bilančnem dobičku v višini 5,4 milijona tolarjev odločili v naslednjih letih. Skupščina naj bi odpoklicala predsednika nadzornega sveta Rajka Žužka in člana Kristijana Kontarščaka (na njuno željo) ter za nova Člana imenovala Jožeta Zupanca in Franca Kocjančiča. Osnovni kapital družbe, ki znaša 150,4 milijona tolarjev naj bi po sklepu skupščine zmanjšali za 67,1 milijona tolarjev, to pa naj bi izvedli z umikom 67.126 lastnih delnic. Kupnino naj bi plačali potem, ko bi od objave skupščinskega sklepa o zmanjšanju osnovnega kapitala v sodni register minilo pol leta in ko bi upnikom, ki bi se oglasili v tem času, zagotovili plačilo ali zavarovanje. CZ.
Le tri delnice z "minusom
V zadnjem letu se je od sedemintridesetih delnic na uradnem borznem trgu
vrednost znižala le trem.
55
Kranj - Na Ljubljanski borzi je bilo lani v vsem letu za 348 milijard tolarjev prometa z delnicami, obveznicami in drugimi vrednostnimi papirji, letos pa že v treh četrtinah leta za 326 milijard tolarjev. Mesečni promet je bil povprečno za četrtino večji kot lani.
Septembra je obseg prometa dosegel vrednost 41,5 milijarde tolarjev in je bil za 3.4 milijarde tolarjev večji kot avgusta in za 5,7 milijarde tolarjev večji kot v lanskem septembru. Dve tretjini prometa je bilo z delnicami navadnih družb, slabo petino z delnicami investicijskih družb, dobrih 13 odstotkov z obveznicami, ostalo pa s pokojninskimi boni. Med delnicami so bile najbolj prometne delnice družb borzne kotacije - Krka, Lek, Pet-rol, Gorenje in Mercator. Med obveznicami so bile po vrednosti prometa na prvem mestu obveznice 2. izdaje Slovenske odškodninske družbe, sledile pa so ji obveznice Republike Slovenije 26., 32. in 38. izdaje. Med delnicami investicijskih družb je bilo največ trgovanja z. delnicami pooblaščene in vesticijske družbe Maksima I in z delnicami investicijskih družb ID KD in Triglav steber 1.
Poglejmo še, kako so se gibali borzni indeksi! Vrednost vseh treh vodilnih indeksov se je septembra zvišala, vsi trije pa so v zadnjem letu porasli za več kot 40 odstotkov. Indeks SBI 20 je septembra pridobil 5 odstotkov svoje vrednosti in v enem letu 66 odstotkov. Indeks prostega trga IPT je septembra "poskočil" za 3,1 odstotka in v zadnjem letu za 47 odstotkov. Vrednost indeksa (pooblaščenih) investicijskih skladov PIX se je prejšnji mesec zvišala za 2,3 odstotka, med lanskim in letošnjim septembrom pa za 64 odstotkov.
In kako so se gibale cene posameznih vrednostnih papirjev? Na uradnem borznem trgu se je septembra od skupno sedemintridesetih delnic vrednost /višala petindvajsetim in znižala desetim. Največ so pridobile na vrednosti manj likvidna delnica Tehnouniona ( + 50 %), Droge (+ 27,9 %), GPG (+
Concordia vpisuje nove delnice
Kranj - Uprava Zavarovalnice Concordia je sklenila, da bo osnovni kapital povečala s 586 na 813,2 milijona tolarjev. Dokapilalizaeijo bo i/vedla tako, da bo za dobrih 227 milijonov tolarjev izdala 22.716 novih navadnih imenskih delnic z nominalno vrednostjo 10.000 tolarjev na delnico. Obstoječe delničarje in nove vlagatelje je že povabila k vpisu delnic. Sedanji delničarji bodo lahko uveljavljali prednostno pravico do nakupa novih delnic v sorazmerju z njihovimi deleži v osnovnem kapitalu do 23. oktobra. Če ne bodo vpisali in vplačali vseh delnic, jih bodo v drugem krogu, ki se bo začel 28. oktobra in bo trajal do 11. novembra, ponudili v odkup zainteresiranim delničarjem zavarovalnice. Uprava lahko ta rok iz utemeljenih razlogov in s soglasjem nadzornega sveta podaljša najdlje do 20. novembra letos. CZ.
14 %) in prednostne delnice Pro-banke (+ 11,8 %), največ pa izgubile delnice družb Emona obala Koper (- 12,4 %), Živila Kranj (-4,1 %), Luka Koper (- 3,3 %) in Dela prodaje (- 3,3 %). Še več kot mesečno pove enoletno primerjalno obdobje. V zadnjem letu se je zvišala vrednost štiriintridesetim delnicam in znižala trem. Najvišjo rast so zabeležile delnice Gorenja (+ 124,3 %), Nike (+121,6 %), Sa-lusa (+ 116,3 %), Droge (+ 109,9 %) in Leka (+ 108,8 % - redne in + 109.9 % - prednostne), najslabše pa so jo odnesle delnice Banke Koper (- 39,7 %), Dela prodaje (-14,9 %) in Tehnouniona (- 8 %).
Cveto Zaplotnik
Nakup stanovanj
Domžale - Občina Domžale je pred dnevi objavila razpis za nakup stanovanj in poslovnih prostorov na območju občine. Kot je razvidno iz razpisa, kupuje starejša, od 27 do 65 kvadratnih metrov velika stanovanja nižjega standarda, enako velika novozgrajena stanovanja, novo/grajene objekte, ki jih je mogoče usposobiti za večstano-vanjske objekte ali v njih urediti poslovne prostore, ter dve, od 35 do 55 kvadratnih metrov veliki stanovanji, prilagojeni za bivanje ljudi s težavami pri gibanju. V občini bodo pri odločitvi /a nakup upoštevali ceno, plačilne pogoje, stanje stanovanja oz. objekta in rok za
prevzem. Razpis bo odprt do 15.
novembra OZ. do porabe denarja. Občina bo kupljena stanovanja in poslovne prostore namenila /a izpolnjevanje nalog na stanovanjskem področju. CZ.
Torek, 15. oktobra 2002
PODJETNIŠTVO IN OBRT / renata.skrjanc@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 19. STRAN
Oglaševanje spodbuja potrebo
Studio Design Demšar, d.o.o.
se je s petimi oglasi za Gorenjski glas udeležil letošnjega Golden Druma. V enajstih letih so pripravili več celostnih podob znanih
slovenskih podjetij.
Škofja Loka - Minulo nedeljo se je začel deveti Golden Drum, največji oglaševalski festival Nove Evrope. Festivalsko dogajanje se je začelo z medijskim seminarjem Media Meeting in odprtjem razstave tiskanih oglasov, potekalo pa bo v Kopru, Portorožu in Izoli. V tekmovalnem delu je prijavljenih 1500 del, od tega okoli 400 slovenskih del, prvič pa se na omenjenem festivalu predstavlja tudi Gorenjski glas in sicer s petimi samopredstavitvenimi oglasi, ki so jih pripravili v škofjeloškem Studiu Design Demšar.
Vsa oglaševanja se pričnejo na enak način: s temo, s tišino. S praznim listom papirja. Vsi uporabljajo iste barve, iste note in 25 črk abecede... Pa vendar se nekatera sporočila končajo s piko, druga pa s prodajo. Tako so zapisali v potni list Studia Design Demšar, ki je svojevrstna in domiselna predstavitev škofjeloškega oglaševalskega podjetja. Direktor podjetja Franc Demšar, grafik po izobrazbi, se z oblikovanjem ukvarja od leta 1985, odločitev za oblikovanje je pri njem dozorela že pri enajstih letih, pred enajstimi leti pa je odprl svoj oblikovalski studio. Pravi, da ga je oblikovanje okužilo. Največji izziv so celostne podobe podjetij (v papirni in elektronski obliki ter na spletni strani), v Demšarjevem studiu poskrbijo tudi za tisk. "Oblikovanje lahko podatke tehnično zapiše in zamisel tudi komentira, doda
V Studiu Design Demšar so pripravili celostne podobe podjetij: Suzuki Odar, Philips, Media pub-likum, Present, Avtomotiv Rado, Mizarstvo Jezeršek, Mladinska knjiga-Birooprema, ProEmba, Li-bres, Emok, Simi, Bovec Rafting Team, njihova je tudi podoba škotjeloške obrtne zbornice, ministrstva za finance, Univerze Ljubljana in osrednjega gorenjskega časopisa Gorenjski glas. "V Gorenjskem glasu so v zadnjem letu poskrbeli za vsebinske spremembe in Čas je že bil, da se bralcem predstavijo tudi s samopredstavitvenimi oglasi. Odločili smo se za oglase, v katerih je čim manj teksta, s sliko naj bi prikazali živost opisovanja dogodkov, ki jih je treba opisati tako, daj jih bralec sliši in čuti, temu smo dodali še slogan 'Za vas beležimo čas',
omenjena zamisel oglasa pa nam hkrati ponuja tudi neomejene možnosti njenega razvijanja," je pojasnil Demšar. Lani je imel Studio Design Demšar skoraj polovico manjši promet kot pred tremi leti, kar med drugim kaže na veliko odvisnost oglaševanja od učinkovitosti gospodarstva, letošnji promet pa naj bi bil za dobrih 30 odstotkov večji od lanskega. Po Demšarjevih besedah oglaševanje zelo hitro občuti posledice gospodarske stagnacije in recesije, saj podjetja, ki zaidejo v težave, pogosto najprej ukinejo sredstva namenjena oglaševanju.
V Demšarjevem podjetju sta dva zaposlena, veliko dela opravijo z zunanjimi sodelavci, zanj pa so najzanimivejša podjetja z do 30 zaposlenimi, ki že potrebujejo zunanji oglaševalski servis. Dve tretjini naročnikov je stalnih, Demšarjevo vodilo pri pripravi celostne podobe pa je, da mora slednja odražati filozofijo naročnika, pri čemer mora oglaševalec dobro poznati naročnika oziroma podjetje.
"Oglaševalci in oblikovalci s svojimi deli med ljudmi spodbuja-
Za vas beležimo čas!
Na letošnjem Golden Drumu prvič tudi samopredstavitveni oglasi Gorenjskega glasa.
jo potrebo po stvareh, storitvah. Pogosto je slišati tudi misel, da reklama potrošnikom prodaja stvari, ki jih v resnici ne potrebujejo, vendar tega ne gre jemati čisto dobesedno, kajti oglaševanje je le en člen v verigi, ki vodi proizvod od izdelave do končne prodaje in uporabe kar pomeni, da morajo pravilno delovati vsi
'členi*. Če odpove en sam (odlična reklama in kakovosten proizvod, ob nakupu pa se srečamo z nesposobnim in neprijaznim trgovcem, se lahko zgodi, da izdelka ne bomo kupili, kar pomeni, da v tem primeru tudi oglas ni dosegel svojega namena," o
oglaševanju meni Demšar ter dodaja še pravilo dobrega oglaševalca: ustrezna tehnična izobrazba, v pravem trenutku na pravem mestu, kreativnost, radovednost in kritičnost.
Kako pa je v Sloveniji poskrbljeno za preverjanje učinkovitosti posameznih oglasov? Kolo naj bi premaknil projekt EFFIE, ki ga pripravlja Oglaševalska zbornica, z njim naj bi po merljivem učinku prodaje izmerili učinek oglasa, podobni merljivi sistemi pa v tujini obstajajo že dalj časa.
"V primeru Gorenjskega glasa, ki smo ga začeli oglaševati avgusta, bi bilo zdaj logično nadaljevanje tudi preverjanje; z anketo bi naročnike vprašali kaj menijo o samopredstavitvenih oglasih in tako bi dobili jasno sliko ali so oglasi pustili sled na rednih in občasnih bralcih, uvrstitev na Golden Drumu pa bo pokazala, kaj o oglasih in njihovi prepričljivosti meni stroka. Računam na dober okus članov žirije (smeh)," je še dodal Demšar.
Renata Skrjanc
Poslovni angeli za podjetniške projekte
■
SHP
GLAS
v STECiVr.
Ljubljana - Spodbujanje podjetniških projektov s pomočjo poslovnih angelov je v tujini dobro uveljavljeno, v Sloveniji pa od leta 2001 deluje Klub poslovnih angelov. Zamisel zanj je nastala v Pospeševalnem centru za malo gospodarstvo (PCMG) in pri reviji Podjetnik.
GLAS
presežno misel, njegovo vodilo je, da s čim manj elementi pove čim več. Oglaševalci pa potrebujemo še en element, in sicer javnost, kajti njen odziv je ogledalo našega dela. Arhetipi okolja so naše zamisli," je dejal Demšar.
V Sloveniji je financiranje projektov s poslovnimi angeli še na začetku, taka oblika financiranja pa je predvsem na področju gradnje nepremičnin pogost način pridobivanja sovlagateljev, ki si po zaključku projekta razdelijo morebitni dobiček. Poslovni angeli so premožni posamezniki, ki so pripravljeni del svojega kapitala investirati v dobre podjetniške projekte, poleg tega so malim podjetjem in tistim na začetku poslovne poti pripravljeni pomagati tudi z znanjem in izkušnjami. Njihova pomoč ni sponzorstvo, ampak partnerstvo, ki temelji na kapitalističnem izračunu, da naj bi se vloženi kapital obrestoval in prinesel dobiček. V primeru poslovnih angelov si partnerja delita dobiček, če projekt uspe, ali izgu-
bo, če propade. Lani je bilo v Sloveniji prijavljenih 12 poslovnih angelov, povprečen jnesek za investiranje je bil 5,2 milijona tolarjev, prijavljenih je bilo 50 podjetniških projektov, sklenjena sta bila 2 posla, 3 naj bi sklenili v kratkem, letos pa v projektu sodeluje 25 poslovnih angelov, število podjetniških projektov se je podvojilo, vez med podjetniki in poslovnimi angeli je 20 usposobljenih svetovalcev, do konca leta pa naj bi sklenili 5 poslov. PCMG namerava prihodnje leto še okrepiti stike med ponudniki kapitala (potencialnimi angeli) in podjetniki ter inovatorji, ki iščejo kapital, pripraviti enodnevne seminarje za podjetnike, dopolniti spletne strani in se vključiti v evropsko zvezo EBAN. V evropskih drža-
vah mreže poslovnih angelov v enem letu povprečno sklenejo po 4 posle, v Veliki Britaniji, kjer imajo poslovni angeli najdaljšo tradicijo, pa skoraj 5. Večina mrež evropskih držav je sponzoriranih s strani države, v Sloveniji pa opažajo, da podjetniki koncepta poslovnih angelov še ne razumejo dobro ali pa si ga napačno namesto partnerskega odnosa predstavljajo kot pomoč. R.Š.
Optiki še vedno brez nomenklature
Kranj - Optiki že dalj časa opozarjajo na težave, ki jim jih povzroča zavlačevanje objave nomenklature v Uradnem listu. Urejanje težave se tudi po poletnem sestanku s predstavniki ministrstev, Obrtne zbornice Slovenije in zdravniških krogov ni pospešilo in ostaja neurejeno. Mojstri očesne optike, ki so pridobili mojstrsko diplomo, še vedno ne morejo samostojno opravljati merjenja vida (refrakcije), saj nomenklatura še ni uradno objavljena. Tako nomenklatura kot tudi izpitni katalog so pripravili v sodelovanju z domačimi in tujimi strokovnjaki optiki in sta usklajena s predpisi držav Evropske unije, zato v sekciji optikov ne razumejo, zakaj take težave in zavlačevanje pri sprejemanju nomenklature. Ob tem opozarjajo tudi na pritisk okulističnega lobija, kajti sedaj morajo optiki za merjenje vida najemati okuliste, čeprav imajo tisti, ki so pridobili mojstrsko diplomo, znanje in dovoljenje za opravljanje meritev. Na potezi so okulisti, od katerih optiki pričakujejo, da bodo čimprej pojasnili, zakaj se jim zdi omenjena nomenklatura nesprejemljiva, poleg tega pa pričakujejo njeno čimprejšnje sprejetje. R.S.
Priznanje trgovini Scorpio
Začetki pred desetimi leti na Bledu in potem tudi doma v Mostah.
Moste - Območna zbornica Ljubljana Gospodarske zbornice Slovenije in Turistična zveza Slovenije sta pred nedavnim v ljubljanski regiji podelili priznanja iz programa Moja dežela lepa in gostoljubna. Izmed najbolje urejenih prodajaln pa je tokrat priznanje za urejenost dobila tudi prodajalna Scorpio podjetja Scorpio Moste, d.o.o..
V ocenjevanje za urejenost je bilo vključenih 60 podjetij z več kot sto objekti, med najboljšimi v sedmih skupinah pa so tokrat izbrali tudi prodajalno obutve in "cksiila iz. Most pri Komendi. Direktor Vid Koritnik, zadovoljen nad izborom in tokratnim priznanjem, ki seje s prodajnim programom trgovine Scorpio vključil tudi med razstavljavce oziroma podjetnike na letošnjem komend-skem sejmu, je povedal, da prodajalna Scorpio deluje že od 1990. leta.
"Najprej smo trgovino odprli na Bledu, leto kasneje pa še v Mostah. Posebno na začetku so me pogosto spraševali, kaj pravzaprav pomeni ime Scorpio. No, ko smo se takrat pred dobrim desetletjem odločali o programu, smo ugotavljali, da scarpa pomeni obuvalo, škorpijon pa je ženino
nebesno znamenje. In tako je potem nastala nekakšna kombinacija in ime Scorpio. Mislim, da se je kar lepo obneslo in tudi prijelo, saj nas danes kar dobro poznajo daleč naokrog po obutvi in tudi po modnih, elegantnih, športnih, vsakdanjih, priložnostnih oblačilih tako za odrasle kot za otroke. Sicer pa tekstilni program sestavljajo srajce, bluze, hlače, kavboj-ke, jakne, bunde, puloverji, majice, spodnje perilo in podobno. Obutveni program pa nekatere poznane firme oziroma blagovne znamke, kot so S. Oliver, Hoegl,
Yellow cab in druge." Na 150 kvadratnih metrih prodajalne v Mostah je ob lepi urejenosti in prijazni postrežbi tudi zares velika izbira obutve in tekstilnih izdelkov za manj pa tudi za bolj zahtevne kupce predvsem tako imenovanega športnega programa. Prodajalna Scorpio pa je zdaj predlagana tudi v drugi krog sodelovanja za naslov najboljših na državni ravni. Sicer pa je že tokratno priznanje Scorpiu vzbudilo precejšnjo pozornost in zadovoljstvo tudi v občini Komendi.
Andrej Žalar
prednost je v sistemu
JESENSKA AKCIJA BAUMIT FASADNEGA SISTEMA
STIROPOR - EPS
■ Baumit lepilo KlebeSpachtel
■ Baumit armirna mrežica TextilgfasGitter
■ Baumit zaključni sloj
LAMELNE PLOŠČE - LAMELE
■ Baumit lepilo HaftMortel
■ Baumit armirna mrežica TextilglasGitter
■ Baumit zaključni sloj
mm
murnu
hH Baumit
BAUMIT Gradbeni materiali d.o.o., Zagrebška ulica 1, 1000 Ljubljana, tel.: 01/236-37-55, www.baumit.si
r
Iz sejma v sejem večji
Jesenski kmetijsko obrtniški sejem v Komendi je bil največja letošnja tovrstna prireditev v osrednjem in zahodnem delu Slovenije.
Komenda - Konjeniški klub Komenda je pod pokroviteljstvom občine Komenda tokrat zares uspešno organiziral in tudi potrdil
spoznanja pri pridelovanju krompirja. Govorili so o novih sortah, krompirjevi plesni in varstvu krompirjevih nasadov in o varstvu
iz leta v leto večjo in množičnejšo kmetijsko sejemsko prireditev. 14. kmetijsko obrtniški sejem, ki so ga zaprli na hipodromu v Komendi v nedeljo zvečer, pa je bil tokrat največja tovrstna sejemska prireditev v osrednjem in zahodnem delu Slovenije. Ugotovitev so že v petek dopoldne na izobraževalnem programu potrdili z udeležbo številni kmetovalci iz vse Slovenije. Tokrat se je naslov sicer priljubljenih srečanj pred opoldanskim odprtjem sejma nanašal na nova
nasadov pred strunami. Za celovito predstavitev sort krompirja na sejmu pa je tudi tokrat poskrbel Kmetijski inštitut Slovenije.
Od odprtju je minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Franci But, ki so mu v Komendi tokrat čestitali za njegov štirideseti rojstni dan, poudaril, da ko-
mendski sejem postaja vse večji in tudi vedno pomembnejši. Zadnje sejemske prireditve potrjujejo oceno, da se na komendskem sejmu sklepa že več poslov kot na
radgonskem. Minister But pa je poudaril, da komendski sejem nekako simbolizira tudi ugotovitev, da na mednarodnem trgu tudi sorazmerno majhni lahko preživijo.
Slovenija si mora zato izboriti enakopraven položaj v Evropi, podvojene subvencije in po-trojen razvoj podeželja. In tudi kmetijstvo bo pomemben kamenček slovenske prepoznavnosti v evropskem mozaiku.
Na sejmu so se poleg vseh najpomembnejših proizvajalcev kmetijske mehanizacije in opreme tokrat predstavili tudi nekateri podjetniki in obrtniki iz občine Komenda. "Več kot tristo razstavljavcev je tokrat na sejmu, ponudba pa je razno-
vrstna, kot še nikdar doslej," seje povedal predsednik Konjeniškega kluba Alojz Lah. Daje sejem pomembna predstavitev, čeprav bi bila lahko še bolje organizirana, je povedal tudi čebelarski mojster Franc Prezelj, ki je z medom predstavljal komendsko kmetijsko blagovno znamko.
Zadovoljen s komendskim sejmom, ki postaja vse večji in pomembnejši zaradi obiskovalcev iz vse Slovenije in tudi iz krajev prek meje, pa je bil tudi Maks Znidar, rojen v Podborštu, doma pa iz Utika, ki je med drobnimi razstavljavci predstavljal ščetkar-stvo, kot eno najstarejših slovenskih obrti. Komendski sejem tako vse bolj postaja nadomestilo za preminuli Gorenjski sejem v Kranju.
Andrej Žalar
Franc Prezelj
V devetih vzorcih preveč pesticidov
Pri preverjanju ostankov pesticidov v živilih in kmetijskih pridelkih so lani preiskali 319 vzorcev. V devetih je bilo ostankov več od predpisane največje dovoljene količine.
En evro za liter kvote
Ljubljana - Priprave na vstop v Evropsko unijo so ena izmed najbolj aktualnih tem tudi v dejavnosti pridelave in predelave mleka.
Kranj - Uredba o monitoringu pesticidov v živilih in kmetijskih proizvodih določa, da morata pristojni ministrstvi, to je za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter za zdravje, najmanj enkrat na leto obvestiti javnost o rezultatih spremljanja ostankov pesticidov v kmetijskih pridelkih in živilih.
Da bi spoznali delovanje in izkušnje mlečno predelovalne industrije v Avstriji, ki je že od 1995. leta članica Evropske unije, so Ljubljanske mlekarne v začetku oktobra pripravile obisk avstrijskega združenja živilsko predelovalne industrije AMA (s sedežem na Dunaju) in ogled mlekarne Noem. Kot so povedali na združenju, se je po vstopu v unijo odkupna cena mleka znižala z 0,39 na 0,27 evra za liter, nekatere mlekarne so zaprle vrata ali so jih prevzele večje, število kmetov, ki oddajajo mleko, se ni zmanjšalo, ampak se je nadaljeval že prej začeti proces koncentracije z dve-do triodstotnim letnim zmanjša-
njem števila, tudi mlekarne pa so se morale prilagoditi tržnim razmeram. Se pred vstopom v unijo in pred poplavo izdelkov mlekarn iz drugih držav so z obsežno promocijo spodbujali med potrošniki zanimanje za domače mlečne izdelke.
V Avstriji poznajo kvote že od 1978. leta dalje, v Evropsko unijo pa so vstopili s pomembno nižjimi kvotami, kot so bile rejske zmogljivosti. Kmetija lahko poveča kvoto le, če jo kupi od druge kmetije, nakup pa poteka preko združenja AMA. Ker je povpraševanje po kvotah veliko, je temu primerna tudi cena - en evro za en liter. CZ.
Minister za zdravje dr. Dušan Keber in minister za kmetijstvo mag. Franc But sta zahtevo o obveščanju javnosti izpolnila in pripravila skupno izjavo o rezultatih monitoringa v lanskem letu. Kot sta zapisala v izjavo, so lani preiskali 168 vzorcev žwil, odvzetih v prometu, in 151 vzorcev kmetijskih pridelkov, ki so jih odvzeli pri pridelovalcih. Izmed živil, odvzetih v prometu, so preiskali vzorce mleka, krompirja, solate, paradižnika, pšenice, jabolk in jagod, pri pridelovalcih pa so odvzeli vzorce krompirja, solate, paradižnika, pšenice, ječmena, jabolk in jagod. Skupno so opravili 6.027 analiz živil in 6.795 analiz vzorcev kmetijskih pridelkov.
In kaj so pokazale analize? V 59 odstotkih živil in v 73 odstotkih kmetijskih pridelkov niso ugotovili ostankov pesticidov, v dopustnih
mejah so jih odkrili v 69 vzorcih živil v prometu in v 33 vzorcih kmetijskih pridelkov, preseženo najvišjo dovoljeno količino ostankov pesticidov pa so našli v enem vzorcu živil (kruh) in osmih vzorcih kmetijskih pridelkov (solata in krompir). Vzorce živil so odvzeli inšpektorji zdravstvenega inšpektorata na prodajnih mestih v vseh mestih Slovenije z več kot deset tisoč prebivalci, vzorce kmetijskih pridelkov pa kmetijski inšpektorji in delavci Kmetijskega inštituta Slovenije neposredno ob spravilu na osmih različnih pridelovalnih območjih po vsej Sloveniji.
