•1 PROBANKA POSLOVNA t NOTA KRANJ Korolka I, tel. 04 / so i G 00 GBD Vaš posrednik pri prodaji in nakupu vrednostnih papirjev 4000 Km it i tri: 04 2*0 10 40. :so 101 18910 M uiks:04 :soioi: ZEISS KAKOVOST ZA VASE OCI Carl U\K d.o.o., Batnnvsko 27, 2000 Moriboi POTROŠNIŠKI KREDITI Gorenjska y Banka Banka «• posluhom ^ Nižje obrestne mere (MM1M C Z < m § m H Z > z c_ N-Z -rrr 9770352666018 Gorenjska pričakuje šestnajst predsednikov Doslej najimenitnejši državniški zbor Večina udeležencev 9. srečanja predsednikov držav Srednje Evrope bo noč s petka na soboto prespala v obnovljenem Grand hotelu Toplice na Bledu, delovna srečanja pa bodo na Bledu in na Brdu. Ljubljana - Včeraj so opravili generalko poteka in delovanja vseh služb pred 9. srečanjem predsednikov držav Srednje Evrope, ki se bo v petek, 31. maja, začelo na Bledu in na Brdu ter končalo v soboto, 1. junija. Pobudniki teh srečanj so bili predsedniki Avstrije, Češke in Madžarske Klestil, Gdnz in Havel. Prvo srečanje je bilo leta 1994 v Pragi. Slovenija je leta 1997 že gostila tako srečanje, vendar s polovico manj udeleženci kot letos. Slovenija je bila za gostiteljico soglasno izbrana lani v Verbaniji ob jezeru Lago Maggiore v Italiji. V petek bodo prišli v Slovenijo predsedniki Avstrije, Češke, Madžarske, Poljske, Italije, Slovaške, Ukrajine, Mol-davije, Bolgarije, Zvezne republike Jugoslavije, Bosne in Hercegovine in Makedonije. Že sredi tedna bosta prišla k nam predsednika Nemčije in Romunije, v četrtek pa predvidoma predsednik Hrvaške, ki se bodo v petek pridružili ostalim predsednikom. Gostitelj srečanja predsednik Republike Slovenije Milan Kucanje za osrednjo temo pogovorov predlagal vlogo Evropi in dosežke tranzicijskih vah. Njegov predlog je bil sprejet. Srednje Evrope v združujoči se procesov v srednjeevropskih drža- Predsednik organizacijskega od- Letos ne bo referenduma o Natu Predlog Stranke mladih, da bi konec oktobra organizirali predhodni posvetovalni referendum o vstopu Slovenije v Nato, je bil v državnem zboru zavrnjen. Bled - V četrtek je državni zbor z veliko večino glasov zavrnil predlog Stranke mladih Slovenije, da bi zadnjo nedeljo oktobra organizirali predhodni posvetovalni referendum o vstopu Slovenije v Nato. Za tak referendum je glasovalo devet poslancev, večina drugih pa je biia proti. Parlamentarna večina je menila, da je članstvo v Natu cilj Slovenije in da je razumno organizirati referendum šele po morebitnem povabilu v atlantsko zavezništvo na novembrskem sestanku Natovega vrha v Pragi. Poslanec državnega zbora Jelko Kacin (LDS), ki je v četrtek zvečer sodeloval na Glasovi preji v Grand hotelu Toplice na Bledu na temo Slovenija in nato, je med drugim dejal, da je prepričan, "da bomo po povabilu, ki ga pričakujemo v Pragi, organizirali potrditveni referendum, ki bo obvezujoč. Predhodni posvetovalni pa bi bil samo draga anketa, ki bi stala okrog 400 milijonov tolarjev. V primeru predhodnega posvetovalnega referenduma bi bili prvi in edini, da bi se odločali, preden bi Jelko Kacin in dr. Anton Bebler sta Foto: Gorazd Kavčič nas sploh kdo kam povabil. Sporočilo takega referenduma bi bilo o Sloveniji in Natu govorila na Glasovi preji na Bledu. Vlada čaka na odločitev zdravnikov Ljubljana - Vlade je na četrtkovi seji obravnavala in sprejela poročilo o realizaciji Sporazuma za reševanje sporov o stavkovnih zahtevah sindikata zdravnikov in zobozdravnikov FIDES in pooblastila pogajalsko skupino vlade, ki jo vodi Igor Umek, za nadaljevanje pogajanj, če bo taka volja tudi na strani FIDES. Zdravniški sindikat je namreč zamrznil pogajanja z vlado in tako ni več možnosti uresničiti 5. točke sporazuma, po kateri bi se lahko začela kolektivna pogodba uresničevati od 1. maja letos dalje. Če se bodo pogajanja nadaljevala, pravi vlada, in uspešno končala, bo nova kolektivna pogodba začela veljati naslednji dan po podpisu. Pogajanja s Fidcsom so se začela 5. marca. Čeprav vseh zahtev vlada ni mogla uresničiti, stavke zdravnikov in zobozdravnikov 19. marca ni bilo, ampak je bila prekinjena. Pogajanja so se nadaljevala, vendar se niso uspešno končala, ker vladna stran ni mogla sprejeti zahtev sindikata Fides, za katere bi morala zagotoviti tudi do 20 milijard tolarjev. Pogajanja do 30. aprila niso bila zaključena. FIDES je z dopisom 10. maja zamrznil nadaljevanje pogajanj. J.K. čista klofuta našim prijateljem, ki navijajo in lobirajo za nas." Profesor obramboslovja dr. Anton Bebler, ki je bil drugi gost Glasove preje, pa je povedal, da sta bila glede članstva v Natu doslej v njegovi zgodovini organizirana dva referenduma. Na Madžarskem so ga organizirali pred članstvom, v Škof Grmič o sinodi Kranj - Pokrajinski odbor Združene liste socialnih demokratov za Gorenjsko in Klub Združene liste Kranj vabita na pogovor z mariborskim naslovnim škofom dr. Vekoslavom Grmičem o zaključnem dokumentu sinode katoliške Cerkve na Slovenskem v luči odnosov med državo in Cerkvijo. Pogovor bo danes, 28. maja, ob 18. uri v restavraciji Hotela Creina v Kranju. Pogovor bo vodil novinar Črt Kanoni. J.K. Španiji pa so članstvo v Natu preverjali po sprejemu na potrditvenem referendumu. Na vprašanje, zakaj se je zadnja leta podpora slovenske javnosti članstvu Slovenije v Natu znižala, je odgovoril, daje temeljni razlog pešanje človeškega spomina in zaradi njega lažen občutek varnosti. Jože Košnjek, slika Gorazd Kavčič bora srečanja in generalni sekretar Urada predsednika republike Marjan Šiftar, državni sekretar v ministrstvu za zunanje zadeve Ignac Golob, direktorica vladnega urada za informiranje dr. Alja Brglez, šefinja protokola Republike Slovenije Ksenija Benedet-ti, direktor Urada za varnost in zaščito pri notranjem ministrstvu Jože Sironič in župan občine Bled Boris Malej so na konferenci za novinarje povedali, da bo to najštevilnejše in najpomembnejše multilateralno državniško srečanje pri nas, ki se bo lahko mirno postavilo ob bok lanskemu srečanju Busha in Putina na Brdu. Izbor Slovenije za srečanje je priznanje Sloveniji in njenemu predsedniku Milanu Kučanu, obenem pa nov dokaz, daje Slovenija lahko mesto dialoga. To nam marsikdo zavida, je povedal državni sekretar Ignac Golob. Predsedniško srečanje bo promocija Slovenije in še posebej njenega dela, kjer bo srečanje. Bled in Brdom imata s takimi srečanji veliko izkušenj. Slovenijo bo obiskalo blizu 200 tujih poročevalcev in snemalcev, v spremstvu predsednikov pa bo prav tako blizu 200 ljudi. Na Gorenjskem bo konec tedna zaradi državniškega srečanja veljal drugačen prometni režim, v veljavi pa bodo tudi nekatere druge omejitve. Slovenski varnostni in zaščitni organi in službe so na srečanje pripravljeni, stroški pa bodo predvidoma znašali okrog 500 milijonov tolarjev in so bili večinoma planirani v letošnjem proračunu. Srečanje je tudi priznanje Bledu, ki po besedah župana mag. Borisa Maleja začenja praznovanje 1000-letnice. Pred občinskim poslopjem bodo v spomin na srečanje odprli vodnjak, ki bo predstavljal izvir življenja, kot na Sveti večer pa bodo v petek zvečer po slovesni večerji predstavili legendo o potopljenem zvonu. Okvirni program srečanja je določen. Predsedniki bodo prihajali na brniško letališče v petek dopoldne in šli najprej na Bled, nato pa na Brdo, kjer bo sprejem z vojaškimi častmi. Sledilo bo delovno srečanje in nato odhod na Bled, kjer bo večerja z nagovorom predsednika Republika Slovenije Milana Kučana in zahvalo avstrijskega predsednika Thoma-sa Klestila, drugega po dolžini predsedniškega staža. V soboto dopoldne bo na Bledu najprej otvoritev vodnjaka, nato pa odhod na Blejski grad in na Brdo, kjer bo sklepno srečanje in v primeru lepega vremena novinarska konferenca predsednikov na trati pred dvorcem, tako kot lani Bush in Putin. Jože Košnjek Vzemimo si čas Bled - Ne nasprotujemo napredku in izboljšani ponudbi v hotelskem kompleksu Golf, Park in ne nazadnje tudi Kompas Bled. Pri načrtovanju pa mora investitor vsekakor upoštevati, da je prostor na Bledu izredno občutljiva tema. Usklajevati bo potrebno želje, prostorske možnosti, strateške usmeritve turističnega razvoja Bleda in ne nazadnje večni problem mirujoči promet. Občinski svet je že dal zeleno luč za začetek postopkov, torej - terminski plan je že sprejet in zato je investitor že začel s pripravo idejnih projektov. PUP (ki je tudi že sprejet) dovoljuje investicijo v vodni program na prostoru zunanjega bazena pri hotelu GOLF v velikosti cca 530 m2. Od tu naprej bo potrebno premišljeno dogovoriti pravo pot. Nepopravljiva škoda bo lahko postorjena Bledu ali pa tudi morebitnemu novemu lastniku. Ne odločajmo se prehitro: Vzemimo si čas. VSI, so zapisali v izjavo člani IO LDS Bled. NATO: da ali ne Tržič - Občinska organizacija Združene liste socialnih demokratov vabi na pogovor o možnostih in priložnosti Slovenije v EU in Slovenija članica Nata; DA ali NE? Pogovor bo v petek, 31. 5. 2002, ob 18. uri v dvorani gasilskega doma Bistrica pri Tržiču. Gosta pogovora bosta poslance ZLSD v državnem zboru RS Avrelio JURI in predsednik Mladega foruma ZLSD Luka JURI. Sodelovanje komunistov Kranj - Slovenska komunistična partija (KPS) in Delavska komunistična partija Bosne in Hercegovine (DKP BiH) sta podpisali izjavo proti divji privatizaciji in eksploataciji širših slojev prebivalstva. Dr. Marek Lenardič in Goran Markovič sta nastopila tudi na javnem zboru v dvorani Mestne občine Kranj 1. maja 2002. Na srečanju so bili navzoči tudi člani mladih komunistov, Titovi oficirji, ateisti in člani združenj. Neposredno po 1. maju pa je KPS podpisala izjavo tudi z jugoslovanskimi komunisti, ki jo je poleg slovenskega predsednika KPS podpisal še predsednik srbskih in črnogorskih komunistov dr. Dragomir Draškovič. Država varčuje na račun otrok Ljubljana - Poslanska skupina Nove Slovenije je kritična do nekaterih predlogov in dopolnitev zakonov, ki jih je državnemu zboru v sprejem predlagala vladna koalicija. Po njenem mnenju bo predlagani dopolnjen zakon o do- Ljudska stranka pred volitvami Naklo - V Naklem seje sestal regijski odbor Slovenske ljudske stranke za Gorenjsko, ki se gaje udeležil tudi glavni tajnik stranke Andraž Vehovar. V sporočilo za javnost so zapisali, daje bil namen sestanka obravnava predvolilnih aktivnosti za lokalne volitve, za volitve v državni svet in volitve predsednika republike. Občinski odbori so poročali in predstavili svoje aktivnosti in kandidate za župane in občinske svetnike. Obravnavali so tudi predloge kandidatov za državni svet. Na sestanku so obravnavali tudi nekatere druge aktualne probleme, med njimi privatizacijo bank. Pri predlogu za znižanje davčnih olajšav za vzdrževane otroke so sklenili, da ni sprejemljivo kakršnokoli zniževanje ali ukinjanje pravic za družine z večjim številom otrok. J.K. Minister Potočnik na Jesenicah Jesenice - Na povabilo občinskega odbora LDS Jesenice bo danes, v torek, 28. maja, jeseniško občino obiskal minister za evropske zadeve dr. Janez. Potočnik. Ob 17. uri se bo najprej skupaj s predsednikom občinskega odbora LDS Jesenice Valentinom Markežem in podpredsednico dr. Nedo Karbo sestal z ožjim vodstvom družbe Acroni na čelu z direktorjem dr. Vasi'ijem Prešernom. Predvsem bodo izpostavili znane probleme jeklarstva in ukrepe Evropske Unije. Po obisku v Acroni-ju bo dr. Janez Potočnik sodeloval na javni tribuni Slovenija in Evropska Unija, ki se bo začela ob 19. uri v Kulturnem domu na Slovenskem Javorniku. Odgovarjal bo tudi na vprašanja udeležencev o tej trenutno izredno aktualni slovenski temi. hodnini prikrajšal večje družine oziroma starše z več otroki. Predlagatelj sprememb, poslanec LDS Ciril Pucko, je namreč predlagal, da bi se olajšava pri dohodnini za enega vzdrževanega otroka povečala za 4,1 odstotka, za dva za 3,2 odstotka in pri družinah s tremi otroki zmanjšala za 2,7 odstotka, torej z dosedanjih 45 odstotkov na 42,3 odstotka, pri družinah s štirimi otroki pa za 13,6 odstotka. Poslanci Nove Slovenije menijo, da to ni pravilno, saj bi moral tudi zakon o dohodnini spodbujati rojstva in bi morala imeti družina povprečno najmanj dva otroka. Zato predlagajo višje olajšave pri dohodnini: za enega otroka za 8 odstotka, za dva otroka za 15 odstotkov, za tri za 22 odstotkov, za četrtega otroka za 30 odstotkov. Puckov predlog pa kaže, da bi država rada varčevala na račun otrok. Prav tako predlog sprememb ni bil uvrščen na majsko sejo državnega zbora. Poslanci Nove Slovenije predlagajo spremembe zakona o Davku na dodano vrednost. Menijo, da bi morala veljati za avtomobilske otroške sedeže, za otroška oblačila do številke 14 in za obutev do številke 36, za avtomobile za številnejše družine z otroki do 18 let, za zaščito umetnosti in kulturne dediščine, za izdelke domače obrti, za šport in športno opremo ter za gasilsko dejavnost veljati nižja stopnja davka na dodano vrednost. Predlagajo tudi primere, v katerih bi morali izjemno znižati davčno obveznost. J.K. Torek, 28. maja 2002 AKTUALNO / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 3. STRAN Viteška poroka na gradu Kamen "Naj zvenijo čaše v čast radostnega trenutka. Dvignimo kozarce v čast neveste Petre Čop Filipič in ženina Iztoka Čopa, častnega viteza gradu Kamen. Na dolgo in srečno zakonsko življenje,"je mladoporočencema minulo soboto malce po 15. uri na gradu Kamen nad Begunjami zaželela gospa Lamberger, Alenka Bole Vrabec. Petri je prečudovito obleko naredil Tomaž Klemenčič, Iztoku pa so jo sešili v Muri. Begunje - Poročni obred na.šega najboljšega veslača in enega najboljših veslačev na svetu Iztoka Čopa in njegove izbranke Petre Filipič, novinarke in svetovalke za odnose z javnostmi pri ljubljanski županji Viki Potočnik, nas je minulo soboto za nekaj minut vrnil v zgodovino. V viteške čase, v čase, ko je na gradu Kamen nad Begunjami domovala družina Lamber-gerjev. Ko je gospa Lambreška ženina Iztoka Čopa vprašala: "Ali ste voljni skleniti zakonsko zvezo z nevesto Petro Filipič?" in koje Iztok pritrdil: "Sem!" ter zaljubljeno pogledal svojo nevesto je svatom zastal dih. In ko je nevesta Petra Filipič na vprašanje Gašperja II. Lambrgerja, ali je pripravljena skleniti zakonsko zvezo z Iztokom Čopom, odgovorila, da je, se je razlegcl močan aplavz okoli štiridesetih svatov in zbranih novinarjev. Fotoreporteri i niso utegnili ploskati, saj so vneto beležili vsak trenutek nepozabnega dneva poroke na gradu Kamen. Nato sta mladoporočenca izmenjala zakonska prstana in se poljubila. "Naj se vama izpolnijo vse želje, tudi tiste, ki še danes izgledajo nerešljive. Čestitam in srečno," je mladoporočencema zaželel Gašper II. Lamberger, gospa Lamber-gerjeva pa je dodala: "Naj zvenijo čaše v čast radostnega trenutka, dvignimo kozarce v čast neveste Petre Čop Filipič in ženina Iztoka Čopa, častnega viteza gradu Kamen. Na dolgo in srečno zakonsko življenje!" Petra in Iztok sta se v prisotnosti prič, Iztokovega prijatelja Iva Čar-mana in so tekmovalca ter prijatelja Otafa Tuf tej a ter Petrine ameriške prijateljice Maxie Elpert, po- dala med svate. Iztok je bil eleganten v sivi obleki in kravati, ki se je ujemala z. nevestino roza dolgo obleko in prekrasnimi čevlji. "Res nakupovanje oblek zame ni posebno prijetno opravilo in tudi pri poročni obleki je imela glavno besedo Petra. Po potrebi sem pač pred leti priznal, da ga bolj od napornih treningov izčrpa nakupovanje oblek. "Tudi Petri je obleko i/delal prijatelj, jaz. sem šel le po blago, od takrat naprej pa mi ni več pustila, da bi jo videl," je bil navdušen Iztok, kije priznal, daje bil kljub desetletnemu prijatelje- prva na gradu Kamen. "Odkar poznam Petro, si je želela, da bi se rada poročila tukaj, na prostem, na gradu Kamen. Zadnji teden sva skupaj upala, da ne bo dežja in ta želja se nama je danes uresničila. Za hip je posijalo celo sonce," je bil zadovoljen Iztok, ki je poročni Petra in Iztok sta enega svojih najpomembnejših dni preživela s sorodniki in prijatelji na gradu Kamen šel z njo, posebno, koje bilo treba obleko pomeriti. Naredili so mi jo v Muri in moram reči, da se v njej dobro počutim. Res se bolje počutim v športnih oblačilih, toda zadnja leta sem se zaradi različnih obveznosti privadil tudi že kravate in tako mi to ni odveč. Res pa je, da sem danes prvič oblekel takšen dolg frak," je po poročnem obredu pripovedoval Iztok Čop, ki je že vanju s Petro tik pred "finalom" malce nervozen. "Zadnje tedne je bilo veliko dela in časa za živčnost ni bilo, zadnjih petnajst minut, ko sem čakal na poroko, pa me je morda malce /grabila trema. Pa tudi med obredom so se mi tresla kolena," je novinarjem in prijateljem priznal Iztok, ki je bil navdušen nad Petrinim predlogom, da se poročita Kaj sploh so hrupne prireditve? Mestna občina Kranj je vendarle dobila pravilnik o prireditvah v mestu Kranj, ki naj bi predstavljal nekakšen kompromis med različnimi interesi. Pa je kreatorjem pravilnika to uspelo? Kranj - V Kranju so se zadnja leta glede prireditev v mestnem jedru križali interesi stanovalcev, trgovcev, gostincev in pa organizatorjev prireditev. Nekateri bi radi imeli kar se da proste roke pri organizaciji prireditev, drugi so zahtevali, da se prirejajo le taki °godki, ki so primerni ambientu kulturnega spomenika, kar ranjsko mestno jedro je. S sprejemom Pravilnika o prireditvah v mestu Kranj, ki okvirno določa pogoje, pod katerimi se lahko od-v'jajo prireditve, in ga je prejšnji teden sprejel mestni svet, naj bi s« stvari končno uredile. Pa so se? Pravilnik o prireditvah v mestu Kranj določa, kateri so prireditveni prostori, pogoje, pod katerimi lahko poteka javna prireditev na posameznih lokacijah, postopek pridobitve dovoljenja za javno prireditev, obveznosti organizatorja in plačevanje komunalnih taks. Med javne prireditve pravilnik uvršča kulturne, športne in druge prireditve, igre, predstave, razstave, veselice in druga zbiranja občanov zaradi razvijanja kulturne, zabavne, telesno-vzgojne, znanstvene, tehnične ali druge aktivnosti tako, da je dostop k prireditvi dovoljen vsakomur. Prireditve na sedmih lokacijah V mestnem jedru Kranju se tako lahko prireditve odvijajo na Glavnem trgu, Maistrovem trgu, dvorišču gradu Khislstein in Tomšičevi ulici, Pungertu, Poštni ulici med Glavnim trgom in mostom čez Kokro, Jahačevem prehodu in Slovenskem trgu (ploščad trga, ploščad pred avlo upravne stavbe Mestne občine Kranj in parkirišče ob Gimnaziji Kranj). Prireditve na omenjenih lokacijah lahko potekajo od nedelje do četrtka od 8. do 22. ure, naslednji dve uri pa brez zvočnih naprav (glasbe). V petek, soboto in dan pred praznikom pa lahko prireditve (tudi glasba) traja do 24. ure. Čas trajanja prireditev se v poletnem obdobju (od 1. maja do 30. septembra) podaljša za eno uro, še pravi sveži pravilnik. Obstajajo pa tudi posebni pogoji oziroma omejitve za javne prireditve, ki potekajo na posameznih lokacijah. Tako na Glavnem trgu, Maistrovem trgu, dvorišču gradu Khislstein in Tomšičevi ulici, Poštni ulici med Glavnim trgom in mostom čez Kokro ter Jahačevem predoru niso dovoljeni hrupni koncerti, katerih emisijska vrednost hrupa je nad 90 de-cibelov, ter drugih prireditev, za katere bo tako presodila občina. Na Slovenskem trgu in njegovi okolici pa prireditve lahko potekajo po eno uro dlje, kot je navedeno v zgornjem odstavku. V pravilniku so naštete tudi omejitve hrupa, ki ga lahko povzroča prireditev, kakor določa že državna uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju. Na prireditvah, ki trajajo manj kot tri ure, ne sme biti presežena kritična raven hrupa 69 decibelov (podnevi) in 59 decibelov (ponoči). Za daljše prireditev pa sta kritični vrednosti hrupa 60 oziroma 50 decibelov. Kazni za kršitelje pravilnik ne navaja, saj so le-te navedene v državni uredbi, so razložili predlagatelji uredbe. Že med sprejemanjem težko pričakovanega pravilnika so imeli svetniki dvome o njegovi ustreznosti. Zmotile so jih predvsem kritične meje hrupnosti, še najbolj pa definicija hrupne prireditve. Vsi pa so se strinjali, daje tak pravilnik v Kranju potreben. In kakšno je mnenje prizadetih strank? predlogov krajevne skupnosti Center sestavljalec pravilnika sploh ni upošteval," je dejal predsednik KS Center Franc Bene-dik. Za krajevno skupnost je predvsem problematično, da so dovoljene prireditve tudi med delavniki in to čez ves dan. "Teoretično se lahko isti dan odvija več prireditev na različnih lokacijah, kar bo zagotovo moteče Na gradu Khislstein hrupne prireditve niso dovoljene. V center le kakovostne prireditve "Pravilnik je bil sprejet na vrat na nos, kar za njegovo kakovost ni dobro. Tudi vse spremembe pravilnika so bile na seji podane ustno, zato bi morali svetniki prestaviti njegov sprejem na naslednjo sejo, da bi bili o spremembah obveščeni pisno. Tako pa so delovali le kot glasovalni stroj občinske uprave. Poleg tega pa večino za pouk, v centru Kranja je vendar kar nekaj srednjih šol. Problematične so tudi opredelitve hrupnih prireditev. Na mestnem svetu je bilo to prehitro razloženo, tako se sploh ne ve, kako bo to zaživelo," je razložil Benedik. Po njegovih besedah se krajevna skupnost zavzema, da se v mestnem jedru ne smejo organizirati hrupni koncerti, ampak le kakovostne prireditve brez dodatne obremenitve preko zvočnikov. "Seveda je smotrno sprejeti tak pravilnik, vendar premišljeno in ne na hitro, kot se je zgodilo," je še povedal Franc Benedik. Center mladih Kranj je med aktivnejšimi organizatorji prireditev v Kranju, zato smo o mnenju pobarali še njih. Jaka Klofutar je tako dejal: "Doslej smo imeli organizatorji veliko težav pri organizaciji prireditev, zato je Center mladih lani tudi dal pobudo po sprejetju omenjenega pravilnika. Za nas je najbolj pomemben dovoljen čas trajanja prireditve, vendar tega zaradi številnih poprav dotičnih členov, še ne morem komentirati. Skoda pa se nam zdi, da želi občina iz gradu Khislstein izgnati prireditve, saj sam grad nudi organizatorju možnost kontrole nad obiskovalci in vnašanjem nevarnih predmetov vanj. Kar se tiče hrupa, pa je jasno, da državna uredba ureja to področje. Na žalost je uredba tako spisana, da jo lahko po 22. uri krši prav vsak. Vseeno pa je dobro, da se je nejasnost okoli organiziranja prireditev v mestnem jedru nekako uredila, da so pogoji za organizatorje jasni. Ali je pravilnik dobro sestavljen, pa bo pokazal čas. Sedaj tega še ne vemo." Simon Šubic dan preživljal v družbi svojih domačih in tudi prijateljev, nekdanjega smučarja tekača Iva Čarmana iz Svetega Duha in svetovnega prvaka v skifu, Norvežna Olafa Tuf-teja. Medtem ko Olaf še ni poročen, pa ima Ivo že bogate zakonske izkušnje. "Z Iztokom sva prijatelja že dolgo časa, ima enake poglede na življenje in šport in najbrž seje zato odločil, da me bo izbral /a poročno pričo. Že večkrat sem bil poročna priča in vsakič grem z veseljem na poroko," je povedal Ivo Čarman. "Upam, da poročna prstana najinega življenja ne bosta nič spremenila," pa je novinarjem zaupala Radovljičanka Petra in dodala, da si z Iztokom kmalu, a ne še prehitro, želita tudi otroke. Petra bi bila zadovoljna z dvema, Iztoku pa bi bilo prav, če bi jih bilo tudi za kakšno večjo posadko... Vilma Stanovnik, foto: Gorazd Kavčič Hromo Betu/ Hrani 98. S MHz Glasbene želje: 04 231 00 60 SMS box: 031 383 383 Marketing: 041 713 972 Radio Belvi. d 0.0.. $m«|etrti 6 4000 Kun Odgovorna urednica Marija Volčjak Namestnika odgovorne urednice Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Helena Jelovčan, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Sto-jan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci Matjaž Gregorič, Renata Škrjanc, Simon Šubic fotografija Tina Doki, Gorazd Kavčič lektoriranje Marjeta Vozlič GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Redna priloga naročniških izvodov zadnji torek v mesecu je Gregor. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktor: Marija Volčjak / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, telefax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure, sreda do 17. ure. Naročnine: trimesečni obračun - individualni naročniki (fizične osebe - občani) imajo 20 % popusta. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 80 evrov: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8.5 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: 150 SIT (13 HRK za prodajo na Hrvaškem) Odprli so Našo hišo V Jelovškovi ulici v Grobljah v občini Mengeš so v soboto slovesno odprli Našo hišo za 33 stanovalcev z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Valvasorjevo priznanje na Gorenjsko Ljubljana - V petek so bile v prostorih Muzeja novejše zgodovine podeljena Valvasorjeva priznanja za prispevke na muzejskem področju v preteklem letu. Valvasorjevo nagrado za življenjsko delo je dobil restavrator - konservator Kemal Selmanovič iz Narodne galerije, med petimi prejemniki častnih Valvasorjevih priznanj pa je tudi Avgust Delavec iz Mojstrane. Priznanje je prejel za življenjsko delo na področju planinske in krajevne muzejske dejavnosti v Mojstrani. I.K. Mengeš - Minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Vlado Dimovski, direktor INCE Mengeš Jože Mlakar in stanovalee Ludvik Koprivšek so v soboto po slovesnosti, ki so se je udeležili številni župani in krajani ter častna gostja Štefka Kučan odprli Našo hišo v Grobijah. V varstvo bo sprejela 33 stanovalcev z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Idejna zasnova in vsebinska izhodišča za takšen objekt na območju občin Domžale, Kamnik, Komenda, Mengeš, Trzin in Lukovica so iz leta 1994. Potem so izbrali lokacijo. Prvotno je bila na Rovah, vendar so zamisel kasneje opustili in začeli iskati novo. S potrebnimi postopki o ureditvi prostora v občini Domžale in Mengeš so potem pred petimi leti uredili sedanjo lokacijo v Grobljah na Jelovškovi ulici v občini Mengeš. Vsa dovoljenja za gradnjo objekta, ki ima ime Naša hiša, pa so dobili pred tremi leti, ko je bil sklenjen tudi dogovor med občinami o skupnem sofinanciranju, 6. oktobra 2002 pa so položili temeljni kamen. V Naši hiši bo poslej imelo varstvo in dom 33 stanovalcev z motnjami v razvoju. S tem so ministrstvo in občine v tem delu Gorenjske uresničili pomemben del vzgojnega in varstvenega programa, saj je bil ustanovljen tudi center za usposabljanje in varstvo duševno manj razvitih, občini Domžale in Kamnik pa sta tudi ustanoviteljici centra, v katerem zagotavljajo varstvo in zaposlitev pod posebnimi pogoji. Naša hiša v Grobljah ima 14 enoposteljnih in devet dvoposteljnih sob, večnamenski prostor, jedilnico, dodatne funkcionalne prostore, prostor za zdravstvene dejavnosti, za rekreacijo in druge. V njej pa bodo stanovali tisti starejši z motnjo v razvoju, ki so ostali brez staršev, ali pa starši ne morejo ustrezno skrbeti zanje. Za izgradnjo Naše hiše je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve prispevalo blizu 260 milijonov tolarjev, 34 milijonov so za- gotovile občine v tem delu. 13 milijonov Slovenski slavček, -dobrih deset milijonov pa sponzorji in donatorji. Na slovesnosti ob odprtju v soboto dopoldne se je vsem še posebej zahvalil direktor INCE Mengeš Jože Mlakar, ki pa ima tudi največ zaslug za izgradnjo objekta Naša hiša. Andrej Zalar Župan jutri bo Bled - Na Bledu naj bi jutri, v sredo, vendarle nadaljevali sejo občinskega sveta, ki so jo občinski svetniki nazadnje protestno prekinili, ker na njej ni bilo župana. Kot je sporočila županova predstavnica za odnose z javnostmi, se bo obravnave sporne točke, prostorskih aktov za središče Bleda, udeležil tudi župan in "ponovno predstavil svoja stališča do teh aktov, in to kljub temu, da jih je jasno predstavil že na prejšnji seji občinskega sveta ob obravnavi osnutka". Župan Boris Malej naj bi predstavil tudi zaključni račun. U. P. Mednarodno sodelovanje osnovnošolcev Zadnji konec tedna sta bila na obisku pri Marku Primožiču, ravnatelju Osnovne šole Škofja Loka - Mesto, Guido Vandevenne in Els Claes, ravnatelj in njegova pomočnica iz osnovne šole v Diestu pri Bruslju. Praznik v občini Mengeš Prireditve ob prazniku so se že začele. Mengeš - V spomin na Janeza Trdino v Mengšu vsako leto 29. maja praznujejo. Letošnje prireditve ob občinskem prazniku so se začele že pred dobrimi štirinajstimi dnevi. Tako je praznovanje takrat, 11. maja, začela s koncertom folklorna skupina Svoboda iz Mengša, v Glasbeni šoli pa so nekaj dni po tem odprli tudi sobo za tolkala. V spomin na Janeza Trdino so proslavili zlati jubilej tudi v Planinskem društvu v Mengšu, minuli teden po dnevu odprtih vrat v vrtcu pa so se nadaljevala tudi športna tekmovanja. Praznovanje je v soboto zvečer obeležil tudi slavnostni koncert Moškega pevskega zbora Svoboda ob 30-letni-ci delovanja. Ta teden pa se nadaljujejo osrednje prireditve. Najbolj svečana bo seveda jutrišnja akademija ob občinskem prazniku s podelitvijo priznanj. Na akademiji v Kulturnem domu v Mengšu bodo jutri, 29. maja, ob 20. uri nastopili Kulturno društvo Mengeška godba, Mešani pevski zbor Svoboda Mengeš, Kulturno društvo Franca Jelovška in Kulturni društvo Antona Lobode ter Glasbena šola Domžale. Že pred svečano akademijo pa bodo jutri ob 19. uri sredi Mengša na Slovenski cesti 28 odprli tudi Čitalnice, dvorane in društvene prostore Naš Slamnik ter spletne strani občine Mengeš. Župan mag. Tomaž Štebe pa bo na slavnostni akademiji podelil letošnja priznanja. Priznanje častnega občana bo dobil Franc Blejc, zlato priznanje občine Mengeš Janez Koncilija, srebrno Lojze Ruč-man in Stane,Lužar, bronasto priznanje občine Mengeš pa Minka Videmšek, Anton Ipavec in Anton Skok. Trdinovo nagrado pa bo letos dobil Blaž Hrovat. Praznovanje se bo v četrtek nadaljevalo z odprtjem razstave likovne kolonije in v petek z razstavo 2. Jelovškovega likovnega srečanja ter odprtjem mostička čez Pšato in blagoslovitvijo ter odprtjem obnovljenih ulic Zoranine, Zadružniške, Maistrove in Grobeljske ceste^ Andrej Zalar Škofja Loka - Kot nam je povedal Marko Primožič projekt Comenisu vključuje spoznavanje različnih šolskih sistemov, dela na šolah in dela učencev. Pred mesecem dni je bil sam na obisku v Belgiji, sedaj pa uspešno sodelovanje nadaljujeta predstavnika iz Belgije. Ti so bili lani koordinatorji projekta, nekakšno vodilno palico pa bodo v naslednjem letu prevzeli v Škof ji Loki. Obiskali smo jih v petek, ko je potekal uradni del obiska. "Lani so učenci vseh sodelujočih šol izdelali knjige o svojem delu v šoli," nam je povedal Primožič: "letos pa bodo dogajanje posneli na video kasete. Pripovedovali bodo o delovnem dnevu, o sami šoli in podobno. Za naslednje leto pa se že dogovarjamo o izdelavi zgoščenke na isto temo. Naslednje leto bo nekaj učiteljev in učencev obiskalo tudi obiskalo sorodno osnovno šolo v Belgiji." Iz dosedanjih srečanj so v Osnovni šoli Škofja Loka - Mesto ugotovili, da imajo dober šolski sistem, kjer nam manjkajo predvsem razni učni pripomočki. Primožič ocenjuje, da je le belgijska šola pred našo - vse ostale pa so daleč zadaj. Devetletka je v dru- gih državah nekaj običajnega, medtem ko jo pri nas šele uvajamo. Guido Vandevenne, ravnatelj osnovne šole z več kot 100-letno tradicijo v mestu Diest, nam je povedal: "Veliko smo se naučili o vašem šolskem sistemu, o ljudeh, o vaših navadah in podobno. Mednarodno sodelovanje je dobro predvsem za učence, za učenje jezika, za sporazumevanje. Letos so bili pri nas na obisku učenci iz Grčije in prav osupljivo je, kako so komunicirali v angleščini. Sodelovanje poteka tudi vnaprej, preko elektronske pošjte in inter-neta." Belgijci želijo spoznati tudi Slovenijo, saj je ne poznajo, vedo le, da gre za državo iz bivše Jugoslavije. Nato sta se gosta udeležila ure pouka in predstavila učencem sebe in šolo. Škofjeloške učence je zanimalo ali njihovi vrstniki v Belgiji nosijo uniforme in obutev, kakšen učni sistem imajo, o zgodovini kraja in šole gostov, o kolesarstvu in podobno. Tudi Van-denvenne je bil presenečen, ker mladi lahko uporabljajo uhane in piercinge ter tudi (tiho) uporabo mobilnega telefona. Na koncu je goste sprejel še župan občine Škofja Loka Igor Draksler. Boštjan Bogataj Domačini nočejo niti kampa niti hotela Na četrtkovi seji občinskega sveta so trije občinski svetniki z obstrukcijo dosegli prekinitev obravnave načrtov z gradnjo kampa in hotela v Stari Fužini. Bohinjska Bistrica - "Neodgovoren in neresen pristop k vsem razvojnim težnjam občine Bohinj!" S temi besedami je bohinjski župan Franc Kramar komentiral dogajanje na četrtkovi seji občinskega sveta v Bohinju, ko so trge občinski svetniki (Janko Cvetek, Primož Cvetek in Marija Rant) z obstrukcijo dosegli prekinitev seje, na kateri naj bi govorili o načrtovani gradnji hotela in kampa v Stari Fužini. Večina domačinov Stare Fužine namreč močno nasprotuje načrtom, po katerih naj bi v Stari Fužini zgradili nov turistični kompleks s hotelom in kampom viso- Štiri desetletja po maturi 4.b kranjske gimnazije je proslavil v soboto 40-letnico mature s prof. Dušanom Petračem. Bled - Takrat, pred štirimi desetletji so na kranjski gimnaziji maturirali v 4.b razredu prof. Andreja Šarca tudi tako imenovani vozači iz Radovljice in okolice Kranja. Okrogle jubileje so potem redno proslavljali, zadnja leta pa so na tovrstnih srečanjih še bolj redni in dosledni. Razrednika prof. Andreja Šarca žal že nekaj časa ni več z njimi na jubilejnih srečanjih, je pa zato bil letos (in tudi že prej) prof. dr. Dušan Pet-rač, sicer veliko znanstveno ime, saj je sodelavec laboratorijev v Pasadeni, ki raziskuje za potrebe vesoljske agencije Nasa. "V 4.b, v katerem smo na Gimnaziji Kranj maturirali 1962. leta, smo še kar trdoživi. Poslovili smo se za zdaj od sošolca in razrednika. Vsi drugi se dobivamo na obletnicah mature. Ponosni pa smo tudi, da je mož sošolke prav prof. dr. Dušan Petrač. Žal sošolke Irene, ki jo vsi lepo pozdravljamo, tokrat ni bilo, bil pa je zato z nami njen mož in naš profesor fizike in matematike dr. Dušan Petrač." Veselo srečanje ob 40-letnici in spomin z Gaudeamus igitur so potrdili tokrat v soboto na Bledu. Trden dogovor za ponovno srečanje je za naslednje leto, ko bodo v 4.b praznovali 60. rojstne dneve. Op.p.: "Izjema bom le avtor tega zapisa in prav tako član 4.b Andrej Žaler (v Andreja Žalarja so me pred desetletji prekrstili zapri- dr. ke kategorije. Opozarjajo namreč, da so že sedaj tako hoteli kot apartmaji in zasebne sobe v Bohinju večkrat prazni, menijo, da bi gradnja v bližini jezera pomenila "ekološko bombo", skrbi jih hrup, promet in preobremenjenost jezerske obale... Podobno je na četrtkovi seji občinskega sveta menil tudi občinski svetnik Janko Cvetek, češ da bi bohinjski turizem morali razvijati z gradnjo manjših penzionov in družinskih hotelov, ki bodo v lasti domačinov. Z novim kampom in hotelom, v katerih bo lahko prespalo tisoč oziroma 800 gostov, bi po njegovem močno obremenili vzhodno obalo jezera. Taje dolga manj kot kilometer, kar bi pomenilo, da bi vsak od teh novih gostov imel na voljo manj kot meter obale. Cvetek je tudi dejal, da naj bi hotel, ki naj bi imel kar sedem nadstropij, povsem uničil izgled krajine. Da to nikakor ne drži, saj bo hotel imel le dve nadstropji in mansarde, da so velikost hotela zmanjšali s 500 na 300 postelj in da ni skrbi pred poseganjem v naravo in pred kasnejšo spremembo namembnosti ter razprodajo hotela, je zagotavljala predstavnica projektivnega podjetja Kontura Zora Završnik Črnologar. Tudi podžupanja Evgenija Kegl Korošec je opozorila, da strah domačinov temelji na napačnih podatkih, češ da bo hotel kolos s 500 ležišči, saj so objekt že zmanjšali za polovico. Opozorila je, da je to območje že dolgo predvideno za gradnjo hotela in kampa, nenazadnje pa Bohinj tudi potrebuje vo- dilni hotel, v katerem bodo lahko prenočile tudi večje skupine in prireditve. Bled ima tako denimo 2800 hotelskih postelj, Bohinj pa le 480, in še te so nizke kategorije, je dejala. Tudi župan Franc Kramar je opozoril, da so v programu razvoja turizma zapisali, da naj bi Bohinj imel dva tisoč hotelskih postelj. Vprašal je tudi, če bi bili tako odločno proti tudi v primeru, če bi bil investitor Bohinjec (investitor naj bi bilo podjetje Alpinum Hoteli oziroma njegov večinski lastnik Iztok Noč). A vse to ni zaleglo, z obstrukcijo seje so trije člani občinskega sveta dosegli prekinitev seje, na kateri naj bi občinski svetniki sprejeli osnutek programskih zasnov in ureditvenega načrta, ki bo omogočil gradnjo, ter se opredelili do strokovnih stališč do pripomb in predlogov občanov. Sejo bodo skušali dokončati Še ta teden. Urša Peternel Sprejeli rebalans proračuna Načrtovani občinski prihodki se povečujejo za 34 milijonov tolarjev, prav toliko pa tudi odhodki. Tako je proračun občine Naklo težek 657 milijonov tolarjev. 4.b ob 40-letnici s prof. dr. Dušanom Petračem seženi tolmači), ker me ta dogodek čaka že letos; kar pa seveda ne pomeni, da prihodnje leto ne nameravam biti zraven pri proslavljanju." Sicer pa naj velja: Zlati Gaudeamus igitur 4.b kranjske gimnazije bo leta 2012. "Držimo pesti, da takrat ne bo kdo "šprical". Andrej Zalar Razstava nemških ovčarjev Škofja Loka - Klub ljubiteljev nemški ovčarjev Škofja Loka je v soboto pripravil 9. državno specialno - CAC - razstavo nemških ovčarjev na nogometnem igrišču v Puštalu. Predstavili so se nemški ovčarji iz Italije, Avstrije, Hrvaške, Madžarske, Nemčije in Slovenije, kjer so ocenjevali lepoto in anatomsko izgradnjo samcev in samic v sedmih kategorijah. Klub so ustanovili pred leti, predsednik Ludvik Bernik pa nam je povedal, da so se za poseben klub odločili, ker so nemški ovčarji najbolj razširjena pasma pri nas in v svetu. Boštjan Bogataj Naklo - Občinski svet občine Naklo je na svoji 27. redni seji minuli četrtek sprejel prvi rebalans občinskega proračuna za leto 2002. "V rebalansu proračuna pričakujemo povečanje njegovih prihodkov za 6,6 odstotka oziroma 34 milijonov tolarjev in za toliko tudi zvišujemo odhodke," je pojasnil župan Ivan Štular. Po novem naj bi letos v občinski proračun prililo 548 milijonov tolarjev, temu znesku pa je treba dodati še dobrih 110 milijonov tolarjev, ki so preneseni iz lanskega proračuna. Planirani odhodki so enaki seštevku prihodkov in sredstev iz lanskega proračuna, kar znaša nekaj čez 657 milijonov tolarjev. Proračunski prihodki so se povečali predvsem zaradi prodaje zemljišč v skupni vrednosti 23 milijonov tolarjev in potrjenega državnega sofinanciranja investicije v šolsko športno igrišče. Letos bo tako ministrstvo za šolstvo, znanost in šport plačalo 8 milijonov tolarjev. Povišali sta se še naslednji proračunski postavki na strani prihodkov: odškodnina za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda (1,2 milijona tolarjev) in Agencija za plačilni promet - javnofinančni prihodki (1,9 milijona tolarjev). Na odhodkovni strani se je odprla nova postavka revizija, saj se je občinska uprava odločila, da letos opravi zunanjo revizijo porabe proračunskih sredstev. Občinski svet je za asfaltiranje cest namenil še dodatnih deset milijonov tolarjev, odhodki na račun investicije v OŠ Naklo pa so se povečali kar za 37 milijonov tolarjev, ki so jih vzeli iz sredstev, prvotno rezerviranih za zdravstveni dom v Naklem. Tu se je namreč zavlekel odkup zemljišča, zato se bo letos urejala le dokumentacija. Uvedla se je tudi postavka Tomazinova hiša, pet milijonov bo šlo za nakup zemljišča z objektom, tri milijone pa za podrtje stavbe in kasnejšo ureditev parkirišča. Rebalans je prinesel manjše spremembe še v drugih odhodkovnih postavkah. Naklo je med prvimi gorenjskimi občinami (po Jezerskem in Kranju), ki so potrdile Regionalni razvojni program Gorenjske za obdobje 2002 do 2006. Kot je povedal župan, je program zasnovam zelo optimistično, vprašanje pa je, kako hitro in v kolikšni meri bo sploh zaživel. Med drugim je občinski svet sprejel tudi odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Naklo, v 14-dnevno javno razpravo so dali odlok o varstvu virov pitne vode na območju občine Naklo, katerega osnovni namen je zaščita vodnih virov pred potencialnimi onesnaževalci. Tik pred sprejetjem pa je tudi odlok o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih voda ter padavinskih voda na območju občine Naklo. Simon Šubic Omar Viale iz Cordobe v Prešernovem gledališču Benetke, ki so tako oddaljene kot Jujuy Argentinski režiser bo z dramo pisatelja Jorgeja Accameja, ki je v svetu postala že prava uspešnica, Slovencem predstavil del sodobne argentinske kulture. Problem solidarnosti v svetu globalizacije je univerzalna tema. Kranj - Režiser in igralec Omar Viale iz dvomilgonskega mesta Cordoba v Argentini je aprila v Prešernovem gledališču začel režirati predstavo Benetke, argentinskega avtorja Jorgeja Accameja. Omar Viale je režiser in igralec v gledališču Comedia Cordo-besa. Z gledališčem se ukvarja že od mladosti, leta 1973 pa je postal član skupine Comedia Cordobesa. Nastopal je tudi kot igralec v filmih in v Argentini režiral vrsto predstav, s katerimi je gostoval na festivalih v Boliviji ter ZDA. Poleg tega je režiral v Španiji, ZDA in Boliviji. Za svoje delo je prejel številna priznanja, osrednji cordobski dnevnik La Voz del Interior pa ga je leta 1999 razglasil za "režiserja desetletja". Leta 2000 je za svoje delo prejel tudi priznanje vlade province Cordoba. Gospod Viale, mi lahko za začetek poveste, zakaj ste za reiijo v Kranju izbrali ravno predstavo Benetke? "Prešernovemu gledališču sem predlagal pet argentinskih dram in oni so med njimi izbrali komedijo Benetke. Gre za pomemben tekst v argentinski dramatiki in zelo mi je všeč, da so izbrali ravno to dramo, saj je še nikoli nisem režiral. To je eden najuspešnejših sodobnih argentinskih tekstov, ki ga je napisal Jorge Accame in je premiero v Argentini doživel leta 1998, nato pa so ga uprizorili še v Kanadi, Franciji in ZDA. Argentinska predstava je potovala na številne festivale v tujini." Nam lahko poveste več o avtorju? "Jorge Accame je bil rojen v Buenos Airesu, vendar že dolga leta živi v provinci Jujuy na severu Argentine, nedaleč stran od meje z Bolivijo. Predava na univerzi in se ukvarja z gledališčem. Osebno se še nisva spoznala, pred prihodom v Kranj pa sva imela zelo intenzivne stike po telefonu in elektronski pošti. Koje izvedel, da bodo predstavo uprizorili še v Sloveniji, je bil zelo navdušen." Tudi predstava Benetke se dogaja v Jujuyu... "Da. Osrednji lik je ostarela in slepa prostitutka Gringa, lastnica javne hiše v Jujuvu. Gringa med mladimi prostitutkami sanja o svojem nekdanjem ljubimcu Gia-comu, ki ji je nekoč obljubil, dajo bo popeljal v Benetke. Mlade prostitutke ji hočejo uresničiti njeno željo, ampak tam na severu Argentine nihče nima niti pojma, kje Benetke sploh so..." Tako kot večina Slovencev ne ve, kje je Jujuy... "Tako je. Tukaj je torej situacija obrnjena. Od vas do Benetk je samo skok in bivanje v Kranju sem izkoristil za to, da sem jih videl v živo. To je res mesto ljubez- >(«(.<<( iri Ln>A .t KULTURNA KREDENCA ni, polno romantike... Tako blizu Benetk živite in tako daleč od Ju-juya, kar je zame pri režiji poseben izziv. S predstavo vam bom skušal približati tamkajšnje življenje. Sporočilo Benetk je zelo univerzalno. Gre za probleme osamljenosti in solidarnosti v tem globaliziranem svetu." Čemu dajete največji poudarek pri reiiji? "Predvsem igralcem. Gledališče obstaja zato, ker obstajajo igralci. Napisane drame so literatura. Šele, kojih igralci upodobijo s svojimi telesi in igro, postanejo gledališče." Mladi bodo igrali Verdija Radovljica - Zaključek letošnjega šolskega leta bo v Glasbeni šoli Radovljica še posebej svečan. Glasbena šola namreč v sodelovanju z Linhartovo dvorano in knjižnico A.T. Linharta danes zvečer, 28. maja, ob 19. 30 uri v Linhartovi dvorani pripravlja koncert Igramo Verdga, na katerem bodo nastopili solisti in komorne skupine učencev te osrednje glasbene izobraževalne ustanove v Radovljici. Mladi glasbeniki bodo v instrumentalnih nastopih v različnih sestavih, ki vključujejo kitare, flavte, kljunaste flavte, trobente, klarinet, harmoniko, violino, saksofon..., predstavili odlomke iz najbolj znanih Verdijevih oper Rigoletto, Traviata, Trubadur, Aida in Nabucco. Točke so pripravili pedagogi Glasbene šole, arije iz Verdijevih oper pa je za različne instrumentalne skupine priredil Egi Gašperšič, ki poleg Jožice Potočnik in Lucije Verdnik nastopa tudi kot korepetitor. Gre za izjemen glasbeni dogodek, ki ga zares ne velja zamuditi. I.K. Zaključni koncert tudi v Kranju Kranj - Glasbena šola Kranj v četrtek, 30. maja, ob 19. 30 v dvorani sole prireja zaključni svečani koncert, na katerem bodo nastopili učen-C1> ki zaključujejo šolanje ter nagrajenci z različnih tekmovanj v preteklem šolskem letu. Drugi zaključni koncert, na katerem se bodo predstavili ostali najboljši učenci vseh oddelkov šole, pa bo prihodnjo sredo, 5. junija. I.K. Perpetuum Jazzile v Šenčurju Šenčur - Prihodnji teden, v torek, 4. junija, bo v Kulturnem domu v Šenčurju nastopil priznan vokalni ansambel Perpetuum Jazzile, ki ga v zadnjem času vodi Tomaž Kozlevčar, sicer član New Svving Quarte-ta. Vokalna skupina je svojo glasbeno pot začela pod imenom Gaudea-nius, nakar so se pevke in pevci odločili, da se bodo posvetili le jazzu. Obvladajo širok spekter jazzovskih stilov, od svvinga do brazilskega jazza z vmesnimi postanki pri gospelu in črnski duhovni glasbi. Del Programa izvajajo a capella ali zgolj ob spremljavi bobnov (na tokratnem koncertu bo z njimi nastopil odlični Ratko Divjak), občasno pa zapojejo tudi z jazz triom v zasedbi kontrabasist, pianist in bobnar. Izvajali bodo pesmi A.C. Jobima, W. Svvingla, D. Ellingtona in drugih anih avtorjev... Vstopnice so v prodaji na njihovi spletni strani, v tr-g vini Aligator v Kranju ter na licu mesta pred koncertom. I.K. Pasijonska dediščina V Vrbniku na otoku Krku je bil pred nedavnim 3. mednarodni znanstveni simpozij Pasijonske dediščine s tematiko "Trpljenje kot neusahljiv navdih kulture". Spet ga je priredila zagrebška Zadruga Pasijonska dediščina. V okviru petih zaključenih sekcij so bile obravnavane tematike Križevega pota, Kalvarije in Velikotedenske procesi-lekn?.Hrvaškem v teološko-liturgični, književni, glasbeni, likovni in Krški sekciji. Večinoma so bili prisotni hrvaški znanstveniki omenjenih disciplin, poleg njih pa še po en Bosanec, Italijanka in kot edini Movenec v njenem glasbenem delu naš muzikolog dr. Franc ?nrin redstUvil Je Novo glasbo v Škofjeloškem pasijonu 1999-^Juu avtorjev dr. Andreja Missona in Toneta Potočnika teoretično in z avdio in video posnetki. Koliko ste pred prihodom poznali Slovenijo? "Zaradi prisotnosti vašega gledališča v Argentini in Latinski Ameriki sem imel kar nekaj informacij o kulturnem dogajanju pri vas. Vedel sem, da prihajam v državo z izjemnim gledališkim nivojem. Dodatne informacije sem si pridobil s pomočjo interneta, pa tudi v pogovorih z Gracielo Mravlje, Slovenko, ki živi v Cordobi. Pri njej sem se celo učil slovenščine in tako med vas prišel vsaj z nekaterimi osnovami jezika." Sicer pa je tudi Cordoba v sve- tu znana po svojem izjemnem gledališču... "Ljudje v Cordobi imajo zelo radi gledališče, ki ima pri nas dolgoletno tradicijo. V Cordobi imamo pomemben mednarodni gledališki festival Mercosur. V našem mestu je bil rojen tudi eden najpomembnejših sodobnih latin-skoameriških režiserjev Carlos Gimenez, kije ustanovil festival v Caracasu in je pred leti žal umrl." Na vseh latinskoameriških festivalih pri organizatorjih skoraj vedno srečujem koga, ki je iz Cordobe... "Tudi to je posledica vpliva Car-losa Gimeneza, ki je v sedemdesetih letih zaradi političnih razlogov z vso svojo gledališko skupino zapustil Argentino in odšel v emigracijo v Venezuelo. Tam so ustanovili gledališče Ravatabla, eno najpomembnejših v Latinski Ameriki, mnogi člani pa so se nato raztepli po vsem svetu." Govorite samo špansko in italijansko, ampak očitno vam to za gibanje po Kranju ne predstavlja problemov? "Ne. Vse se zmenim. Vaši ljudje so izredno prijazni in odprti. Gle- Kako naj branje postane potreba Radovljica - Novembra smo na tem mestu zapisali, da se je kigižnica Antona Tomaža Linharta v Radovljici pridružila tistim slovenskim knjižnicam, ki bodo s projektom "Knjižnica - vesolje zakladov" pridobivale mlade bralce. Knjižnica Otona Župančiča v Ljubljani, kjer je zamisel nastala, je ob koncu akcije zabeležila sodelovanje okoli dvatisoč otrok iz 41 slovenskih knjižnic, na Gorenjskem pa sta sodelovali tudi tržiška in škofjeloška. Radovljiška knjižnica je projekt izpeljala nekoliko drugače, in sicer so pritegnili tudi mlajše otroke, in ne le učence 5. in 6. razredov, kot so to priporočili v Pionirski knjižnici v Ljubljani. Ob koncu akcije, v kateri je sodelovalo skoraj dvesto otrok iz občin Bled, Bohinj in Radovljica, so v radovljiški Linhartovi dvorani priredili zaključno slovesnost, kjer so otroke nagradili s knjigo Bogdana Novaka Ninina pesnika dva, sladke nagrade v obliki čokoladic, sponzorje bil seveda Žito Gorenj-ka, pa so prejeli že v knjižnici po vsaki sedmi izposojeni knjigi. Še do konca meseca si obiskovalci matične knjižnice v Radovljici lahko ogledajo razstavo misli, ki so jih v osebne mapfte zapisovali mali bralci. Ena izmed deklic iz. drugega razreda je zapisala, da si želi imeti knjigo 'od TV Dober dan'. Želja se ji je delno uresničila, saj seje slovesnosti 15. maja v Linhartovi dvorani s svojimi izvirnimi šalami pridružila tudi Lucija Ćirović - Fata iz omenjene televizijske nanizanke. Ostali zapisi kažejo, da otroci knjižnico doživljajo kot prostor, kjer je veselo in zabavno, nihče jih ne sili le k branju, saj so poleg knjig na voljo tudi zgoščenke in videokasete, zlasti pa se mladi in vse mlajši vedno pogosteje družijo ob brskanju po medmrežju, kar je ugodneje in zabavneje kot doma. Akcijo bodo v knjižnicah nadaljevali spet v jeseni. Eva Senčar dališčniki smo poleg tega navajeni situacij, v katerih se je treba znajti." Imate po predpremieri Benetk, ki bo 1. junija, ie kakšne načrte za gostovanja? "Premiera predstave bo jeseni, ko mene že ne bo več tu. Z njo bodo odprli novo sezono. Pred dnevi so organizatorji festivala Mercosur iz Cordobe v Prešernovo gledališče že poslali prošnjo naj jim čim prej pošljejo vse potrebno gradivo, ker bi Benetke radi že letos vključili v program festivala. V navezi smo tudi z mednarodnim gledališkim festivalom v ameriškem Miamiju, kamor bi predstava potovala prihodnje leto. Direktor tega festivala je dobro seznanjen z mojo režijo v Sloveniji. Predstava ga zelo zanima, saj izrazito sodi v koncept njegovega festivala, na katerem predstavljajo kulturo španskega in hispanoameriškega porekla, še posebej pa njene vezi z drugim svetom." Marko Jenšterle, foto: Gorazd Kavčič Prelet čez čas Kranj - Slikarka in pisateljica Zlata Volarič je prejšnji teden izdala avtobiografski roman Prelet čez čas v dveh delih. Poznamo jo kot neutrudno pisateljico krajših in daljše zgodb, črtic in esejev. Nedavno se je odločila napisati avtobiografski roman, s katerim je želela slovenskim bralcem ponuditi zanimive življenjske izkušnje in zgodbe. V prvem delu opisuje svoje starše, otroštvo, mučno preživljanje obdobje vojne v madžarskem taborišču in življenju na grofovskem posestvu, svobodi in vračanju v Prekmurje, v drugem delu pa šolanje, sodelovanje v mladinskih delovnih brigadah, poroki, družini, literarnem in slikarskem ustvarjanju skupaj z možem, kiparjem Jožetom Volaričem. Knjigi je tudi sama oblikovala in ilustrirala. Katja Dolenc MePZ Iskra uspešno v Podčetrtku Kranj - Dober teden po letnem koncertu v Avli Zavarovalnice Triglav v Kranju so se pevke in pevci MePZ Iskra Kranj, ki jih vodi dirigentka Maja Nosan, predstavili tudi v Termah Olimia v Podčetrtku, kjer so z vodstvom člani zbora že pred časom navezali tesne stike. Že ob promocijskem nastopu so pevke in pevci "začutili" pravo publiko, ki je njihov večerni koncert pospremila z navdušenim ploskanjem. Zborovci iz Kranja razmišljajo, da bi ti koncerti postali tradicija tudi v prihodnjih letih. V Podčetrtku pa se je zbor na intenzivnih vajah pripravljal tudi na nastop na vseslovenskem pevskem taboru v Šentvidu pri Stični, ki bo sredi prihodnjega meseca. Pred tem jih seveda čaka tudi nastop na njihovem dnevu Iskre v soboto, 8. junija, v Mostecu v Ljubljani. 10 let MPZ A. T. Linhart Radovljica - V soboto, 25. maja, je Mešani pevski zbor Antona Tomaža Linharta iz Radovljice s svečanim koncertom v avli graščine obeležil deseto obletnico svojega delovanja. Z izbranim programom slovenskih in tujih ljudskih pesmi, nastopom gosta večera, violinista Matjaža Bogataja, ter ob taktirki vseh dirigentov zbora, so se zahvalili poslušalcem za spodbudo in podporo na njihovi ustvarjalni poti. Ob zaključku so pevci prejeli Gallusove značke in priznanja, se zahvalili vsem sponzorjem, z darilom pa se jim je za prispevek h kulturnim dejavnostim zahvalil tudi župan Občine Radovljica Janko S. Stušek. Katja Dolenc, foto: Gorazd Kavčič ® Na podlagi 37. in 38. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, 26/90, 18/93, 47/93, 52/93, 56/93, 71/93, 44/97) in na podlagi 3. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90) ter na podlagi 30. člena statuta Občine Radovljica je župan Občine Radovljica sprejel SKLEP O JAVNI RAZGRNITVI osnutka sprememb in dopolnitev PROSTORSKIH SESTAVIN DOLGOROČNEGA IN SREDNJEROČNEGA PLANA OBČINE RADOVLJICA (RAZŠIRITEV OBMOČJA GOLF IGRIŠČA) Z dnem objave tega sklepa v Gorenjskem glasu se za 30 dni javno razgrne OSNUTEK SPREMEMB IN DOPOLNITEV PROSTORSKIH SESTAVIN DOLGOROČNEGA IN SREDNJEROČNEGA PLANA OBČINE RADOVUICA. 2. Javne razgrnitev se izvede v prostorih Občine Radovljica in prostorih KS Lesce, v času razgrnitve Občinska uprava organizira javno obravnavo, točen termin in lokacija obravnave bosta objavljena naknadno v Gorenjskem glasu. 3. Pisne pripombe, ki se nanašajo na razgrnjeno gradivo, lahko vpišete v knjigi pripomb na obeh krajih javne razgrnitve ali jih posredujete na naslov: Občina Radovljica, Občinska uprava, Gorenjska cesta 19, 4240 RADOVLJICA. Rok za posredovanje pripomb poteče z zadnjim dnem javne razgrnitve. 4. Sklep začne veljati z dnem objave v Gorenjskem glasu. Št. 351 - 3/02 Radovljica, 24.5.2002 ŽUPAN Janko S. STUŠEK, l.r. Žoga je najboljša droga Športno društvo Šenčur letos praznuje častitljivi jubilej - 50 let delovanja. Zadnji petek so v športnem domu Športnega parka Šenčur pripravili okroglo mizo na temo 50 let športa v Šenčurju. Društvo ima danes več kot 400 članov, veliko je mladih. Avgusta odprtje nove dvorane v Športnem parku. Lovci oblikujejo arboretum 2. junija lovski veleslalom na ledeniku Pod Skuto Jezersko - Lovska družina Jezersko, ki ima okrog 80 članov, njen starešina pa je Franci Ekar, že nekaj zadnjih let zelo uspešno sodeluje Z lokalnimi oblastmi in društvi v občini Jezersko pa tudi s strokovnimi gozdarskimi in naravovarstvenimi ustanovami. Letos zaključujejo pridobivanje zemljišča, prijavili pa so se tudi na razpis za regionalni razvoj pri programu Phare. Šenčur - V društvu gojijo več športnih panog: nogomet, košarko, odbojko, namizni tenis, balinanje in šah. Razen teh se občani ukvarjajo še z lokostrelstvom, kolesarjenjem, tenisom, atletiko, smučanjem in skakanjem. Iz Šenčurja so tudi v preteklosti prihajali znani športniki: Marko Cuderman, Marcela Umnik, Grega Grilc in drugi. Ob začetku okrogle mize je spregovoril predsednik ŠD Šenčur Janko Sekne. Vesel številnega obiska je navzočim najprej predstavil delo društva in predvsem izpostavil prostovoljno delo in pomanjkanje sredstev za še bolj kvalitetno delo. Nato so se predstavili klubi, ki delujejo v okviru društva. Nogometni klub ima najdaljšo tradicijo, saj deluje vse od ustanovitve društva. Ima sedem selekcij in prav toliko trenerjev, člani tekmujejo v tretji ligi. Odbojkarski klub ima danes največ težav, ker nimajo ustrezne dvorane. Ta problem bo rešen v naslednji sezoni, ko se odpre nova dvorana. Košarkarski klub ima več kot 30-letno tradicijo, danes imajo štiri selekcije, med njimi tudi deklice. Vse klube najbolj tepe pomanjkanje denarja, saj bi radi imeli pro- fesionalne trenerje, ki pa si jih sedaj ne morejo privoščiti. V drugem delu so nastopili športniki mlajše generacije, ki so predstavili svojo opremo za treninge in tekme, svoje idole in pogled na slogan društva "Žoga je najboljša droga". Vsi odgovori so bili otroško pošteni in iskreni. V nadaljevanju je nastopil še predstavnik občine - podžupan Miro Koželj, ki je najprej pozdravil vse navzoče, predvsem veliko število mladih športnikov. V nadaljevanju je poudaril, daje sredstev vedno premalo za vse in se tega zavedajo tudi na Občini Šenčur. Prav kmalu bo dograjena nova športna dvorana, ki bo najprej služila šolskim namenom ter tudi za druge športne aktivnosti. Izpostavil je, da bo v dvorani tudi plezalna stena, za katero se že sedaj kaže ve- DRUZINSKI NASVETI Če ima otrok motnje branja in pisanja (3) Damjana Šmid preprostimi besednimi igrami, ki se jih igramo z. otrokom mimogrede, ob pitju soka na balkonu ali na sprehodu, lahko približamo otroku svet črk, da se mu ne zdi več strašljiv in nepremagljiv. Fina izmed takšnih iger je "dokončaj besedo", ko povemo samo prvi dve ali tri črke, otrok pa dokonča besedo. Na primer, mi rečemo "gos...", otrok pa dokonča besedo z dodatkom ostalim črk: gos- pa, gos-ka... Igraje težja, če povemo zadnje tri črke ali črke v sredini. Seveda imajo otroci radi, da se igramo besedne igre izmenično, tako, da tudi mi rešujemo besedne uganke, ne samo otroci. Za tiste otroke, ki so ljubitelji računalnika, pa le izkoristimo to tehnično čudo tudi pri vajah branja in pisanja. Na voljo so posebne didaktične igre na zgoščenkah, ki so primerne predvsem za mlajše otroke. Podobno kot dopolnjujejo besede, pa dopolnjujejo tudi stavke npr. "Danes sem sanjal...", pri tem si izmislimo čim bolj raznolike stavke, v katerih bomo skušali izvedeli doživljanje iz otrokovega čustvenega sveta npr. "Žalosten sem, kadar...". Če mečemo pri igri navadno igralno"kocko, je stvar še bolj zanimiva, saj pove vsak toliko stavkov, kolikor pik vrže na kocki. Črke izdelamo iz različnih materialov, ki so nam na voljo (narišemo na lesene kocke, spečemo iz slanega testa, izdelamo iz gline, ipd.) ter jih uporabimo v besednih igrah. Premešamo črke za določeno besedo in otrok jih sestavi v besedo. Pomagamo mu s tem, da povemo, daje v črkah skrita žival, ali barva, ime in podobno. Čim več se igrajmo z rimami, kjerkoli in kadarkoli je za to priložnost, saj je to hkrati zabavna in poučna dejavnost. Povejmo otroku tri ali štiri besede, ki smiselno sodijo skupaj, ena med njimi, pa ne sodi mednje in naj ugotovi, katera beseda je to (npr. noga, roka, krompir, glava). Na samo branje in na zbranost pri branju vplivajo tako notranji kot zunanji dejavniki in poglejmo, kaj lahko sami storimo v zvezi s povečanjem zbranosti pri samem branju. Zunanji dejavniki so znani in lahko nanje hitreje vplivamo kot na tiste, ki so skriti v otroku - neprimerna svetloba za branje, hrup in ostali slušni dražljaji iz okolja, slabo berljiv tekst, slab kontrast tiska in podobno. Glede tiska so se stvari v zadnjih letih le izboljšale, če primerjamo berila iz katerih smo brali mi in berila, iz katerih berejo današnji otroci. Kljub temu izbiraj-mo knjige glede na kvaliteto tiska in seveda na vsebino teksta. Kar se tiče hrupa in svetlobe je stvar jasna in le poskrbimo za to. Naj bo tudi občasna tišina zdravilna za naša ušesa. Notranji dejavniki pa so tisti, od katerih je odvisno s kakšnim veseljem in zanimanjem bo otrok bral in seveda, kakšna je njegova sposobnost koncentracije. Ups, pa je spet zmanjkalo prostora... liko zanimanja, s tem pa tudi za novo športno panogo v občini. V nadaljevanju je nastopil še Janez Zupančič, trener članske ekipe, kije v prejšnjih letih z raznimi ekipami dosegal zavidljive rezultate. Opozoril je na Zakon o športu, po katerem bi morala Občina Šenčur objaviti javni razpis za razdelitev sredstev namenjenih športu. Teh je v letošnjem letu za 20 milijonov tolarjev. Prav tako naj bi morala Občina skleniti pogodbe z izvajalci ter določiti športna igrišča, ki so za občino javnega interesa. Vprašal se je tudi, zakaj se občina sramuje svojih športnikov, ob raznih prireditvah pa se z nami pohvali. Sklepi okrogle mize so, da naj se finančna sredstva delijo pa pravilniku, ki ga bo sprejel občinski svet. ŠD Šenčur bo sklical vsa športna društva v občini in skupaj bodo skušali ustanoviti Zvezo društev, ki se bo kasneje vključil v delo Olimpijskega komiteja Slovenije. Boštjan Bogataj Srečanje zamejskih društev Vršič - Planinsko društvo Jesenice in Koordinacijski odbor zgornjc-savskih planinskih društev v nedeljo, 9. junija, prirejata 31. srečanje slovenskih zamejskih planinskih društev. Družabno srečanje s kulturnim programom bo pri Erjavčevi koči na Vršiču, začelo se bo ob 14. uri. Planinci se lahko na prireditev odpravijo s treh strani: po nezahtevni poti iz Planice ob 8. uri (4 ure hoje), izpred Koče na Gozdu po nezahtevni poti, ki je primerna za otroke in starejše, ob 8.45 (1 ura) in z Vršiča po zahtevni poti (Nad Sitom Glava - 3 do 4 ure hoje) izpred Erjavčeve koče ob 9. uri. Organizator bo poskrbel za vodnika na vsaki poti, skupine pa naj imajo svoje vodnike. V primeru slabega vremena bo organiziran le pohod od lirike (Kranjska CJora), ostali pa se bodo zapeljali do Erjavčeve koče, kjer je parkirišče zagotovljeno. Planinska društva naj do četrtka, 30. maja. sporočijo število udeležencev. Prijave in informacije so na tel./fax številki 04/ 586 60 70. S. Š. Za arboretum so pred tednom dni čistili svoje gozdne površine. Na svojem zemljišču na Jezerskem na Turnih gradijo izobraževalni dom za gozdarsko, lovsko in društveno izobraževanje. Pred tednom so imeli tudi tako imenovani izobraževalni dan s strokovnim preverjanjem orožja in čiščenjem lovskih površin, na katerih bodo uredili arboretum alpskih rastlin in grmovnic ter muzej alpske perjadi. Pri domu s 160 kvadratnimi metri tlorisne površine letos končujejo gradbena dela. Dokončali ga bodo s prostovoljnim delom in donatorstvom članov, posestnikov in različnih strokovnih in drugih simpatizerjev. V nedeljo, 2. junija, pa bo na ledeniku Pod Skuto 9. tradicionalni lovski veleslalom za pokal kristalnega gamsa. Priljubljeno srečanje pa so letos razširili. Zato vabijo v nedeljo tudi ljubitelje narave in gojitelje lovstva na ledenik Pod skuto. Andrej Zalar Velik porast članstva Kranj - Prejšnji leden je imelo Planinsko društvo Kranj redni letni občni zbor. Predsednik društva Franc Ekar je z veseljem ugotavljal, da je kranjsko društvo eno redkih v Sloveniji, ki je v zadnjem obdobju zabeležilo porast števila članov, in sicer kar za 15 odstotkov, medtem koje v celotni Sloveniji članstvo v planinskih društvih upadlo za tri odstotke. V okrilje PD Kranj se vrača tudi mladina, le s to razliko, da je mladinska aktivnost precej Specializirana. Kranj je namreč dokaj alpinistično naravnan, v porastu je predvsem zanimanje za športno plezanje, seveda najbolj med mladino. Člani društva so uspešni alpinisti, kot so na primer Tomo Česen, Andrej in Marija Štremfelj, Viki Grošelj in Natalija Gros. "Naše društvo je zgradilo čistilno napravo na Kališ-ču, nad izviri pitne vode, za letos pa načrtujemo še izgradnjo čistilne naprave na Ledinah," je poudaril Ekar in dodal, da v društvu v zadnjem obdobju favorizirajo t.i. botanične pohode, ko planinarjenje povezujejo s spoznavanjem alpske flore in krajine. Letos praznujejo 25 let kranjske koče na Ledinah, kar bodo 27. julija počastili z odprtjem čistilne naprave. Obenem bodo odkrili spominsko ploščo Jerneju Krču, prvemu alpinistu, gorniku, reševalcu, oskrbniku planinskih koč, kije bil član kranjske planinske podružnice med leti 1900 in 1925. "Izpostaviti moram še ureditev in novogradnjo GRS zavetišča na Krvavcu, kije bilo raketirano v osamosvojitveni vojni," je med drugim povedal Franc Ekar. Na občnem zboru so prvič doslej podelili častni znak članom PD Kranj, prejeli so ga 30- ali večletni člani. S. Š. Še posebno pevci Gorje - Na občnem zboru kulturnega društva Gorje so pregledali delo v mladinski pevski skupini Mozaik, v dramski skupini in v moškem pevskem zboru Gorjanski fantje. Vse tri sekcije so bile zelo delavne. Mladi pevci pod vodstvom Klemena Kiklja so nastopali na različnih slovesnostih, dramska skupina pod vodstvom Janje Čop in Barbare Polda je med drugim naštudirala igrico Miklavževo obdarovanje, Gorjanski fantje pa so nastopali doma in v tujini. Se posebej uspešni so bili na Dunaju. A. Z. Tečaj Varno v gore Radovljica - Planinsko društvo Radovljica vabi na tečaj Varno v gore, ki bo 8. in 9. junija (začne se ob 9. uri) na Valvasorjevem domu pod Stolom. Ob ugodnih vremenskih razmerah bo organiziran vzpon na Stol. Program tečaja (teoretični in praktični) je naslednji: priprava na turo, letna, osebna, tehnična in zaščitna oprema, gibanje v letnih razmerah, vozli, vrvne ograde, samovarovanje, spust ob vrvi, nevarnost v gorah, bivakiranje, prva pomoč, reševanje. Cena tečaja je 9.800 tolarjev, v kar je všteto izvedba, namestitev in prehrana. Minimalno število udeležencev je 10. Rok za prijavo je 