Varna živila in pridelki
Za oceno izpostavljenosti prebivalstva ostankom pesticidov so tudi lani uporabili metodologijo, ki jo uporablja Evropska unija.
Rezultati monitoringa so pokazali, da je izpostavljenost prebivalstva ostankom pesticidov v živilih in kmetijskih pridelkih v primerjavi z dopustnim vnosom zelo nizka. Živila, s katerimi se oskrbujejo slovenski potrošniki, so glede vsebnosti pesticidov varna.
pa tudi razmere v pridelavi ne zaskrbljujejo, sta ministra zapisala v izjavo. V naslednjih dveh letih bo število preiskanih vzorcev ostalo vsaj na sedanji ravni, skladno s priporočili Evropske unije pa bodo v preiskave zajeli več različnih živil in kmetijskih pridelkov.
Monitoring oz. spremljanje pesticidov je usklajeno, redno in sistematično preverjanje vsebnosti ostankov pesticidov v živilih in kmetijskih pridelkih, s katerim ugotavljajo skladnost s predpisanimi najvišjimi dovoljenimi količinami ostankov in onesnaženost živil in kmetijskih pridelkov s pesticidi. Rezultati kažejo na spoštovanje načel dobre kmetijske prakse pri pridelavi oz. na pravilnost uporabe pesticidov, so pa tudi osnova za ocenjevanje zdravstvene ogroženosti prebivalstva. Monitoring izvajajo Inštitut za varovanje zdravja RS, Zavod za zdravstveno varstvo Maribor. Kmetijski inštitut Slovenije in republiška veterinarska uprava.
Cveto Zaplotnik
Boljši pridelek, več sladkorja
Letošnji pridelek sladkorne pese na Gorenjskem bo približno za petino večji kot lani, višja bo tudi sladkorna stopnja.
Kranj - Na gorenjskih poljih letos raste nekaj več kot dvesto hektarjev sladkorne pese, kar je približno toliko kot lani. Največ, 37 hektarjev, jo ima Mercator KŽK Kmetijstvo Kranj, ostalo pa kmetje.
že pri prvem obroku pa jim bodo obračunali tudi seme za prihodnjo setev. Tovarna že sklepa pogodbe za prihodnje leto, ko bo obseg pridelave pese na Gorenjskem zaradi ugodnosti s karbonatacijskim apnom verjetno še nekoliko večji kot letos. Cena za sladkorno peso s 16-odstotno sladkorno stopnjo bo predvidoma devet tolarjev za kilogram, skupaj z državno podporo pa od 10,2 do 10,4 tolarja.
V kranjskem KŽK-ju so letos pridelovali sladkorno peso na dveh lokacijah - 22 hektarjev na posestvu v Škofji Loki in 15 hektarjev v Cerkljah. Kot je povedal vodja
poljedelstva Janez Bergant, so jo v Cerkljah posadili celo nekaj več, vendar so zaradi spomladanske suše morali ponavljati setev, takrat pa so tudi zmanjšali površino. V Skot ji Loki so jo v začetku prejšnjega tedna že začeli pospravljati. Pridelek je predvsem v Škofji Loki dokaj dober, blizu šestdeset ton na hektar, v Cerkljah pa je nekoliko slabši. Čeprav se v KŽK-ju obseg kmetijskih zemljišč zaradi vračanja nekdanjim lastnikom zmanjšuje, bodo tudi prihodnje leto pridelovali peso na približno 40 hektarjih površine. Cveto Zaplotnik, foto: Janez Kuhar
Kot je povedala Jadranka Pro-
keš iz Tovarne sladkorja Ormož, ki spremlja pridelavo sladkorne pese na Gorenjskem, so bili letos naravni pogoji za pridelovanje dokaj ugodni, tako da bo pridelek približno za petino večji kot lani, ko so dosegli povprečje okrog petdeset ton na hektar, višja pa bo bržkone tudi sladkorna stopnja. S spravilom pese so začeli že prejšnji teden, z delom pa naj bi predvidoma končali med 5. in 10. novembrom. Večino pese bodo v tovarno sladkorja prepeljali po železnici, del pa tudi s tovornjaki, ki bodo iz Ormoža pripeljali nazaj karbonatacijsko apno. Gorenj-
skim pridelovalcem so namreč le tos prvič omogočili, da ob sklenitvi pogodbe /a prihodnje leto /a najmanj en hektar sladkorne pese dobijo brezplačno deset ton apna. In kolikšna je cena pese? Medtem ko so lani pridelovalci za kilogram pese s 16-odstotno sladkorno stopnjo dobili 7,6 tolarja in še 42.000 tolarjev neposrednega plačila na hektarje letos cena 6,3 tolarja, ob upoštevanju še 56.000 tolarjev hektarskega plačila pa, odvisno od pridelka, od 9,2 do 9,5 tolarja za kilogram. Pridelovalci bodo tri peline plačila dobili v tridesetih dneh po prodaji, razliko do konca januarja prihodnje leto.
Vračanje državnih zemljišč
Ljubljana - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov je na podlagi pravnomočnih denacionalizacijskih odločb in sklepov v zadnjih šestih letih moral vrniti nekdanjim lastnikom OZ. njihovim dedičem 51.834 hektarjev zemljišč. Med temi zemljišči je bilo 31.771 hektarjev gozdov, 4.206 hektarjev njiv. 3.994 hektarjev travnikov, 8.896 hektarjev pašnikov, 308 hektarjev sadovnjakov. 189 hektarjev plantažnih sadovnjakov... V primerih, ko jim je podržavljena zemljišča sicer mogoče vrniti v naravi, a tega ne Želijo, dobijo priznanice, lani so jih prejeli v skupni vrednosti 394.342 mark. Čeprav so priznanice namenjene predvsem za nakup drugih kmetijskih zemljišč, pa v skladu ugotavljajo, da želijo nekdanji lastniki z njimi čimprej doseči plačilo v denarju, tudi z zamenjavo za obveznice.
Nekdanji lastniki lahko v denacionalizacijskih postopkih zahtevajo tudi nadomestno Zemljišče. Ob koncu lanskega leta je sklad imel 1.092 takšnih zahtev. In kakšen je bil razplet 294 zaključenih postopkov? V 133 primerih so upravičenci zavrnili ponujena nadomestna zemljišča ali so umaknili zahtevek za dodelitev nadomestnih zemljišč, izdanih je bilo 70 odločb o dodelitvi zemljišč (skupne površine 111 hektarjev), v V) primerih niso bili izpolnjeni pogoji za dodelitev zemljišč... CZ.
Po gozdni učni poti Sumberk
Domžale - Domžalska krajevna enota Zavoda za gozdove Slovenije in Občina Domžale bosta danes, v torek, tudi "uradno" predstavili gozdno učno pot Šumberk.
Na stezi je štirinajst postankov, na katerih bodo obiskovalci spoznali nižinski hrastov gozd, gozdna tla. plemenita drevesa, nasad iglavcev, razgledno točko, čudežni glog, smreko, škratovo drevo, brezno, jelovo bukov gozd, življenje drevesa, borov gozd ter luba darja in sušice. Pri sprehodu po poti jim bodo v pomoč zloženka, vodnik in kajpak tudi lisička, ki je zaščitni znak učne poti. Pot je namenjena predšolskim in šolskim otrokom ter vsem, ki se radi sprehajajo po gozdu.
Sumberk je zaključek obsežnega gozdnega grebena, ki se vleče prek južnega obronka Moravske doline. Leži na levem bregu osrednjega dela Kamniško bistriške ravnine. Kopasto pobočje z. dvema glavnima vrhovoma tvorijo apnenci, karbonski skrilavci in
peščenjaki. Apnenci in voda ustvarjajo zanimiv kraški svet, ki ga najlepše predstavljala Podreška in Dolga jama. Njegov velik rekreativni in poučni pomen dopolnjujejo tudi arheološke najdbe prazgodovinskega orodja in orožja. Pobočja pokriva mešan gozd smreke, rdečega bora. jelke, hrasta, bukve, belega gabra, gorskega javorja, velikega jesena in ostalih listavcev. Na suhih, plitvih tleh se pojavljajo manjše skupine čistega rdečega bora, že pred 36 leti pa so zasadili tudi pas smreke in dugla-zijc. Gozdarji se že od 1985. leta prizadevajo, da bi gozd na sotočju Rače in Kamniške Bistrice približali predvsem najmlajšim in ga s tem, kot so zapisali v povabilo na predstavitev, otresli predpostavk temačnosti, /ahrbtnosti in nepotrebnosti. CZ.
Danes je svetovni dan kmetic
Kranj - Organizacija za prehrano in kmetijstvo (FAO) pri Združenih narodih je 15. oktober razglasila /a svetovni dan kmetic. V Sloveniji, kjer deluje Zveza kmetic Slovenije in kjer so kmečke in podeželske žene organizirane v Številna društva, bodo (so) ob tej priložnosti pripravili več prireditev oz. predstavitev, na katerih bodo kmetice opozarjale na svojo vlogo na kmetijah in na položaj v družbi, predvsem pa na probleme, ki otežujejo njihovo delo in življenje. Kmeticam je ob prazniku Že čestital predsednik kmetijsko gozdarske zbornice Peter Vrisk in jim je ob tem tudi zagotovil, da jim bo zbornica vedno po skušala čimbolj pomagati. CZ.
Tekmovalni živ-žav barmanov na Bledu
Znašla sem se v filmu Cocktail. V njem sicer ni nastopal Tom Cruise, pa vseeno. Barmani z vsega sveta, leteče steklenice, hitri gibi, skoraj nemogoča spretnost in živahno
dogajanje v Festivalni dvorani na Bledu je obiskovalcu izvabljalo vzdihe občudovanja.
Bled - O tem, da je na Bledu do včeraj potekalo Svetovno prvenstvo barmanov, smo v Gorenjskem glasu že pisali. Tekmovanje ni bilo zaprtega tipa in dejansko sta bila najbolj zanimiva petkovo tekmovanje v mešanju pijač Long drink, kjer je tekmovalo tri-inštirideset barmanov z vsega sveta, in nedeljsko tekmovanje v prostem programu, kjer pa se je pomerilo dvaintrideset barmanov. V petek je slovenske barve zastopala Ljubljančanka Saša Drobnič, nedeljsko popoldne pa smo med tekmovalci opazili Blej-ca Aleša Petka. V nedeljo so potem za zaključek prvenstva Slovenci predali zastavo naslednjemu gostitelju kongresa oziroma tekmovanja - španski Sevilli.
Festivalna dvorana je bila v nedeljo med deveto uro zjutraj in peto popoldan polna vrveža. Naključni obiskovalci, gosti, tekmovalci, navijači (dobesedno, saj so se iz dvorane slišale raglje, piski, vrišč in vzkliki - da o ploskanju ne govorim) so sicer odhajali in prihajali iz dvorane, vendar živ -žav ni zamrl do poznih popoldanskih ur. Žirija, ocenjevalci pijač oziroma sodniki ali kakor koli bi jih lahko že imenovali, so bili zve-
čine gospodje srednjih let in so bili bolj živi kot vsa publika skupaj. Prijetno vzdušje, živa glasba in spretnost tekmovalcev sta marsikaterega naključnega obiskovalca Bleda premamili do te mere, da si je v dvorani poiskal sedež in potem razprtih oči in velikih ušes spremljal dogajanje na odru.
Tekmovalci so z mešanjem pijač ustvarjali koktejle neverjetnih barv. V prostem programu ženskih tekmovalk ni bilo. Tudi v
Nino Nenad Drini je koktejlom Berry Special zastopal Avstrijo.
tekmovanju v Long drinku so bile zelo redke. V prostem programu so ocenjevali nastop, zahtevnost, posebnost nastopa in vsak je imel
na voljo le pet minut. Sestavine koktejla so v prostem tekmovalnem programu javne, medtem ko so bile pri Sašinem koktejlu (v
Nova naravoslovna pot Pusti grad
Na Perčevi domačiji je bila v soboto predstavitev prvega dela naravoslovne gozdne učne poti, ki se bo v prihodnosti razprostirala od Radovljice po njeni okolici, predvsem po Upniški dolini.
Zgornja Lipnica - V prvem delu od Fuksove brvi do Pustega gradu so na ogled zanimive galerije velikih geoloških konglomeratov na robu Savskih teras, drevje in rastlinje.
Tolkinov srednji svet iz Gospodarja prstanov se odpira v Lipni-ški dolini. Tako bi lahko označili zanimivi gozdnati del na robu Savskih teras, kjer je speljan prvi del gozdne učne poti. Radovljica že ima eno naravoslovno pot, vendar je ta kratka in bolj rekreativnega značaja. Naravoslovna učna
previsi. Spomladi je veliko zvončkov, čez mesec polno čemaža, skale pa so v mahovju.
Andrej Avsenek, vodja Zavoda za gozdove Slovenije, območne enote Bled, in Jože Dežman, vodja projektnega sveta v Radovljici sta pojasnila, da je bil projekt naravoslovne poti Lipniška dolina
ge in najbolj zanimive učne poti, trenutno tudi neodvisni kandidat za župana, pa je bil pripravljen sam investirati in urediti poti skozi galerije. Pot je zdaj strasirana in opremljena z nujnimi tablami in smerokazi, položene so bile brvi, mostiček in klopce. Zavod za gozdove Slovenije je upravljavec vseh naravoslovnih poti, ki so različnega lastniškega značaja, v prihodnosti pa bo sodeloval tudi pri upravljanju in vodenju. Z izvedbo v dogovoru z občino in osebnimi interesi bi se drugo leto prvi del poti zaključil.
Celotna naravoslovna poti bi potekala od radovljiškega pokopališča, kjer je veliko parkirišče, preko stare poti čez Fuksovo brv po stari poti proti Kamni Gorici, kjer bi se odcepila proti galerijam Savskih teras in bi vodila do Pustega gradu in se mimo Boltar-ja spustila do zadružnega doma, drugi del pa bi potekal skozi Brda proti Grabnarici, ob vodi vse do izvira Lipnice ob desnem bregu Save. Gre za mirno in ohra-
tekmovanju v Long drinku) Ahi-los, sestavine koktejla strogo varovana skrivnost.
Callum Batc-helor, na primer, je tekmoval v prostem programu - že v dopoldanskem delu tekmovanja. Zastopal je Novo Zelandijo. Slovenija se mu zdi precej podobna njegovi deželi, še posebej, če pogledaš naravo. Njegov koktejl se je imenoval Abso-lut Pacifika. Tako ga je poimenoval zato, ker je bila njegov glavni sponzor Absolut Vodka - od koder prvi del imena koktejla, drugi del pa je poimenoval Pacifika, ker sam prihaja z Južnega Pacifika. Nas obiskovalce je predvsem pritegnila njegova maska obraza, ki je spominjala na obraze novozelandskih domorodcev. Tudi njegova točka tekmovalnega programa je bila usklajena s porisanim obrazom.
V prostem programu je naše barve zastopal Aleš Petek, ki je nastopil kot tretji med dvaintride-setimi in se uvrstil nekje na sredino. Aleš izgleda precej mlajši, kot v resnici je, saj se 24-letni Ble-jec z barman-stvom ukvarja že dobrih pet let. S svojim nastopom je bil kar zadovoljen, pravi, da so mu ob koncu tekmovalnega programa "flaše že malce letele iz rok". Njegov kokteil se je imenoval Zaka. Ko smo ga povprašali, kako je z ustvarjanjem okusa koktejla, je dejal, da izkušnje v bar-manstvu pomenijo veliko. Marsi-
kaj se lahko naučiš z barmanskih tečajev, od starejših barmanov, je pa dejstvo, da če je pijača že sama po sebi dobra, potem več takih pijač lahko tvori boljši koktejl. Okus je tisti, kar pri ustvarjanju dobrega koktejla vedno odtehta. Njemu so bolj všeč sladki okusi, nekaterim pa je grenak priokus boljši, kar pa potem ni nujno, da bo okus všeč tudi drugim.
Ferhat Caliskan je "šejkal" za Francijo.
Prvo mesto pa je v prostem programu pripadlo Leventu Yilma-zu iz Nemčije in njegovem koktejlu Mix me up No.3. Saša Drobnič se na petkovem tekmovanju v Long drinku ni uvrstila naprej, je pa ostala v kvalifikacijah. Zmagali pa so Italijani. Glede na strokovnost je največ uspeha dosegel Hrvat, ekipno pa so na Svetovnem prvenstvu v mešanju pijač na Bledu zmagali Nemci. Alenka Brun,
foto: Gorazd Kavčič
.pa kar brez strahu
njeno območje mokrišč, ki bodo "pobrunčena", z urejeno stezo in opremljeno z informacijami o vodnem, ptičjem in rastlinskem svetu. Cela pot bi obsegala 12 kilometrov.
Katja Dolenc
Telekom odprl hotel v Strunjanu
Strunjan - Telekom Slovenije je ob koncu septembra v Strunjanu na mestu nekdanjega počitniškega doma ob solinah odprl nov hotel Oleander. V njem je 26 sob s 86 osnovnimi in pomožnimi ležišči, parkirni prostor, restavracija, terasa, seminarska dvorana in drugi prostori. Naložba je stala okrog petsto milijonov tolarjev. S hotelom bo upravljala in tržila Telekomova enota Turizem, ki skrbi tudi za hotel na Pohorju in še za 110 počitniških enot v Sloveniji in na Hrvaškem s skupno sedemsto ležišči. Ker je hotel odprtega tipa, ga bodo poleg zaposlenih v Telekomu Slovenija, hčerinskih družbah in v Pošti Slovenija ter upokojencev lahko koristili tudi drugi. Pri tem računajo na sodelovanje s turističnimi agencijami in na izmenjavo v okviru evropskega združenja telekomunikacijskih in poštnih operaterjev Union-Scipt. V ponudbi bodo dali poudarek rekreativni, zdraviliški, izobraževalni, seminarski in kongresni dejavnosti. CZ.
Po prenovljeni Fuksovi brvi...
pot "Pusti grad", ki so se je lotili predstavniki Zavoda za gozdove Slovenije v sodelovanju z radovljiško občino in lastniki ozemelj, pa bo bolj poučnega, divjega in elementarnega značaja, kjer bodo obiskovalci lahko spoznali in začutili prvobitno moč narave. Avtohtoni naravni predel hrani vrsto zanimivih rastlin, dreves, zelišč, v njeni še vedno živijo srne, podlasice, zajci, jazbeci, posebna zanimivost pa so veliki konglomerati sprejetega peska z votlinami in
Gama mm
najbolj športna frekvenca
izdelan v okviru Celostnega razvoja podeželja in obnove vasi, ki ga je v projektu Desnega brega Save, katerega je v imenu občine Radovljica razpisala Lokalna turistična organizacija, prevzel zavod za gozdove na Bledu. V okviru tega projekta so še načrti za izvedbo kolesarske poti po Lip-niški dolini in Jelovici ter predstavitev povirja Kroparice. Občina seje letos lotila obnove Fuksove brvi, Stane Pere, lastnik dela posestva, po katerem poteka dober kilometer dol-
Hotel Dobrna odslej hotel Vita
Dobrna - V Toplicah Dobrna so prenovili hotel Dobrna, ki je z novo podobo dobil tudi novo ime - hotel Vita. Obnova hotela in ureditev okolice je stala 1,7 milijarde tolarjev, v bližnji prihodnosti pa načrtujejo še dodatne zunanje vodne površine.
Obnova hotela je bila celovita. Obnovili in klimatizirali so vseh 174 Bob (stirj /vezdice), posodobili so dvigala v bivalnem in medicinskem delu, razširili vstop ob recepciji in kavarni, v celoti obnovili medicinski center in na novo razporedili prostore za specialistične ambulante (ginekološka, urološka, ortopedska), za različne terapije, akupunkturo, laboratorije in ultrazvok. Gostje lahko uživajo v novem vvellnes centru Vitaleum s prenovljenim bazenom, termainimi kopelmi, različnimi masažami, vodnimi curki, otroškim bazenom... Novo podobo je dobila restavracija, ki ima v dveh medsebojno povezanih prostorih 290 sedežev, na terasi pred hotelom, ki jo dopolnjuje ribnik s slapom, pa je prostora za 90 gostov. "Za udobnejše bivanje gostov so uredili sobo s kaminom, v hotelu pa sta tudi konferenčni dvorani, ena s 54 in druga / desetimi sedeži, ter manjša trgovina in frizerski salon. CZ.
USTVARJAMO AVTOMOBILE
Kredit brez obresti z dve leti daljšo garancijo
RENAULT
V OKTOBRU IN NOVEMBRU 2002 VAM PONUJAMO VOZILA RENAULT NA KREDIT BREZ OBRESTI Z GARANCIJO, PODALJŠANO ZA DVE LETI!
V Renaultovi posebni finančni akciji si lahko privoščite novega Renaulta s kreditom NLB brez realnih obresti s kar dve leti daljšo garancijo, ki tako skupaj šteje kar tri leta! Podaljšana garancija nudi enaka zagotovila, kot garancija konstruktorja v prvem letu po nakupu, le da jo v času nadaljnjih dveh let ponujamo po pogojih Zavarovalnice Triglav. Podaljšana garancija je omejena na 3 leta (dodatni dve leti) oziroma prevoženih 50.000 KM brez udeležbe kupca. www.renajjlt
PRIMER INFORMATIVNEGA IZRAČUNA POSOJILA po metodi korekcijskih faktorjev z najvišjim dovoljenim zneskom in dobo financiranja za modele Megane, Scenic, Laguna: Znesek posojila: 1.500.000,00 SIT // Začetna mesečna obveznost: 26.751,00 SIT // Realna obrestna mera: 0,0% // Temeljna mesečna obrestna mera: 0,60% // Doba vračanja: 60 mesecev // Zavarovalna premija: 33.600,00 SIT // Stroški odobritve posojila: 20.000,00 SIT // Realni del E0M: 1,48% // Skupna letna E0M: 9,04% // Efektivna obrestna mera je informativne narave. // Izračun je izdelan s koledarskim štetjem dni in upošteva pogoje, veljavne na dan izdelave to je 30/09/2002. Efektivna obrestna mera se lahko spremeni, če se spremenijo stroški odobritve in obrestne mere za posojilo, dan in mesec črpanja oz. zavarovalna premija.
Najvišji znesek posojila je 1.200.000 SIT po vozilu in najdaljša doba posojila 60 mesecev, samo za vozila naročena v oktobru in novembru 2002, za modele Clio, Tvvingo, Thalia, Kangoo. Na modelih Megane, Scenic, Laguna je najvišji znesek posojila 1.500.000 SIT po vozilu in najdaljša doba posojila 60 mesecev, ravno tako za vozila naročena v oktobru in novembru 2002. Navedena posojilna ponudba velja samo za kupce vozil Renault.
ljubljanska banka
HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00
Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna.	
ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p. tel: 04/53-15-249, Šenčur: 251-18-87	Trst 30.10. in 31.10. (dopoldan); Madžarske toplice 28.11. do 1.12.2002; Lenti 31.10.; Energetske točke Dobrovnik 27.10.; Lidl 23.10.; Silvestrovanje - novo leto - Peljašac 29.12. do 2.1.2003. Prevoz: možnost plačila na čeke.
AVTOBUSNI PREVOZI DRINOVEC PAVEL, s.p.	Trst: 17.10. in 31.10. 2002; Tel.: 533-10-50, 041/74-41-60
Komorni pevski zbor LOKA ŠKOFJA LOKA	Komorni pevski zbor LOKA iz Škofje Loke vabi nove pevce in pevke k sodelovanju. Za vse informacije pokličite na tel. št. 041 330 017, Darka Poljanec ali 041 802 424, Janez Jocif.
GLASOV KAŽIPOT
Prireditve na Bledu
Bled - Jutri, v sredo, 16. oktobra, ob 16. uri, Knjižnici Blaža Kumer-deja - Teden vseživljenjskega učenja - Samozdravljenje duše in telesa. Mag. Anita Škof bo predstavila nekatere metode, s katerimi si lahko samo pomagate pri zdravljenju duše in telesa. Četrtek, 17. oktobra, ob 17. uri, Knjižnica Blaža Ku-merdeja - Teden vseživljenjskega učenja - Študijski krožek z Manco Košir. V petek, 18. oktobra, ob 19.30 uri boste lahko klepetali z Vido Žabot v Knjižnici Blaža Kumer-deja. V soboto, 19. oktobra, ob 21. uri bo v Ročk baru Bled predstavitev novega CD-ja Zeus banda.
Dan krompirjevih jedi
Kranj - V soboto, 19. oktobra, bo na Glavnem trgu, pri vodnjaku, od 8. do 13. ure v organizaciji TD Kranj, potekal Dan krompirjevih jedi. Predstavljeno bo več vrst krompirja s strani strokovnjakov, nekaj pa se ga bo peklo in pokušalo. Vzporedno s predstavitvijo krompirja bo potekal tudi sejem domače in umetne obrti ter podeželskih izdelkov.
Prireditve v Tržiču
Tržič - Jutri, v sredo, 16. oktobra, ob 18. uri bo v dvorani Glasbene šole Produkcija Glasbene šole Tržič. V četrtek, 17. oktobra, ob 15. uri, bo v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja srečanje članov društva slepih in slabovidnih Tržič. Na otroškem oddelku Knjižnice dr. Toneta Pretnarja, ob 17. uri Ura pravljic. Pravljice bosta pripovedovali Joži Ahačič in Marinka Kenk To-mazin. V petek, 18. oktobra, ob 15. uri bo otvoritev igrišča na Ravnah z nastopim Romane Krajn-čan; on 18. uri bo odprtje ceste v Žiganji vasi; ob 19. uri bo otvoritev razstave ob 50-letnici organiziranega muzejskega dela v Tržiču, v Kurnikovi hiši; ob 20. uri bo srečanje skupine za samopomoč, Knjižnica dr. Toneta Pretnarja.