5. junij, plačilo na žiro račun PD Radovljica 07000-0000022982. Informacije na PD Radovljica (tel. 04/ 531 55 44, torek od 17. do 20. ure, sreda od 16. do 18. ure) oziroma Aleš Bagari (041/ 540 043). S. Š. Srečanje gorenjskih planincev Lipama - Minulo nedeljo je bilo pri Blejski koči v Lipanci srečanje gorenjskih planincev, ki ga ni preprečilo niti deževje. Je pa to razredčilo število planincev, ki se jih je v Lipanci zbralo okoli 90, med njimi je bil tudi predsednik PZS Franc Hkar, generalni tajnik PZS Srečo Podbevšek in predstavniki gorenjskih PD. S. Š. Državno gasilsko tekmovanje Članice Begunj in veteranke Polja pri Vodicah Kranj - V Moravskih Toplicah je bilo v soboto državno gasilsko člansko in veteransko tekmovanje za memorial Matevža Haceta 2002. Tokrat je sodelovalo 240 gasilskih ekip z 2500 člani iz vse države. Med najboljšimi in dobro uvrščenimi so bili tudi nekateri gorenjski gasilci in gasilke. Med veterankami je zmagala ekipa PGD Polje pri Vodicah, pri veteranih pa so bili gasilci iz PGD Polje pri Vodicah tretji. Pri članicah B so bile tokrat zmagovalke članice ekipe PGD Begunje na Gorenjskem, tretje mesto pa so osvojile članice B iz PGD Sinkov Turn v Gasilski zvezi Vodice. Uspešni pa so bili med člani B gasilci iz PGD Smokuč. Osvojili so namreč tretje mesto. Sinkov Turn - Prejšnjo soboto pa je bilo gasilsko tekmovanje tudi za pokal Šinkovega Turna. Med ženskimi ekipami je zmagala prva ekipa Sinkov Turn, pri moških ekipa Dob 2, pri starejših članicah ekipa Mengša, pri starejših članih pa ekipa Šinkovega Turna. V skupni razvrstitvi pa je bil najboljši Sinkov Turn I. Andrej Žalar Piše Miha Naglic Po ljudeh gor, po ljudeh dol Podlistek o znamenitih Gorenjcih Različni pogledi Aleš Ušeničnik je imel zanimive poglede na različne reči. Filozof, ki ga imajo nekateri za okorelega katoliškega dogmatika, je priznaval tudi različnost pogledov kot tako. V Reviji katoliške akcije je še leta 1943, torej v času brez tolerance, objavil razpravo z naslovom Različno gledanje. "Dostikrat je pa gledanje lahko različno, ne da bi katero bilo zaradi tega že nepravilno in zmotno. Moj prijatelj /tako avtor imenuje samega sebe/ v svoji Filozofiji navaja znani zgled dunajskega psihologa Jeruzalema. Pridejo trije možje v lep gaj: potnik, slikar in lesni trgovec. Trudni potnik vidi lepo senco in misli na počitek. Slikar vidi čudovito igranje svetlobnih žarkov in barv in misli na sliko. Lesni trgovec vidi lepo zrasla debla in misli na cene. To je tro- je različnih gledanj. Katero je pravilno in pravo? Lahko vse troje, vsako s svojega vidika. Tako je tudi z gledanjem kulturnih vrednot. Drugače gleda in presoja poklicni literarni kritik, drugače kulturni zgodovinar, drugače teolog. Literarni kritik gleda na jezik, slog, tvorno in oblikovalno moč, kulturni zgodovinar na kulturno pomembnost za narod in na kulturni vpliv, teolog na verske in nravne vrednote. Gledanje je različno, a nobeno ni a priori nepravilno in krivo, zato tudi ni, da bi moralo biti med njimi kako posebno nasprotje..." Ušeničnik zavrača tiste, ki očitajo Cerkvi in katoličanom, da ne prenesejo drugačnih od sebe, da so totalitaristi in integralisti. "Nihče med nami pa ne trdi, da morata katoliška vera in božja ljubezen vse drugo použiti in zanikati. Božja ljubezen veleva, da ničesar ne smeš ljubiti bolj ko Boga in ničesar ne, kar bi bilo proti Bogu, in da se prizadevaj ljubiti Boga bolj in bolj. Ne pravi pa, da ne smeš ljubiti Križ pod zvezdo, povojni pokop partizanskih žrtev na Jesenicah. ničesar razen Boga, saj celo veleva: ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe in uči ljubezen do svojcev, do rojakov, do naroda, do domovine, do vseh, celo do sovražnikov. Kje je tu zabloda totalitarizma, ki ničesar ne priznava poleg sebe?" V nadaljevanju se naš avtor dotakne razlik med katoličani, v sklepnem odstavku tega razmišljanja pa se Ušeničnik kljub načelnemu priznavanju različnih pogledov opredeli, "katero gledanje je pravo". Tisto, ki ga je imela takratna Katoliška akcija (KA). "Sedanja vojska je tudi vrste katoličanov strašno razrešeta-la in tudi zadosti pokazala, katero gledanje je pravo. Ne more pa biti tudi nobenega dvoma, da je ta vojska vprav mladi rod KA sijajno opravičila. Pokazalo se je tudi, da je v teh težkih dneh najnujnejši klic za skupni odpor proti udirajočemu boljševizmu in za skupno izpoved zvestobe katoliški Cerkvi. Naš škof neprestano moli in kliče k molitvi za skupnost in sporazum med katoličani. Vsi, ki hočejo biti dobri udje svete Cerkve - to je njegov klic - naj se zedinijo v duhu apostolstva KA in to ne samo za bližnjo bodočnost, ki kaže, da bo težka in odločilna, temveč tudi za daljno bodočnost, za dobo miru, ko bomo morali mnogokaj na novo in temeljiteje graditi. Naj bi se te želje in molitve kar najprej in najbolj izpolnile!" "Bližnja bodočnost" je bila za Cerkev, KA in našega rojaka res "težka in odločilna", "daljna bodočnost" je za njihove duhovne dediče nastopila šele pred dobrimi dvanajstimi leti in še traja. A to ni predmet našega pisanja. Ozrimo se raje še enkrat na Ušeničnikove poglede na različne reči. Na rojaka Tavčarja, denimo. "O Tavčarju ni treba besed. Moj prijatelj /= Ušeničnik/ se je zanimal od dijaških let za dejanje in nehanje svojega ožjega rojaka in je njegova sodba o njem dobro premišljena. Razdiralni vpliv Tavčarjevega liberalizma se je hudo poznal tudi v domači dolini od Poljan do Žirov. Da pa je imel Tavčar naravno dobro srce, to je moj prijatelj že povedal. Rad je dajal za siromake, podpiral je dijake (njemu samemu je ponujal, ko ga je vabil na Dunaj, znatno podporo). A dobro srce ne izključuje liberalizma in Tavčar je bil, ne brezverec, a liberalec kakor le kdo." Svetniki in godovi Junaška Ivana Orleanska Danes, 28. maja, goduje škof German Pariški. Ime German pomeni brat, bratovski, pravi, resnični. German se je rodil okoli leta 496 blizu mesta Dijon in je dolgo živel kot puščavnik. S tridesetimi leti je postal duhovnik. Ker je bil zelo spoštovan in izobražen, so ga izbrali za pariškega škofa. Bil je odličen pridigar in dobrotnik. Pokopan je v pariški opatiji Saint Gcrmain des Prcs, v najstarejši cerkvi v francoski prestolnici. Danes godujejo tudi španski škof Just, Viljem Akvitanski in nadškof Lanfranc iz Canterbu-rvja. Jutri, 29. maja, godujejo Mak-sim Emonski, škof, Teodozija, mučenka in nuna iz Carigrada, in Sisinij, Martirij in Aleksander, mučenci iz Nonsberga pri Tridcn-tu v Italiji. Sv. Maksim je bil do leta 1961 drugi zaščitnik ljubljanske škofije, za svetim Mohorjem in Fortunatom. Sedaj sta prva zavetnika nadškofije sv. Ciril in Metod, druga pa sv. Mohor in Fortu-nat. Na Maksima vseeno spominjata napis in kip v bližini nad-škofovega sedeža. O Maksimu ni veliko podatkov. Bile je med udeleženci koncila v Ogleju leta 381, v njegovem času pa se je vera v Emoni zelo razširila. V četrtek, 30. maja, na praznik Svetega rešnjega telesa in krvi, bo praznovala Francija, saj je praznik Ivane Orleanske (Jeanne d Are). Ta dan praznuje še nekaj svetnikov (Ferdinand III iz Leona in Kastilije, Leonard Muri-aldo in Zdislava, zavetnica Češke in Moravske), vendar je Ivana Orleanska najbolj znana. Francozi jo je nad 500 let slavijo kot vzornico junaške domovinske ljubezni in kot utelešenje francoskega narodnega duha. Zaradi nje so se Francozi dvignili zoper angleško gospostvo. Ivana, ki je sebe imenovala "la Pucelle" (devica), je živela v obdobju stoletne vojne med Anglijo in Francijo. Rodila se je 6. januarja leta 1412 v severni Franciji, v mestu Domremv, kjer hranijo veliko spominov nanjo in imajo urejen muzej. Kot dekletce je slišalo glas, pravijo, da od nadangela Mihaela, naj iz Francije prežene Angleže. Šla je k omahljivemu prestolonasledniki Karlu VII., naj se ga okronati za kralja in nadomesti slaboumnega in nesposobnega kralja Karla VI. S sedemnajstimi leti seje odela z viteško opremo in na čelu vojske osvobodila Orleans, ki so ga oblegali Angleži. Osvobodila je vso srednjo in vzhodno Francijo in peljala Karla VII. v Reims, kjer so ga kronali. Ivana je bila v kasnejših bojih ranjena, zaradi izdaje pa so jo Burgundci prijeli in predali Angležem in jo po mučenju in obsodbi za čarovnico in vlačugo 30. maja leta 1431, staro 19 let, v mestu Rouen sežgali na grmadi. Kmalu po njeni smrti so preverili sodbo in jo preklicali. Leta 1909 je bila razglašena za blaženo, leta 1920 pa za svetnico. Najpogosteje jo upodabljajo v oklepu, z zastavo in mečem. V petek, 31. maja, je na Marijan-skem koledarju in v Čukovi knjigi Svetniki za vsak dan vpisan praznik Obiskanje device Marije. Vsebina tega praznika je spomin na srečanje Marije, ki je že nosila Nuncij ostaja v Sloveniji Ljubljana - V vatikanskem državnem tajništvu so sredi maja objavili, da bo novi papeški nuncij v Sloveniji Giuseppe Leanza, ki je nasledil msgr. Marjana Oleša (odstop zaradi zdravstvenih razlogov), tudi nuncij v Bosni in Hercegovini in v Makedoniji. Tiskovni urad Slovenske škofovske konference je v sporočilu za javnost zapisal, daje iz poročila vatikanskega državnega tajništva razvidno, da bo novi apostolski nuncij v Sloveniji opravljal tudi službo v Bosni in Hercegovini in v Makedoniji. Slovenija je omenjena na prvem mestu, ker je pretežno katoliška dežela in ker je apostolski nuncij tudi dekan diplomatskega zbora. Zato nikakor niso resnične trditve nekaterih slovenskih medijev, da novi nuncij ne bo imel rezidence v Sloveniji. Novi apostolski nuncij nadškof Giuseppe Leanza bo kot rezidenčni nuncij v Sloveniji v polnosti opravljal vse svoje dolžnosti, čeprav bo občasno obiskoval Bosno in Hercegovino ter Makedonijo. J.K. Jezusa, in njene sorodnice Elizabete, ki je že šest mesecev nosila Janeza Krstnika. V knjigi Svetniki in godovni zavetniki pa so v petek napisani še Feliks iz Nico-sie, Matilda iz Diessna in Petro-nila, zavetnica Rima in romarjev. V soboto, 1. junija, bo godoval Justin, filozof in mučenec. Ob-glavili so ga, ker je nasprotoval mučenju kristjanov v prvih stoletjih rimskega carstva. Ta dan godujejo tudi Pamfil, mučenec, Neža Ellenberger, in Simon iz Trierja. V nedeljo, 2. junija, godujeta Marcelin in Peter, mučenca, ki sta umrla okrog leta 303, najverjetneje med vladanjem cesarja Dioklecijana. Poznan je tudi Erazem, škof in mučenec, ki je prav tako nedeljski godovnik. Erazem je bil škof v mestu Formia severno od Neaplja v Italiji, rojen pa naj bi bil v Siriji. Bil je mučenik. Z vitlom so mu trgali črevesje, vendar je preživel. Zato je pri-prošnjik za bolezni v trebuhu in za porodne bolečine. Umaknil se je v libanonske gore in nato v For-mio, kjer je v visoki starosti umrl. Ker je z mornarji preživel hud vihar, so ga izbrali za zavetnika tudi mornarji. Eirazem je bil nekdaj zelo čaščen med Slovenci. V ponedeljek, 3. junija, so zapisani zanimivi svetniki in priproš-njiki: Klotilda, kraljica, žena frankovskega kralja Klodvika I., ki je kralja in številne Franke nagovorila za prestop v krščansko vero, sloviti papež Janez XXIII., župnik sveta, ki je spremenil Cerkev in svet ter je vodil II. vatikanski koncil, in Karel Lwanga ter drugi ugandski mučenci. Umrli so leta 1886 v Ugandi. Bili so pazi na dvoru kralja Mvvange. Taje bil sprva naklonjen kristjanom, nato pa so ga naščuvali zoper nje, da so vohuni. Ker tega niso priznali in se niso hoteli odpovedati veri, so bili živi sežgani. Vseh ugandskih mučencev je 22. Jože Košnjek Nov zvon na pokopališču Lipice Škofja Loka - V nedeljo so na pokopališču Lipice v Školji Loki postavili in blagoslovili nov zvon. Župnik Simon Eortuna je ob tem povedal, da bo zvon vabil k molitvi in k viru novega življenja. Zvon, ki bo avtomatično zvonil zjutraj opoldan in zvečer je posvečen Sv. Jože- tu. Konstrukcija je delo Tehnika, projektant je Justin Bevk iz Ljubljane, zvon pa je vlil in uglasil na ton Al podjetje Feniks iz Žalca. Naj kot zanimivost omenimo še, da je zvon možno daljinsko voditi z vsega pokopališča. Investicijo, vredno skoraj milijonov tolarjev, je plačala Občina Škofja Loka, botra pa je bila Marjana Čebul). Boštjan Bogataj Obnova bo kmalu končana Gorenja vas - Tukajšnji župnik Lojze Oražem nam je povedal, da bodo delno uredili še kanalizacijo ter pročelje. Izvajalec vseh del je samostojni podjetnik Miha Pelko z Bleda. "Pred nekaj tedni pa se je končala tudi obnova strehe starega župnišča (z novo kritino, žlebovi in opažem, v katerem je sedaj Muzej Vlastje Simončiča. Medtem ko bodo dela na cerkvi končana, pa bo tu potrebno obnoviti še notranjost ter okna in fasado," nam je povedal Oražem. V prejšnjih letih se je že vršila obnova cerkve v Gorenji vasi, za katera je Lojze Oražem (v Gorenji vasi služi že 25 let) hvaležen vsem, ki so se žrtvovali tako finančno kot s prostovoljnimi deli ali raznimi materiali ter spodbudami. Tako so že obnovili streho in jo prekrili z bobrovcem, postavili nove bakrene žlebove, nova okna z železnim ogrodjem in dvojnim steklom, cerkev je bila v celoti prebeljena, nova so trojna vrata iz hrastovega lesa. Nova je tudi celotna električna napeljava, obnovljena razsvetljava in osvetljava cerkve. Obnovljen je tudi zvonik, ki ima tudi nov zvon ter urejeno avtomatsko zvonjenje. Urejena je bila tudi oko lica. Župnija Trata - Gorenja vas ima tri podružnične cerkve: cerkev Sv. Lovrenca na Hotavljah, cerkev Sv. Jedrti v Čabračah in še cerkev Sv. Urbana na Gorenji Dobravi. Lani je bila končana celotna obnova cerkve na Hotavljah, ki jo je 15. julija lani blagoslovil škof Andrej Glavan. Tudi v Čabračah je cerkev popolnoma obnovljena, to je streha, zvonik, fasada, okna in vrata ter okolica. Uredili pa so tudi avtomatsko zvonjenje. Več dela pa župnika Oražma čaka še na Gorenji Dobravi, čeprav je bilo opravljenih že vrsto del. Lojze Oražem je ob tej priložnosti pohvalil svoje farane: "Prav vsem bi se rad zahvalil, saj radi sodelujejo, razumejo in pomagajo. Sem preprost človek in jim tako tudi nagovorim. Mislim, da mi zato zaupajo in darujejo - sam pa sem jim za to izredno hvaležen." Boštjan Bogataj PILASTER, d.o.o., ŽIROVNICA PROIZVODNO IN STORITVENO PODJETJE p.p. 113, 4270 Jesenice 2, e-mail: pilaster@pilaster.si objavljamo prosto delovno mesto VODJE PC ELEKTROMEHANIKA z naslednjimi pogoji: - V. stopnja strokovne izobrazbe elektrotehnik - zaželene delovne izkušnje na področju popravil in previjanja elektromotorjev - pet let delovnih izkušenj - poznavanje dela v okolju Windows - vozniški izpit B kategorije Od kandidata pričakujemo poleg navedenih pogojev še organizacijske sposobnosti, komunikativnost, veselje do dela na področju elektrotehnike in pripravljenost za timsko delo. Pisne prijave z dokazili pošljite v osmih dneh na naslov: PILASTER, ŽIROVNICA, D.O.O., PP 113 4270 JESENICE Prijavljene kandidate bomo obvestili v 8 dneh po izbiri. PREJELI SMO Spoštovani! Zaradi velikega števila pisem Vas prosimo, da niso daljša od štiridesetih tipkanih vrst. Le tako D°ste lahko prišli vsi na vrsto. Prosimo vas, da se podpisujete s Polnimi imeni. Samo z začetnicami ali z izmišljenimi imeni podpisana pisma bomo objavljali le izjemoma, če bomo presodili, daje potrebno zaščititi pisca. Vsekakor to ne more veljati za polemike ali za sporočanje političnih stališč, saj menimo, da demokracija pomeni odgovornost. Uredništvo Človek, ki nima odnosa do narave in bitij, s katerimi si delimo prostor na zemlji, ga tudi do sočloveka ne more imeti Zaščitniki živali bi lahko na dolgom Široko pripovedovali o mnogih ljudeh, ki nočejo razumeti trpljenja živali, oziroma se jim ne zdi dovolj pomembno. Ta nebogljena "Uja so vse bolj prepuščena na milost in nemilost krutemu neobčutljivemu svetu. Vse gojitelje domačih živali pozivamo, naj imajo le toliko in tiste zvrst živali, ki jim boste zagotovili primerne življenjske pogoje, zadostno zdravo prehrano, redno napajanje z neoporečno vodo (vse živali) ustrezne bivalne prostore in zdravstveno zaščito. Živali, ki vsakodnevno trpijo v rokah suro- vih, brezbrižnih, malomarnih ljudi, ti ljudje naj ne imajo živali. To je mučenje živali in je kaznivo. Spet so prišli pomladanski meseci, to je čas, ko mačke in psičke skotijo prvo leglo mladičev. Žal pa ljudje kmalu spoznajo, da ni tako enostavno oddati in najti ustrezne domove in skrbeti ljubeče za nove lastnike. Če jim to ne uspe, se jih znebijo na krut in nehuman način ali jih zavržejo na vsemogoča in nemogoča mesta. Tudi odraslih psov in muc se ne manjka, ki so se jih odrasli ljudje z otroki vred naveličali. Tako se njihovo življenje spremeni v eno samo trpljenje. Same si iščejo novo zavetje, so lačne, žejne in tudi bolne. Velika večina ljudi hodi mimo njih neprizadeto, brezbrižno, marsikdo jih preganja, ubija ali zastruplja. Malo pa je tistih, ki jim ni vseeno. Preden dobite k hiši psa ali muco (ali katero drugo živalco), je trezna in temeljita presoja nujno potrebna. S tem prevzamete odgovornost in skrb, potrebujete denar za hrano, nego in zdravje, predvsem pa čas in ljubezen. Zaščitniki živali se trudimo oza-veščati in opozarjati lastnike živali, naj pazijo na svoje živali v času parjenja, kajti skoti se več mladičev, kot je zanje primernih domov. Da bi se izognili nadpovprečnemu prirastku živali, dajte samičke sterilizirati in samčke kastrirati tako, da ne bo na svetu vedno več novih in novih sirot. Vroči dnevi so tu, ne bo odveč, da ponovno opozorimo vse lastnike psov čuvajev, ne puščajte jih na sončni pripeki, oskrbite jim senco, naj imajo vedno svežo pitno vodo in izdaten vsakodnevni obrok neoporečne hrane. Mlade psičke hranite večkrat dnevno. Pasja uta naj bo psu primerno velika in izolirana z nepremočljivo streho. Če je pes privezan, naj bo veriga lahka in dolga najmanj 4 metre z ustrezno vratnico, ki ga ne sme stiskati ali drgniti. Pes naj ne bo stalno na verigi ali v pejsaku. Spustite ga večkrat, da se sprosti, ne puščajte ga osamljenega, takšen pes trpi, počuti se zavrženega, ujetega. V primeru bolezni vaših živali jim pomagajte - poskrbite jim veterinarsko pomoč. Zaščitniki živali prosimo vse dobre ljudi, poskrbite za živali, ki so po krivdi človeka zapuščene in izgnane iz svojih domov. Članica pri društvu proti mučenju živali: Štefka K. Odgovorni za morišča nimajo pravice odločati o napisih za grobišča To je sintagma sklicateljev tiskovne konference ob sprejemanju Zakona o grobiščih. K odgovornim za morišča pa ne štejemo samo storilcev, ki so v glavnem že pokojni, marveč tudi njihove biološke in ideološke dediče, ki si prizadevajo opravičiti poboje, tudi "z duhom Potsdama ". Grobišča znana in s spomeniki zaznamovana po koncu vojne, to je partizanska grobišča, po preteku polstoletja komaj potrebujejo zakonsko ureditev. Potreba po za- konski ureditvi je nastala po odkritju prej nezaznamovanih in zamolčanih grobišč v zadnjem desetletju, ko jih oblast ni mogla več zamolčevati, prikrivati in prikriti. Na prvi pogled je Zakon o grobiščih veliko pietetno dejanje, vredno civilizirane demokratične družbe. Pravi kulturni dogodek, ki bi ali ki bo okostja manjvrednih mrtvih ločil od komunalnih odlagališč in tem relikvijam priznal status Mrtvih. Drugi pomen zakona, kije razumnikom očiten, je prevzem države z.a skrb vseh grobišč in prepoved civilni družbi, da bi o z Žico zvezanih kosteh še kdaj spraševala in razpravljala ter s tem spravljala v zadrego demokratično oblast, posebej izvršno in pravosodno, ki ne more zanikati, da so grobišča bila pred tem morišča, kijih je organizirala država katere naslednica je (pravna ali nepravna) republika Slovenija. Ker so na vseh partizanskih spomenikih in spomenikih revolucije posvetitve, ki so jih pisali partizani in revolucionarji, ni primerno, da bi o napisih in posvetilih na grobiščih žrtev komunističnega nasilja odločala tudi stran komunistične kontinuitete. Neodpustljiva pomanjkljivost predlaganega Zakona o grobiščih pa je, da z njim državni zbor ne obsoja državnega terorizma, ki ni samo zločin proti slovenskemu narodu, marveč zločin proti človeštvu. Če ne sinovi in vnuki, pa se nas bodo v pogledu našega odnosa do hudega zločina zagotovo sramovali naši pravnuki. Sklicatelji tiskovne konference tudi odločno nasprotujemo posku- su 2H poslancev iz ZLSD, DeSUS, SNS in LDS, da bi se v preambulo k ustavi vneslo še priznanje za posebne zasluge NOB za samostojno državo, ker bi to pomenilo legalizacijo in opravičenje državnega terorizma po koncu vojne, katerega posledice so odkrita množična grobišča. Ni več mogoče zanikati, da je komunistična stranka ustanovila NOV za nasilno osvojitev oblasti in za nasilno prisvojitev javnega in zasebnega premoženja. V skrivnem Kardeljevem povelju z dne L 10.1 942 poveljniku slovenskih partizanskih enot Ivanu Mačku - Matiji o likvidaciji duhovnikov, oficirjev, intelektualcev in drugih ter zlasti tudi kulakov in kulaških sinov, je dejanski načrt o uničenju slovenskega naroda, hujši od načrtov okupatorja glede usode slovenskega naroda. O tem povelju oblast molči. Z njo pa tudi medijske hiše. Ker je simbioza med prejšnjo komunistično in sedanjo demokratično oblastjo še premočna, oblast ne ocenjuje pomena tega povelja. Zločinski ukaz. poveljniku slovenskih partizanskih enot, so enote NOV uresničevale, vendar ne v celoti uresničile. Tudi javno povelje slovenske brigade VDV (KNOJ-a) z dne 15. .?. 1944 o likvidaciji notranjega sovražnika se ni v celoti uresničilo, v celoti pa se je izpolnila Titova napoved z dne 25, 5. 1945 o usodi vrnjene domobranske vojske. Skupina poslancev, kiji Združeni ob Lipi sprave nasprotujemo, predstavlja majhen del slovenskega naroda, samo tisti del, ki je prevzel boljševistični nauk, ki ga je Lenin objavil v svojem katekiz- mu "Proletarska revolucija in renegat Kautsky" in ki so ga slovenski boljševiki na slovenskem zvesto uresničevali v "revolucionarnem položaju", ki je nastopil v vojni in okupaciji, za začetek revolucije najugodnejšem trenutku, na ta revolucionarni položaj se je Komunistična partija pripravljala polnih 20 let. Napad na Jugoslavijo 6. 4. 1941 je za Jugoslavijo in slovenski narod pomenil nesrečo, za komunistično partijo pa vesel dogodek in pogoj za uspeh revolucije. Množična morišča in grobišča na slovenski zemlji po "osvoboditvi" so izključno delo komunistične partije in njene oborožene sile. Kar je bilo v NOB resnično narodnoosvobodilnega in pozitivnega, Združeni ob Lipi sprave priznavamo v naši deklaraciji o narodni spravi, kar pa je bilo narodno uničevalnega, obsojamo. Slednjega pa je bilo preveč, da bi o tem smeli molčati. Naše spoznanje je, da pozitivnega pomena NOB ni mogoče ločiti od krvave boljševistične revolucije in množičnih grobišč po koncu vojne. Čast in dobro ime slovenskega naroda in naše države rešuje sprejem naše deklaracije o narodni spravi, ki ji zaenkrat še nasprotuje najvplivnejša skupina poslancev v državnem zboru in vsaj posredno tudi predsednik drŽave, ki na tujem zagovarja spravo in je celo pobudnik globaliza-cije miru s človeškim obrazom. Združeni ob Lipi sprave Stanislav Klep, Kranj (^©IMllM^IEIIGLAS Invalidne osebe in zloraba Zlorabljeni največkrat zlorabe niti ne prepoznajo O zlorabljanju, takšnem in drugačnem, se ljudje zelo redko pogovarjajo. Ni ravno tabu tema, ni pa tudi med priljubljenimi. Pojem in definicije zlorabe lahko uporabljamo v splošnem pomenu za vse posameznike. Linija med tem, kaj zloraba je in kaj ni, je danes postala zelo tanka. Pri posameznih skupinah ljudi se vrste zlorab morda razlikujejo med seboj in so ene bolj, druge manj opazne. Si ali nisi invalidna osebnost, se že prevelik zaščitniški odnos staršev lahko izkaže za neke vrste zlorabo. Razlika je le v tem, da nekomu, ki je odvisen od svojih sorodnikov, staršev, negovalca, lahko vsiliš svoje mnenje, ker se ne more braniti, ali ga kot osebo enostavno ne upoštevaš. Sonček je Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije, ki je bila ustanovljena leta 1983. Zveza se zavzema za take takšne pogoje življenja, ki bodo zagotavljali enake možnosti vsem prebivalcem Slovenije, ne glede na njihove telesne in intelektualne sposobnosti, za življenje po lastni predstavi in v sožitju z vsemi drugimi prebivalci. Poskušajo ustvariti tako kulturno okolje, ki bo drugačnost v telesnih in intelektualnih sposobnostih sprejemalo brez vrednostnih predznakov. Vedno se govori o invalidih, o ločevanju invalidov. "Ravno to je tisto, zaradi česar smo oziroma se borimo, da bi dosegli, da razcepljenosti okoli te besede ne bi bilo. Sonček naj bi bil namenjen vsem vrstam invalidnosti. Pri nas se invalidi ločujejo predvsem po tem, česa ne zmorejo in ne v obratnem smislu, kaj bi človek LAHKO storil. Mi, kot Zveza Sonček, želimo biti širši. Na začetku smo bili zelo, lahko bi rekla po domače "popredalčka-ni". Pač za cerebralno paralizo. Gre pa tu za široko, pisano paleto ljudi. Vsak je drugačen. To je potrebno sicer upoštevati, vendar jih pri nas ne želimo spraviti v neke okvirje, predale. Želimo delovati v obratni smeri, v smeri, kaj kdo lahko stori. Že medicina danes zelo redko daje direktno diagnozo," pravi direktorica podjetja Sonce v Ljubljani, vodja izobraževanja in svetovanja ter vodja Centra Sonček v Kranju, Marija Božič. "Odprti smo za vse. Sonček predstavlja podporo štirinajst regionalnim društvom in je seveda v prvi vrsti še vedno namenjen osebam s cerebralno paralizo, vendar tudi vsem ostalim posameznikom in njihovim težavam. Naj gre tu za zdrave ali invalidne osebe." Kadar govorimo o zlorabi ponavadi pomislimo na žrtve ženskega spola in moške, ki zlorab- Marija Božič H,ajo. Velikokrat je res tako, vendar so tudi moški žrtve in ženske tiste, ki zlorabljajo. Osebe z invalidnostjo ponavadi potrebujejo pomoč in so fizično in čustveno odvisni od sorodnikov, prijateljev in negovalcev. Zaradi tega so veliko bolj ranljivi kot ljudje, ki te pomoči ne potrebujejo. Velikokrat se bojijo zlorabo prijaviti, saj bi le ta lahko povzročila, da ne bi bili več deležni podpore ljudi, od katerih so odvisni. "Marsikaj se sliši, marsikaj pripoveduje. V bistvu gre za stvari, ki so se dogajale v preteklosti. Dejstvo je, da večina ljudi niti ne zna prepoznati zlorabe. Dokazov ni, pa še največkrat so se ali se niso stvari dogajale v preteklosti. Na žalost gre predvsem za dogodke v družinah - v pomenu premajhnega upoštevanja, spoštovanja ljudi, če govorimo o invalidnih osebnostih. Vse skupaj pa bi lahko tudi posplošili na ostalo populacijo. Recimo: kombinacija duševne prizadetosti, kjer ima oseba že trideset let, pa mu mati še vedno govori, da je najboljše zanj, če gre na morje z njo. Ona namreč že DOM D topdom t r a d e gradbeni materiali • salon keramike Dom trade d.o.o., Žabnica Žabnica 68,4209 Žabnica www.domtrade.si Dnevi Strokovno svetovanje: 29.5. - Žabnica 31.5. - Lesce VELUX D STREŠNA OKNA ® od 27-5. do 31.5.02 Prodajni center: Žabnica trgovina: 04 2319 200 keramika: 04 2319 208 fax: 04 2319 206 e-mail: info@domtrade.si Prodafni center Lesce Alpska cesta 43,4248 Lesce trgovina: 04 5302 230 fax: 04 5302 231 e-mail: info.lesce@domtrade.si Ločimo več vrst zlorab: fizična, čustvena, spolna in zanemarjanje. Čustvena zloraba je zavračanje, zmerjanje, grajanje, žalitve, grožnje in podobno, kar neugodno vpliva na čustveni in vedenjski razvoj otroka. Čustvena zloraba je tudi ravnanje z odraslimi kot z otroci. Ponavadi vse ostale oblike zlorab vključujejo tudi čustveno zlorabo. Fizična zloraba vključuje vsako nasilno dejanje, ki povzroča telesno poškodbo ali travmo. Sem spadajo porivanje, tresenje, pretepanje, brcanje zastrupitev, zadušitev ... Fizična zloraba je tudi namerno nepreprečevanje poškodb ali pa namerno onemogočanje dostopa na določen kraj ali do določenega predmeta. Vsi pripomočki za premikanje (kot je to recimo invalidski voziček) so podaljšek invalidskega telesa, zato je fizična zloraba, če brez invalidskega dovoljenja premaknemo voziček, kar je isto, kot če porinemo osebo, ki lahko hodi. Zanemarjanje pri invalidnih osebah pomeni, da invalidna oseba potrebuje pomoč drugih ljudi za zadovoljevanje osnovnih telesnih potreb (hranjenje, izločanje, osebna nega...) in je ne dobi. Oblika zanemarjanja je tudi ignoriranje prošenj in klicev na pomoč, neredno dajanje zdravil, neredno hranjenje... Pri spolni zlorabi se moramo zavedati, da ima vsak človek, tudi invalid, pravico odločanja o svoji spolnosti. Če druga oseba odloča namesto njega oziroma o njeni spolnosti, postane to spolna zloraba. Spolna zloraba je siljenje v katerokoli spolno aktivnost, v kateri oseba ne želi sodelovati. Prav tako je spolna zloraba katerakoli spolna aktivnost z osebo, ki ni dovolj stara, da bi v to privolila ali pa je celo nesposobna dati privoljenje. Najbolj očitna oblika spolne zlorabe je spolni napad in mučenje, ter posilstvo. Vendar pa pri spolni zlorabi ni nujna uporaba fizične sile, lahko gre samo za uporabo psihičnih pritiskov, zaradi česar žrtev sledi željam tistega, ki jo zlorablja. obravnavana s preveč bonitetami in na koncu pozna le bolj pravice kot dolžnosti, če se tako izrazim. In potem mi v Sončku po toliko in toliko letih dobimo posameznike, ki so bili vedno obravnavani z neko rezervo, s katerimi so vedno delali bolj v rokavicah, kar ni ravno najboljše in potem moramo oziroma vsaj poskušamo vzpostaviti neko običajno mejo," pravi Božičeva, ki ne želi kritizirati vzgoje staršev ali kogarkoli drugega, saj dejansko ti želijo otroku, mladi invalidni osebi le najboljše. Božičeva meni, da je nega invalidne osebe izredno občutljiva tema: "Še največji problem predstavljajo mlade invalidne osebe, ki so dvajset, petindvajset let živele v zavodih, v zaščitenem okolju in niti ne znajo oceniti, kaj zloraba je. rovanca prisiliti, da si gre umit zobe, če on tega noče. Čeprav ti za njega skrbiš, ga ne moreš v nekaj prisiliti. Še vedno lahko reče ne." Če ste žrtev zlorabe je normalno, da boste krivili za to sami sebe. Vendar niste vi krivi za to, kar se vam je zgodilo. Ne glede na to, kaj čutite ali ste storili, vas nihče nima pravice čustveno, spolno, fizično zlorabiti. Nikakor se ne pustite ujeti v takšen odnos. Marija sicer meni, da za sam pogled na invalidne osebnosti ne obstaja neke vrste "recept". Morda sama na vse skupaj gleda malce drugače, saj je bila sama starš otroka s cerebralno paralizo. V gorenjskem društvu je začela sodelovati že v sedemdesetih, in po smrti svojega sina se je začela ukvarjati s današnjim delom pro- zna najbolje poskrbeti za svojega Velikega otroka. Problem nastane, ko se ta Veliki otrok pri tridesetih potem še vedno vede kot otrok. In drugačnega odnosa, sveta sploh ne pozna. Ravno zaradi primerov, kot sem ga navedla, imamo v Sončku izobraževalne programe za starše. Prevelika skrb staršev za svojega otroka lahko pripelje do nesamo-stojnosti in povzroči več škode kot koristi. To je pri invalidnih osebnostih največkrat zaznana oblika "zlorabljanja", če jo lahko tako poimenujemo. Kakih drugih, hujših zlorab ne beležimo. Pojavlja se, morda, kot hujša oblika, zanemarjanje, ki pa ni vedno vezano na invalidnost, ampak bolj na situacijo," razlaga Marija. Včasih se nam stvari zdijo samoumevne in kaj hitro se nam zgodi, da začnemo govoriti o zlorabah drugje. "Prizadetega mora družina sprejeti v pravem smislu. Razumeti mora, da se otrok zaveda dogajanja okoli sebe. Če starši vpričo njega razlagajo, kako je delo z njim naporno, koliko energije jim pobere že samo ukvarjanje z njim, kako so utrujeni, potem gre tu za neke vrste očitek, katerega starši niti ne opazijo. Pa ne moremo reči, da so starši slabi. Sploh ne. Ampak izrečene besede so tu ključnega pomena. Bile so izrečene vpričo otroka in beseda, kot vemo, lahko ubija. Pri otrocih se potem to kaže skozi problematičnost. Verjetno do ostalih zlorab ne prihaja zaradi našega preventivnega dela v tej smeri in izvajanja neke vrste nadzora, ozaveščanja posameznikov. Obstaja še verbalna zloraba, katera pa je zanimiv pojav, saj seje velikokrat poslužuje invalidna osebnost kar sama, ker je kot posameznik velikokrat Najprej je potrebno spolno zlorabo prepoznati in si priznati, da ste bili zlorabljeni ali napadeni. Kar je v večini primerov izredno težak korak. Potem pa je potrebno poiskati pomoč in se pogovoriti z osebo, ki ji zaupate. Kaj lahko naredite, da preprečite zlorabo: zaščitite se pred neposredno nevarnostjo, razmislite o dejstvih, dobite znanja o človekovi anatomiji in spolnosti; razmislite ali ste bili v resnici zlorabljeni in ali vam negovalci nudijo tako pomoč, kot jo potrebujete; poskrbite zase in za pravice, ki vam pripadajo. Če ste resno ogroženi, pokličete policijo, lahko tudi združenje proti spolnemu zlorabljanju, SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja ali Zaupni telefon, kjer svetujejo nemočnim žrtvam nasilja; poiščete lahko tudi strokovno pomoč na Centru za socialno delo v vaši občini ali pa pokličete Sončkovo svetovalno službo. "Neposredno z njimi ne sodelujemo, če pa že pride, bi prišlo do kake kočljive situacije, nerešljivega problema, kjer se ne bi čutili dovolj sposobne in ne dovolj profesionalno opremljene, bi jih napotili na druge naslove. Pri sodelovanju z ostalimi institucijami lahko rečem, da smo informacijsko povezani znotraj sistema," razlaga Božičeva. V zavodu so bili določeno število let in nihče jim očitno ni razložil, da kopanje, lulanje in podobno pravzaprav zahteva neko intimno okolje. Gre za zelo občutljive stvari. Zato je potrebno večje ozaveščanje, kar dosegamo skozi različne delavnice, z izobraževanjem, ki je namenjeno tako staršem, kot osebam, ki se bodo v prihodnosti srečevali z osebno nego neke invalidne osebnosti. Za starše prirejamo tudi razne delavnice za starše. Na eni izmed delavnic je neki študent vprašal, kako va- fesionalno: "Mislim, da se od drugih razlikujem v tem, da sem bolj noter, še bolj predana delu, pa tudi sama imam podobno izkušnjo. Pri moji vrsti dela se veliko daje in dobiva, vendar si vedno v poziciji, kjer je moč na tvoji strani, saj je druga stran precej vodljiva in moraš zelo paziti, da ji ne podležeš. Razviješ veliko osebnih kvalitet, dobiš drugačen pogled na življenje in materialne dobrine niso več toliko pomembne. Naučiš se odnosa do kogarkoli." Alenka Brun, foto: Tina Doki Marihuana - dekriminalizacija ali legalizacija Uporaba prepovedanih drog ni kazniva V Sloveniji se posest manjše količine prepovedane droge obravnava kot prekršek, uporaba prepovedanih drog pa ni sankcionirana. Tako liberalno zakonodajo ima le nekaj evropskih držav, v Avstriji in Belgiji to velja le za marihuano, v ostalih državah kaznujejo tudi uporabo prepovedane droge. Kranj - V zadnjem času se v javnosti pojavlja vrsta informacij in pobud za drugačno, manj omejevalno politiko na področju drog, zlasti marihuane. Po sedanji zakonodaji - sporočajo iz Urada vlade za droge - sodi konoplja in njeni derivati v prvo skupino prepovedanih drog in v skladu z zakonom in proizvodnjo in prometu s prepovedanimi drogami se šteje za substanco, ki je zelo nevarna za zdravje ljudi zaradi hudih posledic, ki jih lahko povzroča zloraba. Zato se ne uporablja v medicini. Zakon hkrati predvideva tudi kazni za kršitelje, pri čemer ne razlikuje med posameznimi prepovedanimi drogami. Tako se na primer posest manjše količine prepovedane droge za enkratno lastno uporabo po zdaj veljavni zakonodaji obravnava kot prekršek in kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom, a tudi možnostjo prostovoljnega vstopa v program zdravljenja ali socialno varstvene programe. Uporaba prepovedanih drog pri nas ni sankcionirana. Takšno liberalno zakonodaji ima samo nekaj evropskih držav, na primer Španija, Italija, Portugalska, na Irskem, v Avstriji, Belgiji velja to le za marihuano, medtem ko v večini ostalih evropskih držav z administrativno kaznijo, se pravi s prekrškom, sankcionirajo tudi uporabo prepovedane droge. Naš nacionalni program govori o več variantah. Po prvi naj bi uporabnike drog, ki imajo v posesti manjšo količino prepovedane droge za enkratno uporabo v prihodnje ne kaznovali, temveč napotili na zdravljenje in socialno rehabilitacijo in v tem primeru opustili nadaljnji postopek pri sodniku za prekrške. Po drugi varianti bi jih kaznovali za prekršek z denarno kaznijo ali eno izmed alternativnih oblik kaznovanja, kot je na primer delo v dobrodelnih ustanovah, medtem ko po tretji varianti ni predvidena nobena kazen. Čeprav se posamezne članice Evropske unije v zadnjem času odločajo za takšno politiko - primer je Nizozemska, kjer uporaba marihuane sicer ni legalizirana, vendar dopuščajo njeno uporabo in jo za osebno uporabo ne krimi-nalizirajo - zadnja možnost ne ustreza določilom mednarodnih konvencij Združenih narodov, katerih podpisnica je tudi Slovenija. Hkrati nacionalni program predvideva zaostritev kaznovalne politike do preprodajalcev prepovedanih drog, posebej tistih, ki prodajajo prepovedane droge mladoletnim osebam. S sedanjim predlogom nacionalnega programa se nadaljuje proces dekriminalizacije uporabnikov marihuane in ostalih prepovedanih drog in tako dodatne omilitve sankcij, nikakor pa ne legalizacija prepovedanih drog. Z legalizacijo se razume umik posamezne droge iz seznama predvidenih drog in neomejevanje ponudbe, kar pa je kaznivo dejanje. V prihodnje bo treba določiti količino droge za lastno uporabo, kar se šteje kot prekršek in količino, ki je predmet kazenskega postopka. Pri nas pa se razmišlja tudi o tem, da bi določili manjšo količino za lastno uporabo in da naj bi bila posest prepovedanih drog za lastno uporabo hujši prekršek, posebej pa naj bi pravno uredili morebitno uporabo kanabisa kot zdravila za zdravljenje posameznih obolenj. Darinka Sedej ... od temeljev do strehe in obnovo ... Torek, 28. maja 2002 KRONIKA / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS -11. STRAN Dekleta v suženjskem razmerju Na policiji so izdali zloženko v več tujih jezikih za vse tujke, ki zaprosijo za delovno dovoljenje za delo kabaretskih plesalk. Kazniva dejanja se težko odkrijejo. Srečanje predsednikov bodo spremljale cestne zapore Kranj - V Sloveniji tujkam letno izdajo okoli 800 delovnih dovoljenj za delo kabaretskih plesalk v nočnih lokalih. Da bi preprečili in tujke opozorili na možnost, da jih zvodniki prisilijo v prostitucijo in v suženjsko razmerje, so izdali zloženko - Kaj se mi lahko zgodi in kako si lahko pomagam - V več tujih jezikih. Uprava kriminalistične policije v generalni policijski upravi je namreč na osnovi vse bolj resnega obravnavanja prostitucije in trgovine z ljudmi v svetu in tudi pri nas ter v večji skrbi za zaščito žrtev kaznivih dejanj, povezanih s trgovino z ljudmi že pred leti začela s pripravami na preventivno akcijo za ozaveščanje možnih žrtev, da ne bi postale žrtve trgovine Z ljudmi in prostitucije. Pri zaščiti žrtev kaznivih dejanj s področja prostitucije in trgovine 2 ljudmi se slovenska policija vse bolj povezuje z nevladnimi organizacijami, s katerimi si poleg reševanja posameznih primerov izmenjuje tudi podatke in informa- cije o trgovini z ljudmi in njihovem spolnem izkoriščanju. Odkrivanje teh kaznivih dejanj zahteva veliko samoiniciativnosti policistov in kriminalistov. Le redko se zgodi, da kdo prijavi ali naznani tako kaznivo dejanje, saj so ta kazniva dejanja največkrat povezana z organiziranimi kriminalnimi združbami. Policisti lahko uporabljajo le prikrite policijske metode in ukrepe. V prvih letošnjih treh mesecih je bilo v Sloveniji raziskanih sedem primerov posredovanja pri prostituciji in vedno so bile spolno izkoriščene ženske. Policija ni obravnavala nobenega primera zvodništva. Kaznivo dejanje spravljanje v suženjsko razmerje je najhujša oblika trgovine z ljudmi. Policija je v prvem trimesečju obravnavala dva primera spravljanja v suženjsko razmerje. Slo je za mednarodno delovanje storilcev, žrtve so bile tujke. V Sloveniji se kot prekršek obravnava tudi izvajanje prostitucije - v treh mesecih je bilo pet prekrškov. D.S. Zaradi varnostnih ukrepov obvozi bodo urejeni, a Kranj - Slovenija bo v petek in soboto, 31. maja, in 1. junija, prizorišče srečanja predsednikov srednjeevropskih držav. Medtem ko bo srednjeevropski vrh, na katerem se bo srečalo šestnajst predsednikov, nova priložnost za uveljavitev naše male države v svetu velikih, pa bosta omenjena dneva za navadne smrtnike zgolj dneva nervoze, zastojev in prepovedi. Gorenjske ceste bodo namreč v teh dneh množično zaprte za promet, saj bo zaradi potovanj delegacij in ustreznih varnostnih ukrepov na širšem območju Gorenjske spremenjen prometni režim. Dragi varnostni ukrepi "Gre za izjemen dogodek, tudi iz varnostnega vidika, zato bodo varnostni ukrepi omenjena dneva precej vplivali na normalen ritem življenja na Gorenjskem. Na številnih cestah bodo veljale (začas- bo močno spremenjen prometni režim. Napovedane so številne popolne zapore cest, se pričakujejo zastoji, zato se v petek in soboto raje izogibajte vožnji po Gorenjski. Med prvimi reševalnimi postajami Gorska reševalna služba Tržič letos praznuje 65-letnico ustanovitve. Ob tej priložnosti so svojim občanom prikazali načine reševanja ljudi v hribih in težko dostopnih terenih. Križe - Letošnje leto je za Gorsko reševalno službo Slovenije praznično leto, saj mineva 90 let od njene ustanovitve. Jubilejno pa je leto tudi za Gorsko reševalno službo Tržič, ki je bila ustanovljena 29. marca 1937. Tržiška GRS je nastala ob tragični nesreči pred 65 leti, ko je plaz pod Stor-žičem zasul smučarje. Ob tem dogodku je že nekaj časa zoreča ideja padla na plodna tla. V počastitev 65-letnice so prejšnji teden ob osnovni šoli v Križah izvedli reševalno vajo, v kateri so Prikazali način in delo reševanja ljudi v hribih in težko dostopnih terenih, ki si jo je ogledalo kar lepo Število ljudi. Prikazali so reševanje padalcev z dreves in žičnice, improvizirano reševanje in opremo, dviganje in spuščanje ponesrečencev s tipiziranimi sredstvi in helikoptersko reševanje. Pri slednjem je sodeloval helikopter Slovenske vojske. "GRS Tržič je bila ena zgodnejših postaj v Sloveniji, danes pa sodi med najaktivnejše, torej med postaje, ki opravi nekaj manj kot deset odstotkov od vseh posredovanj v Sloveniji. Danes štejemo 49 članov, od katerih je 34 aktivnih, 15 pa zaslužnih. Pri slednjih gre za starejše člane, ki so bili aktivni v preteklosti, vendar se trudimo, da ne izgubimo stika z njimi. Sedem od aktivnih članov je pripravnikov, ki počasi spoznavajo zahtevnost našega dela in tudi že sodelujejo ob manj zahtevnih nalogah," je pojasnil načelnik GRS Tržič Matija Perko. "Ko se enkrat odločiš za reševalca, te to spremlja celo življenje, hkrati pa tudi tvojo družino," dodaja Perko. Reševalci so prostovoljci, ki hodijo v službo in so aktivirani ob nesrečah v gorah, reševanju padalcev, reševanju z žičnic, iskalnih akcijah ipd. Zgodi se tudi, da reševalca pokličejo med službenim časom. "Na žalost v Sloveniji še vedno ni sistemsko rešen ta problem in se mora vsak reševalec individualno dogovoriti v službi, da lahko ob nujnih primerih zapusti delovno mesto. Nekje imajo za to večji posluh, drugje manjši," razlaga Perko. Na "srečo" se večina gorskih nesreč zgodi ob koncu tedna. In kakšni so najpogostejši vzroki za nezgode v gorah? Po izkušnjah Matije Perka sodobni planinci slabo poznajo pravilno ravnanje v gorah, zato pride do zdrsov. Pogosto je kriva slaba fizična priprava, nepoznavanje terena... "V zadnjem obdobju seje pojavila nova skupina ljudi, ki nimajo gorniškega znanja. Gre večinoma za turiste, ki so ugotovili, da so gore dostopne tudi zanje. Opažamo tudi, da veliko deskarjev na snegu išče nove izzive v čim višjih predelih." GRS Tržič sicer pokriva skorajda celotno občinsko območje z nekaterimi dolinami izven občinske meje, ki pa so zaradi konfiguracije tržiškim reševalcem najlažje dostopne. Postaja se financira delno preko Uprave za zaščito in reševanje RS pri ministrstvu za obrambo, delno iz fundacije FIHO (igre na srečo), delno z lastnim zbiranjem denarja. S. Š Trgovci z belim Prahom Kranj - Urad kriminalistične Policije Kranj je pred dnevi Kazensko ovadil trojico Kranjčanov, ki naj bi storili kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in Prometa z mamili, enega od njih Pa so ovadili še zaradi omogočanja uživanja mamil. Osumljeni so 37-Ietni G. P, 39-letni D. K. in 32-letni R. K.. Osumljeni naj bi od novembra 2000 do marca 2002 trem mladim uživalcem mamil, starim od 22 do 25 let, prodajali odmerke heroina; nekaterim večkrat na teden, nekaterim pa nekajkrat na mesec. S svojimi strankami naj bi se osum-jenci sestajali na različnih lokacijah v Kranju. Koi pravi"policijsko poročilo, "Al m O. P. prodajal tudi konopljo, opasno pa tudi metadon, saj so n?*rm ,'7mcd njegovih odjemalk našli nekaj stekleničk metadonske raztopine. Osumljeni R. K. pa naj 1 p° navajanju policije konec decembra 2000 enemu izmed odvisnikov vbrizgal heroinski odmerek v telo. Omogočal uživanje marihuane Škofja Loka - Zaradi omogočanja uživanja mamil je bil bazensko ovaden 25-letni Škof-je'očan T. Š.. Osumljenega sta že februarja ustavila loška policista in ga identificirala, pri njem pa našla škatlo cigaret, v kateri so bili delci marihuane, kot je pokazala kasnejša analiza. Konopljo, ki je bila v škatli, naj bi osumljeni pokadil skupaj s šestimi osebami. Blagajna je zdržala Bistrica pri Tržiču - V Bistrici pri Tržiču so nekaj noči nazaj neznani storilci vlomili v večnamensko stavbo, v kateri domujejo balinarji, društvo diabetikov in videoteka. Vlomilci so odnesli registrsko blagajno, ki jim je ni uspelo odpreti in so jo zato odvrgli. V pisarni društva diabetikov so razbili računalniški ekran, iz videoteke pa so odnesli približno 400 tisoč tolarjev gotovine. Skupaj so vlomilci povzročili za okoli 600 tisoč tolarjev škode. Simon Šubic Našli staro orožje Škofja Loka - Škofjeloški policisti so pred dnevi v avtomobilu 26-letncga M. M. našli več kosov starinskega orožja. Ker voznik ni znal razložiti, od kje mu orožje, kriminalisti domnevajo, orožje izvira iz kaznivega dejanja (kraje). Policija naproša lastnike orožja (na fotografiji), da se oglasijo na Policijski postaji Škofja Loka ali pokličejo na tel. številko 113 ali 080 1200. ne) popolne zapore prometa, o čemer je policija preko letakov že začela obveščati voznike. Urejeni bodo obvozi, ker pa na Gorenjskem že sedaj občasno prihaja do zastojev v prometu, priporočam vsem voznikom, ki imajo v petek ali soboto v načrtu pot po Gorenjski, naj jo opravijo pravočasno ali pa prestavijo na kak drug dan," je na posebej sklicani novinarski konferenci na Policijski upravi Kranj opozoril Stanislav Veni-ger, direktor uprave uniformirane policije pri generalni policijski upravi in vodja posebne koordinacijske skupine, ki vodi varnostne aktivnosti ob bližnjem srečanju predsednikov srednjeevropskih držav. Po ocenah naj bi varnostni ukrepi stali državo 443 milijonov tolarjev, od tega je 300 milijonov tolarjev ministrstvo finance že zagotovilo. Za varnost bo skrbelo okoli dva tisoč policistov in predstavnikov drugih služb policije iz vse Slovenije. V petek, 31. maja, med 8.30 in 12. uro, med 14. in 15.30 uro ter med 18. in 19.30 uro ter v soboto, 1. junija, med 9.30 in 11.30 uro bodo za ves promet popolnoma zaprte naslednje ceste: avtocesta Ljubljana - Naklo na vseh odsekih in priključkih od Šentvida do Naklega, avtocesta Vrba - Hru-šica na odseku Vrba - Lipce, hitra cesta Naklo - Črnivec, glavna cesta Črnivec - Lesce - Vrba, glavna cesta od Zg. Brnika do avtocestnega priključka Brnik, regionalna cesta Lesce - Bohinj na odseku od Lesc do Vile Bled, lokalna cesta od avtocestnega priključka Kranj - zahod, skozi Kokrico do protokolarnega objekta Brdo (cesta bo občasno zaprta v petek med 14.00 in 19.30 uro), regionalna cesta Vodice - Spodnji Brnik (občasno zaprta za krajša obdobja v petek med 9. in 11. uro in v soboto med 16. in 18. uro). V soboto, 1. junija, bodo med 15. in 18. uro za ves promet popolnoma zaprte naslednje ceste: avtocesta Ljubljana - Naklo na vseh odsekih in priključkih od Šentvida do Naklega, hitra cesta Naklo - Podtabor, glavna cesta od Zg. Brnika do avtocestnega priključka Brnik ter lokalna cesta od avtocestnega priključka Kranj -zahod, skozi Kokrico do protokolarnega objekta Brdo. Med 8. in 11. uro bosta zaprti tudi regionalna cesta Bled - Gorje na odseku od križišča Union do odcepa za Blejski grad in cesta do gradu. Informacije bo posredovala AMZS "V Času zaprtja omenjenih cest bodo urejeni obvozi, ki jih bo nadzirala policija." je pojasnil Janez Blaž iz Direkcije za ceste RS. Predstavnik AMZŠ Milan Vrečko je pojasnil, da bo AMZS oba dneva redno poročala o stanju na cestah, za to priložnost so odprli tudi posebno spletno stran na www.amzs.si, kjer bodo zbrani vsi podatki. "Vozniki, ki bodo imeli težave na cesti, naj pokličejo na tel. številko 1987, informacije o stanju na cestah pa bomo podajali po telefonu 01 530 53 00 in 01 64 64 64. Sicer pa smo o posebnem cestnem režimu obvestili tudi vse pomembne tuje avto klube, da bodo sprotno o njih obveščali tuje voznike in jih preusmer- jali na druge ceste," je razložil Vrečko. Poleg zapor prometa je potrebno opozoriti tudi na odredbo o prepovedi prometa tovornih vozil in skupin vozil, katerih največja dovoljena masa presega 7.500 tolarjev. Po njej bo med 31. majem od 00. 00 ure in 1. junijem do 22.00 ure na širšem območju Gorenjske prepovedan promet tovornih vozil in skupin vozil z, največjo dovoljeno maso nad 7.500 kilogramov, vozil in skupin vozil, ki so daljša od 14 metrov, traktorjev, motokul-tivatorjev, delovnih strojev, vprež-nih vozil in vozil, s katerimi se kandidati za voznike učijo vožnje, ter vseh vozil, ki prevažajo nevarno hlago. Prav tako je v času zapor v 30-metrskem pasu od ceste, po katerih bodo vozila s spremstvom, prepovedano ustavljanje in parkiranje vseh vozil. Poseben režim parkiranja bo tudi na Bledu, kjer bo vladala posebna prometna ureditev. Omejeno bo celo gibanje pešcev in kolesarjev. Zato je priporočljivo, da upoštevate prometne signalizacije in odredbe policistov. Pričakujejo se motnje tudi v letalskem potniškem prometu, ki je sicer prilagojen prihodu in odhodu delegacij. Oba dneva je prepovedano letenje z vsemi zračnimi plovili, razen za redne letalske linije in seveda policijo, vojsko ter letala delegacij. Vse podrobnosti varnostnih ukrepov za 31. maj in 1. junij so dostopne tudi na spletnih straneh www.policija.si in www.uvi.si/slovenija-summit. Na omenjenih straneh so na ogled tudi interaktivne karte z vrisanimi trasami in obvozi. Simon Šubic I lesnina elcsponcitov do \Y7 r-nn ^c-i i-T-N H [mM K(3 □Valj ^UU[J W(ađm©W(3^ zarcicii preselil ve samo do 20* iuniia Športniki so se spet zbrali na tradicionalnem druženju v Begunjah Z Elanom se počutimo hitre "Odkar smučam, sem se zapisal Elanu in Elanovim smučem. Razlog za to je preprost, saj se na teh smučeh nostavno počutim hitrega," je na sobotnem tradicionalnem druženju športnikov pred begunjskim Elanom poudaril dolgoletni smučarski reprezentant z Jesenic Jernej Koblar. ATLETIKA Begunje - Tudi šesta prireditev, ki so jo v Elanu poimenovali "Športniki za športnike", na kateri se že vsa leta družijo naši vrhunski športniki in športniki invalidi (tudi letos so družno odšli na pohod do Krpina), je minila prijetno, kot pač lahko minejo prireditve, ki niso tekmovanja, pa vseeno na njih lahko spoznamo najboljše tekmovalce v različnih športih. Če smo malce pred deveto uro dopoldne še pogledovali proti nebu in upali, da nam bodo oblaki prizanesli, smo bili toliko bolj zadovoljni proto poldnevu, ko so pred stavbo Elana posijali celo sončni žarki. Vmes pa seje dogajalo marsikaj. Na odru so se vrstili športniki različnih panog, svoje izkušnje in nasvete so delili: Anja Čarman, Marko Milenkovič, Ta-mara Sambrailo, kolesarji kranjske Save, pa Miro Kregar, Andrej Jereb, Lea Dabič, Jernej Koblar, Robi Kranjec Raša Sraka... in še in še športnikov, ki so prišli v Begunje prvič ali pa so se prireditve udeležili že šestič. "Morate priznati, da je med nami danes res pisana druščina športnic in športnikov, to pa je V soboto so se v begunjskem Elanu zbrali tudi predstavniki Zveze klubov za alpsko smučanje zahodne regije. V prisotnosti direktorja alpskih disciplin Klemena Berganta so letošnjo sezono ocenili kot uspešno, čeprav so znova zaskrbljeni zaradi upadanja števila mladih tekmovalcev. Za novega predsednika so izbrali Jureta Ravnika, za sekretarja Bojana Kavčiča, za predsednika tekmovalne komisije Žareta Štruklja, za predsedika strokovne komisije pa Slavka Zupanca. Pred begunjskim Elanom so se športniki minulo soboto družili že šesto leto. lepo priznaje akciji, ki je dobila osnovni namen z idejo, da se spomnimo v vrhunskem športu poškodovanih športnikov, ki niso imeli take sreče v življenju kot večina med nami. Vrhunski šport včasih terja svoj "davek" in vsaj enkrat na leto je prav, da športnikom invalidom posvetimo posebno pozornost," je ob prireditvi po vda ril Bojan Križaj. Na Elanovo prireditev pa je letos prišlo še več mladih smučarjev kot ponavadi, saj je bila to tudi priložnost, na kateri so perspektivni mladi smučarji zahodne regije dobili priznanja za skupno uvrstitev v pokalu Zavarovalnice Triglav. V kategoriji cicibank je bila v sezoni 2001/2002 najboljša Petra Svete (Bled) s skupaj 200 točkami, na drugo mesto se je uvsrtila Anita Makovec (Kranjska Gora) s 185 točkami, na tretje pa Klavdija Šolar (Železniki) s 180 točkami. Med cicibani je 200 točk in prvo mesto osvojil Jaka Masterl (Alpetour), drugi je bil Žan Ribnikar (Tržič) in tretji Matija Vrbinc (Alpetour). V konkurenci mlajših deklic je bila najboljša Petra Prestrel (Bled) s 150 točkami, drugo mesto je osvojila Nika Smodiš (Blejska Dobrava) s 130 točkami, tretje pa Maja Kokalj (Triglav) s 125 točkami. Med mlajšimi dečki je zmagal Gašper Kržišnik (Bled) s 150 točkami, Tirni Gašperin (Bled) na drugem mestu je zbral 130 točk, Jan Tepina (Triglav) na tretjem mestu pa 121 točk. V kon- KOLESARSTVO kurenci starejših deklic je bila najboljša Maruša Ferk (Jesenice) s skupaj 150 točkami, Katja Jazbec (Tržič) je na drugem mestu zbrala 135 točk, Nina Mihovi-lovič (Alpetour) pa na tretjem mestu 125 točk. Med starejšimi dečki je v letošnjem točkovanju pokala Zavarovalnice Triglav slavil Anže Mravlja (Tržič) s 130 točkami, drugi je bil Damir Sadiko-vič (Kranjska gora) s 127 točkami, tretji pa Matic Skube (Alpetour) s 126 točkami. Kot letos najboljši smučarski klub so razglasili SK Bled. Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki G l88,9MHz| w vv vv.r a d i o g o r e n c. s i /VSPOSKePMA GOK&H/SKA P0VEZ4M SSVETOM/MPRVENSTVOM VASOGOMS7V/ Radio Gorenc je edini gorenjski medij, ki bo neposredno prenašal vse pomembne tekme svetovnega prvenstva v nogometu! Z^AGAJMO skop^ NA VALOVIH RADIA GORENC 88.9 in 95.0 MhZ Kolesarski vikend v Mariboru Kranj - Kolesarji Kolesarskega kluba Sava Kranj in Perftech Bled so uspešno nastopili na kolesarskem kriteriju za lovoriko Kriterij slovenskih mest v Mariboru. V najmlajši kategoriji dečki C se je s svojo prvo zmago izkazal Savčan Tomaž Šernek, v leto dni starejši kategoriji med dečki B se je na drugo mesto uvrstil Blejec Nejc Rakuš. Med mlajšimi mladinci seje na tretje mesto uvrstil Savčan Vanja Pijjojčič, v kategoriji starejših mladincev pa so plani Kolesarskega kluba Sava Kranj ponovno dokazali, da v tej kategoriji v Sloveniji nimajo konkurence, saj sta prvi dve mesti ponovno osvojila Gašper Pilar in Vlado Kerkez, na četrto mesto pa se je uvrstil Blejec Grega Bole. Kolesarji so v nedeljo prav tako v Mariboru vozili še cestno dirko za Slovenski pokal. Med mlajšimi in starejšimi mladinci sta se ponovno izkazala Savčana Vanja Pi^jojčič in Vlado Kerkez, ki sta osvojila drugi mesti. V kategoriji članov, ki so se pomerili na 130 km dolgi dirki, sta drugo in tretje mesto osvojila Savčana Uroš Šilar in Martin Čo-tar. T.P. Pangerc zmagal na kvalifikacijah APS Kranj - V Velenju so bile ob koncu tedna kvalifikacije za Atletski pokal Slovenije, na katerem so sodelovali tudi atletinje in atleti kranjskega Triglava. Matjaž Pangerc je zmagal v metu kopja (56,68), njegov klubski kolega Bojan Klančnik pa je bil v isti disciplini tretji (54,18). Na četrto mesto so se uvrstili Tina Čarman v teku na 100 metrov (12,41), Špela Kovač v troskoku (12,25) in Anja Likozar v teku na 400 metrov (60,81, med osmerico najboljših pa še Miloš Ša-kič, Anja Ažman, Kristina Gornik in Ina Brešar. V nedeljo, drugi dan tekmovanja, sta se od Triglavanov z drugim mestom izkazala Tina Čarman v skoku v daljino (605) in Edi Okič v metu diska (40,87). Andrej Rihar je bil tretji v skoku v višino (195), Miloš Šakič pa v teku na 200 metrov (22,24). Med osmerico so se uvrstili še Bojan Klančnik, Petra Strnad, Eva Preze^j, Neža Hafner, Špela Kovač in Matej Štefančič. C.Z. BALINANJE_,_ Tračani niso presenetili Trata pri Škof j i Loki - Konec tedna so balinarji igrali povratne tekme četrtfinala pokala evropskih prvakov. Ekipa Lokateksa Trate, ki je z ekipo Istre Poreča visoko izgubila že doma, tudi na povratni tekmi ni pripravila presenečenja, saj so v Poreču znova izgubili s 17:5. Kljub temu bo imela Slovenija na finalnem turnirju najboljše četverice, ki bo 8. in 9. junija na Trati, svoje predstavnike. V finale se je namreč z dvema zmagama nad ekipo Budve uvrstila ekipa naših podprvakov, Mlinarja Padne. V.S. GORSKI TEK_ Na Križno goro in nazaj najhitreje Marjan Zupančič Škofja Loka - Športno društvo Puštal, Športna zveza Škofja Loka in gostilna Starman iz Stare Loke so minulo soboto pripravili prvi tek na Križno goro. Na 14,3 kilometre dolgi progi do Križne gore in nazaj je bil najhitrejši Marjan Zupančič iz Posavca (KGT Papež), ki je za tek porabil 53 minut in 17 sekund. Marjan je bil tako tudi zmagovalec v svoji kategoriji od 26 do 40 let. Na drugo mesto v tej kategoriji se je uvrstil Uroš Bertoncelj (Starman, d.o.o.), tretji pa je bil Boštjan Potočnik (ŠD Puštal). Pred gostilno Starman v Stari Loki je bil start in cilj teka na Križno goro. V kategoriji moških od 41 do 50 let je bil najboljši Bojan Cvajnar, ki je tudi skupno dosegel drugi čas proge s časom 53 minut in 26 sekund. Na drugo mesto se je uvrstil Stane Čufer, na tretje pa Roman Hartman (oba GRS Škofja Loka). Med moškimi nad 50 let je bil najhitrejši Stane Gaber (TK Bohinj) s časom 65 minut in 15 sekund, drugi je bil Miro Pintar (Sv. Duh), tretji pa Rok Štors (Ljubno). Na tekmi so nastopile tudi ženske. V kategoriji do 30 let je bila najhitrejša Tanja Debeljak s časom 67 minut 8 sekund, v kategoriji nad 30 let pa je zmagala Olga Grm (Klub trmastih) pred Andrejo Sušnik (Triatlon Bohinj). Vilma Stanovnik VATERPOLO Gostje boljši Kranj - Minulo soboto so vaterpolisti v državnem prvenstvu odigrali prvi tekmi končnice. Ekipa Triglava Živil, ki je tokrat gostovala pri Olimpiji v Ljubljani, je pričakovano zmagala z 9:12 (5:2, 1:5, 1:4, 2:1). Povratno srečanje, ki bo lahko že odločalo o naslovu prvaka bo to nedeljo, 2. junija, z začetkom ob 16.30 uri v Kranju. Bolj izenačena je bila tekma v bazenu v Žusterni, kjer sta se za tretje mesto pomerili ekipi Kopra in Branika. Boljši so bili Štajerci, ki so zmagali 4:5 (2:1, 1:2, 1:1,0:1). Povratna tekma bo že jutri ob 20.30 uri v Mariboru. J.M. Jure in Melanija sta prvaka PIVOVARNA UNION Generalni pokrovitelj slovenske nogometne reprezentance Tržič - Tudi letošnje državno prvenstvo v akrobatskem ročk and rollu, ki ga je prejšnji teden organiziral Plesni klub M Grosuplje, ni minilo brez odličnih nastopov in uvrstitev tržiških plesalcev. Posebno uspešni so bili v kategoriji starejši mladincev, kjer so imeli v finalu kar tri svoje pare. Absolutna zmagovalca prvenstva sta postala Jure Markič in Melanija Kogoj (na sliki), Uroš in Špela Mandelc pa sta osvojila odlično tretje mesto. Uspehu teh dveh parov sta se pridružila še Miha in Špela Roblek s sedmim mestom. V članski C kategoriji sta David Rezar in Sil-vya Hren osvojila drugo mesto, v članski B kategoriji pa sta po daljši odsotnosti zaradi poškodbe znova nastopila Kristijan Nadvešnik in Karmen Markič in bila četrta. V kategoriji mlajših mladincev sta bila Daniel Petkovič in Lea Oman sedma, v mini kategoriji pa sta Blaž Čerin in Anja Zaplotnik osvojila deveto mesto. Tekmovalce sta med navijači spremljala tudi tržiški župan Pavel Rupar in predsednik Turističnega društva Tržič Lado Srečnik. 90 let Nogometnega kluba Jesenice Od te sobote do septembra bodo pri jeseniškem nogometnem klubu pripravljali prireditve, ki bodo namenjene praznovanju devetdesetletnice kluba. TRIATLON Jesenice - V letošnjem letu Nogometni klub Jesenice praznuje devetdesetletnico organiziranega dela. Prvo tekmo so namreč Jeseničani odigrali leta 1912 z ekipo Trsta in doma izgubili z rezultatom 13:0. Toda ta rezultat jih ni Že to soboto in nedeljo bodo na Jesenicah pripravili nogometni turnir cicibanov, sledili pa bodo turnirji kadetov, mlajših dečkov, mladincev in starejših dečkov. Osrednja proslava v počastitev 90-letnice bo v petek, 14. junija, v juliju ali avgustu ter septembru pa bodo sledile prijateljske tekme in turnir veteranskih ekip. NOGOMET ustavil pri delu in tudi po prvi svetovni vojni so nogometaši zagnano trenirali. Nogometna igrišča so imeli v Podmežakli za tovarno kisika, na današnjem prostoru gledališča Toneta Cufarja in v Kurji vasi, kjer je igrišče še danes. Nastopali so v klubih z različnimi imeni: Edinost, Svoboda, Kovinar, Bratstvo, Borec in Gorenjec. Kasneje so se združili v enotni Nogometni klub Jesenice, nastopali pa so v različnih ligah, od gorenjskih lig do druge slovenske lige - zahod. "V zadnjih letih v klubu posvečamo veliko pozornosti vzgoji mladih igralcev, ki nastopajo v ekipah malčkov, mlajših dečkov, starejših dečkov, kadetov, mladincev, članov, igra pa tudi ekipa ve- Alpina tik za Železniki Kranj - Minuli teden so nogometaši v 1. gorenjski ligi odigrali dva kroga. Rezultati v 24. krogu: Visoko - Kranjska Gora 1:1, Polet -Železniki 0:2, Lesce - Velesovo 2:1, Sava - Ločan 0:2 in Naklo -Alpina 1:2. Rezultati v 25. krogu: Železniki - Naklo 2:2, Alpina - Sava 5:1, Kranjska Gora - Lesce 0:2, Velesovo - Polet 1:1, Ločan - Visoko (preložena). Na lestvici vodi ekipa Železnikov z 49 točkami, le za točko pa zaostaja Alpina na 2. mestu. Naklo ima 42 točk in je na tretjem mestu. V soboto je bil odigran tudi 16. krog v 2. gorenjski ligi. Rezultati: Podbrezje - Horvej Jesenice 0:4, Bohinj - Trboje 4:3, Hrastje - Bitnje 3:4, Podgorje - Kondor 4:1. Preddvor je bil prost. Na lestvici vodi ekipa Horveja Jesenic z 41 točkami. F.P. KEGLJANJE T ! Naši kegljavci doma s štirimi kolajnami Kranj - Potem ko so naslov svetovnih prvakov osvojili moški v ekipni konkurenci, sta v dvojicah bron osvojili Andreja Razlag in Marika Kardinar, Boris Benedik je bil srebrn v kombinaciji, Andreja Razlag pa je prav tako v kombinaciji osvojila bronasto odličje. Danes sprejem v Kranju. Minulo nedeljo so se slovenski kegljavci in kegljavke s 24. svetovnega kegljaškega prvenstva v Osijeku vrnili okiteni s kar štirimi kolajnami. Najdragocenejša je zagotovo zmaga naše moške ekipe, za katero so nastopili Darko Bizjak, Franc Kirbiš, Uroš Stoklas, Primož Pinatrič, Damjan Hafnar in Boris Benedik. Slovenski kegljači so moštveno zlato osvojili po osmih letih in dokazali, daje naša država še vedno v vrhu kegljaških velesil. Manj so bile na moštveni tekmi razpoložene ženske, ki pa so bolje kegljale v dvojicah. Mlada Andreja Razlag in izkušena Marika Kardinar sta osvojili bronasto kolajno v dvojicah, Razlagova pa je bila nato tretja še v kombinaciji. Tudi zadnji tekmovalni dan so imel kegljavci in kegljavke na vročem kegljišču v Osijeku težko delo, na koncu pa imel nekaj sreče in hkrati malce smole sedaj že bivši posamični svetovni prvak Boris Benedik. Osvojil je namreč srebrno kolajno v kombinaciji, v posamični razvrstitvi pa mu je do kolajne zmanjkal en sam podrt kegelj več. Svetovni prvak je postal Jugoslovan Čalič, svetovna Prvakinja pa Nemka Mullerjeva. Že danes, z začetkom ob 18. uri, pa anJski kegljaški klub pred kegljiščem pripravlja sprejem za svetovne Pryake in svojega "srebrnega" Borisa Benedika. Na prireditev so vabljeni vsi ljubitelji kegljanja, ki bi radi stisnili roko novim svetovnim Prvakom. Že prej bo ekipo sprejel kranjski župan Mohor Bogataj. Vilma Stanovnik Boris Benedik >avje Handball cup 2002 frž'č - Minulo soboto je v Zasavju potekal močan mednarodni turnir nT1 rok°metu, za dečke letnikov 1991 in 1992, ki se gaje udeležilo *. domačih in 7 ekip iz sosednje Hrvaške. Turnir v mini rokometu so Pripravili v Športni dvorani Dolanka na Dolu pri Hrastniku. S strani organizatorja je bilo poskrbljeno za nemoten potek tekmovanja, odlično neka'6' an'macrJ°' med igralce so ob koncu tekmovanj podelili tudi ekin- pralaiČruh nagrad, vsi igralci so prejeli medalje, najboljše tri Rok V SV0Jem 'etniku pa so prejele tudi kristalne pokale, obeh j,)me/aši Duplje-Tržič, so na omenjenem turnirju nastopili v ka igo?" encah'in sicer v konkurenci dečkov letnika 1991 in letni-p s'ecmJi so v svoji predtekmovalni skupini osvojili drugo sv S i- pa dečkov letnika 1991 je osvojila končno tretje mesto v itail kurenci, za kar je prejela lep pokal in posebne medalje, g aiec RK Duplje - Tržič Janez Sajovic pa je bil izbran v najboljšo ekipo turnirja. Tlirnir v Zasavju je pokazal, da se na tem koncu Gorenjske z mladi-selekcijami dela iz leta v leto bolje, in da je zanimanje za ta šport cuno večje. Tako dečki kot tudi deklice v RK Duplje - Tržič lepo Pomočnikov P°d Strokovnim vodstvom Andreja Kavčiča in njegovih radi1 kKnCr.bi S° ekipi dečkov- ki sta sodelovali na turnirju v Zasavju re J,!?? Plzzeriji Bazenček in njenemu osebju, saj nas je za vidne rezultate nagradila s picami. Rok Vidic Senad Tiganj, slovenski reprezentant z Jesenic. teranov. Mladinska in kadetska ekipa nastopata v drugi slovenski ligi in zasedata vidnejša mesta, ostale ekipe pa nastopajo v gorenjski ligi," pravi predsednik Nogometnega kluba Jesenice Zoran Kramar. Sicer pa je v klubu trenutno okoli 140 igralcev, ki jih vodijo trenerji Nedim Omano-vič, Ferik Alešič, Ivica Maric, Branko I velja, Ismed Dučanovič in Mirza Vukalič. V klubu so ponosni, da so uspeli dobiti sponzorja, Horvej, d.o.o. Prav tako so ponosni, da so na Jesenicah vzgojili slovenskega re-prezentanta Senada Tignja ter odličnega igralca Davorja Bogatino-va, ki igra v prvi državni ligi. Kot poudarja predsednik kluba Zoran Kramar je cilj celotnega vodstva kluba, da se število mladih nogometašev še poveča, članska ekipa pa naj bi se v naslednjih letih uvrstila v 3. slovensko nogometno ligo. Pri tem je pomembno, da bodo igralcem zagotovili še boljše pogoje za vadbo. To pa pomeni, da bodo uredili odvodnjavanje na pomožnem igrišču ter na glavnem igrišču razširili in obnovili travnato površino in izdelali novo atletsko stezo. Vilma Stanovnik, foto: Aljoša Korenčan Nov drugoligaš je GPG Grosuplje Kranj - Nogometaši v 3. SNL - center so odigrali zadnje, 26. krog. Rezultati: Factor - Status Kolpa 0:0, Cockta Kresnice - Litija 4:0, Slaščičarna Šmon - Kamnik 0:2, Avto Debeve Dob - Zarica 2:4, Svoboda - Vrhnika Blagomix 2:1, GPG Grosuplje - Britof 2:2, Rudar -Šenčur Protekl GL 1:(). Naslov prvaka je osvojila ekipa GPG Grosuplje s 63 točkami, Šenčur Protekt GL in Svoboda pa imata po 47 točk. Novi drugoligaš je GPG Grosuplje, izpadla pa sta Litija in Cockta Kresnice. V.S. Damjan Žepič odličen trinajsti Kranj - Triatlon na razdalji polovičnega Ironmana v Kaliforniji je vzbudil zanimanje javnosti predvsem zaradi izredno močne zasedbe v kategoriji profesionalcev, kjer je nastopil tudi naš najboljši triatlonec Damjan Žepič. Na dva kilometra dqlgi plavalni progi ni uspelo uiti nobenemu od tekmovalcev, skupina se je zaradi vetra in valov v zadnjem kilometru le razpotegnila, saj je vsak poskušal po svoji poti priti kar najhitreje do menjalnega prostora, do svojega kolesa. Na kolesu seje tudi izoblikovala prva skupina, v kateri so bili najaktivnejši ravno glavni favoriti tekme aktualni zmagovalec Ironmana na Havajih Tim De Boom, Aleksander Craig in Craig VValton. Tem seje priključil Je še drugi s svetovnega prvenstva Danec Tobjorn Sinballe. Damjan Žepič je v močnem vetru uspel slediti skupinici Cameruna Brovvna (letos že zmagovalca Ironmana na Novi Zelandiji) in Chrisa Legha, ki se nikakor nista mogla sprijazniti z dejstvom, da so prvi tekmovalci ušli in sta zato narekovala divji tempo po sicer tehnično nezahtevni progi kampa ameriških marincev v Pendeltonu, ki pa jo je dež, ki je padal ves čas tekme, spremenil v pravo drsalnico. Našemu tekmovalcu, ki je bil v elitni druščini profesionalcev edini, ki mora poleg triatlona še hoditi v normalno službo, je žal pred koncem kolesarske preizkušnje zmanjkalo moči, in je zaostal za skupino in si s tem zapravil realne možnosti za uvrstitev med prvo deseterico. Dvajsetkilometrski tek je namreč odločal le še o uvrstitvah na prva mesta, kjer je Tobjorn Sindballe izkoristil svoje izjemne tekaške sposobnosti in veliki napredek v letošnjem letu, ter prepričljivo premagal konkurente. Največji zvezdnik tekme in že dve leti nepremagan Tim Deboom seje uvrstil "komaj" na četrto mesto. Damjan Žepič je s solidnim tekom uspel zadržati trinajsto mesto po kolesu, vendar kljub temu ni ostal neopazen. Trener večkratne zmagovalke Ironmana na Havajih Paole Newby Fraser je namreč ponudjl našemu triatloncu sodelovanje in pomoč pri strokovnem delu. N.P.