KS Primskovo praznuje
Kranj, Primskovo - Krajevna skupnost Primskovo vabi na slavnostno akademijo ob njihovem krajevnem prazniku, ki bo v petek, 18. oktobra, ob 18. uri v dvorani na Primskovem. Uro prej, ob 17. uri, bo v mali dvorani otvoritev likovnih del domačih slikarjev. Razstava bo odprta v soboto, nedeljo in ponedeljek od 9. do 11. ure in od 15. do 18. ure.
Tarok turnir
Kranj - Ljubitelji taroka ste vabljeni, da se udeležite 2. turnirja za
državno prvenstvo, ki bo v soboto, 19. oktobra, v hotelu Bellevue na Šmarjetni gori. Prijave sprejemajo med 8. in 8.30 uro, za nove tekmovalce med 8.30 in 8.45 uro, do skupno 180 prijavljenih. Pokrovitelja prvenstva sta Merkur, d.d., Naklo in holet Bellevue. Pravila taroka si lahko ogledate na spletni strani http://www.users.volja.net/ta rokz-veza/. Za vse dodatne informacije pokličite organizatorja tekmovanja Bojana Makovca, tel.: 041/546-253 med 17. in 19. uro.
Literarni večer
Medvode - Knjižnica Šiška - enota Medvode - Na Sotočju vabi vas in vaše prijatelje, da se jim danes, v torek, 15. oktobra, ob 19.30 uri pridružite na literarnem večeru, pri predstavitvi najnovejše pesniške zbirke pesnika Jurija Marussi-ga "Vonj po suhi travi". Zbirko bo predstavila Anica Horvat. V programu bodo sodelovali; pedagoga baletne šole Nena Vrhovec Stevens in Andrew Stevens ter Špela Marussig, violina.
Ure pravljic
Radovljica - "S knjigo in igračami potujemo po Evropi" je naslov nekoliko drugačne pravljične ure za otroke, ki jo bo v sodelovanju s Centrom Evropa pripravila Nina Sankovič, in sicer v četrtek, 17. oktobra, ob 17. uri v Knjižnici A.T. Linharta.
Železniki - Tatjana Bertoncelj bo jutri, v sredo, 16. oktobra, ob 17. uri, v Knjižnici Železniki pripravila uro pravljic z naslovom "Trije lešniki".
Žiri - Video - risanke "Gozdni popotniki" si lahko ogledate v Knjižnici Žiri jutri, v sredo, 16. oktobra, ob 18. uri.
Reteče - Pravljico "Kamniti most" bo v četrtek, 17. oktobra, ob 16. uri pripravila Mija Stopar v Knjižnici Reteče.
Škofja Loka - Ljudsko pravljico "Juha iz žeblja", bo v Knjižnici Škofja Loka danes, v torek, 15. oktobra, ob 17. uri pripravila Tina Oman.
Bled - "Mala čarovnica in žabji urok" je naslov pravljične ure za otroke, stare vsaj 3 leta, ki jo bo pripravila Nina Ros, in sicer v petek, 18. oktobra, ob 17. uri v Knjižnici Blaža Kumerdeja. Jesenice - V Občinski knjižnici Jesenice - na otroškem oddelku bo v četrtek, 17. oktobra, ob 17. uri ura pravljic.
Fotografska delavnica
Jesenice - Oktobra se v Občinski knjižnici Jesenice pričenja Fotografska delavnica, za otroke od 8. do 15. leta starosti. Vabijo vas vsak ponedeljek ob 18. uri v igralnico knjižnice.
"Dan celiakije"
Predoslje - Podružnica za Gorenjsko vabi svoje člane, zdravnike splošne medicine, pediatre in šolske zdravnike na Dan celiakije, ki bo potekal v OŠ Predoslje, v soboto, 19. oktobra, ob 14. uri. Na srečanju bo predaval dr. Krajnik, obenem pa si boste lahko ogledali predstavitev dovoljenih -nedovoljenih žit s predavanjem Marije Kalan. Omogočeno bo posvetovanje z diabetiki in zdravniki.
Klepet z Vido Žabot
Bled - Z Vido Žabot boste lahko poklepetali v petek, 18. oktobra, ob 19.30 uri v Knjižnici Blaža Kumerdeja. Vida Žabot je bila v očeh velike večine najprej Vida z Raz-križja, ko je snela ruto, je postala lepa Vida. Napisala je knjigo, v kateri z njej značilno mehko govorico pojasnjuje, zakaj je morala sneti ruto, komu je bila namenjena njena ljubezen in zakaj še vedno trdno verjame vanjo.
Delavnica za spretne prste
Trata, Škofja Loka - Jesenska pravljica je delavnica namenjena otrokom starim od 4 do 10 let, ki jo bo pripravila Saša Bogataj Ambrožič, danes, v torek, 15. oktobra, ob 16. uri v Knjižnici Trata in v Knjižnici Škofja Loka v četrtek, 17. oktobra, ob 17. uri.
Proslava pred "Brtelčkovo" hišo
Žiri - Občinska ogranizacija Zveze borcev Žiri vabi na proslavo ob 59-letnici odhoda Nemcev iz Ži-rov, ki bo v soboto, 19. oktobra, ob 14. uri pred "Brtelčkovo" hišo v Novi vasi pri Žireh. Na proslavi bodo odkrili spominsko ploščo ob 60. obletnici smrti bratov Žakelj. Govornici na proslavi bosta mag. Mirjam Jan Blažič in Francka Jereb, sestra bratov Žakelj. V kulturnem programu bodo sodelovali učenci OŠ Žiri, Pihalna godba Al-pina in Moški pevski zbor Alpina.
Muzejski večer
Jesenice - Muzejsko društvo Jesenice vabi na muzejski večer, ki bo v četrtek, 17. oktobra, ob 18. uri v Kosovi graščini, avtorja Janeza Kavčiča "Rudnik in mesto Idrija". Avtor vam bo predstavil Idrijo in rudnik od leta 1540, ko so odkrili živo srebro, skozi pet stoletij, ko so rudnik, ki je dajal pečat utripu in razvoju mesta, zaprli.
Odprtje igrišča
Tržič - Občina Tržič vas vabi v petek, 25. oktobra, ob 15. uri na odprtje otroškega igrišča v Bistrici pri Tržiču. Na prireditvi bo nastopila pevka priljubljenih otroških pesmic Romana Krajnčan.
15. let z ansamblom Nagelj
Kamnik - Jutri, v soboto, 19. oktobra, ob 20. uri ste vabljeni v
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, daje umrl naš dolgoletni direktor
ALOJZ ŠTREMFELJ
iz Volake
Pogreb bo jutri, v sredo, 16. oktobra 2002, ob 16. uri v Leskovici. Zaslužnega direktorja in dobrega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu.
MARMOR HOTAVLJK, d.d.
športno dvorano Kamnik na televizijsko in radijsko snemanje narod-nozabavne prireditve "15 let z ansamblom Nagelj". Po prireditvi bo za ples in zabavo poskrbel ansambel Svetlin.
Akcija gasilskih aparatov
Kranj - V oktobru, mesecu požarnega varstva organizira Prostovoljno društvo Kranj - Primskovo akcijo pregledov oziroma nakupov gasilskih aparatov. Oddaja in prevzem bo organiziran vse nedelje v oktobru, od 11. do 12. ure, v prostorih novega gasilskega doma na Jezerski c. 58 na Primskovem. Pregledi oziroma nakupi bodo opravljeni v GRS v Kranju. Vabijo vse krajane njihovega gasilskega območja (Vodovodni stolp, Zlato polje, Struževo, Huje, Klanec, Planina, Gorenje, Kranj -mesto, Čirče, Rupa in Primskovo), da akcijo vzamete resno in s tem poskrbite za varnost sebe, premoženja in okolice.
Zabavno - plesne prireditve
Kranj - Gostilna Mayr v centru Kranja začenja z zabavno - plesnimi prireditvami vsak četrtek, petek, soboto zvečer in nedeljo popoldan v prenovljeni restavraciji v 1. nadstropju. Za vse informacije lahko pokličete po tel.: 280-00-20.
S kolesi v neznano
Kranj - Društvo upokojencev Kranj - kolesarska sekcija organizira izlet s kolesi v neznano. Izlet bo v torek, 22. oktobra, zbor kolesarjev pa ob 9. uri pred stavbo društva, na Tomšičevi 4. Izlet bo v vsakem vremenu.
Kopalni izlet v Olimie
Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi člane na kopalni izlet v Podčetrtek - Olimie, ki bo v sredo, 23. oktobra, z odhodom avtobusa ob 7. uri izpred hotela Creina. Prijave zbirajo v društveni pisarni.
Po Lavričevi poti
Radovljica - Planinsko društvo Radovljica vabi v nedeljo, 20. oktobra, na planinski pohod po Lavričevi poti v okolici Stične. Tura je primerna za vse planince, hoje bo za približno 6 ur. Prijave v sredo in četrtek od 18. do 19.30 ure po tel.: 531-55-44.
Pristava - Rogaška Slatina
Kranj - Društvo upokojencev Kranj - pohodniška sekcija organizira in vodi čudovit jesenski izlet po Štajerskih gričih in dolinah. Izlet bo v četrtek, 24. oktobra, z odhodom ob 7. uri izpred hotela Creina. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure.
Pohod okrog Žirov
Žiri - Planinsko društvo Žiri v sodelovanju z Žirovskimi taborniki, v počastitev žirovskega praznika, v nedeljo, 20. oktobra, organizira že 21. spominski pohod okrog Žirov. Začetek pohoda bo ob 8. uri izpred Zadružnega doma v Žireh. Pohod bo v vsakem vremenu. Ljubitelji kolesarjenja se pohoda lahko udeležijo tudi s kolesi, in sicer s startom ob 10. uri.
Nakupovalni izlet v Palmanovo
Žabnica, Bitnje - Društvo upokojencev Žabnica - Bitnje obvešča, da organizirajo nakupovalni izlet v Palmanovo. Odhod avtobusa bo v četrtek, 14. novembra, ob 11.30 uri, ker je izlet poldnevni. Prijave z vplačili sprejemajo skupaj z vplačili vsi poverjeniki društva.
Veselo martinovanje
Žabnica, Bitnje - Društvo upokojencev Žabnica - Bitnje organizira veselo martinovanje in vas vabi, da se ga udeležite v čimvečjem številu. Martinovanje bodo organizirali v petek, 8. novembra, ob 13. uri v gostišču Jane v Studencih pri Sevnici. Odhod avtobusa bo ob 10.30 uri iz vseh avtobusnih po-
stajališč od Stražišča do Sv. Duha. Prijave sprejemajo vsi poverjeniki društva skupaj z vplačili.
Izlet v neznano
Kranj - Društvo upokojencev Kranj organizira v četrtek, 17. oktobra, planinski izlet v neznano, z odhodom ob 7. uri izpred hotela Creina. Priporočjo vremenu primerno opremo, pohodne palice ter obilo dobre volje. Prijave z vplačilom sprejemajo v pisarni društva.
Izlet na Dolenjsko
Tržič - Občinski odbor Zveze borcev NOB Tržič organizira 25. oktobra izlet na Dolenjsko. Prijave sprejemajo v pisarni Občinskega odbora in pri sekretarki Ivanki Hvalica, tel.: 596-14-37.
Tradicionalni izlet
V soboto, 19. oktobra, vas Fantje z vasi vabijo na tradicionalni izlet. Prijave do zasedenosti avtobusa, po tel.: 041/698-564.
Ogled Letalske policijske enote
Kranj - Območni klub Maks Pere Kranj vabi svoje člane, da se jutri, v sredo, 16. oktobra, udeležite vodenega in strokovnega ogleda Letalske policijske enote stacionirane na Letališču Brnik. Udeleženci ogleda zberite se ob 9. uri pred postajo letališče policije na Brniku.
Nakupovalni izlet v Lenti
Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor organizira nakupovalni izlet v Lenti - Madžarska, ki bo v soboto, 26. oktobra. Odhod z Bele bo ob 1.45 uri zjutraj, iz Preddvora pa ob 2. uri. Prijavijo se lahko tudi drugi, ne le upokojenci. Prijave sprejemajo poverjeniki, v društveni pisarni pa danes, 15. oktobra, ob 10. uri. Informacije po tel.: 25-51-069.
Izlet po Beli krajini Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor organizira avtobusni izlet po Beli krajini. Izlet bo v četrtek, 17. oktobra, odhod z Bele bo ob 6.15 uri, iz Preddvora pa ob 6.30 uri. Prijave sprejemajo poverjeniki.
Martinovanje
Kranj - Medobčinsko društvo invalidov Kanj obvešča člane, da sprejema vplačila za martinovanje, ki bo v soboto, 9. novembra, v kraju Žice na Štajerskem. Vplačila sprejemajo vsak ponedeljek od 9. do 11. ure in vsak torek ter četrtek od 15. do 17. ure v pisarni društva v Kranju, Begunjska 10, tel.: 2023-433.
Obvestila
Silvestrovanje 2003
Kranj - Društvo upokojencev Kranj obvešča svoje člane, da bodo organizirali silvestrovanje nekje na Štajerskem. Predprijave z vplačilom do 25. novembra sprejemajo v pisarni društva. Silvestrovanje bodo izvedli, če bo prijavljenih 40 oseb.
Srečanja ob ročnih delih
Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor sporoča, da se bodo srečanja ob ročnih delih, ki bodo vsak torek od 18. do 20. ure, začela danes, v torek, 15. oktobra, ob 18. uri. Vabijo vse, ki imajo veselje do ročnih del.
Meritve krvnega tlaka, holesterola in sladorja Žirovnica - Društvo upokojencev Žirovnica in Rdeči križ Žirovnica vas obveščata, da bodo v prostorih Čopove rojstne hiše v Žirovnici preventivne meritve krvnega tlaka, holesterola in sladkora, in sicer: v ponedeljek, 21. oktobra, od 8. do 10. ure za vasi: Breznica, Vrba, Smokuč, Doslovce in Rodine.
PD Škofja Loka obvešča
Škofja Loka - Planinsko društvo Škofja Loka sporoča, da bo Koča na Blegošu v mesecu oktobru odprta ob sobotah in nedeljah. Če bo lepo vreme, bo koča odprta tudi na praznik Dneva reformacije, zadnji dan v oktobru. Dom na Lubniku pa je odprt vse dni, do konca leta.
Osrednja knjižnica Kranj obvešča
Kranj - Osrednja knjižnica Kranj obvešča, da velja nov delovni čas knjižnice v Preddvoru (ponedeljek in sreda od 16. do 19. ure) in knjižnice Šenčur (ponedeljek in četrtek od 13. do 19. ure).
Knjižnica Šenčur obvešča
Šenčur - Knjižnica Šenčur vse občanke in občane občine Šenčur obvešča, da imajo nov odpiralni čas, in sicer: ponedeljek in četrtek od 13. do 19. ure. Istočasno pa vas tudi obveščajo, da se študijski bralni krožek "Beremo z Manco Košir" prične v četrtek, 17. oktobra, ob 19. uri.
Ekološka tržnica
Naklo - Društvo Svetlin obvešča, da bo odslej ekološka tržnica v Naklem ob torkih odprta od 17. do 18.30 ure. Vabijo vas na nakup zdrave ozimnice.
AMD Škofja Loka obvešča
Škofja Loka - Upravni odbor Avto moto društva Škofja Loka obvešča člane, da imajo do nadaljnjega spremenjene uradne ure v prostorih društva, in sicer bo pisarna odprta: torek, sreda in petek popoldan med 15. in 18. uro ter sreda dopoldan med 10. in 12. uro. V času uradnih ur dobite informacije po tel.: 515-04-40, izven uradnih ur pa 041 /350-592.
Hujšajmo skupaj
Kranj - Hujšate lahko vsak torek, ob 18. uri v mali telovadnici Osnovne šole Staneta Žagarja. Dodatne informacije po tel.: 040/281-098.
Društvo invalido
v Radovljica obvešča
Radovljica - Društvo invalidov Radovljica obvešča svoje člane, da zaradi obširnih gradbenih del na Linhartovem trgu v Radovljici, kjer ima društvo svojo pisarno, do na-daljenjega v njej ne morejo delovati. Pisarna bo zaprta, vse dotlej, dokler ne bodo končana dela na Linhartovem trgu. Do tedaj pa prosijo, da zadeve urejate preko predsednice po tel.: 531-50-30 dopoldan ali zvečer. Hkrati pa sporočajo, da že sprejemajo telefonske prijave za martinovanje v novembru. V naslednjih tednih pa vse do konca janurja 2003, bodo preko telefona sprejemali prijave za koriščenje objektov Zveze delovnih invalidov Slovenije za ohranjanje zdravja za prihodnje leto. Zato tiste člane, ki so zainteresirani za koriščenje razpoložljivih terminov prosijo, da pokličejo za nadaljnje informacije.
C0STII.NA
RESTAVRACIJA "Pri Jožovcu" Begunje i
GALERIJA Glasbeni program:
Petek, 18. oktobra -
glasbeni večer s hišnim ansamblom "JOŽOVC"
Začetek glasbene prireditve ob 19. uri.
Informacije in rezeravcije na št. 04/5333 402
LU
• f I
c p o 0 o co >o £
p E s
N  (D M
~ c J2 • •
8.52,^ >- E Ui
c .a >
<D co o .0
"S  W TJ 'O
n c p. 2
—  CO TJ —
2 £ o o
12 co — co co č c >-
o ra
o > c c
O O ^ 0<  CO o
o N ~ jc c c
C pa*. ©
tO
.b CO
3 0 an
* £ -° o ■5 0
iS 2
<fl jO
O
o 10
C ,~
0
r<4  > O
•o > .«
a> <u >n •=< P 9
co
"D £ O ^
m a
o 12 oo O
11 .52, ca ca o.
ca °
S č
. ca
2 5
TJ 2
ca 0
O. N TJ -O 0
II
C JZ
ca ._ OO ji
o § o «5
03 —
oo q_
b 0
o
2, cd ca
- E
8 § ®
9 2 -c 2 « a
r q5
Ji c "2
oo —- ca
£ >u o-
iS .00 TJ co ~ O p ca ._
m o w
•- 9 ._ o ca
a P
00
ca s
§2
°E
a ■a
o
TJ
(0 C u
211 I li
ca n eo —
o a o
r tj E
> o s.
N
JC
>co
5 « - dr O
o
S
• co
Ji '3   > C
ca ca
TJ 0 TJ O  N O
Z
„o
O >
a
a o
J. z □ < z
O (0
11
DC c <
< S > 2So
»O Q QC gO>N
O. 0
> n 0
c -b
0 co
0 g
S S tj .52,
CO g
•- .52,
^ 1 tj 2 ca o.
II ° S.
1 e
> ca 0 :=>
c JŽ |j c ._
2 .i
p § ._• :s< i- v-
O -P TJ
■Ac ca m o a
> C TJ
0 O ■O •-
- F
23 TJ 0  ° C
> co co
0 N
co tj ca __o >
TJ  00 CD
ca o c čo °- o N = '0
£ -D
0
0
8 n J
■3.2.S-
0 & 1
C c E
Q> > o
>o ca
11 I tj> a c
:l| c
tj co ^
o N"TX
9- > -o .5» ta
OO C 1=
■h ro «3
TJ TJ .5=
ca o ._ a
E.~ o E ~ " 9 u
5 I •£
12 a"0 co o
O. o a "O in w
°'c S.
P CD .
6 J 2
O ca z
*^ a
^- o 2
ca o
N ^
M .-S5
•g co
-O DC
i ^
ca ^>
05 S
OJ -Q
CO 0
2 t/5     '. ^
^ rz co -co Jo
° ^
O. ZD
£ O
c 2 > o .52, 3
ca *-
co w Z) .9 > ca ^ — c
oo o o j* cn ca O N C0
8.8
0
CO
ZZ o c
.52 ~ ;o
— 'N ^
c O
O 4t
co .E
r Z) C0
" o
00
2 oo
■O CJJ . \ N O
.9 w
• CO
co OJ — \ cn cvj J2 co
TJ
a«
C0 CO"
z cc
C C co E -N
11
2 S
oo > co "S
O) ^2
i o g p
-8 t
00 0
C0
>
0 >oo M 1
1 i
O >o
12
cn co"
a -i
— co
co 3
E •§
2 S
i'
c
0 XL
0 N
^ E 0) -
. ■"°
(O «
00 5 -
O C 0
O
'č? E
.al "§ It
co o
•J= N
0 0
00 I
m co
II
2 co
■« '0 II
1 o^ < o.
. . TJ K 0
^ a
.Z. oo
I >
p p
C
-o
K ,5 8
0 CD O. .5=
o E
>- o
>• co
1 !— O ^
S $
C0
O. 0
TJ co
O O
CD ;f?
C
£ 0
•- TJ
0 9
X B
TJ TJ
C0 O
o I
O co
CO C
>CJ 13
9 g
- C
C >y "čo S
II
5 CD
* i
S1 o-S o
g 8
O -Q O. g
s I
S a
2
a o
is
sli
al f
o 9 z
= o <
Z
co co co £
0 co
1 i
co .52.
o B
p co
co —
0 0
C P
0 CL
1 s
N Ć0
3 to
9 m
CO c
0 C0
1 i
co !q"
£ o
TJ >
C0 ~
O. co
U
■sc 0
S s
s ° co
CO
O
•J-
.9 S
o ° 0
TJ TJ C0 O
a co
"8 9 o a
0 CD
c p
II
.9 > S. ® II
II
'9 o
O N
a ca 0Z ^ 0
o
co w
•o ■=. 2 »00 O s
:=< -Q a
(O   ,M     t--1
S   r E
2.9
o,
w__TJ
N m O
0
E I E is
Ig
i I
. co oj 3
^r- .9
00
E 2
o o.'
g CD
lili«
co ^
1 g
TJ
co ca
^ "Z
i §>
<0 CD
P- to TJ
lili
lili
0 co 3 1) 8 " 0
E
■« co
D
CO
0 TJ C O
o
O  9 TJ
2 S 5 5 N .9
c 9 i5 0
■N -g
91 co
00 c
1 i
c^.9
2i
TJ C0 0 .h=
00
0 N C
1 i
S 9
C0 0
1 i
2 0
3. TJ
~ 2
co ° a
tj o ° =5
1° 9 ca
ca 0
11 E 2 _2-N oo 0 ■|| § O
2 -o >n E
-9 -Q
co o
co
CO o
0 >
•o 2
• 5,
»- o
0 'o cn O D.
o 2
C to
S i3
0 0
5 o
N >
0 R
V, "O
0 ca
1 -9-
0 TJ
o 9
1 S 9 £
TJ
° * .i §
5 I S o
CO N
^ .5= co 12
0 TJ p CO
it*
> o o
i««
lil
.52, ^ o o .9
2 n -i
^ co
1 £ I
č 52. E
2 o o
n 46
N 2 0
c E
P 0
C 0 0 TJ
o TJ TJ O
'2 c •9 0
0 >N
1 -
TJ co
CO 0 O. c
81 S1
0 5
1 i S.Š"
CO -00
fi 9
« I o a
0 ~ g!
O. o
a
9,    ^ "
0 O
•i 0
■O c
N S
iS E C 0 >0 N
E 2 D 0
o ca c
.9- S
iii
.9 o ?
TJ P C0 C
0
Q. C0
G0
O
S 8
.9 5 E-9
2 9
o t 0
»>• o" C
5-9 0
^ N 'O
0 o o c > o
O TJ
'?: 0 2
s W s-.2 S g
1 0 S
N J5 O co 0 Ol
C CO
Po
P
■C C
C0
0
sli
^ 2 8
0 i
•N
9 -o
00 >N OJ  0 Tn
> c — ■o oo.5= >
0 'O .N
ca .j.
N ^ E
^ 2 co
* n S
'O" :9 >
-9 TJ O
S P cz
- 5 iS
1 o % ■■= 00
E
TJ P O o 00
o 2 .■£
a,g ;o
co 9 o c o E -9.LU -§
o o >
P co >o
to ° n o jc o
o. 2 £ ca 1^:
a
0
c oo
!±i, O
2 E
=3 9 0
></)
C0 5
č ca ca
0 O *"
•O c 0
p ca c
0 "55 .9
co ca co
oo co
ta g g
II
2 TJ
p 9 o. St
oo o
9 s -
C  m i.
N (T) O lil
0 -O
n >o
•o p
p o
O TJ
TJ 0
0 -9
TJ
00 O
c ^:
0 0
E " 2 E o. 9 o E i_- 1q o N to > o
p
0 C C 0 ._ >o
co P
2 p
> co
p
O. JZ
- 0
C co
0 > , 'a? 0
p .2,
9 0 co
11
S a
_ TJ
P P
« N
C c 0 O
ca 0 ■o 2 •co >to 9 p &9 9 15.35
0 :=,.9
•      C   0 0
C ca ±s *
■o    N £
9       T3> 2
u O o ^
"ft N ~ >
CO
1 p
2 S
a tj
.52, P 'ca1 'čo" S oi 0
o 9
00 P
1 i
s 0
P cčl
« is co
C0 T
p ~
tž5 o p ji
C__, ._
.9 o o 0 jt
5 2 2
8ii
2 2
N
. P
.■*=• C S o
°p
0 0
s s
p >o c '2
£ ^
tž5 o •o J£
■n ca
'O o. 0 TJ
II
TJ C
5
ca
C
0
2"
.0
s t
8 p
i i
S o p O
g I
^ O
0)
>o ■2 "čo
O)
co
"O >
op
■ 9 TJ
c S
CO D-> TJ
.9 p
"cf 0
52 i
c O)
3. -52 s, "P O ° JC o T)
C0 _ §1
0 S
■C "O
1 i
0 ca c >
'CO 2 S 35" 5-
TJ CO
O -
C0 ,(i
._- C J£ -
"P S
co P
a 2
"° 13
0 co
.9 o
1 i II
E
co P .9, t.
i j li
C0 x-
0 rE
>N 0
D 'O
tO P
0 0
> C .52, 5
> 0 0 >o •c o P .y to
ca 0
TJ
Z ca -9 a
'c "R 0 p
p 1
-Q D
2 E
p 9 a
3 o
o
Zl
- 2
CO
'c
'O
2 p
§ >
P O TJ JĆ 1_ TJ 0 ca O.
P P
C0
p
il
p c
J      C\| C0
• O
■■-cvjco^-LncDf^oocJj-^
5 p
TJ P
O
co
o co
C0 to Ti
co >o
n ° 3 -9 TJ ._
•Il
sil
O 0~ O 'S
a co
.9 p
p 0
J 0
■S
2 1
>-9 c o >o -
JC   O >
TJ > O
ca e 2 a E tj
E;° a
S TJ ^  > O
E2r co P c > 00 — 0 co ca
CNC
-o _ co
OO P-
■°E
0 .0
C C
a w ^
.52. E c o ca ^ oo i2
"O
o
S 9? ca
0 >
iz co
00 B
_C0
0 č ra co
ll
P =5 E o
2 c 00 —
0 ca
51 jz c
1 š 0 k-
g J > c
i3 »O
> o
D Ji
P
p S 9 9 co ca
N
a a
6 .9
s S
=o 2 ca 0 ■S" 3? o 0
TJ
ca
a -a
TJ
P
£ co c o
i 9 w c -S
9 0 2 \ co co
C .9 CO C
9?to ..
— CO > TJ — O
p 0 Ji
- -J TJ
.9   . co
co -P °-■52, ,N tj
9 3 0
iti
i 1 s
2. 1,2
co
N O
.52, č c >
CO P C .t
|«N
■ C 0 >o
CO *
0 E o a
"c
TJ
0
C ji
p o
'O TJ
O 1— CM
9 c
Q J . TJ
P ° C
—' TJ
.9 52 w
C  C =j;
CO
"S
5 "S -—
— co oj
CO  C -p
.S> -ČS* i
0 cb M čo" C to
■8»
II
= 0
.C TJ
£ C
00 0
o. 00 00
P 0
00 +*
1 0
o. .9 E E cd 0 co o
5.91
"2 "'N §2 0 TJ "2 9
S E 0 S - -
3
*E 5°
o E n a o - co
tj? to .P
Torek, 15. oktobra 2002
GORENJSKI GU\S • 23. STRAN
GLASOV KAŽIPOT
Tečaj angleščine in nemščine
Dovje - Mojstrana - Društvo upokojencev in Turistično društvo Dovje - Mojstrana organizirata tečaje tujih jezikov: angleščine in nemščine. Tečaja bosta v zimskem času s pričetkom v mesecu novembru, v klubskih prostorih DU Dovje - Mojstrana. Prijavite se lahko pri Zinki Erjavec, Dovje, tel.: 5891 -245, v klubu društva ali v TD Dovje-Mojstrana, teL 5891-320.
•it
Triglavski narodni park obvešča
Bled - Triglavski narodni park obvešča, da je Pocarjeva domačija v Zgornji Radovni odslej odprta le po dogovoru z najavljenimi skupinami po tel.: 57-80-200. Ogfedate si lahko muzejsko urejeno stanovanjsko hišo in gospodarsko poslopje ene nastarejših domačij v parku, kjer je tudi informacijska točka Triglavskega narodnega parka.
Ples in glasba
Kranj - Če imate radi ples in glasbo, ste vabljeni v Gasilski dom v Britofu pri Kranju, kjer se pričenjajo tečaji družabnega plesa za mladino in odrasle. Mladoporočenci pa so vabljeni v tečaje, ki so prirejeni taki priložnosti. Tečajniki bodo lahko brezplačno zaplesali na plesnih večerih, kjer ne bo manjkalo ne dobre volje ne glasbe. Pričenjajo se tudi tečaji kitare za vse starosti. Vpisi in informacije so od ponedeljka do petka, od .18. do 19. ure v Britofu, ali po tel.: 041/820-485.
Kozmična življenjska šola Kranj - Prakristjani v Univerzalnem življenju vabijo vse iskalce Boga v Kozmično življenjsko šolo, ki je vsako nedeljo dopoldan ob 10. uri m vsak torek ob 19.30 uri v gradu Khislstein, Tomšičeva 44, Kranj.
Fotografska razstava
Jesenice - Razstavni salon Dolik Jesenice in Fotografsko društvo Jesenice vas in vaše prijatelje vabita v petek, 18. oktobra, ob 18. uri na odpiranje in ogled razstave fotografij, članic in članov Fotografskega društva Jesenice. Razstava, ki jo bodo odprli s krajšim kulturnim programom, bo na ogled do vključno 11. novembra.
Morja, pokrajine, vrhovi
Bohinjska Bistrica - Foto klub Bohinj vabi na razstavo barvnih fotografij Morja, pokrajine, vrhovi. Razstavlja Niko Rupel, član Foto kluba Triglavski narodni park Bled. Odprtje razstave bo jutri, v sredo, 16. oktobra, ob 18. uri v avli Kulturnega doma Joža Ažma-na v Bohinjski Bistrici. Razstava bo na ogled do 5. novembra.
Razstava fotografiji^*
Železniki - Galerija Muzeja Železniki vabi na otvoritev razstave fotografij popotnika, gornika in alpinista Milana Potočnika z Zalega Loga, in sicer v petek, 18. oktobra, ob 18. uri. Milan Potočnik se vam bo predstavil tudi z diapozitivi s svojih poti.
Plakat miru - sanje o miru
Kranj - Lions klub Kranj in Mestna občina Kranj vabita v četrtek, 17. oktobra, ob 18. uri, v galerijo Mestne občine Kranj, na otvoritev razstave Plakat miru - Sanje o miru.
Obnova cerkve sv. Luke Kranj - ZVKDS - restavratorski center in ZVKDS - OE Kranj vas v jutri, v sredo, 16. oktobra, ob 12. uri vabita v razstavni prostor na Tomšičevi 5 v Kranju, na otvoritev in ogled razstave Obnova cerkve s.Luka v Sp. Praprečah.
Mednarodna fotografska razstava
Kranj - Župan Mestne občine Kranj, Fotografsko društvo Janez Puhar Kranj, Galerija mestne hiše v Kranju in Prešernovo gledališče vas vabijo na prvo mednarodno fotografsko razstavo v Kranju. Razstava v galerijskih prostorih Mestne občine Kranj bo odprta do konca oktobra, vsak dan razen ob ponedeljkih od 10. do 18. ure (ob nedeljah od 10. do 12. ure).
Meščanske vile na kamniškem
Kamnik - Kamniški muzej vabi na ogled razstave Meščanske vile na kamniškem od osemdesetih let 19. stoletja do prve svetovne vojne. Otvoritev razstave bo v četrtek, 17. oktobra, ob 18. uri v gradu Zaprice v Kmaniku.
Slike Vinka Tuška
Kranj - Jutri, v sredo, 16. oktobra, ob 18. uri bo v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Pavšlarjevi hiši v Kranju otvoritev razstave akademskega slikarja in nagrajenca Prešernovega sklada Vinka Tuška. O avtorju bo spregovoril prof. dr. Lev Menaše. Razstava bo odprta do 6. decembra, vsak dan od 10. do 18. ure.
Razstava Uroša Paternuja
Kranj - Gorenjski muzej Kranj vas vabi na ogled razstave akademskega slikarja Uroša Paternuja. Razstava je na ogled v Prešernovi hiši v Kranju, vsak dan, razen ponedeljka od 10. do 18. ure.
Projekt stoletja
Tržič - Galerija Atrij Občine Tržič vabi na ogled fotografske razstave "Projekt stoletja", avtorja Danija Zupana. Razstavo si lahko ogledate v Galeriji Atrij do 28. oktobra.
Duh v času
Ljubljana - Autocommerce, d.d., in Narodna galerija, Ljubljana vas vabita na ogled rastave Duh v času,
in sicer do 8. decembra. Razstava je posvečena 50-letnici ustanovitve družbe Autocommerce.
Slike Franca Novinca
Škofja Loka - V Galeriji Franceta Miheliča je do 4. novembra na ogled razstava slik Franca Novinca. Razstavni prostor je odprt od torka do nedelje od 12. do 17. ure.
Ilustracije Kostje Gatnika
Ljubljana - V galeriji avle NLB, Trg republike 2, v Ljubljani si do 18. oktobra lahko ogledate razstavo ilustracij Kostje Gatnika. Razstavo je pripravila revija Emzin.
Razstave v Tržiču
Tržič - V prostorih Centra za socialno delo Tržič razstavljajo likovna dela varovanci Varstveno delovnega centra Kranj - Enota Tržič, na temo Povodni mož. Razstava bo odprta do 30. novembra, vsak delovni dan od 8. do 15. ure, v sredo do 17. ure in v petek do 13. ure. V Domu Petra Uzarja v Bistrici pri Tržiču si do 20. oktobra lahko ogledate razstavo keramičnih figur narodnih noš na Slovenskem, avtorice Ladine Korbar. V vrtcu Deteljica je na ogled razstava ob 10-letnici planinskih taborov Cicibanov planincev na Kofcah.
Nepal
Lesce - Krajevna skupnost Lesce obvešča, da so se začeli jesenski večeri in to je priložnost, da se udeležite prireditev, ki vam jih ponujajo za popestritev življenja v KS Lsce. Tokrat vas vabijo v zgorjno dvorano Družbenega centra v petek, 18. oktobra, ob 19.30 uri, in sicer na ogled diapozitovov Rada Urevca. S sliko in besedo vas bo popeljal na treking v Nepal.
Turčija in Kreta
Žirovnica - Društvo upokojencev Žirovnica - kulturno prosvetna
sekcija vabi na predavanje "Turčija in Kreta", ki bo danes, v torek, 15. oktobra, ob 18. uri v rojstni hiši M. Čopa v Žirovnici. Predaval bo Pavel Dimitrov.
Japonska in njeni vrtovi
Škofja Loka - Jutri, v sredo, 16. oktobra, ob 18. uri bo v Knjižnici Škofja Loka predavanje z diapozitivi "Tradicionalna Japonska in njeni vrtovi". Z glasbo in sliko boste potovali v preteklost in spoznavali življenje v deželi vzhajajočega sonca nekoč. Predaval bo Tomo Štular.
Vnetje sečil
Kranj - Koronarno društvo Kranj vas v sredo, 23. oktobra, ob 17. uri vabi na predavanje v dvorano Doma krajanov na Primskovem. Tema predavanja bo Vnetje sečil. Predaval bo gospod Dušan Bavdek, dr. med., specialist splošne medicine.
Predavanja v Radovljici
Radovljica - V Knjižnici A.T. Linharta bo danes, v torek, 15. oktobra, ob 17. uri predavanje z diapozitivi Janak Himal - Slovenska kadrovska odprava, ob 18.15 uri bo predavanje o gorski reševalni službi - kdo smo in kaj delamo, ob 19.30 uri pa še predavanje z diapozitivi Gore in ljudje.
Bolezni dihalnih poti Kranj - Gorenjska podružnica Slovenskega farmacevtskega društva organizira jutri, v sredo, 16. oktobra, ob 20. uri, v sejni sobi Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj, Gosposvetska Lil. 12, strokovno predavanje z naslovom: Bolezni dihalnih poti, pri katerih je vodilni simptom kašelj in njegova terapija. Predavala bo ga. Alenka Kafol, dr. med., specialistka interne medicine, alergologinja in pulmologija.
Mednarodni salon diapozitivov
Škofja Loka - Na mednarodnem salonu že dobro uveljavljenih salonov barvnih diapozitivov, ki ga že
petič prireja Foto klub Anton Ažbe pod pokroviteljstvom Mednarodne zveze za fotografsko umetnost -FIAP tokrat sodeluje 208 avtorjev iz 28 držav s 1124 diapozitivi na prosto temo in motivih o konjih. Dela je ocenila storokovna komisija dobrih poznavalcev. Za slovesno predvajanje, ki bo v petek, 18. oktobra, ob 18. uri v galeriji Loškega gradu v Škofji Loki so izbrali 151 diapozitivov proste tematike in 59 diapozitivov z motivi o konjih.
Potopisna predavanja
Kranj - Klub študentov Kranj pričenja z novo sezono potopisnih predavanj, ki bodo v Modri dvorani gradu Khislstein. Kot ponavadi bodo predavanja ob sredah, ob 20. uri. Program za oktober pa je: 16. oktober Jemen, Anja Lesko-var; 23. oktober Namibija, Peter Eržen ter 30. oktober Irska in Škotska, Matej Vrenk.
Ekshibicionist
Žiri - V petek, 18. oktobra bo v dvorani DPD Svoboda v Žireh prva predstava v novi sezoni gledališkega abonmaja. Gostuje Slovensko narodno gledališče Drama iz Ljubljane s predstavo Ekshibicionalist v režijo Dušana Jovanoviča. Predstava bo ob 19.30 uri, predproda-ja vstopnic je v Trafiki Kocka.
Peter Klepec
Žiri - V četrtek, 17. oktobra bo v dvorani DPD Svoboda v Žireh prva predstava v novi sezoni lutkovnega abonmaja z naslovom Peter Klepec. Gostuje Lutkovno gledališče Tri iz Kranja. Predstava bo ob 17. uri, predprodaja vstopnic uro pred začetkom.
w
Gama mm
najbolj športna frekvenca
Torek, 15. oktobra 2002
AVTOMOBILIZEM, MALI OGLASI / matjaz.gregoric@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 27. STRAN
Test: Renault Thalia 1.5 dCi Expression
Dozorelost ob pravem času
Limuzine spodnjega avtomobilskega razreda pri večini kupcev niso najbolj zaželena karoserijska oblika, vseeno pa ostajajo tudi izjeme. Obstajajo pa tudi izjeme, na primer Renaultova thalia, ki je v nekaterih državah vzhodne in srednje Evrope naletela na precej topel sprejem, svojim kupcem pa se je Renault letos spomladi oddolžil tudi s
kozmetično prenovo.
Tudi pri Renaultu vedo, da je potrebno železo kovati, dokler je vroče, zato je bilo lepotičenje opravljeno ob pravem času oziroma kmalu potem, ko se je na cestah pojavil tudi osveženi clio. Thalia namreč velja za štirivratno limuzinsko različico priljubljenega malčka, vendar ima v primerjavi z njim kar nekaj posebnosti, vendar si vse ne zaslužijo pozitivnega predznaka.
Thalia je z oblikovnimi spremembami prilagojena novi Rena-ultovi oblikovni identiteti. Sprednji del je do potankosti enak kot pri cliu, kar dokazuje z dvodelno masko hladilnika, ki poudarjen sredinski del z Renaultovim rombom, z motornim pokrovom z vtisnjeno izrazito motorno gubo ter z novima žarometoma z dvojno optiko in obrisom trikotnika.
Na vseh drugih karoserijskih delih je thalia ostala skoraj povsem nespremenjena in še vedno se je najtežje sprijazniti s podaljšanim zadkom, na katerem so premalo
Sodobni 1,5-litrski turbodizelski motor se dobro spopada z avto-mobilovo težo in je prizanesljiv tudi s porabo goriva.
ljage, kar je zavidljiv dosežek v tem velikostnem razredu. Nekaj težav je sicer pri obdelavi, saj prtljažno dno ni povsem ravno, pove-
TEHNIČNI PODATKI
Vozilo:........................limuzina, 4 vrata, 5 sedežev
Mere:......................d. 4.860, š. 1,860, v. 1,577 m
Medosna razdalja:...............................2,840
Prostornina prtljažnika: .............................510
Motor:............................štirivaljni, turbodizelski
gibna prostornina: ............................1461 cem
moč: ......................48 kW/65 KM pri 4000 v/min
navor:...........................160 Nm pri 2000 v/min
najvišja hitrost:................................162 km/h
pospešek od 0 do 100 km/h: ......................15,Os
poraba EU norm.: ...................6,0/4,0/4,7 1/100 km
maloprodajna cena: ....................... 2.228.000 SIT
zastopnik: .....................Renault Slovenija, Ljubljana
i—i prostoren prtljažnik, motorne zmogljivosti, poraba goriva, dobra Lj založenost z opremo
I neprivlačen videz zadnjega dela, namestitev stikal za stekla, * neuravnoteženo podvozje
Thalia je z lepotičenjem pridobila enak sprednji del, kot ga ima od lanske pomladi prenovljeni clio.
izrazite luči in preveč gole pločevin. Vendar pa manj privlačen zadek ne moti tistih, ki od limuzine pričakujejo velik prtljažnik; v tha-lio gre namreč kar 510 litrov prt-
čanje s prevrnitvijo naslonjal zadnje klopi pa je samo delno uspešno, ker dostop ovira pločevina prečne karoserijske vezi. Ob zrelejšem videzu je thalia, ki je
Ford na cestah preizkuša vozilo z gorivno celico
Focus FCV na vožnji po Evropi
Tudi pri Fordu se intenzivno ukvarjajo z razvojem vozil s pogonom na gorivno celico, ki jih nameravajo začeti uvajati v množično prodajo leta 201. Po evropskih cestah pa se že vozi focus FCV, ki je Fordovo doslej najbolj izpopolnjeno okolju prijazno vozilo.
Focus FCV ima pogon urejen s kombinacijo gorivne celice in električne energije, kar je za zdaj unikatna izvedba. Prva pot avtomobila, ki je pravzaprav učna delavnica prihodnosti, se je začela septembra v nemškem mestu He-idelberg, prva postaja pa je bil rally okolju prijaznih vozil pod
pokroviteljstvom gumarskega
koncema Michelin. Nato seje alternativni focus ustavil še na pariškem avtomobilskem salonu, prestal bo nekaj voznih preizkušenj v Nemčiji, "evropsko turnejo" pa bo zaključil 23. oktobra na salonu vozil v Birminghamu. Med svojim zadnjim preizkusnim programom je focus FCV prevozil od 250 do 320 kilometrov (občutno več kot vozila opremljena samo z gorivno celico), najvišjo hitrost pa so mu zaradi tehničnih razlogov omejili
na 128 kilometrov na uro. Tehnologija gorivne celice focusu FCV zagotavlja zmogljivost 68 kW/92 KM. / dodatno 216-voltno baterijo pa pridobi še dodatnih 18 kW/25 KM, ki jih je občutiti predvsem pri pospeševanju. Konstrukcija vsebuje okoli 150 delov s prilagojeno težo, skupna teža je v primerjavi /. običajnim tbcusom zmanjšana za 300 kilogramov. Dodatno je k učinkovitosti pogona prispevala nadgradnja zavornega sistema, ki med zaviranjem zbira energijo in jo vrača v baterijo.
Focus FCV je prvi Fordov korakov v seriji proizvodnje malih vozil s pogonom na gorivno celico. Množična uporaba naj bi se sicer začela Bele po letu 2010, do takrat pa bodo opravili še vrsto testnih programov.
M.G., foto: Ford
odslej "obuta" v 14-palčna kolesa, bogatejša tudi za nov turbodizelski motor, ki je iz najsodobnejše Renaultove generacije. Gre za 1,5-litrski štirivaljnik z oznako dCi. ki ponazarja drugo generacijo visokotlačnega vbrizga goriva po skupnem vodu. S 65 konjskimi močmi motor suvereno obvladuje avtomobilovo težo, nudi dovolj energična pospeševanja in solidno končno hitrost, hkrati pa je prizanesljiv tudi s porabo goriva. Ta se pri zmerni vožnji giblje okoli 6,2 litra plinskega olja na 100 prevoženih kilometrov, kar je z vseh vi-
MALI OGLASI
«201-42-47 «201-42-48
«201-42-49
fax:201-42-13_
APARATI STROJI
OJAČEVALEC stereo, dvokanalni, 100 W z efekti, primeren za citre ali kitaro, prodam. 580-17-81 13681
Prodam lesno OBDELOVALNI STROJ kombinirko SCM 350. S 031/404-045
Prodam kombiniran rostfrei ŠTEDILNIK za vzidavo (levi dimnik). W 040/242-057 po 17 uri
SILOKOMBAJN SK 80 zelo ugodno prodam. IT 041/503-776 13720
PRALNI STROJ GORENJE, brezhiben, prodam. H 041/878-494 13723
Prodam dobro ohranjen dvobrazdni OBRAČALNI PLUG, nastavljiv od 12-14 col. ■ff 031 /850-370 13745
HLADILNIK Gorenje 180 I, star 3 leta prodam za 20.000 SIT. "S 031/743-114 13755
Prodam PLETILNI STROJ Singer na kartice in mikrovalovno pečico staro. TS 5743-741, zvečer 13772
Ugodno prodam telefonski centrali SELE-COM 1/4 in PANASONIC KX-T206 2/6 primerni za stanovanje ali manjše podjetje. « 595-88-02 ali 041 /619-302 13730
GLASBILA
Prodam PIANINO Belorus, zelo ugodno, cena 150.000 SIT. Možno na več obrokov! « 041/626-154 12983
Ugodno prodam KLAVIR znamke A.PROKSCH (dunajska mehanika), brezhiben in dobro ohranjen. V 041/624-480
GR. MATERIAL
Ugodno prodam 200 kg ŽICE, debeline 1mm "rostfrei". "B 204-18-38 13698
GARAŽE
KRANJ - Šorlijevo naselje, za znano stranko kupimo garažo. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 031 635 387, 041 386 930
KRANJ - Šorlijevo naselje, oddamo garažo IDA nepremičnine, 04 2361 880, 031 635 387
HIŠE KUPIMO
HIŠE KUPIMO KRANJ, ŠK LOKA, RADOVLJICA kupimo manjšo hišo z vrtom ali sadovnjakom, lahko starejšo. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222
dikov sprejemljivo. Motorju pravzaprav ni mogoče očitati ničesar, z izjemo nekoliko pretiranega hrupa, ki ga zganja v višjem srednjem območju vrtljajev. Ob solidnih motornih zmogljivostih se zdi najšibkejši člen podvozje s (pre)mehko nastavitvijo vzmetenja, menda je temu tako zaradi slabših cest, kijih imajo v nekaterih državah, vsekakor pa je nihanja in občutek, da avtomobil ni trdno na cesti, dokaj zoprn.
Thalia naj bi v velikem številu primerov opravljala vlogo družinske limuzine, zlasti pri kupcih, ki
KRANJ - okolica: za znanega kupca kupimo enostanovanjsko HIŠO z vrtom, v mirnem okolju, lahko starejšo in potrebno obnove. DOM NEPREMIČNINE S 202-33-00, 041/333-222 13585
v Škofja Loki, takoj kupim za znano stranko manjšo enodružinsko hišo, lahko tudi vrstna, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
V okolici Škofje Loke in Kranja kupimo stanovanjsko hišo s pripadajočim zemljiščem za znano stranko z gotovino! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/347 323
V ŠKOFJI LOKI in MEDVODAH ali okolici kupimo hišo z nekaj vrta, lahko novejša ali potrebna obnove ali za nadomestno gradnjo. REAL KARANT, nepremičnine, Škofja Loka, tel: 04 512 74 74 ali 031 577 732
HIŠE ODDAMO
KRANJ - GORENJE, oddamo stanovanjsko hišo, možnost najema posamezno 2ss in 3ss. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387, 041 386 930
KRANJ - ŠENČUR, oddamo 4,5 ss, v hiši. bivalne površine 155 m2, mesečna najemnina 100.000,00 SIT + stroški. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387, 041 386 930
ŠENČUR, oddamo delno opremljeno, enodružinsko stanovanjsko hišo, najemnina je 115.000,00 SIT + stroški. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 386 930, 031 635 387
HIŠE NAJAMEMO
NA RELACIJI KRANJ - LJUBLJANA v mirni okolici, najamemo neopremljeno enodružinsko hišo z najmanj tremi spalnicami, garažo, tel. linijo in enostavnim dostopom do avtoceste, za poslovneža iz tujine. Najem s 1. oktobrom ali 1. novembrom letos, za obdobje najmanj 3 let. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
HIŠE PRODAMO
HIŠE PRODAMO: KRANJ Mlaka samosto-jno, lahko dvostanovanjsko hišo na parceli 1033 m2, cca 350 m2 uporabne površine, 2 garaži, 63 mio SIT, RADOVLJICA atrijsko hišo v mirnem okolju na parceli 520 m2, 325 m2 uporabne površine, lahko dvostanovanjska, 53 mio SIT, vredno ogleda, ŠKOFJA LOKA okolica (1 km) na robu naselja, v idiličnem okolju ob robu gozda novejšo, poslovno stan. hišo na parceli 2150 m2, uporabne površine 390 m2, 130 m2 v etaži x 3, cena dogovor, vredno ogleda. LUŽE ob zelenem pasu prodamo polovico hiše (11x9), cca 180 m2 uporabne površine in del vrta za 22,1 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222, _ ,0122
ŠKOFJA LOKA-stan. hiša, 170 m2, popolnoma obnovljena, pare. 1100 m2, v pritličju možna izdelava samostojnega 1 sobnega stan., lep razgled, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114
si. ne morejo ali nočejo privoščiti dražjih avtomobilov, radi pa bi imeli veliko prostora. V notranjosti thalia potnikom ponuja tisto, kar je v tem velikostnem razredu pričakovano, torej nič posebnega, vendar še vedno dovolj za ne preveč zahtevne uporabnike. Pohvalno je, da so se Renaultovi oblikovalci lotili tudi prenove armaturne plošče, ki sicer še vedno ni takšna kot v cliu, vendar ima izboljšano ergonomijo in tudi na pogled je nekoliko privlačnejša. Največjo zamero si še vedno zasluži namestitev stikal za odpiranje stran-
ZALOG PRI LJUBLJANI - manjša vrstna hiša, 65 m2, pare. 129 m2, garaža v triplexu, lociranem cca 100 m stran, prazna in takoj vseljiva, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114_
STRAŽIŠĆE - 2 stan. hiša, dvojček, 130 m2, pare. 287 m2, posebej gars. s sam. vhodom, v celoti obnovljena, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114
ŠKOFJA LOKA-okolica, polovica hiše,lasten vhod, 60m zemljišča, BLOK 5 nepremič-nine, 04 512 51 22, 041 428 958._
ZBILJE, prodam 2 druž.hišo na večji parceli,skrbno vzdrževana, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90_
LJUBLJANA 10 km, prodam novo 1/2 dvojčka, novogradnja, 190 m2, parcela 350 m2, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
ZBILJSKI GAJ, prodam novo hišo, nadstan-dardna, 400 m2. parcela 1100 m2, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90_
KRANJ bližina, prodam 2 druž.hišo, 2 stanov, 'a 100 m2 z vrtom, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90_
Radovljica okolica, prodam enodružinsko hišo na parceli 700 m2, zelo ugodno, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
VISOKO pri Kranju, starejša, adaptirana, pritlična, enodružinska hiša z drvarnico in vrtom, skupaj ca 700 m2. Cena: ca 25,7 MIO sit , možnost menjave za dvosobno stanovanje v Kranju! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323.