Ž. RAFTING_ Zopet Gimpex Straža Šmihel - S spustom na reki Krki se je nadaljevalo DP v raftingu. V drugem spustu letos so še drugič slavili veslači iz Straže, njihov drugi čoln pa seje prebil celo do tretjega mesta. V skupnem seštevku za DP nič novega, saj sta na vrhu še vedno Gimpex in Tinaraft iz Radovljice. DP se bo nadaljevalo 2. junija, ko bodo Blejci pripravili tekmovanje v spustu in miniraftu. Rezultati: 1. Gimpex 1 Straža 18:09,49, 2. Tinaraft 19:08.53, 3. Gim-pex 2 20:32.36, 4. Forstek Hrastnik, 5. Mrzla Uoda Ilirska Bistrica, 6. Xtrem Bled 1,7. Revoz Novo mesto, 8. Arx sport Ljubljana, 9. Tinaraft 2 Radovljica, 10. Xtrem Bled 2, 11. Rafting team Kolpa - ženske: V. Rafting team Kolpa. Vrstni red v DP - spust: 1. Gimpex 80, 2. Tinaraft 70, 3. Forstek 52, 4. Xtrem Bled 50... - ženske: 1. Rafting team Kolpa 80... - Skupni vrstni red: 1. Gimpex 315, 2. Tinaraft 257, 3. Forstek 237, 4. Xtrem Bled 192,5. Mrzla Uoda 189, 6. Arx sport 169,7. Kolpa 144, 8. Revoz 122... - ženske 1. Rafting tema Kolpa 200, 2. Mrzla Uoda 150. G.L. ODBOJKA Lep uspeh Blejk in Jeseničank Bled - Minuli konec tedna sta blejski in jeseniški odbojkarski klub pripravila 1. mednarodni odbojkarski turnir Bled 2002. Na turnirju so se pomerile ekipe mladih odbojkaric iz Italije, Hrvaške in Slovenije. Na koncu se je najbolj izkazala ekipa OK Sušak iz Rijeke, odlično drugo mesto so osvojile odbojkarice OK Bleda, tretje pa OK Mladi Jesenice. Najboljša igralka turnirja je bila Re-čanka Pavla Došen, najboljša na-padalka Danijela Topič in OK Mladi Jesenice, najboljša podajal-ka je bila Irene Marchegiani iz ekipe Bologne, najmlajša pa je bila Francesca Trimani iz ekipe Trsta. V.S. Blejski tekači zadovoljni s sezono TSK Bled ima trenutno trideset tekmovalcev, ponosni pa so predvsem na uspehe biatlonca Janeza Marica ter skupno četrto mesto med slovenskimi tekaškimi klubi KOŠARKA Uspešni mladinci KK Radovljica Radovljica - Potem ko prejšnji teden v Ljubljani kadetom (po ne zmaga in poraz) ni uspelo preskočiti kvalifikacij za 1. SKL, so v soboto radovljiški mladinci prepričljivo slavili v obeh tekmah in se zanesljivo uvrstili v drugi krog kvalifikacij za 1. SKL. Najboljši igralec turnirja je bil domači igralec Aljaž Urbane, sicer tudi stalni član slovenske mladinske reprezentance. Rezultati: Radovljica : Lastovka Domžale 83:73, Jurij plava Laguna : Lastovka 93:69, Radovljica : Jurij plava Laguna 94:82. Goran Lavrenčak Biatlonec Janez Maric, najboljši član TSK Bled, se že vozi s Polom. ********* Kranj 9B.3 MHx Glasbene želje: 04 231 80 60 SMS box: 031 383 383 Marketing: 041 713 972 Radio Bervi. do o,. Šmaijetm D. 4000 Kranj Bled - Minula sezona bo ena tistih, ki se je bodo pri Tekaškem smučarskem klubu Bled, ki je bil ustanovljen leta 1985, radi spominjali. Kar dva pri njih vzgojena tekmovalca, Janez. Maric, ki je še vedno član kluba, in Matej Soklič, ki je sedaj član SD Planica, sta namreč nastopala na olimpijskih igrah v Salt Lake Citvju. Poleg tega se je Janez Maric odlično odrezal na svetovnem vojaškem prvenstvu, kjer je zasedel 2. mesto. To pa še zdaleč niso vsi uspehi kluba, ki ima trenutno trideset tekmovalcev, ki tekmujejo doma in v tujini. V evropskem pokalu uspešno nastopa Anže Globev-nik, ki je letos zasedel tudi drugo mesto v razvrstitvi slovenskega pokala v biatlonu. Zmagovalec pokala Žito je v kategoriji mlajših mladincev postal Matej Čeba-šek, v tej kategoriji pa sta se izka- zala še Anže Pšenica in Grega Prešeren. Pri starejših mladincih je Andraž Zupan osvojil skupno 3. mesto in postal podprvak za to kategorijo. Jure Čebašek je bil 6. Blejski tekači se udeležujejo tudi tekmovanj Topolino, kjer so v tej sezoni uspešno nastopali Janez Pogačar, Dražen Grgorič, David Piber in Nina Rimahazi. Nina se je z izvrstnimi rezultati uvrstila tudi na olimpijske igre mladih, ki bodo januarja na Bledu. V kategoriji mlajših mladink sta bili dobri tudi Maja Rimahazi in Gabi Homerca. Pri dekletih je z rezultati izstopala še Katja Višnar, ki je v skupnem seštevku v kategoriji starejših mladink dosegla drugo mesto in postala slovenska podprvakinja. Med najmlajšimi so se letos izkazali še Domen Potočnik, David Piber, Matija Rimahazi, Robert Kosi, Miha Podgornik, Primož Po- klukar, Mark Klinar, Matic Novak, Ana Poklukar in Alenka Čebašek, oba (neprofesionalna ) trenerja - glavni trener Vinko Poklukar in njegov pomočnik Filip Kalan - pa sta skrbela za čim boljše delo, pri čemer sta jima bila v veliko pomoč dva klubska kombija, ter teptalni stroj za urejanje tekaških prog na Pokljuki. V klubu se zavedajo, da bi bilo delo lahko še boljše, če bi imeli vsaj enega profesionalnega trenerja in še več finančne pomoč. Trenutno jim s prispevki pomagajo: MS Production Bled, Elektro Kranj, Florjančič Bled, Štelelin Jesenice, Elmont Bled, Občina Bled, Vulkanizerstvo Čop Jesenice, Merkur Kranj in Integral Jesenice, ki jim je pomagal pri nakupu obeh kombijev, olimpijcu Janezu Mariču pa je dal v izposojo VW Polo. V.S. Kranjčan Andrej Štremfelj je tri desetletja aktiven alpinist Hvaležen svojcem za podporo - l ■Hi 'M' M,'' B» l^š Ce ne bi imeli člani družine toliko razumevanja za njegove cilje v alpinizmu, bi jih dosegel manj, se zaveda 45-letni profesor telesne vzgoje. Za jubilej načrtuje prečenje slovenskih Alp in odpravo v Tibet, pri čemer mu bo delala družbo tudi žena Marija. Orehek pri Kranju - Andrejeva alpinistična izkaznica je polna podatkov o zahtevnih vzponih v domačih in tujih gorah ter odpravah v najvišja gorstva. Prve je vanjo zapisal pred 30 leti, ko se je pridružil alpinističnemu odseku Planinskega društva Kranj. Kljub trdim preizkušnjam, ki so v tako nevarni dejavnosti pogoste, je nadaljeval začrtano pot in dosegel številne vrhove. Na Everestu je bil celo dvakrat, prvič s prijateljem Nejcem Zaplotnikom in drugič z ženo Marijo. Z njo bi letos rad odšel tudi na Čomo Lenco v Tibet. Če vemo prav, je bila drobna vest v Gorenjskem glasu kriva, da si se pred 30 leti prelevil iz planinca v alpinista, lahko zvemo nekaj o tem? "Fantje, ki smo radi zahajali v hribe po vse težjih poteh in brezpotjih, smo se ubadali z mislijo, kako priti do alpinističnega znanja. Jeseni 1971 smo v Gorenj* skem glasu prebrali vest o šoli alpinističnega odseka PD Kranj. Tedanja šola je bila daleč od tega, kar je danes. Naučili so nas narediti nekaj vozlov, v plezališču so pokazali, kako se zabije klin, povedali so kaj o opremi, potem pa smo šli skupaj v Paklenico. Tam sem opravil le dva vzpona. Na poletnem taboru v Tamarju sem splezal tri klasične smeri v visokih stenah, kar je bila osnova za samostojno plezanje. Večinoma sem plezal skupaj z bratom Markom, najprej doma in potem drugje. V tujini sem bil prvič leta 1973 Največji Andrejev alpinistični dosežek - prvenstvena smer na alpski način z Markom Prezljem na Južni vrh Kangchenjurige leta 1991. v Tatrah in še isto leto v Dolomitih, kjer sva s Tonetom Perčičem plezala že kar zahtevno smer." Leta 1975 te je prva odprava vodila na Kavkaz. Kako si doživel visoke gore? "Takrat smo temu že rekli odprava. Sloje pravzaprav za izmenjavo ruskih in slovenskih alpinistov. Prišel sem na vrh 5642 metrov visokega Elbrusa, ki je precej višji od Mont Blanea. Na slednjem še nisem bil, vendar sem želel iti kam višje. Prebiral sem knjige, na primer, Nanga Parbat Hermana Buhla, kjer sem zvedel marsikaj o visokih gorah. Na Kavkazu sem bil kar malo razočaran nad svojo sposobnostjo prenašanja višine. Z žičnico smo se pripeljali zelo visoko in dve noči spali na višini 4200 m. Tam meje hudo bolela glava, potem pa sem se nekako prilagodil razmeram." V Himalajo si prvič odšel dve leti pozneje s tržiško odpravo na Gašerbrum. Kaj bi povedal o vzponu na svoj prvi osem tisočak? "Sloje za prvo klubsko odpravo na osem tisočak, v kateri smo imeli veliko težav s financami. Tega nismo obvladali, med nami ni bilo zvenečih imen, zato smo zbrali malo denarja. Spominjam se, daje bila ta odprava hudo revna. Imeli pa smo veliko volje in energije, zato smo dosegli vrh. Nanj smo prišli zelo hitro, šele 16. dan po prihodu v bazo. Z Nejcem Zaplotnikom sva opravila prvenstveni vzpon po jugozahodnem grebenu na 8068 m visoki Gašerbrum 1. Tedaj sem bil jaz proti njemu še zelenec, saj je on imel izkušnje z Makaluja. Bil je motor, ki je vlekel, načrtoval pa je tudi urnik vzpona. Bilo je precej garaško, vendar so nama šle na roke dokaj ugodne razmere." Leta 1979 sta stopila z Nejcem kot prva Slovenca na streho sveta. Je bila uvrstitev v odpravo za Everest težka, pa kako je odmeval uspeh? "Po Gašerbrumu uvrstitev sploh ni bila vprašljiva. Že prej sem s svojimi vzponi zelo izstopal iz slovenskega povprečja. O vrhu sem vseeno sanjal potiho, ker sem vedel, da je hrib ogromen in da je tudi nas veliko. Bilo je več uglednih imen - Viki Grošelj, Vanja Andrej Štremfelj - že trideset let zapisan alpinizmu Matijcvec, Ivč Kotnik, Stane Be-lak, Marjan Manfreda in Nejc Zaplotnik, ki so bili vsi pred menoj na vrsti za vzpon. Seveda se lahko na odpravi stvari obrnejo. Po težavah, ko sem imel zaradi bolečega zoba zamudo pri aklimatizaciji, sem to hitro nadomestil. Po čudnem spletu okoliščin smo Kranjčani - poleg Nejca in mene tudi Marko - vedno ostali skupaj in prav nam je pripadel zadnji vzpon. Predvsem Nejčevi odločenosti, da spleza na vrh, se imam zahvaliti za uspeh. Srce mi je zaigralo od veselja, ko sva stala tam gori. Malo so naju zbadali, glej Ekarjeva fanta sta bila na vrhu. Ne le kot Kranjčana, ponosna sva bila predvsem zase. Priti na Everest tedaj je bilo le malo drugače, kot je danes. In splezala sva Zahodni greben, ki je najtežja smer!" Na Everestu si bil še enkrat pozneje skupaj z ženo Marijo. Menda tudi takrat ni bilo lahko, čeprav ste na vrh prišli po normalni smeri? "Tam sem bil leta 1990 z mednarodno odpravo Alpe - Jadran. V načrtu smo imeli ameriško smer. Splezali smo prvenstveno varianto v skrajnem delu jugozahodne stene, a smo se zaradi obilice novega snega in nevarnosti v zgornjem delu obrnili. V normalni smeri je bilo precej vetra, zato smo čakali v bazi na ugoden trenutek. V dveh dneh smo prišli na Južno sedlo in tretji dan na vrh, zadnji primeren dan tisto sezono. Z nama je bil Janez Jeglič in en šerpa. Z ženo Marijo sva bila prvi zakonski par, ki je prišel skupaj na Everest. To ni bilo v načrtu, spodletela pa mi je namera za vzpon brez kisika. V hudem mrazu sem se ustrašil ozeblin, zato nisem tvegal. Tudi s kisikom sem težko dosegel vrh." Vmes je bilo več razočaranj in podvigov v tujih gorah. Katerih se najbolj spominjaš? "V slabem spominu mi je ostala odprava na 8516 m visoki Lotse leta 1981, ko smo ogromno garali, a ostali brez vrha in se vrnili domov potrti. Potem je prišlo leto 1983, ko se je smrtno ponesrečil Nejc, kar me je zelo prizadelo. Potreboval sem nekaj časa, da sem povrnil psihično stabilnost. Naslednje leto sem sam padel med plezanjem v Franciji in si zlomil obe nogi. Vseeno sem leta 1985 odšel na Daulagiri, kjer sem splezal prvenstveno smer v Vzhodni steni, vendar spet nismo prišli do vrha. Zato sem si zaželel visokega hriba po lažji smeri. Leta 1986 smo odšli v Karako-rum, kjer sem bil prvič v Himalaji z Marijo. Skupaj sva prišla na vrh 8047 m visoke gore Broad Peak, kamor sta stopila še Tomo Česen in Tomaž Jamnik iz Kranja; teden dni zatem je uspel še vzpon na Gašerbrum 2. Potem sem spet malo bolj zaupal vase. Odpravi na Lotse Sar leta 1987 in K 2 leta 1988 nista dali vrha, drugače pa je bilo leta 1989 na Šiša Pangmi. To je bila prva odprava na osem tisočak v alpskem stilu. S Pavletom Kozjekom sva preplezala Slovensko smer v jugozahodnem stebru te gore in opravila še prvi pristop na sedem tisočak Ni-anang Ri. To je bil moj drugi višek v Himalaji." Potem je prišlo več odmevnih uspehov. So bila temu primerna priznanja? "Moj največji alpinistični dosežek je bila prvenstvena smer na alpski način z Markom Prezljem na 8476 m visoki Južni vrh Kangchenjunge leta 1991. Sloje za veliko odpravo, med katero je Uroš Rupar opravil samostojni vzpon po^ normalni smeri na srednji vrh. Žal je prišlo do tragične nesreče, ob kateri sta Marija Fran- tar in Jože Rozman ostala na gori. To je vrglo slabo luč na celotno odpravo, zato uspeh ni prodrl. Šele ko so nama dali Francozi Zlati cepin, se je pomembnosti dejanja zavedla tudi domača javnost. Z Markom sva leta 1992 kot prva človeka stopila na sedem tisočak Menlungtse, kjer je bilo zame najlepše od vseh odprav. Leta 1995 mije uspel tretji vzpon na osem tisočak skupaj z ženo Marijo; iz baze sva rabila le dva dni na 8201 m "visoki Čo Oju. Takrat sem opazil severno steno Gjačung Kanga, kamor smo šli leta 1999. Bil sem vodja oprave, med katero nas je šest stopilo na 7952 m visoki vrh kljub slabim razmeram." V gorah si plezal s številnimi znanimi alpinisti. Z nekaterimi od njih boš na poseben način zaznamoval 30-letnico svoje alpinistične kariere. Kako? "Med samotnim treningom ob koncu zime se mi je porodila ideja, da bi za jubilej povezano preplezal 30 smeri v različnih stenah. Gre za plezalno prečenje naših Alp v najkrajšem možnem času, morda 30 dneh od konca junija. Da bi bilo vse bolj doživeto, sem prosil za sodelovanje ljudi, s katerimi sem plezal in hodil po gorah. Presenečen sem, da jih je kar okrog 20 privolilo, zraven pa bo morda kakšen manj. Zraven bodo gotovo člani moje družine, žena Marija, hči Katarina in sin Anže. Marijo in mene alpinizem toliko povezuje, da brez nje verjetno ne bi bil tak, kot sem ga gojil. Najine skupne alpinistične poti pa bi bile nemogoče, če ne bi imela podpore pri najinih starših. Razumejo me tudi v srednji lesarski šoli v Škofji Loki, kjer sem profesor telesne vzgoje. Kljub dopolnjenemu 45. letu imam dovolj moči in volje še za kakšen visok hrib. Septembra letos imam v načrtu odpravo na 7800 m visoko goro Čomo Lenco v Tibetu, članica ene od treh navez pa naj bi bila tudi Marija. Vse bo spet odvisno od denarja, saj je pot do tja draga. Upam, da bo pozneje'možnost za še kakšno odpravo. Ciljev je veliko; kamor splezam, od povsod opazim kaj mikavnega, kjer še nisem bil." Stojan Saje Mešani pevski zbor Lubnik iz Škofje Loke v ZDA in Kanadi Lepo nam je, ko pridemo skupaj Ko greš v pokoj, ti ostanejo samo družina in prijatelji, vse to imamo tukaj v Ameriki, zato ne razmišljamo, da bi šli nazaj domov, v Slovenijo. Ob koncu tedna zelo radi prihajamo v naš dom v Lemontu, lepo nam je, ko pridemo skupaj, naj bo to praznovanje ali samo igranje taroka. Otroci so na odru vadili slovensko pesem. V drugi sobi so najmlajši vneto risali. Prijazna učiteljica in ravnateljica slovenske šole Dana Rebrica - Blase je povedala, da imajo petdeset učencev, ki prihajajo ob sobotah dopoldne. Slovenščine se uči tudi dvanajst odraslih. "Naši učenci so že tret- ja generacija, večinoma razumejo slovensko, težko pa govorijo, še težje pišejo. Ker je vse več mešanih zakonov, doma govorijo angleško, zato imajo otroci težave s ponavljanjem. V novem domu v Lemontu imamo odlične pogoje za učenje in naša jezikovna šola je že dobi- Dana Rebirca - Blase la pohvalo guvernerja države Ili-nois," ponosno pove Dana. V drugem koncu doma so manjšo dvorano pripravljali za slovesnost. Vse je bilo v belem, saj so imeli v nedeljo prvo obhajilo. "Še bolj slovesne so poroke, tedaj pripravimo veliko dvorano, priprave na poroko trajajo štirinajst dni, veste, poroka je pri nas zelo pomembna stvar," mi pripovedujejo ženske, ki pripravljajo mize. "Sprva sem se bal, da smo dom v Lemontu zgradili prepozno, da smo se že preveč odtujili. Toda zelo hitro je postal privlačno zbirališče. Najprej so ljudje prihajali po nedeljski maši. Veste, dobro kuharico imamo, začela je z domačo juho in prigrizkom, sedaj kuha prava nedeljska kosila, vse več ljudi prihaja, tudi mladi so vmes," pripoveduje Tone Bajuk, Tone Bajuk "j:"'r"i gradbeni inženir v pokoju, ki je nadziral gradnjo doma. Tone Bajuk je v Chicagu priznani gradbenik, sodeloval je pri gradnji nebotičnikov in dobro ve, kako je moč postaviti visoke stavbe na močvirnati ravnini. Danes s stroji v zemljo zabijejo betonske stebre, včasih so ročno izkopali luknje, delali so noč in dan in postavili šotor, da jih dež ni motil. Delo so ročno opravili celo hitreje kot danes s stroji, delo pa je imelo zelo veliko ljudi, pripoveduje Bajuk, ki je po rodu iz Bele krajine in mali stric poslanca dr. Andreja Bajuka. Z ženo Eriko, ki v lemontskem domu pripravlja likovne razstave, imata štiri sinove, najstarejši Lovro je prišel v Slovenijo in živi v Ljubljani. Leta 1989 se je upokojil, torej ravno prav, da je prevzel izgradnjo doma v Lemontu. Tako so prihranili desetino denarja, saj ga toliko v Ameriki pobere nadzornik, ki skrbi tudi za varnost, nadzira delo in porabo denarja. "To je bilo moje prvo delo, da se nam ni mudilo, da smo naredili toliko, kolikor smo imeli denarja, zato je kar ustrezalo mojemu pokoju," se je pošalil Bajuk. Notranja dela v domu je vodil Kazimir Krampač, izseljenec iz Prekmurja, od koder je v Ameriko prišlo tudi veliko dobrih zidarjev. Dom pa je zelo dobro zasnovala arhitektka Vesna Francka in Viktor Lavriša Slovenščine se učijo tudi starejši. Rebernak, ki je prišla v Chicago študirat in tam ostala. Domiselno je povezala prostore, vse je zelo praktično in ne boste verjeli, nikjer ni nobene stopnice in nikjer se ne spotakneš, saj je vse v isti višini. Torej kot naročeno za starejše, ki prihajajo v dom. Veliko je bilo prostovoljnega dela in srečali smo tudi enega šestih zidarjev, ki je opravil več kot tisoč udarniških ur. Viktor Lavriša je doma iz Horjula, tako kot njegova žena Francka. Izhaja iz zidarske družine, tudi v Ameriki je /i' daril in kot zidarski mojster poma-gal graditi dom. "Prav takrat sem šel v pokoj, lahko sem pomagal saj nisem bil sam, bilo nas je šest zidarjev," pravi skromni Viktor.^ (se nadaljuje) Marija Volčjak Na avtobusih vse manj potnikov "Z avtobusi se vozijo samo še tisti, ki nimajo druge možnosti. To so predvsem osnovnošolci, dijaki, del upokojencev, ljudje brez avta in šoferskega izpita," je dejal Janko Knaflič, predsednik uprave Alpetourja, in poudaril, da se je v zadnjih desetih letih število potnikov na avtobusih zmanjšalo približno za dve tretjini. Kranj - Medtem ko so avtobusni prevozniki v Sloveniji še sredi osemdesetih let prepeljali 307 milijonov potnikov, so jih deset let kasneje 121 milijonov in lani le še 63 milijonov. Temu primerno so se poslabšali tudi poslovni rezultati. Še 1998. leta so imeli v javnem linijskem medkrajevnem prometu 190 milijonov tolarjev dobička, lani pa že 57 milijonov tolarjev izgube, ki bi bila še večja, če bi obračunali realno amortizacijo. Ob krizi, ki se kaže tudi v ukinjanju nedonosnih prog in pomanjkanju denarja za obnovo voznega parka, je slišati tudi najbolj črne scenarije. Če država ne bo ponudila rešitve, se bo javni prevoz potnikov sesul, na "pogorišču" pa bo nastal nov prevoz, ki pa bo zanesljivo dražji od sedanjega. Država že išče rešitve, da se to le ne bi zgodilo. Po lani sprejetem zakonu o prevozih v cestnem prometu prevoznikom začasno, do avgusta prihodnje leto, zagotavlja subvencije iz proračuna. Lani so dobili 130 milijonov tolarjev (bruto), v letošnjem proračunu je predvidenih 845 milijonov tolarjev. S septembrom 2003 naj bi tudi javni prevoz po načrtih ministrstva za promet postal privlačnejši. Avtobusi in vlaki ne bodo več vozili neusklajeno, zanje bo veljala enotna vozovnica, ki bo cenejša od vožnje z osebnimi vozili in bo državljane spodbujala k uporabi javnega prevoza. V okviru kombiniranega voznega reda bodo določili linije, ki so javnega pomena za prevoz šolarjev in ljudi v službo. Na teh progah bodo vozili prevozniki, ki bodo prek javnega razpisa ministrstva za promet dobili koncesijo. Za vsako regijo je predviden en kon-cesionar, ta pa bo glede na število prodanih vozovnic dobil subvencijo od države. In kje bo država za to vzela denar? Na ministrstvu za promet napovedujejo, da bodo predlagali sprejetje zakona o taksi na osebna vozila. Med potniki tudi vse manj študentov Kot je povedal Janko Knaflič, predsednik uprave družbe Alpetour, Potovalna agencija, ki je največji gorenjski avtobusni prevoznik, se danes vozi z njihovimi avtobusi dve tretjini manj potnikov kot pred desetimi leti. V tistih časih je pred tovarno Iskra na Labo-rah ob dveh, ko so ljudje odhajali iz službe, .stalo 22 avtobusov in vsi so polni odpeljali na različne konce Gorenjske, danes ni nobenega. Razmere so se spremenile, to dokazuje tudi po več avtomobilov na gospodinjstvo. Z avtobusi se vozijo le še tisti, ki se morajo, še večina študentov se prevaža z osebnimi avtomobili. V najboljših časih so v Alpetouru imeli 232 avtobusov, zdaj jih imajo še 140, število se bo verjetno še nekoliko zmanjšalo. Ker ni dovolj denarja za vlaganja, se povečuje tudi povprečna starost vozil. V Alpetouru je bila že 5,2 leta, zdaj je spet okrog osem let. Letos bodo vozni park pomladili z nakupom dveh novih zglobnikov za vožnjo na relaciji Škofja Loka - Kranj in še šestih avtobusov za primestni promet. Ker se je zmanjševalo število potnikov na avtobusih, so temu prilagajali tudi vožnje, pri ukinjanju linij pa so bili po besedah predsednika uprave Janka Knafli-ča zelo previdni. Opustili so precej voženj ob nedeljah in praznikih in vožnje, na katerih ni bilo potnikov ali jih je bilo zelo malo. Zadnja leta so ukinili po sto tisoč kilometrov voženj na leto, z novim prometnim letom, ki se bo začelo 1. septembra, jih bodo še 40 tisoč kilometrov. Podatki namreč kažejo, da se število potnikov v javnem avtobusnem prevozu še zmanjšuje. Število dijaških in študentskih vozovnic je bilo aprila za osem odstotkov manjše kot leto prej, osnovnošolskih pet odstotkov in delavskih sedem odstotkov manj. So odgovor na manjše število potnikov tudi manjši avtobusi, kakršni (trije) že vozijo po Kranju? Čeprav imajo takšni avtobusi tudi nekatere prednosti (manjša poraba goriva, vožnja po ozkih ulicah), so v Alpetouru prepričani, da to ni prava rešitev. Mali avtobusi so le malo cenejši od večjih in tudi manj vzdržljivi. Pa ne le to! Če bi hoteli velikost avtobusov dosledno prilagajati številu potnikov, bi potrebovali dvojni vozni park - večje avtobuse za konice in manjše za ostali del dneva, kar pa bi bilo neracionalno. Državne podpore nizke, a dobrodošle Alpetour enako kot ostali avtobusni prevozniki dobi 13 tolarjev državne subvencije (bruto) za vsak prevoženi registrirani kilometer v primestnem medkrajevnem prometu. Državna podpora pomeni na leto okrog 70 milijonov tolarjev prihodka, lani pa so od Mestne občine Kranj, pri kate- ■ V Domelu podelili ure kakovosti V petek so v Domelu podelili nagrade delavcem za kakovost. Letos je bila to že osma podelitev nagrad in ur kakovosti zaposlenim, razen njim pa so priznanja podelili tudi najboljšim dobaviteljem lanskega leta. Dobitnik zlate ure kakovosti je postal Tomaž Stanonik. Železniki - Gosta svečane podelitve sta bila dr. Jože Mencinger, rektor Univerze v Ljubljani, in župan Mihael Prevc, za kulturni utrip pa je poskrbel Tamburaški orkester Bisernica iz Reteč. Izbor nagrajencev v akciji "Ure kakovosti" trajajo vse leto. Sistem spodbuja enakomerno izvolitev žensk in moških ter da približno enako možnost izvolitve delavcem iz vseh oddelkov. Najprestižnejše izmed vseh nagrad so ure kakovosti, med njimi Pa prav posebno mesto zaseda zlata ura kakovosti. Letos jo je prejel Tomaž Stanonik, ki je do nedavnega opravljal delo tehnologa v področju kakovosti. Poleg izdelave kontrolne tehnologije se je aktivno vključeval v reševanje Problematike kakovosti v različen oddelkih podjetja. "Poseben izziv mi danes predstavlja novo delo vodje tehnologije v montaži, •mam bogate izkušnje iz preteklega dela in upam, da bom uspešen," nam je povedal Stanonik. Ob podelitvi ur kakovosti je častni gost dr. Jože Mencinger povedal, da občuduje podjetja kot je Domel: "Pred desetletjem so nekateri govoril, da bomo kmalu nova Švica. Veliko podjetij je propadlo, v malih krajih pa ste preživeli, ker ste vedno živeli le od lastnega dela. Vesel sem, da sem danes lahko tukaj, saj ste slovensko in uspešno ter z notranjim lastništvom. Dobro veste, da ne potrebujete tujega investitorja, saj domači ljudje skrbijo za ljudi, ti pa so podjetju pripadni." Naj ob tem zapišemo, da ima Domel 35-odstotni delež v Evropi in 15-odstotnega v svetu. Srebrne ure kakovosti je iz rok direktorja Pavla Demšarja prejelo devet delav- cev. Z njimi se bodo lahko pohvalili Aleš Thaler, Jožica Potočnik, Slavko Tomše, Lidija Vizjak, Romana Šturm, Stojan Andreevski, Franc Potočnik, Jože Telban in Andrej Čufer. Nagrade kakovosti je iz rok dr. Tomaža Kmecla, vodje razvojnega področja v Domelu, prejelo 41 delavcev. Po podelitvi se je vprašal o kakovosti: "Ali je kakovost na tisoče kvalitetnih izdelkov ali več? Kakovost je tudi strokoven način reševanja problemov, medsebojni odnosi, odnosi do podrejenih, na koncu koncev tudi nasmešek." Zadnjih osem let v Domelu izvajajo tudi rangiranje in ocenjevanje dobaviteljev. Rezultati spremljanja kakovosti dobav in izpolnjevanja ostalih zahtev so temeljni kriterij pri izbiri dobavitelja leta. Nagradi je podelil Pavel Demšar, in sicer družbi Impol, industriji metalnih polizdelkov, iz Slovenske Bistrice, in družbi Dy-nacast Lož iz Starega trga pri Ložu. Boštjan Bogataj ri se tudi potegujejo za pridobitev koncesije za opravljanje mestnega potniškega prometa, dobili 12 milijonov tolarjev podpore za mestni promet. "Državna podpora ni velika, je pa dobrodošla," pravi Janko Knaflič in poudarja, da so avtobusni prevozniki v italijanski Furlaniji - Julijski krajini deležni kar 70-odstotne podpore. Ob tem, ko so v pokrajini v okviru varstva okolja omejili promet z osebnimi vozili v mestih, so ljudem ponudili možnost prevoza z avtobusi, prevoznikom pa zagotovili pokrivanje stroškov neodvisno od tega. koliko je potnikov na avtobusih. Če bi tudi slovenski prevozniki dobili tolikšne podpore kot jih v Evropski uniji ali, na primer, v Furlaniji - Julijski krajini, bi cene, ki so sicer od 60 do 100 odstotkov višje kot v železniškem prometu, lahko nekoliko znižali. "Zdaj teh možnosti ni," ugotavlja Janko Knaflič in dodaja, da bi bilo stroške možno zmanjšati z združitvijo gorenjskih prevoznikov v eno podjetje, kar bo spodbujala tudi nova državna prometna politika. Cveto Zaplotnik GOSPODARSKI KOMENTAR Turbulenca na deviznih trgih Dr. Robert Volčjak, Ekonomski inštitut Pravne fakultete Svetovni devizni trgi so se pred kratkim začeli panično odzivati na dogajanja, po svetu. Bojazen pred vojno med Indijo in Pakistanom z možnimi katastrofalnimi posledicami ob uporabi jedrskega orožja in skorajda istočasna opozorila pred novimi terorističnimi napadi v ZDA so na finančnih trgih povzročili hud napad živčnosti. Deviznim trgom takšen razvoj seveda nikakor ni všeč, a jim vseeno še ni jasno, kako naj se odzovejo. Kratkoročne posledice so dokaj jasne: vrednosti velikih valut so že začele precej nihati, ko devizni trgovci in investitorji skorajda iz minute v minuto spreminjajo svoje odločitve, kam naj vložijo svoj denar. Dolgoročne posledice teh začasnih nihanj pa bi utegnile biti precej resne, če bi vodile k trajni prerazporeditvi vrednosti valut, kar bi vplivalo na ekonomske rezultate svetovno največjih gospodarstev. Svetovni trgovci z devizami se zelo hitro prestrašijo določenih negotovih mednarodnih političnih dogajanj. Strel mimo v napovedi prihodnjih vrednosti valut ima lahko precejšen vpliv na dobičke, služenje katerih je največji motiv deviznih trgovcev in njihovih investitorjev. Od tod izhajajo vsi prenapihnjeni odzivi na vsako trohico novice, iz katere skušajo devizni trgovci ugotoviti, kaj se bo iz nje izcimilo. Kratkoročna valutna nestanovitnost je dejstvo, ki mu težko ubežimo, še težje pa jo preprečimo. Zadnji pretres na deviznih trgih je kljub temu izzvenel kot Šok, delno tudi zaradi relativne stabilnosti med vrednostmi velikih svetovnih valut v zadnjih letih. Tako je na primer evro od svoje uvedbe pred tremi leti skorajda konstantno izgubljal svojo vrednost proti ameriškemu dolarju. In kot smo priča zadnjih nekaj tednov se je ta trend nekako obrnil in vrednost dolarja je glede na evro in japonski jen pričela padati. Velikih nihajev, znanih iz nekoliko bolj preteklih valutnih turbulenc, do pred kratkim ni bilo občutiti. Zadnja valutna nestanovitnost sovpada tudi s špekulacijami nekaterih ekonomistov, da so razmerja med vrednostmi svetovno največjih valut tako ali tako pred veliko prerazporeditvijo. Osnova za takšna in drugačna ugibanja je ameriški