Preddvor, obrobje. 5 km od Kranja, nadomestna gradnja, možnost gradnje dvojčka (vsi priključki in hišna št.), parcela 900 m2, lahko tudi v dveh delih, asfaltni dostop, zelo mirna lokacija! Cena in pogoji po dogovoru, možnost menjave! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323.__
CERKLJE, okolica, 5 let stara, enodružinska, kvalitetna hiša na parceli ca 700 m2. Cena: ca 46 MIO sit. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/347 323._____
KRANJ, predmestje, mirna in zelo urejena soseska, ca 25 let stara kvalitetno vzdrževana montažna hiša, 125 m2 uporabnih površin + 2x garaža, ravna in sončna parcela 670 m2. Cena dogovor! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Kranj, tel.: 041/347 323.__
Rečica pri BLEDU, stara ca 10 let, še nevseljena, atraktivna, zelo kvalitetna gradnja, ca 350 m2 uporabnih prostorov + garaža, lahko dvostanovanjska, parcela ravna 870m2, sončna lega.Cena dogovor! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323._
STRAŽIŠČE, prodamo visokopritlično stanovanjsko hišo, v celoti podkleteno, 500 m2 lepega ravnega zemljišča, hiša stara 23 let, bivalno pritličje, mansarda neizdelana, vsi priključki, CK - olje, prevzem možen po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
skih stekel, medtem ko je vse ostalo na mestih, ki so vozniku dovolj pri roki. Sicer pa so se hkrati s prenovo pri Renaultu odločili, da mora tudi thalia dosegati visoke varnostne standarde, zato so pri vseh različicah med varnostno opremo vključili obe čelni varnostni vreči, medtem ko sta bočni na voljo za doplačilo.
Dvobarvna armaturna plošča je posodobljena, vendar ne v tolikšni meri kot pri cliu, izboljšave so vidne tudi pri notranjih oblogah.
Prenovljena thalia se je torej prilagodila spremembam, ki jih v oblikovni usmeritvi narekuje Renaultova nova identiteta, z novostmi v podkožju je postala zrelejša, s cenovno usmeritvijo pa še vedno cilja na kupce, ki želijo limuzino, a jim je vseeno, če ta ni najlepša med sebi podobnimi. Tudi prav.
Matjaž Gregorič
MLAKA PRI KRANJU, prodamo dvodružin-sko hišo, stara 20. let, cca 300 m2 stanovanjske površine z kletjo, na 1.033 m2 zemljišča, podkletena, bivalno pritličje in prva etaža, neizdelana mansarda, vsi priključki, CK - kombinirana ( elektrika, trda goriva ali olje), vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360__
BLED -okolica: prodamo novo, atraktivno stanovanjsko hišo, parcela 625 m2, cena 45 7 mio, vredno nakupa. FRAST -nepremičnine 04/ 234 40 80, 041/ 848 651__
CERKLJE: prodamo poslovno stanovanjsko hišo, 12x 11 m, parcela 572 m2, 38 mio FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 734 198_
Kranj-smer Preddvor: prodamo hišo v 3.grad. fazi, parcela 487 m2, cena 23 mio FRAST nepremičnine 04/ 234 40 80 041/ 626 581_
Kranj-prodamo sodobno hišo, parcela 600m2, cena 55 mio. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 734 198
Kranj- izven: prodamo atrijsko vrstno hišo. parcela 538 m2, cena 33 mio FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 734 198__
POLJANSKA DOLINA - Hotavlje, prodamo starejšo hišo - nadomestna gradnja, na zemljišču 414 m2, cena je 6,3 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 386 930 _
ŠENČUR, prodamo manjšo hišo (7x7 m2), z manjšo delavnico, na parceli 580 m2, možnost nadomestne gradnje in kmetijsko zemljišče 1100 m2. Prodamo v celoti, cena je 19,5 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886
KRANJ - ŠENČUR, prodamo vrstno atrijsko hišo, bivalne površine 260 m2, na parceli 800 m2, novejša, enostanovanjska, lahko tudi dvostanovanjska, cena po dogovoru. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
KRANJ - PREBAČEVO, prodamo hišo v IV. gradbeni fazi, na parceli cca 500 m2, cena je 33,3 mio. SIT, z možnostjo dokupa cca 200 m2 zemljišča. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886
BLED - Zasip, prodamo lepo, novo stan. hišo, na parceli 625 m2, vredno ogleda. Cena je 45 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
KRANJ - Tomšičeva, prodamo starejšo večstanovanjsko hišo, na parceli 511 m2, cena po dogovoru. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
STRAŽIŠČE - BITNJE, prodamo 1/2 hiše (pritličje), 110 m2 biv. površine in 75 m2 kletni prostori (tudi bivalni) in 300 m2 zemljišča z garažo, cena je 22 mio. SIT. IDA nepremičnine 04/2361 880, 041 331 886
NAKLO, prodamo dvostanovanjsko hišo, z manjšo delavnico, ki stoji na zemljišču 724 m2, cena je 43,7 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886
gorenjski glas « 28. stran_AVTOMOBILIZEM, MOTOCIKLIZEM, NAVTIKA / matjaz.gregoric@g-glas.si Torek, 15. oktobra 2002
Prihaja dolgo časa napovedana največja Volkvvagnova limuzina Phaeton
Sin sončnega boga z ognjeno kočijo
Grško mitologijo, po kateri je Phaeton, sin boga Heliosa od svojega očeta izsilil obljubo, da mu bo dal preizkusiti njegov mogočni sončni voz, ki je z neukrotljivo hitrostjo končal v ognjenih zubljih, Volkswagen skuša udejanjiti v avtomobilski industriji. Vodilni nemški proizvajalec se z novo luksuzno limuzino podaja tja, kjer je bil do sedaj rezerviran prostor samo za najbolj prestižne znamke.
Phaeton, sončni voz 21. stoletja, avtomobil, ki naj bi Volksvvagno-vo ime dvignil v družbo najbolj prestižnih avtomobilskih znamk, je 5,06 metra dolga limuzina, ki so jo v razvojnih oddelkih pod ime-
nom Dl pripravljali kar dolgo časa, precejšen odlog pa si je Volksvvagen privoščil tudi z začetkom serijske proizvodnje, katere zaključna montažna faza poteka skoraj povsem ročno v novi stekleni tovarni v nemškem Dresdnu. Zdaj je avtomobil po kapljicah začel prihajati na ceste, med drugim tudi na slovenski avtomobilski trg.
Phaetona poganjajo trije motorji, bencinski 3,2-litrski šestvaljnik (177 kW/241 KM), 6-litrski dva-najstvaljnik (309 kW/420 KM) ter 5-litrski turbodizelski desetvalj-nik (230 kW/313 KM), ki se bo kot najmočnejši dizelski motor na svetu kmalu pridružil motorni paleti. Pri obeh najmočnejših pogonskih strojih se njuna moč prenaša na vsa štiri kolesa.
Volksvvagnovi oblikovalci so novo limuzino zasnovali popolnoma neodvisno, vendar so skladnim energičnim potezam dodali dovolj značilnih hišnih razpoznavnih znakov. Manj znanih podrobnosti je v prostorsko izdatni in potniško vrhunsko udobni kabini, kjer je menda razpoznaven samo Volkswagnov znak, vse ostalo pa je videti sveže in oblikovano v prid enostavnemu in razumljivemu upravljanju. Phaeton se
Citroen in Peugeot sta osvežila priljubljena Berlinga in Partnerja
Križanca s spremenjenim nosom
Konec leta 1996, ko sta luč sveta ugledala križanca med potniškimi avtomobili in lahkimi dostav niki citroen berlingo in peugeot partner, so se meje med avtomobilskimi razredi začele podirati, štirikolesniki z velikim in uporabnim prostorom pa so skoraj čez noč postali modna muha, ki očitno ni ostala enodnevnica.
V skoraj šestih letih so pri Ci-troenu in Peugeotu s sorodnima modeloma naredili dober posel, več kot polovica prodanih mode-
ca na novo oblikovan nos z bolj odločnimi potezami, ki so podobnega videza kot kakšen manjši terenski avtomobil. Privzdignjena
lov pa je bilo v potniški izvedbi. Po šestih letih sta se oba proizvajalca skupine PSA odločila, da sta berlingo in partner potrebna osvežitve, čeprav se zdi, a sta še vedno precej mladostna. V prenovljeni izvedbi imata priljubljena križan-
žarometa sta v družbi izrazitejše maske hladilnika (Citroenova in Peugeotova se nekoliko razlikujeta, poudarjena sta oba hišna logotipa), spodaj pa je masivni odbijač z dodatnima okrasnima režama. Zadnji del so oblikovalci pustili
skoraj pri miru. zato pa so se v večji meri posvetili notranjosti. Armaturna plošča je v celoti prenovljena, glavni cilj pa je seveda izboljšana ergonomija. Tudi zadaj prenovljena berlingo in partner ponujata več, pri nekaterih različicah na primer letalski mizici na hrbtiščih prednjih sedežev in zložljivi nakupovalni voziček.
V motorni paleti ni sprememb: na voljo sta 1,4- ali 1,6-litrski (16-ventilski) bencinski motor z zmogljivostjo 55 kW/75 KM oziroma 81 kW/110 KM ter 1,9-litr-ski atmosferski dizel z 51 kW/71 KM in 2,0- litrski turbodizel HDi
z neposrednim vbrizgom goriva po skupnem vodu, ki razvije 66 kW/90 KM. Nekoliko izdatnejša sta berlingo in partrner pri varnostni opremi, na nekaterih trgih bosta imela serijsko vgrajeni čelni varnostni vreči, izboljšan pa je tudi protiblokirni zavorni sistem, ki ima tudi elektroniko za enakomerno porazdelitev zavorne sile.
V na novo zlikanih oblekah bosta bratranca na slovenski trg prišla v začetku prihodnje pomladi, vendar še ni znano, kakšne bodo cenovne razlike.
M.G.,
foto: Citroen in Peugeot
September obliž na avgustovsko rano
Na slovenskem avtomobilskem trgu bo do konca leta prodanih približno 50.000 avtomobilov, zastopniki niso posebej optimistični.
Potem ko so trgovci z avtomobili letošnji avgust s 3.459 prodanmi avtomobili razglasili za katastrofo, tudi septembrske številke ne popravljajo skupne letošnje stati stike. Prejšnji mesec je bilo namreč prvič registriranih 3.954 novih avtomobilov, skupaj letos pa 41.778.
Najbolje so zadnji mesec tretjega kvartala preživeli pri Renaultu, saj so s 1.234 prodanimi avtomobili pobrali skoraj tretjino, natančneje 31,2 odstotka tržne pogače, na letnem nivoju pa obvladujejo dobro četrtino vsega trga. Največ je k prodajnemu uspehu prispeval absolutni prvak clio, ki je s 797 prodanimi avtomobili septembra privabil kar 20,2 odstotka vseh kupcev. Volksvvagen polo, ki je z avgustovskimi pordajnimi številkami clia začasno snel s prvega mesta, se je tokrat moral zadovoljiti /. drugim mestom, vendar s krepkim zaostankom, saj se je zanj odločio le 138 kupcev, o/it o
ma celo manj kot za model golf, sprememb v de
ki jih je privabil 199. Volkswagen vetem mesecu
za Renaultom sicer ostaja druga Fiat, peti, šesti
najmočnejša znamka, a ima za osmi Hvundai.
skoraj polovico manjši letni izku- seta Skoda, ki
piček, še bolj pa na tretji stopnic- ovratnik Audi,
ki zaostaja Peugeot. Do večjih nejša prestižna
seterici tudi po de-ni prišlo, četrti je Opel, sedmi Seat, deveti Ford in de-ji vse bolj diha za ki je kot najuspeš-znamka na 11. me-
stu. Skupna prodaja v devetih mesecih zaenkrat obeta približno 50.000 novih osebnih avtomobilov ob koncu leta, kaj več pa je v razmerah, ki vladajo na trgu, verjetno težko uresničljivo.
M.G.
seveda ponaša z bogato opremo, med drugim tudi s štirikanalno samodejno klimatsko napravo, ki omogoča ločeno uravnavanje tudi potnikom na zadnjih sedežih. Na navpični sredinski konzoli je lahko vse, kar danes premore sodobna telematika za uporabo v avtomobilih in vključuje zaslon za audio sistem, TV sprejemnik, satelitsko navigacijo in mobilni telefon. Tudi pri varnosti konstruktorji niso sklepali kompromisov in so phaetonovemu podvozju namenili samodejno prilagodljivo zračno vzmetenje, dodali serijski elektronski sistem stabilnosti, potniško kabino zaščitili z osmimi zračnimi vrečami ter že prej temeljito učvrstili karoserijo na najbolj občutljivih mestih. Podvozje.
pogonski sklop in tudi karoserij-ski deli so zasnovani tako, da bi lahko zdržali tudi najvišjo hitrost 300 kilometrov na uro.
V novi stekleni tovarni bodo sprva izdelali po 100 phaetonov dnevno, nadaljnji proizvodni načrti pa bodo bržkone odvisni od tega, kakšen tržni sprejem bo doživela nova Volksvvagnova admiralska ladja. Slovenski zastopnik Porsche Slovenija bo phaetona v osnovni različici 12,98 milijona, medtem ko bo cena najdražje skoraj enkrat višja, oziroma 24,54 milijona tolarjev. V cene seveda niso vštete številne možnosti dokupa dodatne opreme, ki ognjeno kočijo podražijo v vrtoglave višine.
Matjaž Gregorič, foto: Volksvvagen
Po dveh desetletjih Kavvasaki obuja legendarni Z 1000
Legendarni brutalnež se vrača
Če ne vidiš v prihodnost, pa poglej v preteklost, bi lahko rekli za veliko proizvajalcev motociklov. Tudi za japonski Kawasaki, ki je obudil legendarni motocikel Z 1000.
Marsikdo se še spominja imena Zl 1000, tistim, ki so ta motocikel tudi vozili, pa se nemalokrat orosi oko ob spominu nanj. Kavvasaki Z 1000 je bil namreč že kar kultni motocikel sedemdesetih in osemdesetih let. Takrat je veljal za preprost, a strašljivo zmogljiv in brutalen dvokolesnik, kije voznika šokiral s pospeški in strašil tudi s preprostim mačističnim videzom klasičnega slečenega športnika. Ob prihodu športnikov z aerodinamičnim oklepom je Z 1000 počasi tonil v pozabo, vsaj pri širši motociklistični javnosti. Sedaj pa je čas, da zopet zapelje med kupce, menijo pri Kavvasaki-ju, kjer se nadejajo dobre prodaje že zaradi legendarnega imena in odličnih genov, ki so jih v Z 1000 presadili iz športnika ZX9-R Ni-nja. Oblikovno Z 1000 ostaja zvest predhodniku, saj gre za enostaven klasičen motocikel s poudarjenimi potezami. Na prednjem delu je le majhna plastična
maska in nizek pleksi. Okoli motorja ni nič in zadek ostro reže poglede od zadaj. V okvirje zložen 953 kubični štirivaljnik, ki v modelu ninja 9 zmore okoli 145 konjskih moči. Koliko jih ima v Z 1000, proizvajalci niso navedli. So pa poudarili bogat navor stroja, ki tako ali tako ni narejen za visoke hitrosti, temveč za poziranje ovinkov in brutalno pospeševanje. Tudi nekaj drugih tehničnih komponent je iz ninje 9 ali 6; denimo prednji par in zadnji zavorni kolut, prednje vilice "up-side-down" in zadnja nihajka.
Kavvasaki Z 1000 bo pripeljal tudi na naše ceste spomladi prihodnje leto. O ceni pri zastopniku mariborskem podjetju DKS še ni govora. Vsekakor pa bo klasični športnik, ki mu v Kavvasakiju pravijo supernaked tudi pri nas požel veliko zanimanja in vzbudil lepe spomine. Morda jih bo kdo tudi uspel podoživeti z novim Z 1000.
Miloš Milač
KUBMEBJC
servis avtogum
Danlela Klemene, s.p.
Ivana Hribarja 7, CERKLJE Tel.: 04/25 21 512, fax: 04/252 79 70
• optična nastavitev
• vulkanizerstvo
• centriranje
• popravilo in prodaja vseh avtogum
Citroenovi HDi motorji - Vaš štirikratni prihranek
Zmanjšana emisija izpušnih plinov • Dodatni prihranek pri nakupu Precej manjša poraba goriva • Cenejše gorivo
BERLINGO 2.0 HDi
XSARA 2.0 HDi:
Prihranek do 630.000 tolarjev
C5 2.0 HDi:
Prihranek do 230.000 tolarjev
PICASSO 2.0 HDi: Prihranek do 400.000 tolarjev
BERLINGO 2.0 HDi: Prihranek do 410.000 tolarjev
Nakup avtomobila z najugodnejšim kreditom v Sloveniji.
Avtohiša Kranj
Pot za Krajem 38, 4000,
Kranj - Labore, tel.: 04/201 59 50
Al, d.d., Vodovodna 93, Ljubljana, p e Krani
Rabljena vozila
Na našom pokritem centru na I.aborah v Kranju vas i":aka največja izbira rabljenih \ii/.il vseh znamk in letnikov (ver kol HO vozil)
Znamka in tip Letnik-barva Cena v SIT
VW Polo 601,4 cz, es, sv 1996 zelena 920.000,00
Ford Mondeo 1,8 kar. sv, abs, el.paket 1993 modra 880.000,00
Daevvoo Nubira 1.6 sv, cz, es, 2xair 1998 bela 980.000,00
Renault Megane 1.6 Classic cz, sv, air 1997 m.zelena 1.140.000,00
Rover 216 sli 1.6 cz, es, sv 1995 srebrna 730.000,00
Lada Niva 1,7 sv, cz 1999 rdeča . 930.000,00
VW Passat 2,0 gl abs, es, cz, sv 1995 črna 1.180.000,00
VW Golf 1,4 kar. sv, cz, 2x air 1997 bela 1.190.000,00
Peugeot 806 st 2,0 k,abs, cz, es, str.okno   1994 zelena 1.420.000,00
Renault Megane 1,4 16v k,abs, sv, cz, 4air   1999 bela 1.895.000,00
Fiat Marea vveekend 1,8 abs, sv, cz, es 1998 vijola 1.560.000,00
Citroen Xsara 1,6 k, es, cz, sv, air 1998 siva 1.720.000,00
RENAULT
www.alpetour-remont.si
Za vozila z garancijo vam jamčimo:
♦ BREZPLAČEN PREIZKUS
♦ H2 TOČK KONTROLE NA VOZILU
♦ TEHNIČNO KONTROLO VOZILA PO 2000 PREVOŽENIH KILOMETRIH
♦ POMOČ NA CE8TL. VLEKO ALI POPRAVILO
♦ 12 MESEČNA TEHNIČNA (iARANCI)A
.....\l>.-\
II VOZU 0 Z (lARANCIIO
K KIJMA
SV SERV0 VOLAN
I/. d-NIHALNO ZAKLLI'ANIL
K RADIO
IS I I I.K IK umi; Sil KI I \IK AIKIIAO
Vse za vaš avto na enem mestu:
I) 1) KRANJ
SI KVISNO PRODAJNI Cl NI I K KRANJ, LJUBLJANSKA 11
Centrala: 04/20 15 240
♦ l'roiliijii vozil Kmiiiiill
♦ Vzdrtevmnje voifl
♦ Najem v osli
♦ Vlaki votli
♦ ;irovun|<i m i '.m-.Ii i1 1111 v n/.il
♦ Odkup in prodii|u r;il>l|imili vozil
♦ Ihhnični pniKliidi osobnih,
tovornih In priklopnih voall
KRANJ - PRIMSKOVO, prodamo poslovno stanovanjsko hišo, na zemljišču 1300 m2, cena je 83,75 mio. SIT.IDA nepremičnine 04/2361 880, 041 331 886
BOHINJSKA BELA, prodamo enostanovan-jsko hišo z ločenim apartmajem, na zemljišču 650 m2, cena je 42 mio. SIT. IDA nepremičnine 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
ZAPUŽE, prodamo atrijsko hišo, na zemljišču 2500 m2, bivalne površine cca 120 m2, cena je 44 mio. SIT. IDA nepremičnine 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
RADOVLJICA- ZGORNJA UPNICA, prodamo starejšo hišo, 120 m2 bivalne površine, podkleteno, v fazi obnove, na parceli 401 m2, cena je 8 mio. SIT. IDA nepremičnine 04/ 2361 880, 041 331 886
Na celotnem območju Gorenjske prodamo več stanovanjskih hiš, različne velikosti in cenovnega razreda. Za vse informacije smo vam na voljo na tel: 04/23 66 670, 04/ 23 81 120 ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661__
Naklo - nedokončana stan.hiša vel. 12x15 m, parcela 1.000 m2, cena = 48,0 mio SIT, z možnostjo dokupa 600 m2 zazidljive parcele v nadaljevanju, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Kranj - na Cesta Staneta Žagarja prodamo poslovno-stan.hišo, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Kranj - hiša-dvojček v Bitnjah, vel. 10.5 x 95 m in garaža 5 x 6 m, parcela 495 m2, v II. podaljšani fazi (fasada, okna, ureditev zunanje okolice), cena = 35,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Cerklje, okolica - 3 leta stara stan hiša 12,4 x 9,5 m2, 3 etaže, velika pokrita terasa, lep razgled, cena = 46,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o,, tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Radovljica - poslovno-stanovanjsko hišo ob glavni cesti, parcela 650 m2, primerno za neživilsko dejavnost, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_
V bližini BREZU: nova hiša vel. 10x11 m, klet, pritličje in mansarda, parcela 500 m2, prodamo K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13
53, 202 25 66_
Tržič: kmečka hiša z gospodarskim poslopjem prodamo za 22,4 mio SIT, poleg tega še 4 ha travnikov in njiv in 18 ha gozda, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Mošnje - ZA CENO ENE HIŠE DOBITE DVE HIŠI na parceli 918 m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Kranj, Visoko - zazidljiva parcela 2.300 m2 z nadomestno gradnjo hiše, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
IZOBRAŽEVANJE
MATEMATIKA, FIZIKA - instrukcije za vse šole in smeri. Resnik, s.p., ENAČBA - IZOBRAŽEVANJE, Milje 67, rt 041/564-991 in 04/253-11-45 13247
KOLESA
Prodam otroško KOLO, dobro ohranjeno. "S 041 /859-398 13748
KUPIM
ODKUPUJEMO SMREKOVO HLODOVINO IN CELULOZNI LES. Les prevzamemo tudi na panju. Brazda,d.o.o., Poljšica pri Podnartu 6, rt 530-65-55, 041/680-925
ODKUPUJEM HLODE smreka, jelka in les na panju. Plačilo takoj po odvozu. rt 041/584-233 Gatej Viktor s.p., Gorenji no-vaki 11, Cerkno_13465
Kupim ŽAGOVINO za štelo. Njivica 9, V 250-36-39_13671
TRAKTOR lahko 4x4 ali nevozen, neizpraven, kupim. rt 57-25-254 13708
Kupim dobro ohranjen ŠTEDILNIK Gorenje na trda goriva s kotličkom-desni. rt 5742-
699 13775
LOKAL ODDAM
KRANJ okolica prodamo nov poslovni prostor, 100 m2/PR z lastnim parkiriščem 100 m2, 25 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222 12371
KRANJ center oddamo večji trgovski lokal z izložbami, cca 180 m2/PR. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222
POSLOVNI PROSTOR 50 m2 Žirovnica -Doslovce, odlična lokacija, vibša delavnica sitotisk Niansa, vsa dokumentacija, CK, WC, za mirno obrt, ODDAMO. rt 5801-773, 041/527-983_13750
KRANJ, okolica - živilsko trgovino cca 100 m2 v pritličju posl.-stan. objekta s parkirnimi prostori, oddamo, Mike & Co. d.o.o. 20-26-172, 031 605-114
KRANJ - posl. prostor, primeren za trgovino, 55 m2, oddamo, Mike &Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114
KRANJ z okolico, oddamo več poslovnim prostorov (skladiščenje, opravljanje mirnih dejavnosti). IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
Kranj - poslovni prostor 300 m 2 v objektu poleg glavni cesti s parkirnimi prostori, za različne dejavnosti, K3 KERN d.o o tel 04 202 13 53, 202 25 66
LOKAL PRODAM
LOKALE PRODAM Kranj bližnja okolica prodamo nov trgovski lokal, cca 100 m2/PR, 25 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE
202-33-00,041/333-222 1?718
KRANJ - trg. lokal v sklopu večih trgovin na frekventni lokaciji, 36 m2 in 10 m2 uporabnega zunanjega prostora, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114
KRANJ bližina AP, prodam več pisarn različnih izmer, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
KRANJ, bližina zdr.doma, prodam posl prostor, 42 m2, TRIDA 041 860 938 04 513 75 90
KRANJSKA GORA, prodam poslovni prostor 35 m2, 4.g.faza, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
RADOVLJICA okolica, prodam proizv. halo 300 m2, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
KRANJ, obrobje, gostinsko- stanovanjski, samostojni objekt s ca 750 m2 parcele, starost 5 let, kompletno opremljeno s kvalitetno gostinsko opremo, z vpeljanim poslom ter vsemi potrebnimi dovoljenji.Cena: dogovor! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323
KRANJSKA GORA, v pritličju, poslovne stavbe ŠPC, prodamo poslovni prostor, v podaljšani III. gradbeni fazi, 35,82 m2, možnost prevzema takoj. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - TOMŠIČEVA v pritličju meščanske hiše, prodamo poslovni prostor, 55 m2, z opremo in vpeljano prakso ali brez.prevzem možen takoj, cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ- prodamo kava bar. FRAST, d.o.o. 041/ 626 581, 04/23 44 080
NAKLO: prodamo poslovnostanovanjski objekt primeren za obrtno dejavnost, parcela 2000 m2. FRAST-nepremičnine 04/ 234 40 80, 041/626 581
Kranj - v novem objektu na Planini prodamo 300 m2 ali 120 m2 v 1. nadstropju poslovne hiše po UGODNI CENI prodamo, parking zagotovljen, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Kranj - oddamo pizzerijo z odkupom inventarja, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Kranj - na parceli 2.480 m2 prodamo poslovno-trgovski objekt, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
OBLAČILA
Prodam delovne kuharske OBLEKE št. 46. rt 040/502-769 136/3
Prodam črno ŽENSKO USNJENO JAKNO št. 40. «031/883-019, 5146-630 13752
OTR. OPREMA
Prodam kombiniran VOZIČEK INGLESINA, 1999, moder, lepo ohranjen, ugodno. rt 041/419-484 13675
VOZIČEK Hauck in Inglesina stolček in nahrbtnik za otroka, rt 041 /499-218 13766
Ugodno prodam otroški ŠPORTNI VOZIČEK, avtosedež in ležalnik, rt 041/487-
606 13769
OSTALO
LESTVE iz lesa vseh vrst in dolžin dobite Zbilje 22, 01/3611-078 8125
Nudimo VSE VRSTE KVALITETNIH PREŠITIH ODEJ, VZGLAVNIKOV IN POSTELJNEGA PERILA, PO ZELO UGODNIH CENAH. Dostavimo tudi na dom. rt 041/559-558, Rajterič Viktorija 12872
PRIDELKI
Odlična JABOLKA za ozimnico in SLADKI MOŠT lahko dobite pri MARKUTI, v Čadovl-jah 3, Trstenik pri Golniku. rt 256-00-48
Prodajamo JABOLKA. HRUŠKE, MOŠT, KIS, SUHO SADJE, KROMPIR IN ZELJE, katerega tudi naribamo. Matijovc-Jeglič. Podbrezje 192, rt 533-11-44 13259
Stoječo KORUZO za zrnje, količina 2 ha, prodam. Čebašek, Voklo, rt 041/370-605
Prodam rumeno KORENJE za krmo, krmno peso, rdeče korenje in fižol. rt 041 /517-551 popoldan_13677
Prodam sladki hruškov MOŠT. rt 041/285-041 13690
Poceni prodam BIO JABOLKA - besniška voščenka . rt 031/510-760_13599
Prodam MOŠT. rt 251-18-08, 041/390-422
Prodam rdeč RADIČ in ENDIVIJO iz domačega vrta, neškropljeno. rt 514-13-51
LIGUSTER - KALINA, lepe sadike za živo mejo. rt 53-18-314, 031/370-428 13724
Prodajamo JABOLKA za ozimnico in predelavo. Prosen, Strahinj 10, rt 257-11-03
Prodam NEŠKROPLJENO ZELJE varaždinc in KRMILNI KROMPIR, rt 23-12-292
Prodam JABOLKA za ozimnico in za predelavo, rt 031/504-658, Šolar Franci, Sp. Dobrava 1 A, Kropa 13755
Prodam VARAŽDINSKO ZELJE In JEDILNI KROMPIR beli-frizija, rdeči dizere, kondor Oman, Sr. Bitnje 6 13759
Prodam NEŠKROPLJENA JABOLKA in SLADKI MOŠT. Vrbnje 3 pri Radovljici 13773
PREKLIC
ŠINK TEA NISEM PLAČNICA DOLGOV, KI JIH IMA IN DELA ŠINK MARJAN, DNEVNI BAR "KOVAČ", ŠKOFJELOŠKA 70, KflPPJ-STRAŽIŠČE. 13737
PODARIM
Podarimo HIŠNE ZAJČKE, stare dva meseca holandec. rt 040/518-972 ali 518-
10-76 13684
Dva mlada, lepa MUCKA vajena čistoče iščeta topel dom. tr 233-16-09 13740
Podarim SIVE MUCKE, stare 2 meseca, prijaznim ljudem rt 041/559-921 13774
POSESTI
PARCELE PRODAMO KRANJ Drulovka: lepo, ravno, zaz. parcelo na robu naselja, cca 1200 m2, Breg ob Savi ravno, sončno, zaz.parcelo ob cesti, primerno tudi za poslovno dejavnost, cca 2000 ali manj, BREZJE lepo, zaz. parcelo z lepim razgledom ob zelenem pasu, cca 600 m2, voda na parceli, elektrika zraven. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222 '0116
PARCELE PRODAMO: RETNJE pri Tržiču zaz.parcelo, delno v hribu, dostop urejen, el. in voda zraven, 769 m2, BRITOF Voge zaz.parcelo na robu naselja, 486 m2, 10 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00,041/333-222 10117
PARCELE KUPIMO: KRANJ, ŠKOFJA LOKA, RADOVLJICA, CERKLJE - kupimo zazidljive parcele za znane kupce. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222 10118
MIŠAČE prodamo nadomestno gradnjo ob gozdu, 281 m2, 20.000 SIT/m2, vredno ogleda, UUBUANA-Brod več lepih parcel za gradnjo samostojnih hiš ali dvojčkov 40.000-60.000 SIT/m2. DOM NEPREMIČ-NINE 202-33-00, 041/333-222 12991
Kupim za gotovino, na relaciji Kranj - Bled, gradbeno parcelo, po možnosti z vso gradbeno dokumentacijo, rt 031/861-933
nd o m p I a n j družba za inženiring, nepremičnine, urbanizem ggjjjjjjl j in energetiko, d.d.
kranj,bleiweisova 14 tel.h.C.:04/20-68-700, fax: 04/20-68-701 GSM: 041/647-433
Spodnja Besnica pri Kranju, Zabukovje, 550 m2 parcela, z vloženo lokacijsko dokumentacijo, možnost izgradnje stanovanjske hiše ali bivalnega vikenda.Cena ugodna! GOLNIK, parcela ca 1600 m2, ravna, mirna, sončna lega. Elektrika, voda in brunarica na parceli! Cena: ca 16.000 sit/m2. Bašelj pri Preddvoru, parcela, zazidljiva, s priključkom elektrike in vode, ca 1500 m2, mirna lokacija ob gozdu in potoku! Cena ca 18 MIO sit. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.:    041/ 347 323.
Kranj- prodamo 8000 m2 za gradnjo poslovnega centra. FRAST, d.o.o 04/ 23 44 080    041/626 581
KRANJSKA GORA: prodamo 4 zazidljive parcele, 4x 600m2, sončna lokacija. FRAST nepremičnine 04/ 234 40 80 041/ 848 651
MAVČIČE, okolica - parcela pravokotne oblike, 1200 m2, stroška spremembe namembnosti ni, lok. dovoljenje v postopku, ugodno prodamo, Mike &Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114
JEZERSKO, prodam zazidlj. parcelo, 1300 m2, sončna in odprta, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
ŽIRI, prodam 3 parcele a 1000 m2, zazidljive, sončne, priklj. ob parceli, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
Šk. Loka bližina, prodam zazidlj. parcelo, 4000 m2, možna delitev na manjše parcele, ravna, priključki na parceli, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
MEDVODE - PRESKA, prodamo zazidljivo parcelo, 600 m2, komunalno urejena. Cena je 27.500,00 SIT/m2. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 386 930
KOVOR pri TRŽIČU, prodamo zazidljivo parcelo, 790 m2, z lokacijskim dovoljenjem, cena je 10,3 mio. SIT. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886
BRNIK - okolica, oddamo skladiščni prostor cca 50 m2, lahko tudi kot garaža in za kon-jerejce večji hlev in 1 ha travnika za pašo ali krmo. Možnost najema za obdobje 10 let, lahko tudi posamezno. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886. 031 635 387
ŽVIRĆE PRI TRŽIČU, prodamo več parcel različnih velikosti, od 500 - 700 m2, lepa sončna lega, cena 55 EUR/m2. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
ŠENČUR - INDUSTRIJSKA CONA prodamo cca. 1900 m2 komunalno urejenega zemljišča, z izdanim grdbeniom dovoljenjem za izgradnjo poslovnega objekta, cena 200.000,00 EUR. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
V Škofji Loki, Poljanski ali Selški dolini za znane kupce kupimo več nezazidanih stavbnih zemijišč in starejših hiš, ter večje površine kmetijskih zemljišč ali gozda. REAL KARANT, nepremičnine, Škofja Loka, tel: 04 512 74 74 ali 031 577 732
BLED, prodamo zazidljivo parcelo na dobri lokaciji 700 m2, ravna, sončna, ob zelenem pasu, cena je 35.000,00 SIT /m2. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
SELŠKA DOLINA - BUKOVICA prodamo 900 m2 zemljišča z dvema obstoječima objektoma. Cena je 8,5 mio SIT ali samo poslovni del s pripadajočim zemljiščem. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930, 031 635 387
LESCE - HLEBCE, prodamo zazidljivo parcelo, 980 m2, vsi priključki že na parceli, cena 15,7 mio SIT. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930
PODVIN - okolica, prodamo zazidljivo parcelo 300 m2, z lokacijskim in gradbenim dovoljenjem, cena je 8,2 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 031 635 387, 041 386 930
Kranj - zazidljiva parcela 4.400 m2 za stanovanjsko gradnjo, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Medno: zazidljiva parcela 878 m2 z lokacijsko dokumentacijo za poslovni objekt ob glavni cesti, K3 KERN d.o.o, tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Kranj: bližina - parcelo 780 m2 prodamo na mirni lokaciji, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Kranjska Gora: stavbno parcelo 671 m2 ob glavni cesti prodamo po 28.850,00 DIT/m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Radovljica: na odlični lokaciji prodamo 3 parcele po cca 800 m2 za gradnjo hiš, K3 KERN d.o.o, tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Šenturška gora: vikend parcelo v izmeri 375 m2, prodamo, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
RUPA pri Kranju, prodamo ZAZIDLJIVO PARCELO, cca. 1000 m2 za poslovno proizvodno dejavnost, 25 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE rt 202-33-00, 041/333-
22 2 13587
Kranj Primskovo PARCELO s staro stanovanjsko hišo 840 m2, prodam, rt 041/538-489,041/730-177 13743
ZAZIDLJIVE PARCELE na lepi lokaciji na Golniku, prodam, rt 041/385-913, od 16-17. ure 13751
Na Bregu pri Druovki prodam PARCELE z lokacijsko dokumentacijo ali grad. dovoljenjem za stanovanje hiše in dvojčke. It 041 /647-257 13752
POSLOVNI STIKI
POSOJILNICA GORFIN d.o.o., Kranjska
c. 4, Radovljica - HITRA POSOJILA do 150.000 SIT. rt 040/633-903, 04/531-56-64 int. 284 12742
RAZNO PRODAM
DRVA meterska ali razžagana, bukova, mešana in brezova, možnost dostave, pro-dam. rt 041/718-019_133U
Prodam suha mešana DRVA. rt 256-12-
74_13668
Poceni prodam DRVA. rt 040/206-146
13670
Prodam brejo KRAVO 5 mesecev, JABOLKA za ozimnico in mošt. rt 574-46-18, 041 /607-401 13680
Prodam ŠIVALNI STROJ, ojnice, draksl, sode, srebro, šrotar, luster, rt 580-20-80
13682
Prodam okovane GAJBICE za jabolka, rt 533-15-49 13713
Prodam suha BUKOVA DRVA metrska ali razžagana. rt 031/615-721_13764
Prodam SUHA BUKOVA DRVA. rt 25-23-
301 13779
STANOVANJA ODDAMO
Kranj center - oddamo 3 ss, delno opremljeno, 86 m2/VII, 90 000 SIT/mes, predplačilo, varščina. DOM NEPREMIČNINE rt 202-33-00, 041 /333-222_13583
Oddam opremljeno 2 sobno STANOVANJE na Cankarjevi v Tržiču, veljivo 1.novembra. rt 596-17-94_13667
Oddam STANOVANJE v najem (65m2). rt 361-47-35 13678
STAŽIŠČE, pritličje hiše 120 m2, opremljeno, najemnina 69.000 SIT, 6 mesecev predplačila, oddam, rt 23-15-600, 040/200-662 , 041/774-101 Pianova nepremičnine 13707
ŠORLIJEVO NASELJE - 1 sobno, 39 m2,
I. nad. nizkega bloka, lepo vzdrževano in opremljeno, oddamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114
RADOVLJICA - gars., 24 m2, I.nad., opremljena, oddamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114
PREDDVOR, alpski blok, 3-sobno, opremljeno, konfortno stanovanje z balkonom v
II. nadstropju, na voljo po 20.10.02. Cena in ostali pogoji ugodni! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323
ODDAMO: RADOVUIVA- DVOSOBNO in etažo hiše, Planina 3: ENOSOBNO. FRAST 04/234 40 80, 041/ 734 198
RADOVLJICA, v meščanski hiši oddamo lepo, v celoti opremljeno 2ss, z balkonom, možno tudi 3 ss, mesečna najemnina 80.000,00 SIT + stroški. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387, 041 386 930
ŠKOFJA LOKA - okolica, v stanovanjski hiši oddamo večje, neopremljeno, 2ss, 75 m2. Najemnina je 57.500,00 SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387, 041 386 930_
Kranj, Planina - 1 SS 50 m2 z delno opremo, 2 SS + K 80 m2 brez opreme, 4 SS 87 m2 z delno opremo, Preddvor - hišo v dveh etažah s parcelo 2.000 m2, K3 KERN
d. o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25
RADOVLJICA - ISOSPAN. oddam 3 sobno STANOVANJE, 3.mes.predplačilo, rt 041/735-832 13734
ODDAM lepo opremljeno 1 ss. Planina
III. komfortno in funkcionalno, 57000/mes.+varščina+stroški.
rt 031/688-806
STANOVANJA KUPIMO
STANOVANJA KUPIMO: KRANJ, ŠK. LOKA, RADOVLJICA kupimo več manjših stanovanj za znane kupce. KRANJ Planina III kupimo 3 ss v nizkem bloku ali menjamo za 2 ss z doplačilom. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00,041/333-222 10121
KRANJ, Planina III ali Šorlijevo naselje, 2,5 -sobno ali 3- sobno stanovanje, nizek blok, za znanega kupca!
KRANJ, Planina III, nizki bloki, za znano stranko nujno kupimo GARSONJERO! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323
KRANJ, kupimo večjo garsonjero ali enosobno stanovanje do 10 mio SIT. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - PLANINA III nujno kupimo enosobno stanovanje s kabinetom. Zaželjen nizek blok. Plačilo v enem mesecu. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - OŽJA OKOLICA kupimo novejšo dvodružinsko hišo z velikim vrtom, za znano stranko Cena do 55 mio SIT. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
Kranj z okolico: kupimo ENOSOBNO STANOVANJE , takoj. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 734 198
Kranj-v nizkem bloku kupimo DVOSOBNO ali TRISOBNO STANOVANJE. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 734 198
ZLATO POLJE, VODOVODNI STOLP: kupi-mo ŠTIRISOBNO STANOVANJE. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 734 198
KRANJ, BLED, RADOVLJICA, TRŽIČ, ŠKOFJA LOKA, kupimo stanovanja različnih velikosti, plačilo takoj, (pomagamo pri nakupu druge nepremičnine). IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886
Ljudska univerza Škofja Loka Podlubnik la 4220 Škofja Loka tel. :04/506-l 3-00 fax: 04/512-08-88
U
Začeli smo z izvajanjem verificiranega 3-letnega srednješolskega poklicnega programa
BOLNIČAR -NEGOVALEC
Vpisni pogoj: zaključena osnovna šola; možna je tudi prekvalifikacija.
LJUDSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA
Vpis je še možen - pokličite nas po telefonu: 506 13 70.
ŠKOFJA LOKA, Partizanska, takoj kupimo 1-sobno stanovanje za znano stranko. Plačilo takoj. REAL KARANT, nepremičnine, Škofja Loka, tel: 04 512 74 74 ali 031 577 732
V ŠKOFJI LOKI kupimo ali najamemo več stanovanj različnih kvadratur in cenovnih razredov. REAL KARANT, nepremičnine, Škofja Loka, tel: 04 512 74 74 ali 031 577 732
STAN. OPREMA
Prodam francosko, skoraj novo POSTELJO 160 x 200. rt 031/304-147
Prodam rabljeno KUHINJO, predelne stene in drugo, rt 040/322-351 13674
Ugodno prodam kotno sedežno GARNITURO, rt 235-35-30 13693
SPORT
Prodam SMUČI, VEZI, PANCARJE, DRSALKE IN ROLERJE - malo rabljeno, rt 041/352-362 13739
STORITVE
SENČILA ASTERIKS, ' Rozman Peter,s.p.,Senično 7, Križe, rt 5955-170, 041/733-709, ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, KO-MARNIKI, ROLOJI, MARKIZE, PVC KAR-NISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije, izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava v najkrajšem času. 5% popust! _4228
STOJNI OMETI - notranjih sten in stropov -hitro in po ugodni ceni. rt 041/642-097, 01/832-71-90, Urmar.d.o.o., Zakal 15, Stahovica__|2298
Asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polganje robnikov in pralnih plošč, izdelava betonskih in kamnitih škarp, izkopi, nasipi ter odvoz materiala na deponijo, rt 01/839-46-14, 041/680-751 ADROVIČ & CO d.o.o., Jelovška 10, Kamnik___<2898
NAČRTOVANJE, ZASADITVE IN VZDRŽEVANJE VRTOV, GROBOV IN OSTALIH ZELENIH POVRŠIN, SVETOVANJE. rt 231-27-22, 031/729-003, Larix, Anjuta Lazič, s.p., Matajčeva ul. 1, Kranj 13179
Izdelava podstrešnih stanovanj in polaganje vseh vrst lesenih oblog. Planinšek.s.p., Hotemaže 21, Preddvor, rt 25-31-673, 040/645-855_13329
PREVZAMEMO VSA ZIDARSKA DELA OD TEMELJEV DO STREHE, TUDI KANALIZACIJE, FASADE, TLAKOVANJE DVORIŠČ, ŠKARPE. DELAMO HITRO IN POCENI, rt 041/593-492, BYTYQ OČE IN SIN d.n.o., CEGELNICA 48 B, NAKLO_13349
Izvajamo vsa GRADBENA DELA od temeljev so strehe, notranje omete, adaptacije, omete fasad, predelne stene, urejanje in tlakovanje, rt 041/561-838, Bytyqi Bene in ostali, Struževo 3 a, Kranj 13382
STANOVANJA PRODAMO
KRANJ Valjavčeva ul. obnovljeno 3 ss, 73,80 m2/lll, CK plin, 18 mio SIT, KRANJ Planina I 3 ss, 77,70 m2/VIII, 16 mio SIT, TRŽIČ Bistrica 3 ss+del vrta, 83,71 m2/l, klasično ogrevanje, 11 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE 202-33-00, 041/333-222 12990
LESCE: 2,5ssv2. nadstropju prodamo, 70 m2, mirna lokacija, balkon, klet, CK (plin), vsi priključki, domofon, vseljivo konec oktobra. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 15, www.alpdom.si_
BOHINJ - STARA FUŽINA: 27,19 m2, 1ss prodamo, 2. nadstropje, mirna lokacija, vsi priključki, ohranjeno, ugodno. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si__
TRŽIČ - Ravne, prodamo 3ss, 75 m2-, v pritličju, cena je 12 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 386 930, 031 635 387 __
TRŽIČ - Deteljica, prodamo 2ss , 60 m2, v 4. nad., popolnoma opremljeno, nadstan-dardno, vredno ogleda, cena je 14.8 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 031 635 387
ŠKOFJA LOKA, v mestnem jedru prodamo 3ss v mansardi, 80 m2, popolnoma obnovljeno, cena je 15.2 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886
PLANINA III., prodamo 3 ss, mansardno, 83 m2, zelo lepo, vzdrževano, cena po dogovoru. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
PLANINA L, prodamo 2ss z atrijem, 62,3 m2, cena je 14,7 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930_
Kranj-Planina I.: Garsonjera 28m2,VII nad, vsi priključki,balkon Medvode: Prodamo zelo lepo garsonjero, renovirano, 21m2,IV.nad, kuhinjska niša ločena, takoj vseljiva. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23 66 670, 041 /755-296,040/204-661_
Lesce: Prodamo zelo lepo garsonjero 21 m2, kuhinjska niša ločena, II.nad,balkon, vsi priključki, takoj vseljiva, cena zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120 , 041/755-296,040/204-661_
Tržič: 1SS+kabinet, 45m2, I.nad, +garaža, cena zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661
KRANJ- Savska Loka: manjše 2SS, 46m2, I.nad,vsi priključki,popolnoma obriovljeno+garaža+vrt.vredno ogleda. mITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661_
Na celotnem območju Gorenjske odkupujemo stanovanja različnih velikosti za znane kupce. Plačila takoj ali v zelo kratkem času. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041 /755-296,040/204-661_
ŠKOFJA LOKA, Partizanska, prodamo lepo,'2-sobno stanovanje, 60,51 m2, vsi priključki, balkon, obnovljena kopalnica, 3. nadstropje, dvigalo, vseljivo maja 2003. REAL KARANT, nepremičnine, Škofja Loka, tel: 04 512 74 74 ali 031 577 732_
ŠKOFJA LOKA, Frankovo, prodamo 2-sob-no stanovanje s kabinetom 69,70 m2, vsi priključki, balkon, lep razgled, vseljivo po izplačilu REAL KARANT, nepremičnine, Škofja LokaJel1045J£74J^
KRANJ ' 1 G 28,00 m2 v 2.nad. v mestu, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_
KRANJ - 2 SS + K 63 m2 v 4.nad., CK ni, 2 SS 54,6 m2 v 4. nad. pri nebotičniku, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ - 1 G v pritličju, 1 'G 29,8 m2 v 5 nad 1 G 29,6 m2 v 3.nad., K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66,
KRANJ - 2 SS 59 m2 v 6. nad., 2 SS 62 m2 v 7. nad.; 2 SS 62,5 m2 v 6.nad.; 2 SS 68 m2 v 2.nad./3.nad., 2 SS + K 76 m2 v 1 nad (takoj prazno); K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_
KRANJ - 2 SS + K 69,5 m2 v 5.nad., K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ - 2 SS 59,10 v 5. nad., 3 SS + K 76 m2 v l.nad., K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_
KRANJ - 2 SS + 2 K 91 m2 v 6.nad.; 2 SS + 2 K 95,4 m2 v 2.nad., K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
RADOVLJICA: 36,57 m2, 1ss v visokem pritličju prodamo, manjši blok (8 enot), balkon, shramba, mirna okolica, CK, vseljivo takoj. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si
LESCE: 47 m2, novo 1ss v 2. nadstropju, bivalni prostor s kuhinjo, ločena spalnica, loža, klet, vsi priključki, ugodno, pohitite! ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 15, www.alpdom.si
RADOVLJICA: 61,47 m2, 3ss v 4. nadstropju prodamo, CK, zastekljen balkon, pogled na Jelovico, ohranjeno, funkcionalna razporeditev prostorov, vsi priključki, vseljivo novembra. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si
LESCE: 50 m2, 1ss v pritličju prodamo, lega V-Z, prostoren bivalni prostor, izhod na teraso, notranje dvorišče z zelenico, kletna shramba, vsi priključki, vredno ogleda! ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 15, www.alpdom.si
SP. GORJE: 49 m2, svetlo 2ss v mansardi prodamo, ohranjeno, etažna CK (olje), drvarnica, lasten parkirni prostor. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si
ZA RESNIČNOST IN VERODOSTOJNOST OBJAVLJENIH OGLASOV IN SPOROČIL ODGOVARJA IZKLJUČNO NAROČNIK LE- TEH!