dolar, kije kljub recesiji v ZDA ohranjal svojo visoko vrednost. Ob ponovnem vzletu ameriškega gospodarstva pa se je pozornost obrnila na ogromno velikost ameriškega primanjkljaja na tekočem računu plačilne bilance. Običajno se ta bolezen zdravi z devalvacijo valute, kar bi v ameriškem primeru pomenilo velik in nenaden padec vrednosti dolarja, posledica česar bi bit izboljšan konkurenčni položaj ameriških izvoznikov in rast cen uvoznih dobrin. Inflacijski pritiski, ki bi se ob tem pojavili, bi prisilili centralno banko k dvigu obrestnih mer bolj, kot bi to ustrezalo še vedno vzletajočemu gospodarstvu. Posledice za ostali svet ne bi bile nič manj resne. Alarmni zvonci že zvonijo na Japonskem, kjer se stvari po podatkih, objavljenih pretekli teden, končno obračajo na bolje. Rastoči jen bi utegnil upanja v gospodarsko oživitev pokopati, zaradi česar je japonska vlada že ukrepala na svojem deviznem trgu. Ukrepi centralnih bank na deviznih trgih pa so, kot kažejo študije in praksa, redko dolgoročno uspešni. Napovedovanje dolgoročnih vrednosti valut je bolj podobno, če ne enako "šloganju". Mednarodna politična klima in rezultirajoča tržna turbulenca delata problem še težji kot običajno. In kot kažejo zdajšnje mračne politične razmere, bo tako ostalo še kar nekaj časa. SANJE VSAKEGA MOJSTRA. Celovita ponudba gradbenega materiala LES in LESNI IZDELKI CEMENT In APNO IZOLACIJA 11.399 sit Stenska obloga, KRONOSPAN - MDF Mere: 2600 x 148 x 8 mm, barva: bela klasik Podboj, LIKO Univerzalni suhomontažni hrastov furnir Natur, lakiran, levi ali desni, mere: 81 x 198,5 x 15 cm. 13.399 sit IVratno krilo, UKO Lakiran hrastov furnir Natur. *li|i^VIHHPiHH desno in levo, brez kljuk in ščitov, Stenska obloga, LEITINGER mere: 85 x 200 cm. Masivni opaž, smreka A- kvaliteta, profil F. mere: 12,5x96x4.000 mm OPEKA in STREŠNA KRITINA Lamelni parket, JAGER • Hrast Mere: 16 x 16 cm, kvaliteta standard MERKUR Ustvarjamo zadovoljstvo Noče biti več direktor Generalni direktor Slovenskih železnic mag. Igor Zajec je nadzorni svet zaprosil za predčasno sporazumno prekinitev pogodbe o zaposlitvi na mestu direktorja. Pregled borznega dogajanja Ljubljana - Nadzorni svet, ki mu predseduje Mirko Bandelj, se je na petkovi seji seznanil z odstopno izjavo, a se do nje ni opredelil, saj pričakuje, da bo o Zajčevem predlogu na eni od prihodnjih sej odločala vlada. Mag. Zajec se je za tak korak odločil, ker je vlada skoraj brez razprave zavrnila dva za Slovenske železnice zelo pomembna dokumenta - letošnji poslovni načrt ter stanje in vizijo razvoja za obdobje 2002 - 2007. Čeprav je nadzorni svet dokumenta, ki določata letošnje ukrepe družbe in vlade ter smeri razvoja in sanacijo železnic v naslednjem obdobju, sprejel soglasno, je odločitev vla- de po mnenju mag. Zajca pokazala, da ministrstvi za promet in za finance ne sprejemata obstoječe resne problematike železnic. Iz sklepov vlade izhaja, da bi mag. Zajec moral poiskati rešitve, ki bi bistveno spremenile Slovenske železnice. Pričakovanja, da bi železnice v kratkem času lahko ob vseh finančnih obremenitvah poslovale z dobičkom, po mnenju direktorja niso realna, ob tem pa Helios povečuje prodajo Delničarji Heliosa naj bi prejeli tisoč tolarjev dividende (bruto) na delnico. Domžale - Nadzorni svet družbe Helios se je na nedavni seji strinjal s predlogom uprave, da bi od nekaj manj kot 3,46 milijarde tolarjev bilančnega dobička namenili 220 milijonov tolarjev za dividende, 14 milijonov tolarjev za udeležbo na dobičku, 1,97 milijarde tolarjev za rezerve, 1,25 milijarde tolarjev dobička pa bi ostalo nerazporejenega. Ce bodo delničarji na junijski skupščini podprli tak predlog, bo dividenda znašala 1.000 tolarjev (bruto) na delnico, kar je 19 odstotkov več kot lani. Helios je lani posloval uspešno. Čeprav je imel težave pri nabavi nekaterih pomembnih surovin, poslovanje pa so spremljale tudi motnje, ki so značilne za države v tranziciji, je proizvodnjo količinsko povečal za desetino, vrednost prodaje pa skoraj za petino. Delež dobička iz poslovanja v prihodkih je porasel z 8,5 na 9,9 odstotka, povečali sta se produktivnost in ekonomičnost poslovanja, splošni stroški na tono pa so se realno zmanjšali za dobrih šest odstotkov. Uspešno so zaključili nakup največje hrvaške tovarne premazov Chromos, boji i lakov i, med lanske dosežke pa štejejo tudi projekt ISO 14001 ter nadaljnje izvajanje programa ohranjanja čistih slovenskih voda. Tudi letošnji trimesečni rezultati kažejo, da bodo uresničili cilje, ki so si jih zastavili za letos glede prodaje in dobička. Prodaja je bila količinsko za petino večja kot v enakem lanskem obdobju, vrednostno pa za dobro četrtino. Doseženi prihodki iz poslovanja predstavljajo 28 odstotkov lanskih in so v skladu z letnim načrtom. Heliosov sklad za ohranjanje slovenskih voda bo letos že četrto leto zapored v okviru programa Oživljanje slovenskih krajevnih vodnjakov finančno pomagal obnoviti nekatere vodnjake v Sloveniji. Posebna komisija je na podlagi javnega razpisa, ki sta ga pripravila poslovni sistem Helios in ministrstvo za okolje in prostor, izbrala sedem vodnjakov iz sedmih slovenskih občin, med njimi je tudi Šterna na Plavžu v občini Železniki. Predstavniki Heliosa, ministrstva in občin so o tem v četrtek že podpisali pogodbe. Cveto Zaplotnik i Na podlagi 37. in 38. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, 26/90, 18/93, 47/93, 52/93, 56/93, 71/93, 44/97) in na podlagi 3. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90) ter na podlagi 30. člena statuta Občine Radovljica je župan Občine Radovljica sprejel SKLEP O JAVNI RAZGRNITVI osnutka SPREMEMB IN DOPOLNITEV ZAZIDALNEGA NAČRTA ZA CANKARJEVO NASELJE V RADOVLJICI 1. Z dnem objave tega sklepa v Gorenjskem glasu se za 30 dni javno razgrne OSNUTEK SPREMEMB IN DOPOLNITEV ZAZIDALNEGA NAČRTA ZA CANKARJEVO NASELJE V RADOVLJICI, ki ga je izdelal DOMPLAN d.d. Kranj pod št. UD/352-44/02. 2. Javne razgrnitev se izvede v prostorih Občine Radovljica, v času razgrnitve Občinska uprava organizira javno obravnavo, točen termin in lokacija obravnave bosta objavljena naknadno v Gorenjskem glasu. 3. Pisne pripombe, ki se nanašajo na razgrnjeno gradivo, lahko vpišete v knjigo pripomb na kraju javne razgrnitve ali jih posredujete na naslov: Občina Radovljica, Občinska uprava, Gorenjska cesta 19, 4240 RADOVLJICA. Rok za posredovanje pripomb poteče z zadnjim dnem javne razgrnitve. 4. Sklep začne veljati z dnem objave v Gorenjskem glasu. Št. 352 - 4/02 Radovljica, 24.5.2002 ŽUPAN Janko S. STUŠEK, l.r. Mag. Igor Zajec direktive Evropske unije jasno določajo, daje treba izboljšati železniško infrastrukturo in nacionalnega prevoznika usposobiti tako, da se bo lahko soočil s konkurenco, liberalizacijo trgov in prostim dostopom do infrastrukture. Položaj Slovenskih železnic dodatno otežujejo sindikati, ki ne želijo sprejeti primerjave z Evropsko unijo in se sprijazniti s tem, da je Slovenske železnice treba reorganizirati, jih narediti bolj fleksibilne in določene dele tudi priva-tizirali, je zapisal mag. Zajec, tudi prepričan v to, da je železnice treba dokapitalizirati, jim v celoti vrniti vlogo upravljavca javne železniške infrastrukture in jim na resornem ministrstvu postaviti pravo mesto. Cveto Zaplotnik Nove pijače iz Pivovarne Union Ljubljana - Pivovarna Union je v okviru blagovne znamke Sola ponudila potrošnikom tri nove negazirane sadne pijače z imeni Red Sola, Orange Sola in Yellow Sola. Kot zatrjujejo v pivovarni, vse vsebujejo 10-odstotkov sadnega soka, namenjene pa so predvsem mladim kupcem. Red Sola je pijača z okusom rdečih sadežev -grozdja, malin, črnega ribeza, češenj, robid, bezgovih jagod, brusnic in drugih, Orange Sola ima okus pomaranče, Yellow Sola pa vsebuje sadni sok pomaranč, limon, ananasa, kivija, manga in marakuje. Pijače so na voljo v 1,5-litrskih plastenkah, Red Sola pa tudi v pollitrskih. "V Pivovarni Union stalno spremljamo navade potrošnikov pri pitju pijač. Ker smo ugotovili, da mladi vse bolj posegajo po negaziranih, bolj pit- nih pijačah svežih sadnih okusov, smo se odločili za razvoj novih negaziranih pijač, ki so brez. konzervansov, so dobrega in polnega okusa in imajo izrazit vonj po sadju," je ob uvedbi novih pijač dejal mag. Peter Tomšič, v upravi odgovoren za trženje. Trg brezalkoholnih pijač se pri nas in v svetu izredno hitro spreminja. V Sloveniji je zadnje čase najbolj porasla poraba sadnih in multivitaminskih pijač. Lani je vsak Slovenec povprečno popil 194 litrov brezalkoholnih pijač, od tega 37 litrov sadnih in multivitaminskih pijač, kar nas uvršča na sam vrh evropske lestvice. CZ. Lekova dividenda 1.200 tolarjev Ljubljana - Delničarji Leka bodo na skupščini 24. junija med drugim odločali o uporabi bilančnega dobička, o pooblastilu upravi za nakup lastnih delnic in o novih članih nadzornega sveta. Bilančni dobiček za lansko poslovno leto je znašal nekaj manj kot 21 milijard tolarjev, od tega naj bi 2,23 milijarde tolarjev namenili za dividende in 144,7 milijona tolarjev za udeležbo na dobičku. O uporabi ostalega dobička naj bi odločili v naslednjih letih. Imetniki delnic razreda A in B naj bi prejeli po 1.200 tolarjev dividende (bruto) na delnico, prednostna dividenda za delnico B razreda pa naj bi znašala 180 tolarjev. Dividende naj bi začeli izplačevati najkasneje v 60 dneh po odločanju na skupščini. Delničarji naj bi tudi pooblastili upravo za nakup lastnih delnic, vendar skupni nominalni znesek v poldrugem letu kupljenih delnic ne bo smel preseči desetine osnovnega kapitala. Uprava naj bi pridobivala in odtujevala delnice za obrambo pred sovražnimi prevzemi, povečevanje vrednosti družbe, izplačevanje udeležbe na dobičku upravi in nadzornemu svetu v delnicah in še za nekatere druge namene. Za člane nadzornega sveta, ki bodo zastopali delničarje, predlagajo mag. Marjana Kandusa, Borisa Pesjaka in Zvoneta Taljata. CZ. Osnovna šola Bistrica, Begunjska cesta 2, 4290 Tržič razpisuje naslednja delovna mesta: • učitelja zemljepisa za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, začetek dela bo 1. 12. 2002 • učitelja glasbene vzgoje, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, začetek dela bo 1. 9. 2002 • učitelja slovenskega jezika za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, začetek dela bo 1. 9. 2002 • učitelja gospodinjstva z angleščino za določen čas, za šolsko leto 2002/2003, s polnim delovnim časom, začetek dela bo 1. 9. 2002 • učitelja matematike in fizike, za določen čas, za šolsko leto 2002/2003 s polnim delovnim časom, začetek dela bo 1. 9. 2002 Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov šole, v 8 dneh po objavi razpisa z oznako "ZA RAZPIS". Kandidati bodo obveščeni o izbiri v zakonitem roku. V zadnjem obdobju mnoge gospodarske družbe, ki so organizirane kot delniške družbe, objavljajo vabila oziroma obvestila o sklicih skupščin, na katerih bodo med drugim odločali tudi o divi-dendah, katerih višino sicer predlagata uprava in nadzorni svet. Prav pri predlogih višine izplačila dividend je v zadnjih letih opaziti tendenco naraščanja predlaganih dividend v primerjavi s preteklimi leti. Uprave družb se v bistvu odločajo med dvema alternativama nagrajevanja svojih delničarjev. Lahko se odločijo za izplačilo dividend ali pa zadržijo večji del dobička in tako posredno vplivajo na višanje cene delnice. Načeloma je izkupiček enak, le način oz. metoda izplačila je drugačna. Pomemben dejavnik pri tovrstni odločitvi vodstva družb je struktura delničarjev in njihova pričakovanja oziroma zahteve o obliki udeležbe v dobičku družbe. Delničarji, ki nimajo na voljo veliko presežnih denarnih sredstev se po navadi raje nagibajo k takšni di-videndni politiki, ki zagotavlja redne in hkrati visoke dividendne donose. Nasprotno je za delničarje, ki ne potrebujejo tekočih denarnih sredstev, ugodneje, da družba zadrži večino ustvarjenega dobička in ga reinvestira v svojo poslovno dejavnost in se tako potencialno poveča vrednost podjetja in preko tega tudi premoŽenje posameznega delničarja. Razlika med obema principoma dividendne politike je pomembna tudi z davčnega vidika. V primeru izplačila dividende se ta znesek prišteje k posameznikovi dohodninski osnovi, od katere se plača davek odvisno od razreda, v katerega posameznik sodi. V drugem primeru, torej če se dividende ne izplačajo, pa nastane moment ob-računanja davka samo v primeru, če se delničar odloči za prodajo vrednostnega papirja v manj kot treh letih od dneva nakupa. Davek se plača od ustvarjenega kapitalskega dobička, ki je razlika med prodajno ceno vrednostnega papirja in revalorizirano nakupno ceno. Napoveduje se, da bo s spremembo zakona o dohodnini, ki bi naj bil sprejet že v tem letu, držalni rok iz treh let skrajšan na eno leto, iz česar izhaja, da davka na ustvarjen kapitalski dobiček ne bo potrebno plačati, če bo med nakupom in prodajo poteklo več kot eno leto. Z vidika vlagateljev v vrednostne papirje je to zelo spodbudno, saj se bo s tem povečala likvidnost, hkrati pa bodo izkupički zaradi ugodnejše davčne politike načeloma višji. Glede na zgoraj navedeno, ni zanemarljivo pri odločanju o izbiri vrednostnih papirjev, v katere naj bi vlagali denarna sredstva, nekoliko pozornosti posvetiti tudi proučitvi politik, ki jih različna vodstva različnih družb ubirajo pri izplačevanju dividend, če seveda takšno politiko sploh imajo izoblikovano.. Nina Pulko Ilirika BPH d.d. Nina.Pulko@Ilirika.si Živila prodajajo devet nepremičnin Kranj - Trgovsko in gostinsko podjetje Živila Kranj je objavilo javno zbiranje ponudb za prodajo dela svojega premoženja. Ce bo vseh devet nepremičnin prodalo po izhodiščni ceni, bo iztržilo 598 milijonov tolarjev. Na Parmovi ulici v Ljubljani prodajajo kovinski objekt s pripadajočim zemljiščem po izhodiščni ceni 75 milijonov tolarjev, na počivališču Jesenice - sever na Hrušici (karavanški plato) nedograjeni objekt za gostinsko dejavnost po izhodiščni ceni 100 milijonov tolarjev, poslovni stavbi in dvorišče na območju nekdanje Verige v Lescah za 90 milijonov tolarjev, nepremičnine nekdanje Avtomehanike na Bledu po izhodiščni ceni 105 milijonov tolarjev, gostinski lokal Kava Bar C na Jesenicah za 40 milijonov tolarjev in kletne prostore avtobusne postaje v Tržiču s pripadajočim zemljiščem po izhodiščni ceni 35 milijonov tolarjev. Poleg tega prodajajo tudi poslovno stanovanjski objekt (brez stanovanjskih površin) v Podljubelju in pripadajoče zemljišče za 28 milijonov tolarjev, poslovne prostore na Cesti maršala Tita na Jesenicah po ceni 45 milijonov in poslovne prostore v Naselju Slavka Černeta v Kranjski Gori po izhodiščni ceni 80 milijonov tolarjev. CZ. S kartico cenejši nakupi Kranj - Iz trgovskega podjetja Engrotuš so sporočili, da bodo kupci v Tuševih trgovinah in franšiznih prodajalnah od jutri dalje lahko kupovali določene izdelke tudi do 50 odstotkov ceneje. Pogoj za cenejši nakup je lastništvo kartice Tuš klub. Kartico lahko pridobi vsak kupec, ki nakupi najmanj za tri tisoč tolarjev "blaga" in izrazi željo po kartici. In kakšne ugodnosti se obetajo kupcem? V času uvajanja kartice bodo pripravljali mesečne akcije, v katerih bodo izdelki samo za člane kluba cenejši do 50 odstotkov. Pripravljajo pa tudi nagradne igre, potovanja, druženja članov kluba in druge zanimivosti. CZ. OBVESTILO Člane društev RFD obveščamo, da organiziramo enodnevno posvetovanje za gospodarske družbe, na katerem bomo obravnavali: • Knjiženja poslovnih dogodkov v gospodarskih družbah po novih SRS. Za posvetovanje bodo udelženci potrebovali pisno gradivo (mala knjižica na 248 straneh z naslovom "Kontni načrt in ponazoritve knjiženj za gospodarske družbe - cena z vračunanim DDV je 2.000 SIT), ki ga boste lahko kupili pri vhodu v dvorano. Posvetovanje bo jutri v sredo, 29. maja 2002, ob 9.00 uri v dvorani 15 Mestne občine Kranj. Posvetovanje bo vodila svetovalka Zveze računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije univ. dipl. ekon. ga. Helena Kenda. Za udeležbo nakažite 20.000 SIT (z vračunanim 20-odstotnim DDV) na transakcijski račun št.: 07000-0000460840 pri GBN Kranj. Ob prihodu na posvetovanje izročite pri vhodu v dvorano potrdilo o plačilu. Za pravne osebe, ki so včlanjene v DRFD Kranj, je vstop prost, s tem, da bo za gradivo potrebno plačati (2.000 SIT z vračunanim DDV). Vljudno vabljeni! Predsednik DRFD Vinko Perčič 15-letno stanovanjsko posojilo z devizno klavzulo! BKS-leasing d. o. o. (2) Informacije: 01/3000 920 www. bks-leasing.si Elan in Merkur v trgovinah E-M šport Na slovenskem trgu se bo junija pojavila veriga športnih trgovin E-M šport, kjer bosta svojo ponudbo združili gorenjski podjetji Merkur in Elan. Poudarek bo na kakovostni ponudbi športne opreme in na proizvodih domačih proizvajalcev. Begunje - Delniški družbi Elan in Merkur sta svoji ponudbi športne opreme združili v skupnem podjetju E-M šport. Poleg ponudbe sta v novem podjetju združili tudi prostore in zaposlene. Nastala naj bi nova veriga športnih trgovin, ki naj bi bila v ponudbi športne opreme največja v Sloveniji in naj bi prihodnje leto imela 25 do 30-odstotni tržni delež. Begunjski Elan je kot izdelovalec vrhunske športne opreme že sedaj imel tudi kakovostno trgovsko dejavnost, delniška družba Merkur pa je za svojo maloprodajo skrbela s svojimi prodajalnami športne opreme v Kranju, Ljubljani, Novem mestu in v Novi Gorici. Z združitvenim projektom novega podjetja E-M šport bosta Merkur in Elan razširila maloprodajno mrežo, ki bo imela vpliven Na fotografiji z leve: Goran Čelesnik, Primož Finžgar in Aleš Miklavčič. položaj na slovenskem trgu športne opreme. Po številu trgovin bo to največja veriga v športni ponudbi v Sloveniji. V novem podjetju, ki bo v celoti zaživelo konec junija, bo 55 zaposlenih, od tega 40 iz Merkurja, vsaka prodajalna bo imela lasten servis koles in smuči, poleg tega pa bodo ustanovili še dodatne pooblaščene servise za izdelke kupljene v teh prodajalnah. Večinski dvotretjinski lastnik je družba Elan, enotretjin-ski Merkur, ustanovitveni kapital pa znaša 360 milijonov tolarjev. E-M šport največji športni trgovec v Sloveniji "Prepričani smo, da obstajajo kupci, ki pogrešajo manjše prodajalne s kakovostnimi izdelki slovenskih proizvajalcev. Združili smo obstoječe Merkurjeve in Eila-nove prodajalne športne opreme, vendar pri tem ne bo šlo za gradnjo novih prodajaln, ampak za ustanavljanje agentur oziroma franšiz, k podjetju E-M šport pa naj bi pristopili tudi dobri lokalni trgovci. S svojo ponudbo, načinom prodaje, odnosom do kupcev in poprodajnimi aktivnostmi naj Zakon nespodbuden za zaposlovanje Kranj - Novi zakon o delovnih razmerjih, ki je bil sprejet konec aprila, naj bi začel veljati v začetku prihodnjega leta, delodajalci pa že sedaj opozarjajo, da ni spodbuden za novo zaposlovanje. Manjši delodajalci bodo imeli več dela s pripravo pogodb o zaposlitvi ali prenehanjem delovnega razmerja, saj novi zakon daje pogodbi o zaposlitvi velik pomen. Zakon ne vsebuje posebnih določil za zasebne delodajalce, opredeljuje pa kategorijo manjšega delodajalca, ki ima do deset zaposlenih. Manjši delodajalci ne bodo potrebovali akta o sistematizaciji, Pri razpisu za delovno mesto pa se bodo morali izogniti vsakršni diskriminaciji. Pogodba o zaposlitvi mora biti v pisni obliki in se bo v Primeru, če čas zaposlitve ne bo točno določen, štela za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Delodajalci morajo v pogodbi o zaposlitvi zelo natančno določiti obveznosti zaposlenega, po novem pa ne bodo smeli skleniti ene ali več vzporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas z istim delavcem in za isto delo, katerega neprekinjen čas bi bil daljši od dveh let, kar pomeni konec zaporednega sklepanja pogodb o zaposlitvi. Dveletno časovno omejitev sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas naj bi začeli uporabljati leta 2007, od uveljavitve zakona prihodnje leto do leta 2007 bo veljalo zaposlovanje za določen čas treh let, manjši delodajalci pa naj bi to določbo začeli uporabljati v začetku leta 2010. S kolektivno pogodbo naj bi manjši delodajalec sklepal pogodbo o zaposlitvi za določen čas ne glede na omejitve, določene v zakonu. Zakon uvaja tudi možnost sklenitve pogodbe o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem, ki na podlagi pogodbe o koncesiji opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku. Delodajalec bo lahko zaposloval po pogodbi o zaposlitvi s kraj- šim delovnim časom in po pogodbi o delu na domu. Nova je možnost sklenitve pogodbe o zaposlitvi s poslovodno osebo za določen čas. Pri nadurnem delu ne bo sprememb, tudi po novem zakonu bo lahko trajalo največ 8 ur tedensko, 20 ur mesečno ali 180 ur letno. Na novo je urejen letni dopust, ki ne bo smel biti krajši od štirih tednov, daljši dopust pa bo moral biti določen s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi. Delodajalec je dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati tudi regres, ki ne bo smel biti nižji od minimalne plače. Če podjetje ne bo likvidno, lahko s kolektivno pogodbo določijo poznejše izplačilo regresa, vendar najpozneje do 1. novembra tekočega leta. Po novem bo mogoče delavcu izreči le opomin, kazni in ostalo pa le v primeru, če so določene v kolektivni pogodbi posamezne dejavnosti, opravljanje pripravništva pa bodo urejali zakoni ali kolektivne pogodbe. R. Š. HIŠNI POMOČNIKI VAS ČAKAJO . . . ® Electrolux wWrlpool 10% popust velja za blagovne znamke VVhirpool, t ectrolux, Zanussi in AEG od 27. maja do 8. junija 2002. Ne velja pa za izdelke iz letaka Merkurjeve vroče cene. MERKUR Ustvarjamo zadovoljstvo tudi na tem področju. Na novinarski konferenci so omenili tudi možnost sodelovanja z. uspešnimi lokalnimi trgovci športne opreme. Z ustanovitvijo novega podjetja E-M šport se iz Elana Trade izloča maloprodaja, ki je lani dosegla eno tretjino prometa omenjenega podjetja. Begunjski Elan naj bi se s svojo blagovno znamko pojavil tudi na Rogovih kolesih, ob tem je Finžgar dejal, da naj bi se kolo, če bo projekt potrjen, na trgu pojavilo prihodnjo pomlad. Renata Škrjanc, foto: Gorazd Kavčič kranjska prodajalna MŠport se bo 26. junija preimenovala v E-M šport in postala del novega Elanovega in Merkurjevega podjetja. bi se novo podjetje razlikovalo od konkurence," je povedal Aleš Miklavčič, direktor novega podjetja E-M šport, ki je vodil tudi kranjski MŠport. V prvi fazi bodo vključili v novo podjetje prodajalne v Begunjah, Ljubljani, Novem mestu, Kranju, Novi Gorici, Velenju, Ptuju, Kamniku in v Škofji Loki, jeseni naj bi sledilo povezovanje z mariborskimi, novogori-škimi, koprskimi, celjskimi in brežiškimi podjetji športne panoge, v tretji fazi pa naj bi razširili mrežo tudi v države nekdanje Jugoslavije. Primož Finžgar, predsednik uprave delniške družbe Elan, je dejal, da ni cilj novega podjetja biti največji športni trgovec v Sloveniji, ampak najboljša športna veriga v Sloveniji, ki bo nudila tudi najboljši servis, Goran Čelesnik, komercialni direktor družbe Merkur, pa je dodal, da naj bi sodelovanje tudi Merkurju, njegova dosedanja prodaja športne opreme v štirih prodajalnah je bila majhna, omogočilo razvoj Manj stroge določbe za prevoznike Kranj - Zakon o prevozih v cestnem prometu je avtoprevoznikom povzročil največ težav z določilom o ureditvi parkirišč, ki je zelo natančno določil število parkirnih mest in njihovo urejenost ter ekološko varnost. Nekateri prevozniki so se reševanja vprašanja parkirišč lotili s pomočjo območnih obrtnih zbornie in lokalnih skupnosti, ki naj bi v svojih prostorskih planih določili tudi prostor za parkirišča. Po strogem zakonu se prevoznikom obeta nov pravilnik z manj strogimi določbami. Nov pravilnik o minimalnih tehničnih in drugih pogojih za parkirna mesta za motorna in priklopna vozila ter mesta za njihovo vzdrževanje naj bi bil objavljen junija, pogoji pa so manj zahtevni in naj prevoznikom ne bi več povzročali takih težav kot doslej. Pravilnik ne določa vseh okoljevarstvenih, gradbenih in tehničnih pogojev za parkirišča in zahteva toliko parkirnih mest, kot ima prevoznik tovornih vozil. Urejeno parkirišče je bilo pogoj za pridobitev licence, brez katere avtoprevoznik ni mogel opravljati svoje dejavnosti, po novem pa mora prevoznik za pridobitev licence imeti dokazila, da razpolaga s parkirnimi mesti. Zadoščajo uporabno dovoljenje, njegova pridobitev ni časovno omejena, ali odločba o priglasitvi del, iz katerega mora biti jasno, da gre za parkirišče, parkirno mesto ali garažo. Prevoznik mora imeti ža eno vozilo vsaj eno parkirno mesto oziroma toliko parkirnih mest, kot ima vozil. Za pridobitev licence po novem pravilniku poleg naštetih dokazil zadošča in lastniških parkirišč zadoščajo tudi najeta, parkirišča, le prevoznik mora predložiti najemno pogodbo. R. Š. TTTTTJO JOl i M\\J9 • • • DO TRANSAKCUSKEGA RAČUNA PRI GORENJSKI BANKI ZAKONODAJA Zakon o plačilnem prometu, nedvoumno določa, da bo prenos plačilnega prometa iz Agencije za plačilni promet na poslovne banke dokončno zaključen do 30.6,2002. tJGODNOSTIGOg^IVJSp: BANKE Za pravne osebe, ki bodo odprle transakcijske račune pred 31.5.2002. smo v banki pripravili dodatne ugodnosti, ki pravnim osebam omogočajo prihranek pri času in stroških. Nudimo vam: _ • brezplačno namestitev elektronske banke ffilftllfr ali MtfflfE. • brezplačno vodenje transakcijskega računa do 30.9.2002, • konkurenčne cene pri gotovinskem poslovanju in • ugodno obrestovanje sredstev na transakcijskom računu. Poleg tega je mreža poslovalnic, kjer je možno opravljanje gotovinskega poslovanja in sprejemanje ročnih nalogov plačilnega prometa, razvejana po celi Gorenjski. Uporaba dnevno nočnega trezorja je na 9 lokacijah: v Kranju - Bleivveisova cesta i, na Primskovem - Cesta Staneta Žagarja 69 - na Jesenicah - cesta Maršala Tita 8, v Škofji Loki - Kapucinski trg 7, v Žireh - Loška cesta 5, v Radovljici - Gorenjska cesta 16, na Bledu - Cesta svobode 15, v Bohinjski Bistrici - Trg svobode 2b in Tržiču - Trg svobode L IN10RMAC;IJ|; Da bi olajšali in skrajšali postopke odpiranja transakcijskih računov, smo organizirali pomoč pri izpolnjevanju dokumentacije v vseh poslovnih enotah banke in na sedežu banke v Kranju po telefonu, ter prek elektronske pošte ali osebno v poslovnih enotah oziroma na sedežu banke. http//www.ybkrt^i \ Gorenjska y Banka Banka r*wiM I v.ui *t in /r.o«s(i^ Oa bi v hotel privabili še več gostov, so v sodelovanju s študenti vteje strokovne šole za gostinstvo in turizem pripravili program aktivnih počitnic s kombinacijo zdrave rekreacije in zdrave Prehrane. Program pod sloganom Zajemajmo življenje z zdravo žlico so oblikovale tri študentke, v tednu dni pa bodo gostje veslali r Aconcagua in Patagonia Radovljica - Kulturno društvo Sotočje vas vabi na predavanje dr. Tomaža Rotarja pod naslovom Aconcagua in Patagonia - s potovanja po Južni Ameriki. Predavanje bo jutri, v sredo, 29. maja, ob 20. uri v Slomškovi dvorani v Župnijskem domu v Radovljici. Prasvetloba Kranj - Kako razviti Prasvetlobo, to mogočno zdravilno moč v sebi, ki prežarja dušo in seva v človeka? Kaj je obtok očiščevanja? Kako napraviti korak h Kristusu v življenje? Odgovore lahko dobite v četrtek, 30. maja, ob 19. uri v gradu Khislstein, na Tomšičevi 44 v Kranju. Kronično vensko popuščanje Kranj - Gorenjska podružnica Slovenskega farmacevtskega društva organizira jutri, v sredo, 29. maja, ob 20. uri v sejni sobi Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj, Go-sposvetska ul. 12, strokovno predavanje z naslovom: Kronično vensko popuščanje. Predaval bo prim. dr. Tomislav Majdić, dr. med.. Tehnika Transcendentalne meditacije Kranj - Na uvodnem predavanju o tehniki TM, ki jih Društvo za TM Kranj prireka vsak četrtek ob 19.30 uri v svojih prostorih na Maistrovem trgu11, bodo predstavljene koristi vadbe te naravne, lahkotne in znanstveno preizkušene metode globoke sprostitve, ki je namenjena izboljšanju zdravja ter razvoju kreativnosti in bolj harmoničnih medčloveških odnosov. Predavanje bo vodil učitelj tehnike TM Rajko Jerama. Predstave r> Sluga dveh gospodov Breznica - KD dr. F. Prešeren Žirovnica - Breznica vas vabi v petek, 31. maja, ob 20. uri v kulturno dvorano na Breznici, kjer si boste lahko ogledali komedijo Sluga dveh gospodov, v gledališki izvedbi Gledališča Toneta Čufarja. Čas za spermembo Jesenice - Za vse, ki prisegajo na humor Branka Đurića - Dura se tokrat na Jesenicah ponuja priložnost. Danes, v torek, 28. maja, ob 19.30 uri bo gostoval s predstavo. Vstopnic je še nekaj in jih lahko kupite v predprodaji od delavnikih od 7. do 13. ure v petek, soboto in nedeljo pa tudi od 17. do 20. ure pri blagajni kina Železar. Veliki manevri v tesnih ulicah Jesenice - Gledališče Toneta Čufarja vas vabi na ogled komedije Iva Brešana Veliki manevri v tesnih ulicah. Predstavo si lahko gledate v petek, 31. maja, ob 19.30 uri. Vstopnice so v predprodaji v pisarni gledališča ter uro pred predstavo pri blagajni. Informacije in rezervacije po tel.: 5833-100. Levji kralj Dovje - KUD Jaka Rabič Dovje -Mojstarna in učenci sekcije društva na OŠ 16. decembra Mojstrana vas vabijo na ogled muzikla Levji kralj, in sicer danes, v torek, 28. maja, ob 20. uri v Kulturnem domu na Dovjem. Danes objavljamo zadnjih 10 izžrebanih naročnikov za izlet Gorenjskega glasa V soboto, 1. junija, bosta dva avtobusa Integrala Jesenice odpeljala bralce Gorenjskega glasa na izlet v Celovec. Ta dan bo na Novem trgu pred magistratom vrhunec prireditve FESTIVAL KOROŠKIH DOLIN. Ogledali si bomo kulturnozabavni program ter ponudbo domačih dobrot s kmetij in kmečkih turizmov. Obiskali bomo tudi Minimundus, se povzpeli na farni turn in se skušali imeti na prvo junijsko soboto čim bolj fino. Z nami bo PIVOVARNA UNION, za malico pa bodo poskrbela ŽIVILA. Sedeži čakajo tudi tiste, ki še niso izkoristili naše nagrade IZLET GORENJSKEGA GLASA, ki smo jih podeljevali ob raznih priložnostih. Na drugem avtobusu je še prostor. Za morebitne še proste sedeže je cena 3.000 sit za udeležence izleta. Informacije na telefon 2014247. 1. 12032 SLAVKA PAVEC, Ul. 4. oktobra 4, Cerklje 2. 17135 MAJDA RUMPRET, Bežigrad 27, Ljubljana 3. 20121 MILENA VALENČIČ, Podsmreka 6/a, Dobrova 4. 30034 FRANC KEJŽAR, Lipce 60, Blejska Dobrava 5. 33128 MARIJA TRILER, Stara loka 18, Škofja Loka 6. 38049 RAFKO ČIRIČ, Ul. mladinskih brigad 18, Kranj 7. 44247 GABRIJEL REPBIK, Drulovka 40, Kranj 8. 49056 MILKA KRIVIC, C. 1. maja 8, Jesenice 9. . 55077 ANTON ROBLEK, Potoče 12, Preddvor 10. 60006 TONČKA MLAKAR, Begunje 39, Begunje Izžrebanci naj potrdijo udeležbo po tel. 29. 5. 2002, do 10. ure. 2014 247 do srede, PIVOVARNA UNION 1 trija h I ji! ŽIVILA RESTAVRACIJA "Pri Jožovcu" Begunje I GALERIJA Avsenik Gregor s.p. Glasbeni program: L£THTPW%ll'iTfl!f?lfc glasbeni večer z ansamblom "Gašperji" Uglasbeni večer z "Izgorjem in Zlati zvoki" glasbeni večer s hišnim ansamblom "JoŽOVC^ Začetek prireditev ob 19. uri. Petek, 31. maja - Sobota, 1. junija Informacije in rezervacije na tel.: 04/5333-402 AVTO ŠOLA. A, B, C, E, H NOVO! NOVO! NOVO! Kategorija: C in E (tovorno vozilo s prikolico) na sodobnem tovornem vozilu mercedes 814. Informacije: 04/20-21-222 Kranj, Kidričeva c. 6 in 041/ 541 501. KONKURENČNE CENE IN MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA Osrednja knjižnica Kranj Splošni oddelek, Slovenski trg 5 Obvešča vse svoje člane in obiskovalce, da je zaradi obnovitvenih del od 10. do 31.5. 2002 zaprt SPLOŠNI ODDELEK v Delavskem domu. V tem času članom ne bomo zaračunavali zamudnine in opominov za izposojeno gradivo Splošnega oddelka. Če želelijo izposojeno gradivo kljub temu vrniti, to lahko storijo v Pionirskem oddelku (sosednji vhod v Delavskem domu). Gradivo si lahko izposodijo v Študijskem oddelku na Tavčarjevi 41. DRAMA Slovensko narodno gledališče U. G. Strniša: LJUDOŽERCI. Abonma ŠTUDENTSKI DRUGI in IZVEN (KONTO), danes v torek, 28. 5., od 19.30 do 22.35 ure. J. Glovvacki: ČETRTA SESTRA. Abonma ŠTUDENTSKI PRVI in IZVEN (KONTO), četrtek, 30. 