Torek, 15. oktobra 2002
ZANIMIVOSTI, MALI OGLASI / andrej.zalar@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 30. STRAN
GLASBENIK MESECA OKTOBRA 2002
Pripravlja Andrej žalar
Ansambel Ajda
Ansambel Ajda je po sestavi mlad ansambel. Vendar pa so v njem glasbeniki, ki imajo že kar nekaj izkušenj na področju narod-nozabavne in tudi zabavne glasbe. Tudi zaradi tega je ansambel prijetna osvežitev na narodnozabavni sceni, saj je Ajda gorenjski ansambel s kvintetovsko zasedbo. Slednje pa so zadnje čase vse redkejše.
Ansambel Ajda bomo podrobneje predstavili v prihodnjih številkah v rubriki Glasbeniki meseca. Tokrat naštejmo sestavo ansambla le z imeni. Ansambel sestavljajo torej Slavko, Milan, Franci, Rok,
Valentin, Andrej, Brane in Nena. V takšni sestavi oziroma s takšnim napovednim nastopom je Ajda bila gost tudi na nedavnem Mihaelovem sejmu v Mengšu, ko smo pripravljali program v Gorenjskem glasu.
Ansambel Ajda vodi Andrej Ple-šec. Nastopi ansambla so morda malo manj poznani doma, bil pa je ansambel z nastopi uspešen v tujini. Se posebej odmevna je bila predstavitev ansambla na festivalu folklore in narodnozabavne glasbe v Heppenheimu julija letos. Sicer pa bomo, kot rečeno, ansambel predstavili v prihodnjih številkah.
GLASBENIK MESECA - OKTOBER 2002
Kdaj ste prvič slišali za ansambel Ajda?
Ime in priimek.....................................................
Naslov................................................................
Pošta.................................................................
Kupon, nalepljen na dopisnico, pošljite na: GORENJSKI GLAS, p.p. 124, 4001 Kranj
-S-C-
VAŠA PESEM: PREDLOG TEGA TEDNA Popevke: t. Vzemi vse ■ Mili 2. Panika -Power dancers & Game over 3 Ljubljene oči - Saša Lendero	Zmagovalni pesmi prejšnjega tedna: 1. Nisva dober par - Anika Horvat 2 Ne joči - Fantje iz Graške gore Ime in priimek....................	Rado Ognjišče, Štula 23, p.p. 4863.1210 Ljubljana Šentvid Glasujete lahko ludi na internet naslovu: http:/radio.ogn|isce.si
NZ-riži: 1. V hiši domači ■ ans. Marjana Drofenika 2. Ob praznikih - Rokovnjači 3. Beli dom ■ ans. Frančič		
	Naslov .....................	
	Pošta .........................	
		
Največje, najdaljše, najlepše buče
Pr1 Kvas in Ciprn v Spodnjem Zalogu je bila v nedeljo 17. bučarijada Cerklje 2002.
Zalog pri Cerkljah - Letošnja 17. bučarijada Cerklje 2002, ki sta jo v Spodnjem Zalogu Pr' Kvas in Pr' Ciprn organizirala v nedeljo s prizadevanji Cirila Zu-pina in Vere Prelovšek Turistično društvo Cerklje in Medgeneracij-ska skupina Klasje iz Komende, je bila tudi tokrat uvod v prireditev, ki bo čez slabih štirinajst dni v Cerkljah. Takrat, v soboto, 26. oktobra, se bodo namreč v novi športni dvorani v Cerkljah že šti-rinajstič zapored zbrali kmetovalci oziroma pridelovalci (tokrat prireditelji napovedujejo, da bodo resnično iz vse Slovenije) na prireditvi Naj slovenski kmečki pridelki za leto 2002.
Sicer poznana bučarijada, ki je bila doslej vsako leto štirinajst dni pred prireditvijo Naj pridelki pred zadružnim domom v Cerkljah, je bila tokrat s preselitvijo na domače, kmečko dvorišče v Zalogu, zanimiva popestritev sicer ustaljenega srečanja pridelovalcev okroglih, okrasnih in
RADIO OGNJIŠČE
Juro Sesek,
2001/Z002
linniiifi
najboljšega
tako imenovanih dolgih buč. Prvič se je Turističnemu društvu pridružila pri organizaciji tudi skupina Klasje iz Komende, ki je ena od 27 skupin iz kamniško-domžalskega območja. Kar lepo število pridelovalcev in radovednežev se je zbralo. Nazadnje pa so izbrali tri najdaljše, največje in najlepše buče.
Med pridelovalci najdaljših buč so bili: Ivan Cimerman, Dežmanova 7, Kokrica pri Kranju z 215 cm dolgo bučo, drugi je bil Stane Oblak, Dru-
Najdaljšo bučo je imel Ivan Cimerman s Kokrice.
lovka 45 F, Kranj s 195 cm dolgo bučo, tretji pa Ciril Zupin iz Grada pri Cerkljah s 194 cm dolgo bučo.
Največje buče, ki so jih pripeljali v Zalog, so tokrat pridelali: Peter Marinko, Vnanje Gorice 80, njegova buča je ob dvakratnem obsegu imela 470 centimetrov; drugo največjo je pridelala Rada Mihevc, Lesno Brdo 25, Vrhnika z dvojnim obsegom 427 centimetrov; tretjo največjo bučo pa je pripeljala Rezka Zupančič s Trzinske ceste 27 v Loki pri Mengšu. Dvojni obseg njene buče je bil 390 centimetrov.
Obiskovalci pa so med več kot dvajsetimi bučami različnih oblik in vrst prisodili prvo mesto za najlepšo bučo Mihu Škra-barju iz Zaloga. Drugo mesto je osvojil Jože Sluga iz Grada pri
Cerkljah, tretje mesto pa Teja Marinčič iz Domžal.
V Zalogu so torej v nedeljo ob ne najbolj lepem jesenskem vremenu, le streljaj od letošnjega 14. kmetijskega sejma v Komendi, izbrali najdaljše, največje in najlepše buče iz letošnje letine. Nagrade pa bodo pridelovalci dobili v soboto, 26. oktobra, na prireditvi Naj slovenski kmečki pri-
Tretjo najlepšo bučo je prinesla Teja Marinčič iz Domžal.
delki za leto 2002 v novi športni dvorani v Cerkljah, kjer bo med pokrovitelji tudi letos Gorenjski glas. Andrej Žalar
www.gorenjskaonline.com
Priznanja najlepšim v Medvodah
Sora pri Medvodah - Odbor za turizem in gostinstvo in občina Medvode bosta tudi letos na srečanju v Hiši kulinarike Jezeršek v Sori pri Medvodah podelila priznanja udeležencem tekmovanja, ki so letos dosegli najboljše rezultate v tekmovanju Moja dežela lepa in gostoljubna. Posebna komisija je pregledala vse kraje v občini in se opredelila za letošnje dobitnike priznanj. Srečanje bo v četrtek, 17. oktobra, ob 17. uri. Podelili pa bodo priznanja za najlepše urejene kraje, turistično ponudbo in za izvirno turistično predstavitev kraja oziroma občine. V kulturnem programu bo tokrat nastopil kvartet Lipa iz Sore pri Medvodah. A.Z.
NEPREMIČNINE REAL ESTATE
SVET NEPREMIČNINE d.o.o.,, Lj ubij AN a ENO i a Kranj
Nasorjiva ulicA 12, Knanj
Til.: 04/26FIOOO Fax.: 04/202^6459
1 m a il:  \n\oOl S vi i'ki .si
k-1 f p ://www. s vt i' ■(. si
GARSONJERE IN ENOSOBNA STANOVANJA
PLANINA II; 50 m2, enosobno, 5. nadstropje, JV lega, balkon, kuhinja na L, vseljivo, cena 11,4 mio SIT. PS00900MA
KRANJ - Planina I; 34 m2, adaptirana garsonjera, pritličje, opremljena, balkon, V lega. Cena po dogovoru. PS00891JN
DVOSOBNA STANOVANJA
PLANINA II; 82 m2, 2,5 - sobno, 2. nadstropje, dva balkona, lega V-Z, cena 17 mio SIT. PS00842MA.
PLANINA; 71 m2, dvoinpolsobno, ohranjeno, balkon, 2. nadstropje, vseljivo, cena 14,9 mio SIT. PS00899MA.
TRŽIČ - Deteljica; 61 m2, dvosobno, popolnoma obnovljeno, delno opremljeno, 1. nadstropje, nizek blok, cena 17,2 mio SIT. PS0O820MA.
KRANJ - Planina; 55 m2, 2,5-sobno, dobra prostorska razporeditev, južna stran, balkon Cena 13,5 mio SIT PS00834JN
KRANJ, 52 m2, dvosobno, 2. nadstropje, CK na olje Cena 9,6 mio SIT. PS00882JN
KRANJ - Vodovodni stolp; 52 m2, dvosobno, pritličje, adaptirano, dobra prostorska razporeditev. CK-plin. Cena po dogovoru. PS00837JN
TRI IN VEČSOBNA STANOVANJA
KRANJ - Stražišče; 121 m 2, oddamo na novo izdelano in v celoti opremljeno trisobno stanovanje v mansardi večstanovanjske hiše Stanovanje ima lasten vhod po zunanjih stopnicah. Priključki so vsi Vseljivo je takoj. Najemnina 70 000,00 SIT OS0O892MA
NAKLO; 67,25 m2, kvalitetno obnovljeno, trisobno ♦ bivalna kuhinja, p/1, CK. pnmemo za invalide, možna menjava za manjše stanovanje Cena zelo ugodna 13 mio SIT. PS00715MA
VODOVODNI STOLP; 74 m2, trisobno, nadstropje 3/4, adaptirano, CK-plin Cena 18,8 mio SIT. PS00782JN
KRANJ - Planina II; 89 m2, trisobno, 7 nadstropje, dva balkona, lep razgled, dober razpored. Cena 17,5 mio SIT. PS00896JN
KRANJ - Stražišče; 97 m2, pritličje hiše, trisobno, adaptirano v celoti, CK na olje, izhod na zelenico, odlična lokacija. PH00905JN
KRANJ - Orehek, 180 m2, nova, sodobno grajena, sončna, 440 m2 parcele, takoj vseljiva, cena 47 mio SIT. PH00702MA.
KRANJ - Mlaka; 423 m2, hiša v IV. gradbeni fazi, komfortna, luksuzna gradnja, 1020 m2 parcele, idilična, sončna lega, cena po dogovoru. PH00658MA
KRANJ - Primskovo; 230 m2, poslovno-stanovanjska hiša, parcela 1150 m2, delavnica 20 x 8 m2, lokacija ob glavni cesti, CENA 80 mb Srr. PH00903MA.
ZG. BITNJE; 176 m2, dvostanovanjska, obnovljena, 550 m2 parcele, tri garaže, primerno tudi za manjšo obrt, cena 30,9 mio SIT. PH00589MA.
PREDDVOR - Bašelj; 180 m2, 26 let, vi-sokopntlična, vikend lokacija, razgled, sončna parcela 545 m2, cena 28,4 mio SIT. PH00873MA.
CERKLJE - okolica; 210 m2, nova, sodobna, kvalitetna gradnja, parcela 654 m2, sončna terasa, mirna lega, cena 45,8 mio SIT. PH00902MA.
BLED - Kontno; 326 m2, dvostanovanjska. 10 let stara, čudovito urejena zunanjost in notranjost, velika terasa z razgledom, 877 m2 parcele, cena 79 mio SIT PH00872MA
ŠKOFJA LOKA - okolica; 170 m2. enodružinska, pnmerna za 4-člansko družino, parcela 522 m2, lepa lokacija, lahko takoj vseljiva Cena 37,7 mio SIT PH00746JN
GORENJA VAS - Reteče; 100 m2, enodružinska, podkletena. pritlična montažna hiša, na cca 1000 m2 veliki parceli. Ravna, sončna lega. Cena 42 mio SIT PH00863TJ.
LJUBNO; 130 m2, starejša, delno adaptirana, enodružinska, na parceli 540 m2, nova streha in CK, sončna lega, lep razgled. Cena 16 mio SIT. PH00859JN
POČITNIŠKI OBJEKTI
KRVAVEC - Kriška planina; 31 m2, apartma v depandansi, praktično na smučišču, neko pritličje, ogrevan z el ali kaminom, lasten parkirni prostor, cena 7,1 mb SIT. PV00822MA.
KRVAVEC - Ambrož; 93 m2, zidan vikend z garažo, sončna parcela 713 m2, končna, mirna lega, cena 20 mio SIT PVO0858MA
ZAZIDLJIVE PARCELE
LJUBNO - Praproše; 2984 m2, stavbno zemljišče, mirna lokacija v vasi. Cena 11 mio SfT. PZ00674JN
POSLOVNI PROSTORI
KRANJ - Kokrica, 1113 m2, zazidano stavbno zemljišče v obrtni coni, z objektom. Cena 26 mio SIT. PP00895TJ.
ZAPUŽE; 63 m2, novejše 2ss prodamo, 1. nadstropje, zelo ohranjeno, svetlo, vsi priključki, velik balkon, mirna lokacija, vseljivo takoj, možen nakup garaže ALPDOM, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si
RADOVLJICA: 72,84 m2, 3ss v 4. nadstropju, balkon z razgledi na Jelovico in Karavanke, klet, CK, vsi priključki, ugodno, prazno novembra. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 15, www.alp-dom.si
LESCE: 80 m2, 2ss + kabinet prodamo, mansarda (3.nadstropje), steklena veranda -zimski vrt, vsi priključki, klet, loža, lepi razgledi, veliko svetlobe, ogrevanje po porabi, ugodna cena. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 15, www.alpdom.si
KRANJ, mesto - gars., 28,30 m2, mans., opremljena, novejša, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114
LESCE - gars., 28,42 m2, IV.nad., opremljena, balkon, prazna, nadstrešek za avto, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114
ŠKOFJA LOKA. Podlubnik - gars., 17,38 m2, XIII.nad., prazna, prodamo, Mike &Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114
PLANINA I - gars., 27,40 m2. I.nad., balkon, prazna, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114
PLANINA I - 1 sobno. 44,30 m2, II.nad , delno opremljeno, prodamo. Mike & Co. d.o.o.. 20-26-172, 031 605-114
KRANJ, center - mešč. 1 sobno, 48,20 m2, II.nad., prenovljeno, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114
LESCE - 1 sobno, 31,90 m2, mans., balkon, delno opremljeno, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114
PLANINA I-2.5 sobno, 54,80 m2, IX.nad , prodamo, Mike & Co. d.o.o.. 20-26-172, 031 605-114
PLANINA I - 2 sobno, 59,10 m2, V.nad., vzdrževano v urejenem bloku, piodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605 114
PLANINA I - 2 sobno, atrijsko, 62.30 m2, pritličje, prazno, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114
ZLATO POLJE zg. - 2*2 sobno, 70,66 m2, mans., odprt kamin, prenovljeno, prodamo, Mike & Co d.o.o , 20-26-172. 031 605-114
ŠKOFJA LOKA, mesto - 1 +2 sobno mans stan. v dveh nivojih v pred 14 leti v celoti prenovljeni meščanski hiši, 79,60 m2, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114_
PLANINA III-2*2 sobno, 81.24 m2, II nad nizkega bloka, prazno, prodamo. Mike & Co
d.o.o., 20-26-172, 031 605-114
ŠKOFJA LOKA-Podlubnik, dvosobno, 60,16m2, opremljeno, 3 nadstropje. BLOK 5 nepremičnine, 04 512 51 22, 041 428
958.
ŠKOFJA LOKA-Mesto,dvosobno, 69 m2, mansardno. BLOK 5 nepremičnine, 04 512 51 22, 041 428 958.
ŠKOFJA LOKA-Mesto,trosobno 72 m2, četrta gradbena faza, etažno plinsko ogrevanje. BLOK 5 nepremičnine, 04 512 51 22, 041 428 958.
KRANJ 5 km, prodam 3 ss, 90 m2 v stan. hiši, mansarda ♦ vrt,lepo in svetlo stan, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
Šk. Loka, prodam 1 ss, Partizanska, 38 m2, 11 n., prenovljeno, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
Kranj center bližina, prodam nedokončano mansardo z gradb. dov., 95 m2, lastništvo urejeno, ugodno, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
STRAŽIŠČE pri Kranju, novo adaptirano enosobno stanovanje ca 35 m2, terasa, pritličje več stanovanjske hiše, vseljivo takojICena 8,5 MIO. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/347 323
KRANJ, Planina III, 2 sobno 63 m2, sončno, takoj vseljivo, cena ca 15 MIO Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323
KRANJ, Planina III, 1 sobno 43 m2, ll.nad-str., takoj vseljivo, cena ca 12,6 MIO Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323
KRANJ, bližina ZD, 2 sobno 55 m2, ll.nad-str, nizek blok, CK plin, adaptirano, cena ca 14,6 MIO. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel :041/ 347 323
Škofja Loka, Podlubnik, 3 sobno. 75 m2, XII nad., cena dogovor1 Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel : 041/ 347 323
V ŠENČURJU prodamo več NOVIH stanovanjskih enot v večstanovanjskem objektu! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel : 041/ 347 323
KRANJ - ĆIRČE, v 6-stanovanjski hiši prodamo popolnoma obnovljena stanovanja različnih kvadratur, z vsemi priključki, lastnim parkirnim prostorom, vseljivo oktobra 2002
Na voljo je še trisobno stanovanje, 89,70 m2, v I. etaži. Pri nakupu obnovljenih stanovanj ni provizije Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - MLAKA - v novem poslovnos-tanovanjskem objektu je na voljo še onosob-no stanovanje z garderobo, 64,60 m2, v pritličju. Stanovanjo je vsel|ivo takoj in opremljeno z vsemi priključki Agont Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ-CENTER v popolnoma obnovljeni staromeščanski hiši je ostalo prosto samo še enosobno stanovanje, 55,60 m2 v mansardi, prevzem možen takoj, UGODNO PRODAMO. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360_
KRANJ, CENTER - TOMŠIČEVA ULICA, v prenovljeni večstanovanjski hiši, prodamo prenovljeno garsonjero 30,20 m2, v mansardi, z balkonom, kompletno opremljeno, vseljivo novembra 2002. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ, CENTER - GLAVNI TRG, v straomeščanski hiši prodamo prenovljeno enosobno stanovanje 39,58 m2, 1.nadstropje, vseljivo po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - PLANINA I, prodamo enosobno stanovanje 33,40 m2, visoko pritličje, balkon, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - CENTER, prodamo enosobno stanovanje, predelano v enosobno stanovanje s kabinetom, 50,59 m2, 2. nadstropje, brez balkona, vsi priključki, vseljivo takoj. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - PLANINA I, prodamo lepo dvosobno stanovanje 62,30 m2, pritličje, balkon + atrij, vsi priključki vseljivo takoj, cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360_
KRANJ - PLANINA III. prodamo dvosobno stanovanje, 62,50 m2, 6.nadstropje, balkon, opremljena kuhinja brez bele tehnike, vsi priključki, vseljivo po dogovoru Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - VODOVODNI STOLP, prodamo dvosobno stanovanje 52m2, visoko pritličje, brez balkona, komplet opremljeno, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. Agent Kranj, tel 04-23-80-430, 04-23-65-360
HRASTJE, prodamo dvosobno stanovanje 60,80 m2, 1 nadstropje, balkon, CK - olje, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel 04-23-80-430, 04-23-65-360_
KRANJ - STRAŽIŠČE, prodamo kompletno adaptirano trisobno stanovanje, v mansardi vočstanovanjske hiše, cca. 75 m2 stanovanjske površine, lastniško parkirišče v izmeri 20 m2, prevzem možen po končani adaptaciji, cena 15 mio SIT Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
GORICE, v tristanovanjski hiši prodamo komfortno urejeno štirisobno stanovanje 130 m2, staro 11 let, visoko pritličje, dva večja balkona, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. Agent Kranj, tel 04-23-80-430, 04-23-65-360
ŠKOFJA LOKA, prodamo dvoinpolsobno mansardno stanovanjo v dveh etažah, 79,55 m2, brez balkona, CK - kombinirana (eloktn-ka ali trda goriva), vseljivo po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - PLANINA II, prodamo zelo lepo dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma 97,10 m2, 7. nadstropje, 2x balkon, komplet opremljena kuhinja stara cca eno leto, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
PLANINA 2: prodamo 3ss, 89 m2, 17,5 mio FRAST nepremičnine 04/ 234 40 80 041/734 198
PLANINA 2: prodamo 2ss+kabinet, 82 m2, cena 17,5 mio FRAST nepremičnine 04/ 234 40 80 041/734 198
PLANINA 3: prodamo 2ss, 63 m2, takoj vseljivo, 15 mio FRAST, nepremičnine 04/ 23 44 080 041/626 581
ZLATO POLJE: prodamo 2ss, 54m2,
2. nad., 14,7 mio FRAST nepremičnine 04/ 234 40 80  041/ 84 86 51
KRANJ- prodamo pol hiše s pripadajočim zemljiščem, cena 17 mio FRAST nepremičnine 04/ 23 44 080 041/734 198
KRANJ- prodamo 4ss, 84m2, potrebno adaptacije, cena 10,8mio FRAST nepremičnine 04/ 23 44 080 041/626 581
KRANJSKA GORA - Čičare, prodamo 1ss, 44 m2, popolnoma opremljeno. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886
KRANJ - Šorlijeva, prodamo 1ss, 39,5 m2,
3. nad , cena je 11,7 mio SIT. IDA nepremičnine. 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
KRANJ - PLANINA II. prodamo 2 ss, 68,40 m2, v 6. nad., vzdrževano, takoj vseljivo, možna predelava v 2,5 ss, cena je 14,8 mio SIT, v račun vzamemo manjše stanovanje IDA nepremičnino, 04 2361 880, 031 636 387, 041 386 930_
KRANJ - NAKLO prodamo novo 3 ss, 67 m2, v pritličju stanovanjske hiše, cena je 12,5 mio SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
PLANINA I - prodamo 2 ss, 56,8 m2, v II. nad., vsi priključki, lepo. vzdrževano, vredno o<jI<mI,i. cena \c \A mio 'iti IDA nopiiimic nine, 04/ 2361 880, 031 635 387
KRANJ - PLANINA I , prodamo garsonjero 30 m2, v 7. nad, cena je 8.3 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
TRŽIČ - Deteljica prodamo zelo lepo 3 ss, 80 m2, 3. nad., vsi priključki, cena 14,8 mio SIT. IDA nopremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930_
GOLNIK- prodamo 3ss stanovanje, 82 m2, v 3. nad , zelo lopo, cena po dogovoru, (v račun vzamomo enosobno stanovanje v sev-ornem dolu Kranja) IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 386 930, 031 635 387
KRANJ - Zlato polje: masardno, obnovljeno, 2 ss ♦ 2 K, 73 m2, etažna CK olje, 174 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE rt
202-33-00, 041 /333-222 i i-.mi
Prodam opremljeno GARSONJERO 29,5 m2, CK, v Lescah. tt 041/681-510 13691
Prodam starejše, sončno, trosobno STANOVANJE - Škofja Loka. tt 232-44-32
Kranj, Planina I. 60,70 m2, II.nad. nizkega bloka, vsi priključki, balkon, takoj vseljivo prodam, tt 041/469-760 13703
PLANINA I, enosobno stanovanje, 3 nad./4, balkon, priključki, cena 10,6 mio SIT, prodam, tt 23-15-600, 040/200-662, 041/774-101 Pianova nepremičnine 13704
LESCE - garsonjera (28,4 m2), 4. nads., balkon, priljučki, prazna, nadstrešek za avto, ugodno prodam. tt 23-15-600, 040/20066 2 , 041/774-101, Pianova nepremičnine 13705
PLANINA I. dvosobno + dva kabineta, Lnads., balkona, priključki, cena 18 mio SIT, prodam. tt 23-15-600, 040/200-662, 041/774-101, Pianova nepremičnine 13706
Prodam 2 sobno STANOVANJE 46 m2, II. nadst., Zlato polje, cena po dogovorz. tt 20-21-834_ ,37,2
Na Planini prodam GARSONJERO, vel.27 m2, z velikim zasteklenim balkonom. tt 031/53-62-35_,3736
Koroška c. Kranj prodam NOVA STANOVANJA, različnih velikosti. "S 041/647-257_ ,3753
VOZILA DELI
VLEČNE KLJUKE, PRIKOLICE. MONTAŽA in VPIS. Drole Boris s.p., Zg. Bitnje 312, Žabnica g 041/896-134 ,2122
CIROEN avtoodpad, rabljeni in novi rezervni deli, odkup avtomobilov, tt 50-50-500
13365
Prodam ZIMSKE GUME pneumant komplet 175/70x13, dobro ohranjene, tt 040/24-22-37 13r7,
VOZILO KUPIM
KARAMBOURANO VOZILO ali VOZILO z okvaro motorja od I. 92 dalje, kupimo. Najboljše možno plačilo, uredimo predpis in prevoz, tt 031/343-965 12433
KARAMBOURANO VOZILO ODKUPIM. Plačam takoj, uredim prepis in odvoz, tt 031/770-833 12721
VOZILA
VIKENDI
Vikend blizu Podčetrtka in Čateža, opremljen z vso infrastrukturo, ta mesec 10 % ceneje, tt 041 /466-678 po 15 uri 13715
PŠEVO pod Joštom, posestvo ca 8500 m2, z enostanovanjsko hišo, na sončni in idilični lokacijilCena DOGOVOR. Nepremičninska      družba LOMAN,
d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323.
ODKUP RABLJENIH VOZIL od I. 1992, plačilo v gotovini, uredimo prenos lastništva. ADRIA AVTO,d.o.o., Partizanska c. 1, Škofja Loka (bivša vojašnica), tt 5134-148, 041/632-577 9005
ASTRA 1.8 GT, I. 93, reg. do 1/03, ABS, servo, radio, elek. paket, sončna streha, kljuka, servisna knjiga, 160.000 km. tt 031 /369-707 12974
RENAULT CLIO 1.2 RN, 5 V, 1. lastnik, SK, rdeč, kot nov, garažiran, nikoli poškodovan, prva barva v celoti, ugodno! Cena 750 000 SIT. GSM tt 041/608-666
13470
RENAULT SCENIC 1.9 TDi, 100 KM, 1.99, 83 000 km, zlat, vsa oprema, klima, ABS, cena 2.499.000 SIT. GSM tt 041/608-
666 13472
ALFA 156 1,9 JTD SW, LETNIK 2002, M. MODRA, 9.500 km, VSA OPREMA, CENA: 4.990.000,00 KREDIT DO 5 LET. AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, KRANJ, TEL.: 04/20 19 308
FIAT STILO 1,2 ACTIVE, LETNIK 2002, 3V, METALIK SREBRN,11.000km, KLIMA, 6XAIR BAG, POT. RAČUNALNIK, SERVO VOLAN, ABS,... CENA: 2.690.000,00 UREDIMO KREDIT NA POLOŽNICE. AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30,TEL.:04/20 19 308
FIAT UNO 1.0 I.E., LETNIK 1997, RDEČE BARVE, 114.000 km, CENA: 550.000,00. AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, TEL: 04/20 19 308
FIAT STILO 1,8 DYNAMIC 3V, METLIK ČRN, KLIMA, ABS, SERVO, POT. RAČUNALNIK, 6XAIR BAG, ... CENA: 3.270.000,00. UREDIMO KREDIT NA POLOŽNICE. AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, KRANJ, TEL: 04/20 19 308
OBJAVA URADNIH UR IN DEŽURSTEV POGREBNIH SLUŽB
AKRIS, d.o.o., Nova vas 17, Radovljica tel.: 04/533-33-65, Šk. Loka; 04/5123-076 MOBITEL: 041/631-107
KOMUNALA KRANJ - DE Pogrebne storitve URADNE URE: od 6. do 14. ure, od ponedeljka do petka, Tel.: 04/28-11-391, dežurna služba neprekinjeno 24 ur, mob.: 041/638-561, fax: 28-11-392
NAVČEK, d.o.o., Pogrebne storitve
tel.: 04/253-15-90, MOB.: 041/628-940
JEKO - IN, Pogrebna služba
Blejska Dobrava
URADNE URE: od 7. do 15. ure
od ponedeljka - petka, tel.: 5874-2 22
Dežurna služba popoldan do 20. ure
tel.: 5874-222 ali neprekinjeno 24 ur.
POGREBNIK Dvorje
tel.: 25-214-24, 041/614-528, 041/624-685
POGREBNE STORITVE NOVAK
Anton Novak, s.p. Hraše 19, Lesce Dežurna služba: 04/53-33-412, 041/655-987 031/203-737
LOŠKA KOMUNALA, d.d., ŠKOFJA LOKA
Kidričeva c. 43/a, Škofja Loka
od ponedeljka do petka od 7. do 14. ure,
tel.: 50-23-500, 041/648-963
Dežurna služba od
14. do 7. ure zjutraj naslednjega dne
041 /648-963
041 /357-976
POGREBNE STORITVE HIPNOS D.O.O.
Barletova cesta, Preska - Medvode, tel/fax.: 01/3613-589 dežurni: 050/ 620-699
ZA OBJAVO OSMRTNICE ALI ZAHVALE V GORENJSKEM GLASU DOBITE OBRAZCE PRI VSEH DEŽURNIH SLUŽBAH.
ŽELITE PRODATI ALI KUPITI RABLJEN AVTO?
Oglasite se ali pokličite
TAL N
PE Zg. Bitnje 32, TEL.: 04/23 -16 -180, GSM: 031/664-466
Uredili vam bomo tudi prenos lastništva za vašega jeklenega konjička.
TUDI RABLJEN AVTO JE DOBER AVTO
FIAT DOBLO 1,9 JTD, LETNIK 2002, 9.000KM, SREBRNE BARVE, KLIMA, DVIŽNA ZADNJA VRATA, 2XDRSNA VRATA, POT. RAČUNALNIK, DCZ, ES. CENA: 2.990.000,00. UREDIMO KREDIT NA POLOŽNICE! AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, KRANJ, TEL.:04/20 19 308
BMW 318 IS coupe, črne barve, vsa oprema razen klime, kupljen v SLO, lepo ohranjen, cena 1.3 mio SIT. GSM tt 041/608-
666 13473
RENAULT CLIO 1.4 RT, 3 V, bele barve. 80 000 km, vsa oprema, zadnji spojler, izjemno ohranjen, vreden nakupa! Cena 890 000 SIT. GSM tt 041 /608-666 13474
FORD FIESTA 1.1 CLX, 5 V, 80 000 km (realnih), izjemno ohranjena, nikoli poškodovana, grafitne barve, ugodno prodam. GSM tt 041 /608-666 13475
RENAULT LAGUNA 1,9 DTI BREAK, 1.99. srebrna, 113 000 km, SK, avt. klima, usnje, vsa možna oprema, kot nova, nikoli poškodovana, ugodno! GSM 3041/608-
666 13477
SEAT IBIZA 1.6 i GLX, srebrna, 5 V, 1.96, 1. lastnik, 60 000 km (realnih), servo volan, servisna knjiga, prva barva v celoti, cena 1.1 mio SIT. GSM tt 041 /608-666 13478
RENAULT TWINGO 1,2 BASE, 1.97, črne barve, izjemno ohranjen, garažiran, prva lastnica, vreden nakupa, cena 970 000 SIT. GSM tt 041 /608-666 13479
RENAULT 4 1.91, 1. lastnik, rdeče barve, 80 000 km (realnih), nikoli poškodovana, cena 190 000 SIT. GSM tt 041/608-666
13480
Prodam OPEL VECTRA 1.6, 1.91, realni kilometri, cena po dogovoru, tt 031/325-
6J51 13679
GOLF III 1.4 CL, 1.95, prevoženih 90.000 km, cena 1.200.000 SIT. tt 531-86-74, 031/483-658 13687
CITROEN BX 1.6TZS, 1.91, odlično ohranjen, poceni prodam, tt 25-31-293, 031/870-565 13697
Karamboliran FORD FOKUS 1.6, 1.01, prodam, tt 041/597-169 13701
KANGOO 1.99, servisna, 45.000 km, nove zimske gume, kot nov, 1.590.000 SIT. tt 041/608-656 13714
SEAT ALHAMBRA 1.9 TDi, metalno modre barve, 2x klima, vebasto, el. paket, 4x air bag, lepo ohranjen, tt 041/44-44-10 13732
PASSAT 1.8 T HIGHLINE limuzina, 1.98, srebrne barve, lepo ohranjen, tt 041/44-
44-10 13733
Prodam ŠKODO FELICIO 1.3,1.98, metalno bordo barve, garažirana, lepo ohranjena, 66.000 km. tt 041 /845-792 13735
Prodam ROVER 214 SI, I. november 95, prevoženih 125.000 km, vsa oprema razen klima, tt 041/826-526 13756
POLO 1.4 COMFORTLINE, I. 2000, veliko opreme, kot nov, prodam, tt 041/787-050
ŠKODA OCTAVIA 1.6 GLXi, model 98, klima, vsa oprema, tt 041/398-574 13758
PASSAT KARAVAN CL. I. 91, ABS, servo, CZ, pomična streha, 480.000 SIT. tt 040/287-436 13770
Prodam HONDO CIVIC hb 1.4 i, I. 98, servisna knjiga pri lastnik tt 23-43-100
13776
Prodam RENAULT CLIO 2.0 RS Sport, 1.00, 55000 km, kompletna oprema, kot nov tt 23-43-100_13777
Prodam R 9, letnik 1988. tt 5141-260, popoldan 13778
ZAPOSLIM
Za direktno prodajo redno ali honorarno zaposlimo nekaj ZASTOPNIKOV. Za uvajanje in prevoz poskrbljeno. Pridružite se dobro organizirani skupini, ki ve kaj hoče. Jan-comm.d.o.o., Retnje 54, Križe, 041/617-132,041/513-664 11296
Za terensko prodajo vabimo k sodelovanju 5 zastopnikov iz okolice Kranja, tt 041/246-519, 031/596-083, Geox,d.o.o., C. Kokr. odreda 24, Križe_i27B9
Iščemo dekle za delo v strežbi, tt 255-18-88, Seljak.d.o.o., Šiška 12, Preddvor 13032
Redno zaposlimo ZASTOPNIKE za direktno prodajo tehničnih artikov. Zagotovljeno uvajanje v delo ter najboljši pogoji za zastopnike in stranke, tt 031/634-584, 041/793-367, Sinkopa,d.o.o., Žirovnica 87 13068
Nova revija, d.o.o., Dalmatinova 1, Ljubljana, zaposli več KOMUNIKATIVNIH OSEB z željo po razgibanem delu. Delo je primerno tudi za študente. Plačilo minimalno 100 000 SIT/mes. tt 041/710-667 13069
Ste ostali brez službe ali pa bi radi izboljšali gmotni položaj? Nudimo vam dinamično delo z možnostjo lepega zaslužka. Pokličite na tt 041/645-186 (ni prodaja). MKZ, Slovenkska c. 29, Ljubljana 13175
Delo nudimo resnim osebam za delo v strežbi v okrepčevalnici brez hrane. Za resno delo nudimo dobro plačilo. Javite se na tt 25-31:762, 041/843-846, AGT Hribar in ostali, d.n.o, Rovte 15, Podnart 13315
Zaposlimo TRGOVCA za mešanje barv in delo v trgovini z barvami in laki. Pisne prijave: Brelih.d.o.o., Suha 29, Šk. Loka, tt 515-
34-00 13317
Iščemo izkušene ŠIVILJE za šivanje sobnih copat, nastop dela možen takoj, tt 23-61-371, 23-61-370, Naveršnik Monika s.p., Cankarjeva 16, Kranj 13401
%n Brstov Prapro i^^-J Tel /fax: 04/2.
PRODAJA IN
MONTAŽA IZPUŠNIH . SISTEMOV TER ^CZ*3** AVTOMOBILSKIH
BLAŽ.LCEV¥MOMROEW
Zaposlimo dekle za delo v dnevnem lokalu, tt 041/570-937 Brišnik Bojan s.p., Klanec 38, Komenda 13415
Zaposlimo ZIDARJE in gradbene delavce ali skupine, tt 041/703-826, Zidarstvo, Čutar Boštajan s.p., Rudno 16, Železniki 13505
Iščemo dekle za pomoč v kuhinji. Inf. vsak dan razen ponedeljka na tt 041 /507-220, GTT JOŠT d.o.o., Sv.Jošt nad Kranjem 2, Kranj 13557
Zaposlimo KUHINJSKO POMOČNICO, lahko pripravnica ali študentka, tt 255-62-50 Preša d.o.o., Slovenska c. 51, Cerklje
Zaposlimo KUHARJA, možnost stanovanja, tt 041/751-139, Andreja Eržen s.p., Spodnja Luša 16, 4227 Selca 13662
Iščem POMOŽNEGA DELAVCA za krovska in tesarska dela. tt 041/713-110, Pogačar Andrej s.p., Čopova 25, Lesce 13688
Vabimo vsa dekleta in mlajše upokojenke, ki imate bogat besedni zaklad, nekaj uric prostega časa v popoldanskih urah, ste komunikativne in ustvarjalne, da se nam pridružite v telefonskem studiu v centru Kranja. Inf. na tt 20-10-685, Prešernova družba d.d., Opekarska 4a, Ljubljana 13692
Iščemo dekle za delo v strežbi, tt 041/860-625, Noč Anton s.p., Selo 42, Žirovnica 13594
Delavca kovinarske smeri za delo na stružnih avtomatih iz okolice Kranja, zaposlim, tt 041/719-097, Brenkuš Matjaž d.p.. Zasavska c.31 b, Kranj 13741
Objavljamo prosta delovna mesta za PRODAJNEGA REFERENTA-TELEFONISTA v Kranju. Nudimo 400 SIT/h in dodatno stimulacijo, tt 04/201-48-20, Cankarjeva založba, d.d., Koitarjeva 2, Ljubljana 13744
Dobra možnost zaslužka! Ko pomagamo drugim lahko pomagamo sebi! Zainteresirani pokličite na brezplačno telefonsko številko 080/11-09 ali pošljite vaš življenjepis na naslov FULL-POINT d.o.o., p.p. 41, 6000 Koper. Lahko tudi kot dodatno delo! 13781
ZAPOSLITEV IŠČE
Iščem delo - čiščenje, likanje, Radovljica z okolico, tt 031/430-108 13676
Iščem delo z računalnikom, MS OFFICE, obdelava slik, WWW oblikovanje, lahko na domu, imam ADSL priključek, tt 031/785-
777 13731,
ZAHVALE
DRUŽINA VELETANLIČ SE ISKRENO ZA-HVAUUJE VSEM KRAJANOM KAMNE GORICE ZA DENARNO POMOČ. ZAHVALJUJE SE VSEM GASILCEM KAMNE GORICE, KROPE, PODNARTA IN RADOVLJICE. POSEBNA ZAHVALA G. PETRU MAČKU, VINKU ŠLIBARJU IN STANKU PRETNARJU. 13725
PREMALO JE BESED, S KATERIMI BI LAHKO IZREKLI ZAHVALO ŽUPANU G. JANKU STUŠKU, DIREKTORJU JOŽETU REBCU, DIREKTORJU ALPDOMA JOŽETU KAPUSU, GOSPE ZDENKI ARH TER VSEM SODELAVCEM ALPDOMA IN OBČINE RADOVLJICA ZA IZKAZANO POMOČ PRI PRIDOBITVI STANOVANJA, SAJ SMO 6. APRILA, ZARADI POŽARA, OSTALI BREZ STREHE NAD GLAVO. HVALEŽNA DRUŽINA VELETANUČ 13726
PREDSEDNIKU KRAJEVNE SKUPNOSTI KAMNA GORICA JOŽETU SKALARJU, VINKU KLAMARJU IN RDEČEMU KRIŽU RADOVLJICA SE ZA IZKAZANO POMOČ, SE IZ SRCA ZAHVALJUJE DRUŽINA VELETANLIČ. 13727
POTROŠNIŠKI KREDITI
gsm: 040/633-903, tel.: 04/531-56-64
uradne ure: torek, sreda, četrtek, od 12.00 do 16.00
Za upokojence realizacija takoj!
ŽIVALI
PRAŠIČE od 25 do 150 kg težke prodam in pripeljem na dom. tt 041/724-144 13412
ZAJKLJE ZA PLEME, nemški lisec, prodam, tt 518-52-24, 040/328-039 13468
Prodam 10 mesečne KOKOŠI nesnice za nadaljno rejo ali za zakol, cena 300 SIT/kom. Drinovec, Strahinj 38, Naklo, tt 25-71-019_13560
Menjam nebrejo KRAVO za brejo, tt 252-
12-16 13665
Prodam MORSKE PRAŠIČKE, tt 031/882-908_13669
Podarim HIŠNE ZAJČKE hermeline. tt 57-25-865 13572
Prodam 13 mesecev staro ŽREBIČKO ter dve leti in pol starega žrebca. tt 031/382-
571 '3683
Prodam dve KOBILI, stari 10 in 12 let. tt 041/51-66-88 13689
prodam BIKCA simentalca, starega dva meseca, tt 25-03-705 zvečer 13700
Prodam KOZLA sanske pasme, starega 1 leto in pol. tt 580-31-24 13702
Prodam TELICO simentalko v 9. mesecu brejosti. tt 25-01-373 13709
Prodam KONJA kastrata, starega 4 leta, miren, dobro ujahan. tt 031/859-072 13710
Prodam KUNCE čistokrvne nemške liscein bele novozelandce za nadaljno rejo. tt 040/834-563 13719
Prodam PRAŠIČA za zakol t, težkega 150 -170 kg, domača krma. tt 252-55-60 13721
TELIČKO simentalko staro 14 dni prodam. Poženik 8, tt 252-77-33 13730
Prodam 14 dni staro TELIČKO simentalko. tt 25-31-326 13747
Prodam 10 dni staro TELIČKO simentalko. tt 25-21-631 13749
ŽREBCA križan z arabcem, star 3 leta, prodam, tt 25-310-27_13750
Prodam teden dni starega BIKCA, tt 041/515-867_13754
Prodam JS plemenskega OVNA. tt 041/945-382 13751
Prodam KRAVO simentalko po izbiri in pašno TELICO 300 kg. tt 5801-278 13753
Prodam PRAŠIČA težkega 170 kg, krmljen z domačo krmo. tt 5141-341, 031/588-
223 13767
ŽIVALI KUPIM
Odkupujemo mlado pitano GOVEDO, KRAVE, OVCE, JAGNJETA. Mesarstvo Oblak s.p., Delavska 18, Žiri tt 041/650-
.975 '2987
Kupim dva BIKCA simentalca, stara sedem dni. tt 533-88-51_i3404
Kupim BIKCA simentalca, starega do 10 dni, tt 041/506-236_13695
KRAVO s teličkom ali po telitvi kupim, tt 041 /856-243 13718
Kupim mlado KRAVO s teletom ali brez. tt 595-73-06 13722
Kupim TELIČKA simentalca, starega 10 dni. tt 51-20-493 13738
GLAS
Rodio Triglov
®
Piri 9I0/ Gorenj/ke^ Pnri glo/ek Corenj/keQ5'
Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4, 4270 Jesenice
STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8 - Jesenice, 101,5-Kranjska Gora, 101,1-Bohinj
ZAHVALA
Ob boleči izgubi brata
JANEZA KRZISNIKA
iz Valterskega Vrha
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se poklonili njegovemu spominu, izrazili sožalje, mu podarili cvetje, sveče in denarno pomoč ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo sosedom za pomoč in razumevanje. Zahvala tudi župniku za
lepe poslovilne besede.
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Nenadoma nas je v 72. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, dedek, brat, stric, bratranec in tast
FRANCI ČIMŽAR
Prisrčna in iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in darove svete maše. Iskrena hvala pevcem MOPZ "Peter Lipar" Društva upokojencev Kranj, pevskemu zboru "ISKRA" Kranj in pevskemu zboru "KLAS" Predoslje, citrarki Poloni za zaigrane žalostinke med sv. mašo, posebna zahvala tudi g. župniku Janezu Kokalju za lep pogrebni obred, prav tako hvala pogrebni službi NAVCEK.
HVALA VSEM IN VSAKEMU, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
VSI NJEGOVI Britof, 3. oktobra 2002
I4
ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si
pA
VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO
AGENCIJA RS ZA OKOLJE, Urad za meteorologijo
TOREK	SREDA	ČETRTEK
	' ♦	' • ♦
od 4 °C do 15 °C	od 7 °C do 14 °C	od 9 UC do 12 °C
Danes, v torek, bo zmerno do pretežno oblačno, a suho vreme. Pihati bo začel jugozahodni veter. Jutri, v sredo, bo predvsem na južnem obrobju Julijcev že rahlo deževalo, dež se bo v četrtek okrepil in zajel vso Gorenjsko.
Na Oktoberfejstu praznoval tudi Gorenjski glas
Kranj - Gorenjski glas, najbolj co izhajanja. Jubilej smo se odlo-bran in najboljši časopis na Go- čili proslaviti nekoliko drugače, renjskem je praznoval 55. obletni-   Skupaj s Študentovsko organiza-
Praznična torta.
Tudi letos Prvi glasek Gorenjske
Jesenice - V soboto, 26. oktobra, bo v dvorani Gledališča Toneta Čufarja na Jesenicah že šestič po vrsti na sporedu zabavno - glasbena prireditev Prvi glasek Gorenjske. V primerjavi s Prvim glasom Gorenjske, ki ga prav tako organizira Radio Triglav, je Glasek namenjen najmlajšim glasbenim talentom. Da prireditev iz leta v leto postaja bolj priljubljena, govori že podatek, da seje na letošnji razpis prijavilo 30 otrok. Strokovna žirija je za glavno prireditev izbrala osem deklet (zanimivo, da med prijavljenimi bi bilo prav nobenega dečka), ki se bodo ob spremljavi ansambla Zahod Band pomerile za laskava naslova Prvi glasek Gorenjske 2002 po izboru občinstva oziroma žirije. Gostji tokratne prireditve bosta lanskoletni zmagovalki Sara Kobold iz Slovenj Gradca in Nežka Witwicky z Dovjega. Večer bosta pope strila Miri in Dedek, pridružila pa se jima bo tudi najmlajša slovenska pop skupina Pupe. Več o prireditvi in nakupu vstopnic (800 sit) boste lahko i/vedeli na spletni strani Radia Triglav: www.radiotriglav.si.
I.K.
Na odru se je razvil napis Za vas beležimo čas, kar je nov slogan Gorenjskega glasa.
Humorist Geza je do solza jal občinstvo.
LOTO
IZŽREBANE ŠTEVILKE 41. KROGA, z dne 13. 10. 2002
17, 18, 23, 26, 30, 32, 35 in dodatna 3 Izžrebana LOTKO številka: 163491
V 42. krogu je predvideni sklad za SEDMICO: 18 milijonov SIT
za dobitek LOTKO: 20 milijonov SIT
cijo Fakultete za organizacijske vede smo izžrebali 220 naročnikov in jih v soboto povabili na nekdanje kranjsko sejmišče, kjer je bila organizirana novost v kranjskem družabnem življenju, Okto-berfejst. Nastopili so mnogi znani ansambli in humorist Geza. Skupaj z njim smo na oder povabili pet naročnikov, ki so morali prepevati. Med Lojzetom iz Stražiš-ča, Tončko iz Poljanske doline.
Milko iz Stražišča, Jožetom s Ko-krice, Slavko s Kokrice in Lojzetom iz. Kranja se je kot pevec najbolj izkazal zadnji Lojze. Žrebali smo dobitnike slavnostnih tort. Prejeli so jih Cilka Kadak, Jure Gašperlin, Sonja Kržišnik in Jože Brenčič. Tokratno srečanje z naročniki verjetno ni bilo zadnje. Do konca leta naj bi organizirali še enega.
J.K., foto Gorazd Šinik
Novorojenčki
V preteklem tednu je bilo v obeh gorenjskih porodnišnicah kar 43 rojstev, in sicer v Kranju 32 in na Jesenicah 11.
V kranjski porodnišnici je na svet prijokalo 32 novorojenčkov, od tega 17 deklic in 15 dečkov. Na prvem tehtanju je bila najlažja deklica, ki je tehtala 2.730 gramov, najtežji pa je bil deček s 4.100 grami.
V jeseniški porodnišnici pa je prvič na ves glas zajokalo 11 dojenčkov, in sicer 6 deklic in 5 dečkov. Kazalec na tehtnici je 4.000 gramov pokazal najtežjemu dečku, 3.000 gramov pa najlažji deklici.
Na Cicibaniadi so samo zmagovalci
Nekateri otroci se že vnaprej odločijo, da pri igrah ne bodo sodelovali, da bodo bolj opazovalci. Vseeno se Cicibaniade z velikim veseljem udeležijo.
Kranj - Kranjski vrtci so letos Cicibaniado pripravili že štirinaj-stič. To je tradicionalno srečanje predšolskih otrok vseh vrtcev Mestne občine Kranj. Potekala je ob Tednu otroka minuli petek v športni dvorani na Planini. Cicibaniado v bistvu predstavljajo tekmovalne športne igre. Skakanje s skok žogami, prenašanje žogic s kuhalnieo, met žogic v koš in podobne družabne igre so malčkom ravno tako pomembne kot odraslim nogometna ali morda rokometna tekma.
V vrtcih se na Cicibaniado pripravljajo ves september, nekateri še oktobra. Igre se sicer z leti začnejo ponavljati, vendar se vedno najde kakšna nova. Namen Cicibaniade ni toliko tekmovanje, temveč bolj druženje in uživanje otrok. "Gre za lepo športno doživetje, ki se ga otroci zelo veselijo. Na letošnji Cicibaniadi je štirinajst vrtcev i/ Kranja - vse od vrtca Najdihojca, Sonček, Čebelica, Čirč, Tinkara, Živ Žav, Biba, Kekec, Ježek s Trstenika, Ostržek z Golnika, Janina, Čira-čara do vrtcev i/ osnovnih šol. Danes je tu okoli šeslsto otrok. V glavnem
Smeh in vrišč otrok sta za dobro uro napolnila dvorano na Planini.
so pet- in šestletni otroci. V skupinah jih je po 24. Nekateri navijajo, drugi tekmujejo. Razdeljeni so v šest polj (je namreč šest tek-
movalnih iger) in šesl ekip lekmu je. Potem pa se premaknejo na na slednje polje in tako naprej. Gre za krožni sistem, tak, da se vseh
iger udeležijo vsi." nam je razložila ravnateljica kranjskih vrtcev Mihaela Kenko.
Nekateri so tekmovali, drugi navijali. Greta Kutnjak i/ vrtca Čira ('ara nam je povedala, tla tokrat na (licibani adi vrtec Čira ( ara zastopa glasbeni oddelek in da so bolj umetniške- duše. Meni tudi. da je
pri otrocih v predšolskem obdobju potreben poudarek na igri in na UŽitku ter ne na tekmovalnosti: "Naš vrtec se vedno udeleži prireditev; ki jih organizirajo kranjski vrtci. Na tovrstnih prireditvah določeni otroci Želijo hiti tekmoval m Predvsem nekateri dečki. Vse to pa potem lahko povzroči prizadetost nekoga drugega in tega se v
vrtcih zelo izogibamo, Zato se dr
žimo starega načela: važno je so-
delovati in ne /magati. Tako smo na Cicibaniadi zmagovalci prav
vsi."
Alenka Brun, loto: Aljoša Korenčan