5., od 19.30 do 22.30 ure. GLASOV KAŽIPOT Test: Kia Carnival 2.9 CRDi EX Nadprostorska arhitektura čeprav izdelan po licenci, je bil Kiin carnival svoje dni prvi južnokorejski enoprostorski avtomobil, na kar so v tovarni še vedno ponosni. Štiri leta kasneje je carnival temeljito oblikovno in tehnično osvežen, med glavnimi cilji prenove pa so bili prostornost, prilagodljivost in udobje. A najprej je bilo potrebno poskrbeti za privlačnejši zunanji videz, kajti prvi carnival je preveč "radodarno" razkazoval svoje vzhodnjaško poreklo. Nova podoba je bolje prilagojena evropskemu, a hkrati tudi ameriškemu okusu, saj je nenazadnje avtomobil pridobil tudi dodatne centimetre v širino in dolžino in tako sodi med večje predstavnike svojega razkošnih zunanjih mer je s carni-valom težko iskati parkirni prostor v ozkih mestnih središčih in nič bolj prijetno ni obračanje, saj je obračalni krog nerazumljivo velik. Vendar se nad merami ne kaže preveč pritoževati, saj obetajo prostorno in udobno notranjost, ki lahko skupaj z voznikom sprejme sedem potnikov. Pri Kii s prostorsko oziroma sedežno ma- Velika in težka prtljažna vrata in široka drsna vfata na obeh bokih za vstopanje v zadnji del potniške kabine. KAJ PRAVI ONA? S carnivalom na počitnice? Odlična ideja, lahko bomo vzeli več prtljage in še koga bi lahko povabili s seboj. Zunanjost ni ljubezen na prvi pogled, vendar tudi ni odbijajoča, potniška kabina pa zares ponuja veliko. Ampak za volan tega veeeee-likega avtomobila nekako bolj sodijo moške roke. sedeža s komolčniki in v zadnji vrsti polovično deljiva klop za tri ne preveč širokopleče potnike. Kot se za enoprostorske avtomobile spodobi, je posamezne sedeže mogoče zložiti ali v celoti odstraniti, carnivalova posebnost so kolesca, s katerimi je sedeže enostavno mogoče zapeljati v garažo. Prtljažna prostornina je prilagodljiva glede na število potnikov, vendar tudi z osnovnimi 544 litri sprejme precej prtljage. In kar ni zanemarljivo, v carnivalu je cela četa uporabnih predalčkov za drobnarije, letalski mizici na hrbtiščih prednjih sedežev in posebna postavljiva mizica med njima. Temeljita zunanja in notranja prenova je bila za kio carnival koristna, saj se lahko enakovredno postavlja ob bok ameriškim in evropskim enoprostorskim avtomobilom. razreda. Zunanjost hoče biti elegantna in na to posebej opozarja vrsta podrobnosti od žarometov z ločeno optiko in gladkim steklom do zajetnih bočnih letev, ki so lahko tudi drugačne barve kot karo-serijska pločevina. Prav zaradi tematiko niso odkrivali tople vode, so pa v primerjavi s predhodnim modelom opravili korenite spremembe. Razporeditev sedežev v tri vrste je urejena po sistemu 2+2+3, kar pomeni, da sta v drugi vrsti dva foteljsko udobna TEHNIČNI PODATKI vozilo: ....................enoprostorsko, 5 vrat, 7 sedežev mere: ......................d. 4.925, š. 1,900, v. 1,735 m medosna razdalja: ......................... . .2,905 prostornina prtljažnika: ...................544/2059/3321 I m°t°r: ............................štirivaljni, turbodizelski gibna prostornina: ............................2902 ccm moč: ..................106 kW/144 KM pri 3800 v/min navor: ...........................310 Nm pri 2000 v/min najvišja hitrost: ...............................168 km/h Pospešek od 0 do 100 km/h: ...................15,2 s Poraba EU norm.: ..................11,4/6,6/8,2 1/100 km maloprodajna cena: .......................4.815.776 SIT zastopnik: ......................Kia Motors Adria Group, Lj. [+1 prostorska zasnova, udobni sedeži, veliko serijske opreme, pre-^ gledna armaturna plošča H prevelik obračalni krog, težavno parkiranje, ni prtljažnega roloja, wk težka prtljažna vrata Notranjost ne prinaša revolucionarne sedežne zasnove, udobje je na visokem nivoju. Počutje za volanom je v novem carnivalu občutno drugačno kot pri predhodniku. Armaturna plošča nima več nobene sledi nekoč značilne vzhodnjaške puščobnos- ti, namesto tega so uporabljeni kakovostni materiali in podoba je polepšana z vložki srebrno pobarvane plastike in vzorci lesa, ki sicer ni avtentičen. Preglednost merilnikov, na vrh armaturne plošče nameščena prestavna ročica in druge podrobnosti dokazujejo, da so snovalci temeljito opravili svoje delo, prav tako pa so dobro poskrbeli za potniško udobje, saj ima avtomobil klimatsko napravo (žal samo ročno), ki je posebej nastavljiva za sprednji in zadnji del kabine. Tudi pod motornim pokrovom je novost vredna omembe. Carniva-la namreč poganja 2,9-litrski turbodizelski motor, ki premore vso sodobno tehniko, torej neposredni visokotlačni vbrizg goriva po skupnem vodu in hladilnik polnilnega zraka, ki "diha" skozi škrgo na motornem pokrovu. Motor s 144 konjskimi močmi je evropskega izvora, naredili so ga specialisti v avstrijsko štajerskem Gradcu in v carnivalu solidno opravlja svojo nalogo. Solidno zato, ker se mora spopadati z več kot dvema tonama teže in z manj ugodno aerodinamiko. Motor, ki mu pomaga petsto- Voznikov delovni prostor: pregledna armaturna plošča in priročna zložljiva mizica med sedežema. NA KRATKO penjski ročni menjalnik z občasno premalo natančnimi gibi prestavne ročice, se izkaže z dokajšnjo prožnostjo, enoprostorca požene do spodobne končne hitrosti. Poraba plinskega olja se pri obteženem vozilu in več kot zmernem obremenjevanju giblje blizu desetih litrov na 100 kilometrov, s prizanaša-njem je lahko tudi nekaj nižja. Carnival zaradi svoje enoprostorske zasnove seveda ni namenjen adrenalinskim vožnjam, tega ne dovolijo niti zavore niti podvozje, kljub temu pa je dobro kos svojemu osnovnemu poslanstvu. In če je pod tem avtomobilskim soncem še kaj volje za preračunavanje koliko avtomobila za koliko denarja, je pri tem južnokorejskem enopros-torcu razmerje zelo ugodno. Matjaž Gregorič Športno nastrojeni Volksvvagen Golf R32 Najmočnejšega razganja od moči Luč avtomobilskega sveta je ugledal doslej najmočnejši serijski volksvvagen golf. Pod njegovim motornim pokrovom razgraja kar 241 konjskih moči, temu primerno pa je ukrojena tudi njegova športna obleka. Kot se spodobi, notranjost tega športnika krasijo črno usnje in do datki iz. brušenega aluminija na armaturni plošči, seveda pa ne bo manjkala bogata oprema. Pri Volksvvagnu še niso sporočili cene, niti ali bodo avtomobil izdelali samo v omejenim količini; za zdaj je znano, da bo športne sladokusce začel snubiti pozno poleti. M.G., foto: Volksvvagen • Tovota si je za svoj 1,8-litrski bencinski štirivaljnik s sistemom časovno variabilnega krmiljenja ventilov prislužila mednarodno nagrado Motor leta. Podeljujejo strokovna revija Engne Technologv International Magazine, žirijo pa sestavlja 40 pomembnih tehničnih novinarjev z vsega sveta. Tovota je v konkurenci premagala motorje znamk BMW, Ford in Volksvvagen. • Porsche 911 turboje prejel prestižno nagrado Auto trophv, ki jo od leta 1988 podeljujejo bralci nemškega avtomobilističnega časopisa Auto Zeitung. Porschejev športni štirikolesnik je svojevrstne rekorder saj je nagrado skupaj z letošnjo ( za seboj je pustil BMW M3 in aston martin vanquish) dobil že enajstkrat. • Ford je uradno potrdil izdelavo športnega avtomobila GT 40, ki so ga v konceptni obliki pokazali na avtomobilskem salonu v Detroitu. Športnik bo igral glavno vlogo ob Fordovih slovesnostih na obhaja-nju 100-letnice. • Mercedes-Benz oziroma slovenski zastopnik AC Intercar je začel s prodajo omejene količine poletne kolekcije vozil razreda A in C. Pod dodatno oznako fashion se skriva bogatejša serijska oprema, med drugim tudi klimatska naprava in aluminijasta platišča. • Mazda ob 10. obletnici na slovenskem trgu prodaja nekatere modele z 10-odstotnim popustom, poleg 323F in 626 DITD so v prodajno akcijo vključili tudi odprti dvosed MX-5. Za sredino juinija pri zastopniku MMS napovedujejo prihod nove mazde 6. • Avto Triglav kot zastopnik avtomobilskih znamk Fiat, Lancia in Alfa Romeo za lastnike avtomobilov iz preteklih modclskih let omogoča 50 odstotkov popusta za originalne nadomestne dele. Velja za avtomobile, ki niso več v programu omenjenih znamk. M.G. Rabljena vozila Na našom pokritem centru na Laborah v Kranju vas čaka največji: izbira rabljenih vozil vseh znamk in letnikov (več kot 80 vozil). Volksvvagen z novim najbolj športnim golfom kljubuje Času, k neusmiljeno najeda tudi doslej najbolje prodajani model na evropskih trgih, prav tako pa novinec služi za prikaz ambicij vvolfs-burške tovarne v športnem segmentu. Zunanjost se krepko razlikuje od ostalih različic, saj ima mišičnjak večje zračne reže za vdihavanje zraka v motorni prostor. Obut je v 18-palčne široke gume na aluminijastih platiščih, piko na i pa dodajajo krilca in stabilizatorji. Srce najmočnejšega golfa je 3,2-litrski šestvaljnik, ki razvije kar 241 konjskih moči (177 kW), pr5enos moči opravlja 6-stopenj-ski menjalnik, natanko tak motor pa se bo vrtel tudi v novi Volks-vvagnovi limuzini phaeton. Golf R32 je dirkaško poskočen, z mesta do hitrosti 100 kilomerov na uro pospešuje 6,4 sekunde in se zažene do najvišje hitrosti 245 kilometrov na uro. Znamka in tip Letni k-barva Cena v SIT Renault 19 1,8 1993 VIJOLA 580.000,00 Volvo 460 gle 1992 RDEČA 599.000,00 OpelVectra 2,0 igts 1992 BELA 630.000,00 Ford Escort 1,3 1995 MODRA 699.000,00 Škoda Felicia combi 1,3 1996 RDEČA 730.000,00 Fiat Punto 55 s 1998 ORANŽNA 990.000,00 Fiat Brava 1.4 1996 MET.SIVA 1.040.000,00 Renault Laguna 2,0 RT 1994 BELA 1.120.000,00 Renault Megane 1,6 1997 MODRA 1.220.000,00 Renault Laguna 1,8 RT 1995 BELA 1.290.000,00 VW Caddy 1,9 D 1996 RDEČA 1.390.000,00 Mercedes benz 280 e 1993 BELA 1.440.000,00 RENAULT www.alpetour-remont.si Za v ožila z garancijo vam jamtttoo: ♦ BREZPLAČEN PREIZKUS ♦ 45 TOČK KONTROLE NA VOZILU ♦ TEHNIČNO KONTROLO VOZILA PO 2000 PREVOŽENIH KILOMETRIH ♦ POMOČ NA CESTI, VLEKO ALI POPRAVILO ♦ 3 MESEČNO TEHNIČNO GARANCIJO LEGENDA: ■ i; VOZILO Z GARANCUC - K: KLIMA s\ SKKVI) VUl AN ■ CZ CKNTKM NO ZAKLEPANJE R RADIO ! S 1 UM K liVIG STKKKI AIKIIAII Vse za vaS avto na enem mestu: ♦ Prodaja vozil Renault ♦ Zavarovanje in registracija vozil KRANJ SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ, LJUBLJANSKA 22 Centrala: 04/20 15 240 ♦ Vzdrževanje vozil ♦ Najem vozil ♦ Vinka vozil ♦ Odkup in prodaja rabljenih vozil ♦ Tehnični pregledi osebnih, tovornih in priklopnih vozil GORENJSKI GLAS • 22. STRAN ••••••• AVTOMOBILIZEM, MOTOCIKLIZEM, NA VTIKA / matjaz gregoric@g-glas si Torek, 28. maja 2002 Peugeot 307 SW se aktivno vriva med sodobne kombije Streha za vse vremenske napovedi Uspeh, ki ga je francoski Peugeot požel z modelom 307 (med drugim ima tudi laskavi naslov Evropski avto leta 2002), je bil dobra spodbuda, da so se v tovarni lotili razvoja še druge karoserijske različice. Popularni lev je namreč od letošnje pomladi tudi v kombijevski karoserijski podobi, ki so ji nadeli angleško zvenečo oznako SW. Kupite 4 gume Michelin in pojdite na počitnice zastonj! NAJBOLJŠE LASTNOSTI SO TIST£ KI TRAJAJO BOLTEZ Del. čas od 8. do 19. uro, ob sobotah od 8. do 12. uro. Tolofon: 04/20 14 050 www.boltoz.sl BOLTEZ Novinec je seveda nastal na osnovi kombilimuzine, vendar so mu za 10 centimetrov raztegnili medosno razdaljo, s skupno dolžino 4,42 centimetra pa je na račun večjega previsa preko zadnjih koles tudi občutno daljši. Karoserijski podaljšek se oblikovno lepo spaja s celotno podobo, zato 307 SW ni nič manj eleganten kot prvotna karoserijska različica, ljubitelji tovrstnih avtomobilov pa bodo bržkone ugotovili, da je eden lepših med primerljivimi. Ker ima v primerjavi z razredno konkurenco tudi višjo karoserijo, se z zunanjo podobo še nekoliko bolj približuje kompaktnim eno-prostorcem. To dokazuje tudi not- ranjost modularno zasnovo sedežev, zadnje tri je mogoče različno razporejati po potniški kabini, posebnost pa sta dva (doplačilna) sedeža v tretji vrsti, na katerih je sicer sedenje bolj zasilno, vseeno pa se s peugeotom 307 SW lahko pelje sedem potnikov. Prtljažni prostor se iz osnovnih 137 litrov (pri postavljenih sedmih sedežih) s sedežnim razporejanjem, zlaganjem in odstranjevanjem postopno povečuje do 1539 litrov. Druga posebnost je panoramska steklena streha, ki je pravzaprav podaljšek že tako velikega vetro-branskega stekla. Peugeot 307 S W ima skupno kar 5,3 kvadratnega metra zastekljenih površin, panoramsko steklo se razteza skoraj do polovice strehe, na notranji strani ga je mogoče s pomočjo elektrike odstreti ali zastreti s pomično stropno oblogo. Del serijske opreme namenjene udobju je tudi ročno nastavljiva klimatska naprava. Za pogon so pri Peugeotu namenili dva bencinska in dva turbodi-zelska motorja. Na začetku motorne palete je 1,6-litrski bencinski štirivaljnik (80 kW/110KM) sledijo močnejši 2,0-litrski (100 kVV/138 KM) in dva 2,0-litrska turbodizla Hdi z neposrednim visokotlačnim vbrizgom goriva po skupnem vodu (66 kW/90KM in 80 kW/l 10 KM). Pri obeh bencinskih motorjih je poleg ročnega petstopenjskega na voljo tudi samodejni menjalnik z možnostjo ročnega pretikanja. Poleg različice SW je manj zahtevnim kupcem na voljo tudi 307 break, ki je brez panoramske strehe, brez dodatnih sedežev in z nekoliko skromnejšo serijsko opremo. Prav tako ni obeh najmočnejših motorjev, vendar pa sta na voljo 1,4-litrski bencinski štirivaljnik (55 kW/75 KM) in novi 1,4-litrski turbodizel HDi (50 kVV/70 KM). Pri Peugeotu Slovenija glede na vse večjo priljubljenost avtomobilov s kombi-jevskimi karoserijami, računajo, da se bo 307 SW dobro "prijel" tudi na slovenskem avtomobilskem trgu, kjer bi radi do konca leta našli vsaj 500 kupcev. Nenazadnje bo o priljubljenosti odločala tudi cena, ki za osnovni 307 SW znaša 3,69 milijona, medtem koje najcenejši break naprodaj za 2,97 milijona tolarjev. Sicer pa pri Peugetu s kombijevsko različico 307 še niso rekli zadnje besede, proti koncu prihodnjega leta bo paleto zapolnil še 307 CC, kupe-jevski kabriolet s trdo zložljivo streho. Matjaž Gregorič Prihodnjo pomlad novi mali kompaktni Opel Meriva za moderno življenje Pri nemškem Oplu so kljub finančnim težavam v polnem razvojnem zamahu, katerega rezultati bodo kmalu vidni na cestah. Med novostmi bo prihodnjo pomlad tudi majhen kompaktni avtomobil z imenom meriva, s katerim želijo ponoviti uspeh, ki so ga dosegli z modelom zatira med srednje velikimi enoprostorci. Meriva je serijska izvedba prototipnega concepta M, s katerim je Opel nakazal novinca na mar-čevskem avtomobilskem salonu v Ženevi. Meriva se tako kot njena večja sestra zatira, ponaša z inovativnim sedežnim sistemom, ki v drugi vrsti, kjer so trije ločeni sedeži, omogoča odstranjevanje srednjega in tako nastane štirise-dežnik, ki ne skopari s prostorom za noge in rame. Ce bo uporabnik potreboval več prtljažnega prostora, bo zadnja dva sedeža preprosto potisnil naprej in ju v nekaj potezah zložil v dno vozila. Meriva v dolžino meri 4,04 metra in zaradi dolge medosne raz- dalje ima kolesa potisnjena v skrajne robove karoserije. Oblikovalci so poskrbeli za privlačno zunanjost, ki ima tipične Oplove značilnosti, za pogon pa bosta sprva skrbela 1 dva bencinska motorja, 1,6-litrski (55 kW/75 KM) in 1,8- litrski (92 kW/125 KM). Avtomobil je bil razvit v Oplo-vem tehnično razvojnem centru v Ruesselsheimu in v oblikovalskem centru GM do Brasil v Sao Paulu. Proizvodnja bo od začetka prihodnjega leta potekala v španski Zara-gozi, pod blagovno znamko Chevrolet pa v brazilskem mestu Sao Jose dos Campos. Na tamkajšnji trg bo meriva zapeljala že v letošnjem avgustu, medtem, ko bo v Evropi prvič na ogled na septembrskem avtomobilskem salonu v Parizu. M.G., foto: Opel Francoska Matra išče novega lastnika Igrivi malček M72 tudi za najstnike Francoski proizvajalec avtomobilov in avtomobilskih karoserij je pred kratkim objavil, da išče novega lastnika. Sedanji lastnik družba Lagardere je objavila ponudbo za pridobitev novega lastnika oziroma strateškega partnerja, ki ga iščejo predvsem med avtomobilskimi proizvajalci. Matra je v zadnjih letih intenzivno sodelovala predvsem z Re-naultom, razvijali s karoserijo za enoprostorec espace, prav tako je velik del razvoja tudi v novem me-šancu med kupejem in enoprostor-cem avantimeu. Novo generacijo espacea, katerega serijska proizvodnja se bo začela proti koncu leta, so pri Renaultu zasnovali brez Matrine pomoči, sicer pa je število naročil za obstoječ del lansko leto začelo znatno upadati. Matra se trenutno pripravlja na proizvodnjo svojega novega mestnega vozilca z oznako M72, ki so ga prvič pokazali na marčevskem avtomobilskem salonu v Ženevi. Gre za dobre tri metre dolg dvose-dežni avtomobilček, ki je brez strehe in s stranskimi paneli namesto vrat nekakšen mešanec med štirikolesnikom in motociklom. Karoserija je izdelana iz sodobnih materialov, kot so termoplasti in neoprenska vlakna, zato je teža le med 400 in 430 kilogrami. M72 bo poganjal vrstni bencinski dvo-valjnik z gibno prostornino 749 kubičnih centimetrov. V izvedbi s 50 konjskimi močmi bo avtomobilček dosegel hitrost višjo od 130 kilometrov, medtem ko ga bodo z motorjem z 20 konjskimi močmi v nekaterih državah lahko vozili tudi 16-letniki, predvsem to velja za Francijo. Matra namerava novinca od jeseni prodajati na francoskem trgu, kjer bo na voljo tudi pri- nekaterih Renaultovih trgovcih, kasneje bo prodaja stekla v vseh državah Evropske unije, od nečlanic pa je prodaja za zdaj predvidena le v Švici. Cena se bo gibala me 6500 in 7000 evri. Pri Matri sicer z optimizmom gledajo v prihodnost in za leto 2004 s povsem novim avtomobilom napovedujejo preporod znamke. . M.G., foto: Matra Automobile MALI OGLASI « 201-42-47 g 201-42-48 * 201-42-49 APARTMA -PRIKOLICE Nudim APARTMA ZA letni dopust na otoku Pagu-Novalja. g 51-91-676 ali 041/223-789 _74n_ NAJAMEM APARTMA za štiri osebe, hrvaška obala, Kvarner, Dalmacija (julija), ali prikolico. g 040/611-016 zvečer 7486 Na otoku Krku ODDAM APARTMA. Prosto v avgustu. g 233-14-89 7494 APARATI STROJI Prodam original 50 W ZVOČNIKA z mrežicama zadnja za Ford Escord - nova. g 533-66-21_7475 Prodam nov SEKULAR za žaganje drv. g 255-11-67 7487 Prodam strižno KOSILNICO BATUJE, greben 80 cm. g 031 /835-198 7488 NAKLADALKO in BSC ali rotacijsko KOSILNICO, KUPIM. g 23-23-551 7508 Prodam ŠTEDILNIK NA DRVA s pečico in električni štedilnik s pečico, g 040/705- 294_7513 Prodam industrijsko OVERLOOC, 4 nitno. g 031/563-854, Andreja 7522 Prodam 100 I HLADILNIK za mleko Gorenje, g 278-2000 _7575 Prodam HIDRAVLJIČNI ZATEGOVALEC GATERSKIH KLIN -žag tip Jonsen. g 041 /738-460_ 7680 Kupim PAJKA SIP 3.6 M. g 041/206- 200 _ 7581 Poceni prodam ZAMRZOVALNO OMARO 1801.11 20-28-345 7587 GR. MATERIAL OPAŽ smrekov I. in II. kvaliteta, debeline 15 mm, 22 mm, širine 9 cm in 7 cm, ladijski pod, bruni, žagan les, letve 4x5, 5x8, zelo ugodno, možna dostava. Pogačar Andrej.s.p., Čopova ul. 25, Lesce, 041/713-110 Prodam LESENO MONTAŽNO BARAKO, provizorij 6mx12 m Jelovica. g 25-71-492 031/505-172_ M2I' Prodam suhe HRASTOVE PLOHE in DESKE. P 041/529-274 7501 Prodam rabljena GARAŽNA VRATA 220 x 215 cm, 6000 SIT. tr 5147-030 031 /520-884_ Suhe smrekove PLOHE 2 m3, kupim, g 041/608-656_7sie Prodam SMREKOVE DESKE colarice. g 533-0755___7520 Prodam 250 m2 PLOČEVINE od tiska, tr 255-17-90 _7535 Prodam suhe BUKOVE, HRASTOVE, JE-SENOVE PLOHE in ELEMENTE za stopnice, g 5141-207 7572 GARAŽE V Kranju - Šorlijevo naselje, oddamo garažo. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886, 031 635 387 _HIŠE KUPIMO RAnŠE KUPIM0 KRANJ, ŠKOFJA LOKA, HADOVLJICA kupimo manjšo hišo z vrtom ali sadovnjakom, lahko starejšo. DOM ^PREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, £f2ZH±i££_211 .^ENčUR, BITNJE, STRAŽIŠČE: kupimo MANJŠO HIŠO. FRAST-nepremičninska. Hgg'25 15 490, 041/ 734 198_ RADOVUICA - BLED, NAKLO - KRIŽE, ŠENČUR - CERKLJE, KRANJ, kupimo hišo, ao 68,0 mio. SIT. IDA nepremičnine, Pj/2361 880, 041 331 886_ BLED - okolica, kupimo hišo od 34 mio. do °l mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 B80, 041 331 886 _HIŠE NAJAMEMO Najamem starejšo HIŠO ali bivalni vikend za simbolično ceno. g 25-61-978 7480 _HIŠE ODDAMO Oddamo ali prodamo 30 let staro pritlično ™?nSardno HIŠO, 2 kuhinji, 2 kopalnici, 5 *>D in kletni prostori (180 m2, parcela 900 ™f>. lep pogled na Martuljško skupino gora. formacije na g 041/677-125, 041/609- ------- 7432 hišo*NJ "GORENJE, oddamo stanovanjsko 3ss inA°Znost naiema posamezno 2ss in Bar oQ,nePremičnine, 04/ 2361 880, 031 3giggM>4i_386 930_ bSJ'ŠENCUR oddamo 4,5 ss, v hiši, in nf Wine 155 m2, mesečna najemn-nenJ00:00°.00 SIT + stroški. IDA 3R7 enm'cnine. 04/ 2361 880, 031 635 jgM341_386 930 hfeoC»aAna robu nase|Ja ugodno prodamo llSmo^1 0Z ADAPTACIJI v izmeri cca. ta. et in 600m2 zemljišča. Odlična ega, blizina šole, trgovine, železniške posta-mii'c^ Cena 18 T2-rS\«fKP"EM,ČNINE: TRG BLED, ^el-(04) 5745 444. Bled ribno prodamo enodružinsko hišo in T580m2 zemljišča, lepa mirna lokacija, cena 35 mn sit. Bled Jermanka enodružinska hisa 120m2 500m2 zemljišča cena 26 S,nl\^EPREMIČN,NE' TRG BLED, iel.:(04) 5745 444 BLED Zasip, prodamo tristanovanjski objekt z tremi garažami in 100m2 zemljišča. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444. Lesce prodamo novo dvostanovanjsko hišo v izmeri 250m2 na lepi lokaciji nad campin-gom Šobcem. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444._ VRBNJE enodružinsko hišo novejšo z 500m2 vrta, vse urejeno in ograjeno. Cena 40. mil sit. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel. :(04) 5745 444. Mojstrana nova hiša, lepo urejena 400m2 površine in 500m2 zemljišča. NEPREMIČ-NINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444 PRISTAVA pri Tržiču prodamo lepo vrstno hišo. Hiša v izmeri 300m2 je prva v vrsti in je na sončni lokaciji Z LEPIM RAZGLEDOM. PLAČILO PO DOGOVORU, CENA 37 MIL SIT; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444. LESCE prodamo hišo in 1200m2 zemljišča primerno za nadomestno lego za izgradnjo poslovnega objekta. Lokacija je ob glavni cesti ob robu nove poslovne cone v gradnji. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04)5745 444. HIŠE PRODAMO NAKLO v mirni soseski prodamo samostojno, enonadstopno hišo na parceli 720 m2, 9,5 mx9,5 m, podkletena, 240 m2 uporabne površine, neizdelana mansarda, garaža, cena 33 mio SIT, KRANJ Mlaka prodamo samostojno, lahko dvostanovanjsko hišo na parceli 1033 m2, cca 350 m2 uporabne površine, 2 garaži, 63 mio SIT, BAŠEU ugodno prodamo samostojno hišo, dvostanovajsko hišo v izgradnji, 12x9 m, vsa podkletena, na parceli 781 m2, 22,6 mio SIT, SEBENJE manjšo, samostojno hišo na parceli 495 m2, 6,5x7,5 m, K+P+M, 32 mio SIT, KRANJ Stražišče prodamo 1 /2 hiše z vrtom, cca 110 m2 uporabne površine, 114 m2 vrta, 19 mio SIT DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333- 2 2 2 5873 • TRŽIČ prodamo obnovljeno mansardo hiše, 68 m2 in 465 m2 vrta, 14,5 mio SIT, PODUUBEU prodamo zgornjo etažo hiše in neizdelano mansardo, cca 130 m2+mansarda, 2 garaži, vrt 506 m2, CK olje, cena 15,8 mio SIT oz. po dogovoru. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333,041/333-222 5874 Kranj; prodamo kvalitetno dvodružinsko hišo, mirno okolje, 68 mio FRAST-nepremičnine 041/ 626 581 04/ 25 15 490_ CERKLJE: prodamo novo hišo 12x 9m, urejena okolica, 42 mio FRAST-nepremičninska hiša 04/25 15 490,041/ 734 198 STRAŽIŠČE: PRODAMO POL HIŠE Z VRTOM, 19,2 mio FRAST, d.0.0. 251 5490, 041/ 734 198 KRANJ - obrobje -NOVA NEDOKONČANA ATRIJSKA HIŠA ob gozdu, s 317 m2 upor površine, na zemljišču 995m2, višji cenovni razred. ALPO 233 16 56 / 041 711 328 Kranj - Drulovka: Vrstna hiša zelo lepa, urejena parcela, mirna okolica, zelo ugodno ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 041/755-296 Radovljica - Vrbnje: Hiša delno v dvojčku, zelo lepo vzdrževana, urejena okolica ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 041/755-296, 040/204-661 Šk. Loka - okolica: Novogradnja, III. gradbena faza, parcela 1000m2, urejen dostop, mirna sončna lokacija, cena po dogovoru. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 041/755-296, 040/204-661 PALOVIČE pri BEGUNJAH, prodamo starejšo hišo, delno obnovljeno, na izredno lepi lokaciji, zemljišča 1500 m2, cena je 19,5 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886 CERKLJE, prodamo enostanovanjsko hišo, na parceli 420 m2, cena je 41,9 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 386 930 VRBNJE pri RADOVLJICI, prodamo hišo (dvojček), 250 m2 bivalne površine, na zemljišču 500 m2, nova, cena po dogovoru. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886 STRAŽIŠČE - BITNJE, prodamo 1/2 hiše (pritličje), 110 m2 bivalne površine in 75 m2 kletni prostori (tudi bivalni) in 300 m2 zemljišča z garažo, cena je 22 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886 NAKLO, prodamo dvostanovanjsko hišo, z manjšo delavnico, ki stoji na zemljišču 724 m2, cena je 43,7 mio. SIT. IDA nepremič-nine, 04/ 2361 880, 041 331 886 KOKRICA, prodamo enostanovanjsko hišo na manjši parceli., cena je 34,5 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886 KRANJ - PREBAČEVO, prodamo hišo v IV. gradbeni fazi, na parceli cca 500 m2, cena je 33,3 mio. SIT, z možnostjo dokupa cca 200 m2 zemljišča. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886_ KRANJ - PRIMSKOVO, prodamo poslovno stanovanjsko hišo, na zemljišču 1300 m2, cena je 83,75 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886_ BLED - Zasip, prodamo lepo, novo stan. hišo, na parceli 625 m2. Vredno ogleda. Cena je 44,96 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930_ TRŽIČ - mestno jedro, prodamo večjo, starejšo hišo, potrebno temeljite obnove. Cena je 15 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 386 930 KRANJ - ŠENČUR, prodamo vrstno atrijsko hišo, bivalne površine 260 m2, na parceli 800 m2, novejša, enostanovanjska, lahko tudi dvostanovanjska, cena po dogovoru. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930 ZGOŠA pri BEGUNJAH, prodamo enodružinsko hišo (dvojček), na parceli 650 m2, cena je 25 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930 BOHINJSKA BELA, prodamo enostanovanjsko hišo z ločenim apartmajem, na zemljišču 650 m2, cena je 42 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930_ ŠKOFJA LOKA - POLJANE, prodamo manjšo, podkleteno stanovanjsko hišo, klet, pritličje, mansarda, cca 45 m2, v etaži CK na olje, velikost zemljišča 380 m2, cena po dogovoru. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886 RADOVLJICA- ZGORNJA UPNICA, prodamo starejšo hišo, 120 m2 bivalne površine, podkleteno, v fazi obnove, na parceli 401 m2, cena je 8,5 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886_ KRANJ - Tomšičeva, prodamo starejšo večstanovanjsko hišo, na parceli 511 m2, cena po dogovoru. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930 KRANJ, Primskovo - nova hiša-dvojček (vgrajena okna, vrata, fasada, stopnišče), vsak velik 12,5 x 9,6 m na skupni parceli 700 m2, razgibana fasada, mirna lokacija, cena je 204.000 EUR, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_ KRANJ, proti Golniku - nova hiša na idilični lokaciji s parcelo 3.200 m2, prodamo ali menjamo za manjšo hišo ali stanovanje proti Ljubljani, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_ NAKLO - nedokončana stan.hiša vel. 12 x 15 m (klet, pritličje in mansarda), parcela 1.646 m2, cena - 58,8 mio SIT, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Drulovka - novogradnja hiša trojček vel. 12 x 7 m + terasa, parcela 380 m2 v 4.gr.fazi, cena = 35,4 mio SIT, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ - v bližini mesta, nedokon.hišo na sončni lokaciji s parcelo 995 m2, prodamo, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ - Stražišče: polovico hiše s stanovanjem v 1. nadstropju in pripadajočim vrtom prodamo za 11,0 mio SIT, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 nd o m p I a n družba za inženiring, I nepremičnine, urbanizem in energetiko, d.d. kranj,bleiweisova 14 tel.h.C.:04/20-68-700, fax: 04/20-68-701 GSM: 041/647-433 CERKLJE, okolica - 3 leta stara stan. hiša 12,4 x 9,5 m2, 3 etaže, velika pokrita terasa, lep razgled, cena = 46,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Stražišče - stan. hiša skupne površine 340 m2, parcela 1.500 m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 RADOVLJICA - poslovno-stanovanjsko hišo ob glavni cesti, klet, pritličje in mansarda, parcela 650 m2, primerno za neživilsko dejavnost, cena - 33,4 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 V bližini BREZJEGA: nova hiša vel. 10 x 11 m, klet, pritličje in mansarda, parcela 500 m2, prodamo za 37,0 mio, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 TRŽIČ: kmečka hiša z gospodarskim poslopjem prodamo za 22,4 mio SIT, poleg tega še 4 ha travnikov in njiv in 18 ha gozda, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 V bližini NAKLA - v bližini obnovljeno hišo, delno podkleteno, pritličje in mansarda, parcela 1.200 m2, že bila gostinska dejavnost, cena = 43,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Kranj, Visoko - starejša hiša na parceli 594 m2 in nezazidano stavbno zemljišče 1729 m2, cena = 33,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 TRŽIČ okolica, pod Dobrčo prodamo starejše, delno obnovljeno, enonadstropno HIŠO, cca. 11 x 6 v etaži, neizdelana mansarda, parcela 1500 m2, cena 17 mio SIT, vseljiva takoj. DOM NEPREMIČNINE g 202-33-00, 041/333-222_6236 Prodamo NOVO HIŠO v Zgornjih Bitnjah, takoj vseljivo. g 2045-097 6889 V Kranju prodam HIŠO ali zammenjam za eno ali dvosobno stanovanje, g 040/389-518 KRANJ - ZG.BITNJE prodamo starejšo hišo v izmeri 9x7 m na prceli 613 m2. g 031/210-320_7482 Struževo nova HIŠA, Mavčiče, Breg (30 let), dvostanovanjske hiše, ugodno prodam, g 23-15-600, 040/200-662, Pianova nepremičnine 75oe POLJANE nad Šk. Loka prodamo manjšo podkleteno stanovanjsko hišo, klet, pritličje, mansarda (lahko tudi kot vikend), cca 45 m2 v etaži CK na olje, velikost zemljišča 380 m2. LOKA NEPREMIČNINE, 50-60-300 GORENJA VAS okolica prodamo posestvo kmetijo, 6,3 ha zemljišč s pripadajočimi objekti, posestvo se nahaja na ravni sončni in dokaj odprti lokaciji. LOKA NEPREMIČ-NINE, 50-60-300_7526 HRAŠE PRI SMLEDNIKU prodamo ohranjeno dvoetažno HIŠO 150 m2, parcela 690 m2. Por Hrovat Barbara s.p., Cigaletova 11, Ljubljana, 01/434-43-25, 041/641-759 HIŠE PRODAMO ŠKOFJA LOKA okolica (1km) na robu naselja, v idiličnem okolju ob robu gozda prodamo novejšo, poslovno stanovanjsko hišo na parceli 2150 m2, uporabne površine 390 m2, 130 m2 v etaži x 3,66 mio SIT, vredno ogleda, RADOVLJICA prodamo atrijsko hišo v mirnem okolu (211) na parceli 520 m2, 325 m2 uporabne površine, 53 mio SIT, vredno ogleda, RADOVLJICA poslovno in stanovanjsko hišo na dobri lokaciji na parceli 1152 m2 in 1393 m2, uporabne površine cca 620 m2+410 m2, primerno za vse mirne, storitveno-tr-govske dejavnosti. Ostale inf. v agenciji. DOM NEPREMIČNINE,202-33-00, 041/333-222 7554 KUPIM ODKUPUJEMO SMREKOVO HLODOVI-NO, les prevzamemo tudi na panju, g 041/680-925,5306-555 6988 Kupim lepo ohranjen SKUTER od letnika 2000 naprej, g 041/901-982 7479 LOKAL KUPIM KRANJ kupimo ali najamemo 2000-6000 m2 poslovno-prodajnih površin. DOMA NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333- 222 7555 LOKAL PRODAMO KRANJ- prodamo/ oddamo gostinski lokal, 78 m2. FRAST, d.0.0., 251 5490 041/ 626 581 Prodamo gostilno s tradicijo v Goricah pri Kranju, možno kupiti tudi novo hišo s tremi stanovanji, vse skupaj stoji na zemljišču 1500m2 Gostilna obratuje, cena za vse skupaj izredno ugodna. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444. KRANJ - 412 m2 poslovnih prostorov v 1. nadstropju primerno za pisarne, razne dejavnosti ali trgovino, prodamo, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 ŠKOFJA LOKA, center - gostinski lokal cca 100 m2 na parceli 400 m2, cena brez opreme = 22,3 mio SIT, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66, KRANJ - pisarne 67 m2 v 1.nadstropju, parkirni prostori, prodamo, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53,202 25 66_ Primskovo - oddamo 2 urejeni pisarni -6 EUR/m2, 44m2. FRAST, d.0.0. 04/25 15 490 041/ 734 198_ KRANJ - C. Staneta Žagarja IZJEMNA LOKACIJA POSLOVNA STAVBA, pritličje, 250m2 prostorov ODDAMO V NAJEM ALPO 233 16 56 / 041 711 328 KRANJ- ODDAMO več pisarn v poslovni stavbi, parkirišča, bližina občine. ALPO 233 16 56 / 041 711 328 KRANJ - ŠENČUR, oddamo poslovne prostore - 50 m2 s skladiščnimi prostori - 50 m2. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886 KRANJ -ŠENČUR oddamo cca 110 m2 poslovnih prostorov z možnostjo skladiščenja, za opravljanje mirne obrti. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930._ KRANJ - Vodovodni stolp - posl. prostor 73 m2 v pritličju, za pisarne po ugodni ceni, K3 KERN d.0.0, tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ - poslovni prostor 300 m2 v objektu poleg gl. cesti s parkirnimi prostori, oddamo za razne dejavnosti, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 LOKAL ODDAM KRANJ oddamo več poslovnih prostorov različnih površin (trgovski lokali, pisarne, skladišča). DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00,2369-333,041/333-222 5879 STRAŽIŠČE prodamo večji POSLOVNI STANOVANJSKI OBJEKT 900 m2 na zemljišču 1100 m2. Okvirna cena 66 mio SIT. g 041/626-810 esoe V najem ODDAMO MIZARSKO DELAVNICO s stroji, g 204-96-30, JR Kranj,d.o.o., Golniška c. 13 7 248 LOKAL NAJAMEMO KRANJ OKOLICA najamemo 150 do 200 m2 velik prostor za mizarsko delavnico. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930, 041 635 387. POSESTI OBLAČILA Prodam AVBO za narodno nošo. g 204- 68-51 7507 Prodam žensko POROČNO OBLEKO konf. številka 38, cena 40.000 SIT. g 031/668-475 7518 OTR. OPREMA Prodam otroški STOLČEK za na kolo, do 22 kg. g 23-11-228 7478 OSTALO Prodam vrtno masivno HRASTOVO MIZO + 2 klopi, g 51 -22-490, 041 /859-641 7519 HRASTOVO KAD za namakanje sadja -ugodno ODDAM, g 01/832-31-19 7574 PRIDELKI Prodajamo zgodnji BELI KROMPIR. Jerala, Podbrezje 218, g 530-66-44_7484 Prodam domače hruškovo ŽGANJE, g 580-19-15 7485 Prodam PRVO KOŠNJO MRVE za pokositi, g 01/8314-781 7584 PODARIM Podarimo PSIČKE mešančke, nižje rasti, g 2332-443 7278 PODARIM PSA, starega eno leto, mešanec z ovčarjem, večje rasti, g 031/613-619 Dobrim ljudem ODDAMO lepe kosmate, mlade MUCKE. Lesce, g 53-18-792 7390 Podarimo pasje in mačje MLADIČKE, stare mesec in pol, navajene čistoče, g 040/26-24-86, 23-25-790_7496 PSIČKE mešančke, nižje rasti podarim, g 2332-443 7500 PARCELE PRODAMO RETNJE ugodno prodamo zazidljivo parcelo, delno v hribu, dostop urejen, 769 m2, 9000 SIT/m2. BRITOF Voge prodamo zaz.parcelo, 486 m2 na robu naselja, 10 mio SIT, POD DOBRČO ugodno prodamo zaz. parcelo z lepim razgledom, 500 m2 ali več, 6300 SIT/m2. KRANJ Primskovo prodamo nadomestno gradnjo 500 m2 ob cesti, vsi priključki na parceli, možen dokup 800 m2 zaz.parcele, primerno tudi za gradnjo poslovno stan. hiše. ŠENČUR zaz. parcelo 3648 m2 za komunalne in servisne dejavnosti, lahko tudi po delih. APNO pod Krvavcem zaz.parcelo z lepim razgledom, 400 m2, 3,4 mio SITDOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-222 5876 PARCELE KUPIMO KRANJ ŠK. LOKA, RADOVLJICA, kupimo več zazidljivih parcel za znane kupce. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-222 5877 Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO, 1767 m2 V Bitnjah ob glavni cesti, izredna lokacija, g 041/404-960_7328 Kmetijsko zemljišče ali kmetijo, kupim, g 031 /54-88-41 7333 LANCOVO pri Radovljici: zazidljiva parcela v izmeri 1057 m2, ravna sončna lega, urejeno naselje, gradbeno dovoljenje. ALPDOM, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 4 5 00, 04 537 45 16 KRANJSKA GORA cca 670m2 namenjena za gradnjo hiše. V Žirovnici Zabreznica prodamo 1800m2 veliko zazidljivo parcelo, Jesenice center 1000m2 prodamo parcelo z gradbenim dovoljenjem, cena 8 mil sit, Blejska Dobrava prodamo zazidljivo parcelo v izmeri 2000m2 in cena po dogovoru. TRG Bled Tel. :(04) 5 745 444 Bled prodamo izredno lepo sončno parcelo v izmeri 1400m2. Sončna lokacija 100m od jezera . TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444 Bled okolica oddamo ali prodamo manjše gostišče ugodna cena. TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444 KUPIMO, Bled, Lesce Radovljica kupimo manjše 1ss, in 2ss stanovanjske enote,TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444_ V OKOLICI Radovljice, Lesc kupimo novo ali novejšo hišo, cena do 45 mil sit. Takojšnje plačilo. TRG Bled Tel.:(04) 5 745 444 ŠKOFJA LOKA okolica na 570 m2 veliki parceli prodamo v tretji gradbeni fazi poslovno stanovanjski objekt v izgradnji (objekt je lahko tudi samo stanovanjski). LOKA NEPREMIČNINE, 50-60-300 7527 KOVOR pri TRŽIČU, prodamo zazidljivo parcelo, 790 m2, z lokacijskim dovoljenjem, cena je 10,3 mio. SIT. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886 POD KOFCAMI, prodamo vikend parcelo, 688 m2, cena ugodna. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886 PODVIN - okolica, prodamo zazidljivo parcelo 300 m2, z lokacijskim in gradbenim dovoljenjem, cena je 8.1 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886 ŽELEZNIKI - DAŠNICA, prodamo zazidljivo parcelo, komunalno urejeno, 504 m2, cena je 13.300, 00 SIT/m2. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886 KRANJSKA GORA, prodamo zazidljivo parcelo z dokumentacijo, 2550 m2, cena 6900,00 SIT / m2. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886 MEDVODE - PRESKA, prodamo zazidljivo parcelo, 600 m2, komunalno urejena. Cena je 29.000,00 SIT/m2. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930 POLJANSKA DOLINA - GORENJA VAS, okolica, prodamo zazidljivo parcelo, v izmeri 600 m2, za gradnjo stanovanjske hiše ali vikenda. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930_ GORENJSKA, takoj kupimo več zazidljivih parcel, različnih velikosti, za gradnjo vikendov ali stanovanjskih hiš. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886 Kupimo obdelovalno zemljo večjih površin, na relaciji KRANJ-KRIŽE in KRANJ -GORICE. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886 BRNIK - okolica, oddamo skladiščne prostore, lahko tudi kot garaže za tovornjake, avtobuse..., večji hlev (lahko za konje) in 1 ha travnika (primerno za konje). Možnost najema za obdobje 10 let, lahko tudi posamezno. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 031 635 387_ ŠKOFJA LOKA-TRATA, prodamo zazidljivo parcelo, 1260 m2, cena po dogovoru. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930._ SELŠKA DOLINA - BUKOVICA prodamo 900 m2 zemljišča z dvema obstoječima objektoma. Cena = 9 mio SIT. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930, 041 635 387. Kranj, Senično - parcela 700 m2 s pozidano 1. ploščo na mirni lokaciji, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Gozd Martuljek - parcelo 2000 m2 ob glavni cesti prodamo po ugodni ceni, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 RAZNO PRODAM Prodam avto OLDTIMER in VRTNI BAZEN premera 4,60 m. g 041/705-586 7481 Prodam hrastovo KAD 2300 I za namakanje sadja, g 041/827-132 7483 BALIRANJE suhega sena in slame v kocke na travniku, iz kozolca ali iz odra. g 23-26- 426 7498 Prodam večjo količino suhih BUKOVIH DRVA. g 5141-229 7579 Prodam suh BUKOVA in MEŠANA DRVA. g 5128-160 7582 STANOVANJA ODDAMO SOBO v Kranju opremljeno, ogrevano ODDAMO samskemu moškemu, g 232- 50-59 7331 Slovenijales Gradbeni material in stavbno pohištvo d.o.o. Podjetje Slovenijales gradbeni material in stavbno pohištvo d.o.o. se opravičuje bralcem časopisa Gorenjski glas zaradi objave napačnega delovnega časa dne, 20. maja 2002. Obiščete jih lahko v Kranju na Primsko-vem vsak delavnik od 7. do 19. ure ob sobotah do 13. ure. Za informacije so vam na voljo na telefonskih številkah 04/ 20 19 250 ali 04/ 20 19 251 SLOVENIJALES ... NAJBOLJŠI ZA LES V stanovanjski hiši v Kranju oddam SOBO v najem z souporabo ostalih prostorov, g 031/460-770 7499 Šorlijevo naselje, GARSONJERA, balkon, obnovljena, opremljena, najemnina 50.000 SIT/mes., oddam, g 23-15-600, 040/200-662, Pianova nepremičnine tw., ZLATO POLJE, trisobno stanovanje, obnovljeno, opremljeno, CK, najemnina ugodna, odda. g 23-15-600, 040/200-662 PIANOVA NEPREMIČNINE 7524 STANOVANJA ODDAMO KRANJ Center oddamo 4 ss, 87,4 m2, vse opremljeno, 88000 SIT/mes, predplačilo, KRANJ Šorlijevo nas. oddamo garsonjero, 25,30 m2, opremljeno, 35000 SIT/mes., predplačilo, KRANJ Planina II, 2 ss, 68m2/ll, opremljeno, balkon, 68000 SIT mes, predplači-lo+varščina. DOM NEPREMIČNINE 202-33-00, 041/333-222_7553 ODDAMO: Visoko - 1/2 hiše, garsonjero; Planina - garsonjero, trisobno, štirisobno; Kokrica - garsonjero; Begunje-1ss; Šenčur in Podbrezje - hišo. FRAST-d.o.o. 04/251 5490, 041/ 734 198 Kranj: 4SS,87m2, 14 nad., opremljeno, predplačilo, varščina, vseljivo 01.07. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 041/755-296, 040/ 204-661 Kranj - Planina: garsonjera 33m2, II. nad. varščina, predplačilo, vseljivo 01.07.02 -ugodno ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 041/755-296, 040/ 204-661 Šk. Loka - Sv. Barbara: vikend 5x4m, opremljen, urejen dovoz, ugodno ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 041/755-296, 040/ 204-661 KRANJ - PLANINA, oddamo 3ss, popolnoma obnovljeno, neopremljeno, najemnina je 57.000 SIT/mesečno + stroški. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387, 041 386 930 -Ihk- PLANINA III - oddamo 1,5 ss, 50 m2, opremljeno, najemnina je 58.000 SIT/mesečno + stroški. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886, 031 635 387 Če želite oddati v najem stanovanje ali hišo, nas pokličite. Posredujemo brezplačno! IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886, 031 635 387 ODDAMO stanovanje v Miljah 4ss, in 1ss. oddamo tudi 4s v Kranju v centru. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444. Kranj, Planina I -1 G 25 m2 na Planini, Zlato polje - 1,5 SS 46 m2 z delno opremo, 2 SS + 2 K na Planini, brez opreme, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 STANOVANJA KUPIMO STANOVANJA KUPIMO KRANJ, ŠK. LOKA, RADOVLJICA kupimo več manjših stanovanj za znane kupce. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-222_ KRANJ, ŠKOFJA LOKA, RADOVLJICA: KUPIMO GARSONJERO in ENOSOBNO STANOVANJE. FRAST-nepremičninska hiša 04/25 15 490, 041/ 734 198 KRANJ - Z GOTOVINO TAKOJ KUPIMO DVOSOBNO STANOVANJE z balkonom. FRAST-d.o.o. 04/2515490, 041/734 198 KRANJ, BLED, RADOVLJICA, TRŽIČ, ŠKOFJA LOKA kupimo stanovanja različnih velikosti, plačilo takoj, (pomagamo pri nakupu druge nepremičnine). IDA nepremič-nine, 04/2361 880, 041 331 886. KRANJ - severni del, kupimo enosobno stanovanje za znano stranko. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886 STANOVANJA NAJAMEMO ŠENČUR: najamemo 1 ss ali 2ssza moškega. FRAST-d.o.o. 04/251 5490, 041/ 734 198 STAN. OPREMA Prodam OMARE za dnevno sobo, Vario črne barve, g 031 /516-898 7512 Prodam KAVČ, dva FOTELJA in mizico za 20.000 SIT. g 2324-058 7583 SPORT Prodam eno leto stare ROLERJE številka 41, za 5000 SIT. g 041 /245-605 7514 STORITVE BELJENJE in KITANJE STANOVANJ - hitro in kvalitetnol g 031/508-168, Roman Nahtigal, s.p., Šorlijeva 19, Kranj 1289 SENČILA ASTERIKS, Rozman Peter.s.p.,Senično 7, Križe, g 5955-170, 041/733-709, ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PUSE ZAVESE, KO-MARNIKI, ROLOJI, MARKIZE, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije, izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava v najkrajšem času. 5% popust! 4228 Spet bomo skupaj na Ermanovcu 2. junija Šport-glasba-ples, 16. junija pa citrarji in Gorenjci meseca. Sovodenj - Prva prireditev, ki jo Planinsko društvo Sovodenj skupaj Z Gorenjskim glasom in Radiom Cerkno pripravlja pri planinski koči na Ermanovcu pod naslovom Šport-glasba-ples, bo torej že v nedeljo, 2. junija. Srečanje s športniki in veselo družbo pa se bo začelo ob 15. uri. Prireditelji napovedujejo ne le veselo, ampak tudi zanimivo srečanje z nekaterimi znanimi športniki in športnicami. Povabili so motokrosista Sandija Sedeja, ul-tramaratonca Marka Vojsko, alpi-nistko Martino Čufar, smučarsko tekačico v sprintu Andrejo Mali, člana mladinske ekipe v smučarskih skokih Roka Benkoviča, triatlonca Mira Krcgarja, vodstvo moške ekipe Odbojkarskega kluba Kamnik in druge. S športniki se bodo pogovarjali novinarji in predstavniki prireditelja. Za veselo razpoloženje med pogovori in po predstavitvi športnikov pa bo skrbel ansambel Tihojla. V Planinskem društvu Sovodenj in Gorenjskem glasu pa smo že začeli pripravljati tudi tradicionalno srečanje citrarjev ter Gorenjk Prijave za Besnico 2002 Turistično društvo Besnica od 7. do 9. junija pripravlja različne prireditve. Glavni medijski sponzor je Gorenjski glas. Kranj - Od. 7. do 9. junija bodo v Besnici prireditve pod naslovom Besnica 2002. Osrednja prireditev bo v nedeljo, 9. junija, ko se bo ob 14. uri začelo 11. gorenjsko prvenstvo harmonikarjev. Že v petek, 7. junija, od 17. ure naprej bo pod velikim šotorom pri šoli v Besnici Velika otroška veselica z Romano Krajnčan, v soboto, 8. junija, ob 20. uri pa bo na programu 3. revija narodnozabavnih ansamblov, glasbe, plesa in humorja. in Gorenjcev meseca na Ermanovcu. Ta priljubljena prireditev s citrarji in Gorenjkami ter Gorenjci meseca bo v nedeljo, 16. junija. Začela se bo ob 14.30 prav tako pri koči na Ermanovcu. Citrarjem svetujemo, da se čimprej prijavijo na Planinsko društvo Sovodenj, 4225 Sovodenj, v prijavi pa napišejo ime in priimek, naslov, telefon, kratek življenjepis in tri skladbe, ki jih lahko zaigrajo. Ne pozabite torej. Junij se začenja s poznanimi, tradicionalnimi veselimi srečanji na Ermanovcu s Planinskim društvom Sovodenj, z. Gorenjskim glasom in Radiom Cerkno. To nedeljo, 2. junija, in potem še čez štirinajst dni, bomo na Ermanovcu; najprej s športniki, 16. junija pa s citrarji in Gorenjkami ter Gorenjci meseca. Andrej Zalar Narodnozabavni ansambli, plesne skupine in humoristi se lahko prijavijo na naslov: Turistično društvo Besnica, Zg. Besnica, Na Čepuljah 25, 4201 Zg. Besnica, tel.: 04/25-03-109, 04/25-03-152, GSM: 041/880-911,041/884-678. Ob prijavi morajo navesti ime ansambla, naslov ansambla, ime in priimek vodje ansambla, predstavitev ansambla, sestav ansambla in dosežene uspehe. Po prejeti prijavi bodo ansambli obveščeni še o dodatnih podrobnostih sodelovanja na 3. zlati voš-čenki. Dodatne informacije tudi: Andrej Žalar 031/638-699. V nedeljo. 9. junija, pa bo pod velikim šotorom pri šoli v Besnici U. gorenjsko prvenstvo harmonikarjev. Harmonikarji bodo na gorenjskem prvenstvu zaigrali po eno skladbo, zaželene pa so predvsem I m o tneie MERKUR s** t 31 mai ob 11. uri na Jesenicah! Izberi svoj popust! „„, »«* n.k«P »»- P"™* •"",US,• Na otvoritveni dan in vse ponedeljke v juniju boste v novem trgovskem centru MERKUR na Jesenicah nakupovali 5,10, 25, 50 ali celo 100 % ceneje. "■^SSSSo skupaj! slovenske narodne oziroma ljudske viže. Tekmovalci bodo razvrščeni v pet starostnih skupin. Na Gorenjskem prvenstvu lahko tekmuje harmonikar, ki ima stalno bivališče na širšem območju Gorenjske. V drugem delu tekmovanja pa lahko nastopijo tudi harmonikarji iz drugih krajev, ki se želijo vključiti v tekmovanje za 22. Zlato harmoniko Ljubečne. Strokovna komisija bo izbrala najboljše harmonikarje iz vsake skupine in absolutnega gorenjskega prvaka. Občinstvo pa bo izbralo svojega prvaka, ki bo prejel zlati znak TD Besnica. Prvi trije harmoni- karji po številu točk v starostnih skupinah od I. do V. ne glede na skupino se po končanem prvem delu tekmovanja uvrstijo v finalno tekmovanje za gorenjskega prvaka. Finalno tekmovanje bo na programu takoj po tekmovanju skupine Gostje. Harmonikar bo v finalnem tekmovanju zaigral eno skladbo po lastni izbiri, vendar ne tekmovalno iz. prvega dela tekmovanja. Zmagovalec - gorenjski prvak pa bo tisti, ki bo v prvem delu in v finalu dosegel najvišje število točk. 11. gorenjsko prvenstvo se bo začelo 9. junija ob 14. uri, harmonikarji, ki želijo sodelovati na tekmovanju, se morajo organizatorju prijaviti na naslov: T\iristično društvo Besnica, Zg. Besnica, Na Čepuljah 25, 4201 Zg. Besnica do 31. maja. Andrej Žalar AKCIJA GORENJSKEGA GLASA GLASBENIKI MESECA pripravlja Andrej Žalar MAJA 2002 Tihojla to nedeljo Ansambel Tihojla boste lahko pobliže spoznali, če boste v nedeljo prišli h koči na Ermanovec. Tam bo namreč, kot pišemo posebej na tej strani, prireditev z naslovom Šport, glasba, ples. In kdo je ansambel Tihojla? Spomnimo, da je cilj ansambla Tihojla še vedno isti, kot je bil prej, ko so bili še trio. Želijo se uveljaviti na narodnozabavni sceni in hkrati posneti svoje avtorske skladbe. Še večja njihova želja pa je video-spot, ki pa naj bi bil drugačen od drugi narodnozabavnih ansamblov. Načrtujejo tudi nastope in predstavitve med drugim na festivalih v Števerjanu in na Ptuju. Radi bi, da bi jih spoznala cela Slovenija. V dobrem letu skupnega ustvarjanja pa so si nabrali kar precej izkušenj na raznih obletnicah, porokah in tudi nastopih na prostem. V nedeljo boste lahko v živo in sami preverili njihovo trditev, da ansambel igral vse od valčkov in polk do dalmatinskih in drugih. Pravijo, da so s svojim igranjem 180 skladb vsestranski, kar dokazujejo z inštrumenti. Rok iz. Spodnje Senice igra kitaro, klaviature in poje, Aljaž iz Preske igra baskitaro, bariton in poje, Matjaž z Zgornje Bele pri Preddvoru igra harmoniko, klaviature in poje, Renata iz Šmarčne na Dolenjskem pa le zase zaigra na kitaro, v ansamblu pa je njen inštrument glas. Alpski večer na zgoščenki Mengeš - Ob letošnjem 16. Alpskem večeru na Bledu je podjetje Flexible VM Records izdala tudi kaseto in zgoščenko s 24 izbranimi skladbami nekaterih ansamblov, ki so nastopili na letošnjem Alpskem večeru na Bledu. Med izbranimi skladbami oziroma izvajalci so ansambli Alpski kvintet, Svetlin, Gregorji, Zamejski kvintet, Trio Roberta Goterja, Vesele Štajerke, Ivan Hudnik, Anja Burnik s prijatelji. Hišni ansambel Jožovc, Igor in Zlati zvoki in drugi. Kaseto in zgoščenko ljubitelji ansamblov in narodnozabavne glasbe letošnjega 16. Alpskega večera dobijo v vseh boljših trgovinah z zgoščenkami in kasetami. A. Ž. NAGRADNA IGRA ŠO FOV prireditve TEL. 04/237-42-07 FAX 04/237-43-51 WWW.S0-F0V.ORG NAGRADNO VPRAŠANJE: Naštejte vsaj 5 Andrejevih skladb! Odgovore pošljite do 30. 06 2002 na do (s pripisom "Nagradna igra") na naslov: GORENJSKI GLAS, d.o.o., Zoisova 1, 400 PODELILI BOMO 2 ZGOŠČENKI Nagrajenci iz prejšnje številke: BARBI REPINC, Ribno, Izletniška 18, 4260 Bled in POLONA 0MERZEL, Šolska ulica 3, 4220 Škofja Loka NAGRADNA IGRA Založba Dallas Records DALLAS MUSIC SHOP Nagradno vprašanje: Kakšen je naslov zadnje zgoščenke FRAJKINCLERJEV? Odgovore na odpisnicah (s pripisom "Dallas records") pošljite na Gorenjski glas, Zoisova 1, f ■ C Ji I r 4000 Kranj (do 3. 6. 2002). Podelili bomo 2 zgoščenki založbe Dallas records! Nagrajenca: IZTOK PREMR0V, C. revolucije 8, 4270 Jesenice in HELENA FRELIH, Log 12, 4228 Železniki ASFALTIRANJE in TLAKOVANJE DVORIŠČ, dovoznih poti in parkirišč. POLAGANJE robnikov in pralnih plošč. Izdelava betonskih in kamnitih škarp, izkopi ter odvoz materiala na deponijo. rt 041/680-751, 01/839-46-14, Adrovič&Co., Jelovška 10, Kamnik_ NAČRTOVANJE, ZASADITEV IN VZDRŽEVANJE vrtov, grobov in ostalih zelenih površin, svetovanje, tr 231-27-22, Larix, Laz-ičAnjutas.p., Matajčeva ul. 1, Kranj Prevzamem vsa GRADBENA DELA z materialom ali brez. « 031/442-779, 031/830-416, Kolgeci Nuha.s.p., Struževo 3 a, Kranj ŽALUZIJE, rolete, tende, screen senčila izdelamo in montiramo. Na zalogi motorji za senčila. Nograšek Ladislav s.p., Mavsarjeva 46, Notr.Gorice, rt 01/365-12-47, 041 /334-247_eara KROVSKO KLEPARSKA DELA, obnova dimnikov, barvanje napuščev Ljubljana okolica in Gorenjska. Pokrivamo s kritinami Bra-mac, Tondach, Esol, Decra, Gerard, Trimo, Benders, Creaton in ostalimi, rt 01/43-44-885, 031/875-222 SIPN GOSTIĆ k.d., Tržaška c. 2, Ljubljana_bsm Nudimo vam različne MARKIZE. Montaža po celi Gorenjski brez stroškov prevoza. Ro-letarstvo Berčan Matjaž, s.p., Mala vas 3a, Ljubljana, 01/5683-894, 041/630-700 Krovska, tesarska dela, pooblaščeni krovci za Bramac, Tondach, Esal, Salonit. Montaža strešnih oken Velux, izdelava napuščev, notranje izolacije in izdelava stanovanj, vrtne ute, nadstrešnice za avto, montaža sne-golovov, žlebov. Pogačar Andrej, s.p., Čopova 25, Lesce, 041/713-110_6958 Od temelja do strehe, notranju ometi, adaptacije, fasade, predelne stene, urejanje in tlakovanje, rt 041 /561-838, Bytyqi Bene in ostali, Struževo 3A, Kranj_7243 Prevzamemo VSA ZIDARSKA DELA od temeljev do strehe, tudi fasade. Delamo hitro in poceni, rt 041/593-492, Bytyqi oče in sin.d.n.o., Cegelnica 48 b, Naklo 7244 SLO-DOM ZAKLJUČNA DELA, stropi in stene Knauf, Rigips, Armstrong, izdelava celotnih podstreh ter adaptacije stanovanj, iaminati, okna, vrata in strešna okna Velux. Slavko Markotič s.p., Suška c. 28, Šk. Loka, 513-40-83, 041/806-751 7gso STROJNI OMETI - notranjih sten in stropov - hitro in po ugodni ceni. rt 041/642-097, 01/832-71-90, Urmar.d.o.o., Zakal 15, Stahovica 7283 ODKUP, POSEK IN SPRAVILO LESA. rt 041/593-428 Tomič Marko.s.p., Hrib 2a, Preddvor 7356 POLAGANJE PARKETA (brušenje, lakiranje), laminata, PVC podov in montaža Knauf sistema, rt 041/970-923, GA-MA Ma-glovskv, d.n.o., Britof 120, Kranj 7493 STANOVANJA PRODAMO KRANJ, Planina I - 2 SS + K 69,5 m2 v J'^cD^iik balkon' cena ■ 14-6 mi0 SIT' 2X *tRN d 0 °-. tel. 04 202 13 53, 202 25 66 ŠKOFJA LOKA, Frankovo naselje - 2 SS 58 m2 v 2.nad./4.nad., cena po dogovoru, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ Center 2 SS, 55 m2/PR, vsi priklj. 12,4 mio SIT, GOLNIK 2 ss 56,10 m2/ll, vsi priklj. 11,5 mio SIT, KRANJ Vodovodni stolp, lepo, obnovljeno 3 ss, 73,80 m2/lll, vsi priklj. 18 mio SIT, KRANJ Stražišče obnovljeno v hiši s posebnih vhodom, lepo 3 ss+k cca 110 m2, 114m2vrta, 19 mio SIT, TRŽIČ 2 ss v hiši s posebnim vhodom, 68 m2, vrta 465 m2, 14,5 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333- 2 2 2 5871 PLANINA 2: prodamo 1ss, 49,5 m2, velik atrij, cena 11,9 mio FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 PLANINA 2: prodamo 1ss, 39 m2, cena 10 mio. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 Planina 1- prodamo 3ss, 78 m2, 16,2 mio FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 626581 _ Planina 1: prodamo moderno 3ss, 85m2, 18 mio. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 19 Zlato polje: prodamo 3ss, 62 m2, CK, 15 mio. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 Vodovodni stolp: prodamo prostorno 3ss, 74 m2, 18,2 mio. FRAST-neprerriičninska hiša 25 15 490, 041/ 626581_ Planina 3: prodamo 1ss, 47 m2, višje nadstropje, 11,3 mio. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 PLANINA 2: prodamo lepo atrijsko stanovanje, 2ss+kabinet, 85 m2. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 626 581_ PLANINA 1: prodamo 2,5 ss, 70 m2, 15,6 mio. FRAST, d.o.o. 251 5490 041/ 734 198 KRANJ Zlato polje, obnovljeno 1ss+k, 41,40 m2/ll, 11,1 mio SIT, ŠENČUR prodamo novo stanovanje v hiši s posebnim vhodom, 2ss, 68m2/i in klet primerna tudi za poslovne dejavnosti, 20 mio sit. Kr. Šorlijevo nas.2 ss,£4,13 m2/IV. potrebno obnove, 15,4 mio SIT. Tržič Bistrica 1 ss, 41,67 m2/IV., vsi prikjuč. zaprt balkon, 9 mio SIT, KRANJ Šorlijevo nas. 2ss, 54, 85/II+4.40 m2 kleti, vsi prikl.nizek blok, 14,7 mio SIT oz. po dogovoru, KRANJ Zlato polje 2 ss, 61,20 m2/ll, etažna CK, cena po dogovoru, KRANJ Planina II 68,30 m2, vsi prikl.nizek blok, 16,7 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-222_ssto PLANINA 2: prodamo 2ss, 68 m2, 14,4 mio. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490,041/626 581_ STRAŽIŠČE: prodamo 1/2 kvalitetne hiše, pripadajočo parcelo, 19,2 mio. FRAST- 25 15 490 041/626 581_ KRANJ - MLAKA PRODAMO NOVO večje MANSARDNO STANOVANJE 85,7m2 C.K.v mirnem in zelenem okolju. ALPO 233 16 56/041 711 328 LESCE - NOVOGRADNJA ob Vodnikovi ulici: 21 stanovanj od 47 do 100 m2 v pritličju, 1., 2. nadstropju in mansardi, lastni vhodi, garaže, nadstrešnice in parkirna mesta, otroško igrišče, zanimivi tlorisi, vseljivo: oktober 2002. Ujemite ugodne majske cene! ALPDOM, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 15 BLED - NOVOGRADNJA, vseljivo: december 2002. Naprodaj še dve dvosobni stanovanji v pritličju (55 m2) in 2+2 sobno stanovanje v mansardi (105 m2), terasa, klet, garaža, vsi priključki. ALPDOM, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 15_ LESCE: 98 m2, popolnoma novo štirisob-no stanovanje v pravkar zgrajenem objektu, mansarda, velik balkon, veliko svetlobe, razgledi, vsi priključki, klet, nadstrešnica, vseljivo takoj. ALPDOM, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 15 RADOVLJICA: 25,62 m2, garsonjera v 4. nadstropju, ohranjena, z opremo. ALPDOM, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16_ BLED: 32 m2, enosobno stanovanje v 1. nadstropju, CK na elektriko, ohranjeno. ALPDOM, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16 SPODNJE GORJE: 49 m2, svetlo dvosobno stanovanje v mansardi, etažna CK na olje, drvarnica, parkirni prostor, ugodno. ALPDOM, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16 RADOVLJICA: 56,06 m2, dvosobno stanovanje, 3. nadstropje, CK, balkon, klet, lepo ohranjeno, funkcionalna razporeditev prostorov, vsi priključki. ALPDOM, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16_ ZAPUŽE: 63 m2, dvosobno stanovanje v 1. nadstropju, svetlo, vsi priključki, velik balkon, garaža, možen nakup z opremo ali brez. ALPDOM, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16 RADOVLJICA: 71,75 m2, lepo trisobno stanovanje, visoko pritličje, ohranjeno, balkon, vsi priključki, klet, možen odkup garaže. ALPDOM, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16_ KRANJ-center: 3SS,98m2,VP, obnovljeno, vsi priključki, KRANJ-mestno jedro: 2SS,45m2, vsi priključki, KRANJ-mestno jedro: 3SS, 135m2, P, popolnoma obnovljeno, vsi priključki KRANJ-Nazorjeva: 2SS,55m2, IV.nad.vsi priključki ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661 I.nad.vsi priključki, možna menjava za ♦ NEPREMIČNINE 041/755-296, Golnik: 3SS,82m2, II mirna sončna lokacija, manjše stanovanj ITD Tel: 04/236-66-70 040/204-661 Na obrobju Kranja, na izredno lepi in mirni lokaciji, smo J dokončali nov večstanovanjski objekt. Na razpolago je še ' . stanovanje v pritličju, primerno tudi za invalide v izmeri ! 66,40 m2 in v mansardi večje stanovanje v dveh etažah J ■ 98,50 m2. Za več informacij pokličite na št 040/643-493 telefon: 04/2365 360, 2365 361 KRANJ - dRČE, prodamo popolnoma obnovljena stanovanja različnih kvadratur, z vsemi priključki, lastnim parkirnim prostorom, vseljivo septembra 2002, cena po dogovorih_ Na voljo so še štiri stanovanja in sicer dvosobno stanovanje v pritličju 58,73 m2, v prvi etaži dvosobno stanovanje 61,70 m2 in trisobno stanovanje 89,70 m2 ter v mansardi dvosobno stanovanje s kabinetom 75,50 m2. Pri nakupu obnovljenih stanovanj ni provizije.Za več informacij "as pokličite na zgoraj navedene številke. KRANJ - CENTER v popolnoma obnovljeni staro-meščanski hiši prodamo v mansardi garsonjero, jO.20 m2 in enosobno stanovanje 55,60 m2; KRANJ - MLAKA - novogradnja - prodamo stanovanja, v pritličju 64,42 m2,64,60 m2 iff 85,70 m2 v mansardi. Stanovanja so vsetjiva takoj in opremljena z vsemi priključki_ _ _APARTMA KRANJSKA GORA - CENTER, prodamo adaptiran apartma 36 m2, pritličje, lastniško parkirišče, prevzem možen takoj, možnost menjave za stanovanje v Kranju ali Ljubljani z doplačilom. _ GARSONJERE TRISOBNA STANOVANJA KRANJ - PLANINA I, prodamo enosobno stanovanje 29,60 m2, 3. nadstropje nizkega bloka, opremljena kuhinja, vsi priključki. _, _ENOSOBNA STANOVANJA KRANJ - DRAŽGOŠKA UUCA, prodamo enosobno stanovanje 42,40 m2, 3. nadstropje, vsi pri-ključki, vseljivo TAK03. KRANJ - PLANINA I, prodamo enosobno stanovanje 40,10 m2, 5. nadstropje, balkon, vsi pn-ključki, vseljivo septembra 2002. DVOSOBNA STANOVANJA ŠKOFJA LOKA • FRANKOVO NASELJE, prodamo kompletno opremljeno dvosobno stanovanje 48,19 m2,1. nadstropje nizkega bloka, vseljivo po dogovoru. KRANJ - PLANINA I, prodamo tepo dvosobno stanovanje 59,10 m2, 5. nadstropje, balkon, vsi priključki, vseljivo septembra 2002. KRANJ - PLANINA III, prodamo dvosobno stanovanje 62 m2,7. nadstropje, balkon, opremljena kuhinja, vsi priključki, vseljivo TAKOJ. KRANJ - CENTER, prodamo trisobno stanovanje cca. 90 m2,1, nadstropje večstanovanjske hiše, primerno tudi za poslovne prostore, prevzem možen po dogovoru. GOLNIK, prodamo trisobno stanovanje 82,40 m2,1. nadstropje nizkega bloka, zastekljen balkon, vseljivo po dogovoru. • KRANJ • PLANINA II, prodamo dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma 96,60 m2, 3. nadstropje, dva balkona, vsi priključki._ HIŠE CERKLJE - POŽENIK, prodamo dvodružinsko stanovanjsko hišo, dimenzij 12,5 x 9 m, 998 m2 zemljišča, bivalno pritličje, prve etaža in mansarda, hiša je podkletena, vsi priključki, prevzem možen TAKOJ._ KRANJ - STRAŽIŠČE, prodamo 2/3 poslovnosta-novanjske hiše, tloris hiše 119 m2, hiša je stara cca. 60 let, podkletena, bivalna prva etaža cca. 74 m2 s teraso, mansarda 44 m2, prevzem možen po dogovoru. SPODNJI BRNIK - NOVOGRADNJA, UGODNO prodamo dvojčka, cca 170 m2 stanovanjskih površin v posamezni enoti, 4.gradbena faza, cena za eno enoto 95.000,00 EUR._ _PARCELE_ TUPAUČE, prodamo zazidljivo parcelo 1970 m2, možnost razparcetiranja parcele, cena 50 EUR/m2, prevzem možen takoj. SVETI LENART NAD ŠENTURŠKO GORO, prodamo zazidljivo parcelo 800 m2, z izdanim veljavnim lokacijskim dovoljenjem, elektro priključek plačan, narejen izkop, prevzem možen takoj. KUPIMO Na relaciji ŠENČUR - KRANJ - BITNJE - NAKLO kupimo stanovanjsko hišo do 150.000 EUR, za že znano stranko, ki v račun nudi tudi dvosobno stanovanje s kabinetom. KRANJ, kupimo več garsonjer različnih cenovnih razredov, za znane interesente. KRANJ, OKOLICA - kupimo dvosobno ali enosobno stanovanje s kabinetom, do 4. nadstropja za že znane stranke KRANJ-Planina I: 1SS,44m2, II nad. lepo, mirna lokacija, možna menjava za večja stanovanje 2SS Kranj ali okolica. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296, 040/204-661 Kranj-Planina II: Lepo 2SS, ll.nad.vsi priključki,nizek blok, ugodni plačilni pogoji. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661_ POLJANE pri Šk. Loki: V več Stanovanjski hiši prodamo 3SS, cca 140m2 stan. površine, z garaža+vrt in 4SS cca 140m2 z neizdelano podstreho+vrt, takoj vseljiva. Cena po dogovoru. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661_ KRANJ - PLANINA I,II,III : Prodamo več 1SS, 2SS, 2SS + kabinet in 3SS, različnih velikosti in cenovnih razredov. Za vse informacije smo vam na voljo na tel. 04/23 66 670, 04/23 81 120,041/755-296,040/204-661 ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70,040/204-661_ BLED - LESCE - RADOVLJICA prodamo več 1SS.2SS in 3SS različnih cenovnih razredov, vsi priključki, cena in vseljivo po dogovoru. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 031/800-004 STANOVANJA KUPIMO na celotnem območju Gorenjske kupujemo stanovanja različnih velikosti za znane kupce. Plačilo takoj ali v zelo kratkem času. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 041/755-296, 040/ 204-661_ KRANJ - PLANINA II. prodamo 1ss, 39 m2, VII. nad., cena po dogovoru. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 031 635 387._ ŠKOFJA LOKA - FRANKOVO NASELJE, prodamo 1ss, 45,30 m2, cena je 11,8 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 031 635 387 KRANJ - PLANINA II, prodamo 1ss, 49 m2, v 6. nad. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 031 635 387_ TRŽIČ - DETELJICA, prodamo 2ss, 60 m2, predelano v 2ss + kabinet, opremljeno, nad-standardno, zelo lepo, vredno ogleda, takoj vseljivo, vsi priključki, cena je 14,4 mio. SIT, (v račun vzamemo tudi manjše stanovanje). IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886_ KRANJ - Kidričeva, prodamo 2ss, 70 m2, v 1. nad., vsi priključki, cena po dogovoru. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886 ŠKOFJA LOKA - FRANKOVO NASELJE, prodamo 2ss, 49 m2, z atrijem - 50 m2, cena je 13,8 mio SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387 BLED - prodamo, 2ss, 57 m2, v pritličju, nizek blok, cena po dogovoru. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387, 041 386 930 KRANJ - PLANINA II., prodamo 3ss, 88,70 m2, v 7. nad., cena po dogovoru. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886._ I GOLNIK- prodamo 3ss stanovanje, 82 m2, I v 3. nad., vsi priključki, zelo lepo ohranjeno, ■ vredno ogleda, cena po dogovoru, ( v račun vzamemo enosobno stanovanje v severnem I delu Kranja). IDA nepremičnine, 04/ 2361 I 880, 041 386 930, 031 635 387 I Želite kupiti ali zamenjati kakršnokoli ■ nepremičnino v Ljubljani z okolico, pokličite agencijo IDA d.o.o. nepremičnine, ■ 04/2361 880, 041 331 886_ TRŽIČ - Ravne, prodamo 3ss, 75 m2, v I pritličju, cena po dogovoru. IDA nepremič-| nine, 04/ 2361 880, 041 386 930, 031 j 635 387 PLANINA I - prodamo 2 ss, 56,8 m2, v II. nad., vsi priključki, lepo, vzdrževano, vredno ogleda, cena po dogovoru. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387 Želite kupiti ali zamenjati kakršnokoli nepremičnino na Bledu, v Lescah ali Radovljici, pokličite agencijo IDA d.o.o. nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886 KRANJ - Gubčeva, prodamo 2ss + 2 kabineta, 89 m2, v 1. nad, vsi priključki, lepo, vzdrževano, v račun vzamemo manjše stanovanje. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930 KRANJ - NAKLO prodamo novo 3 ss, 67 m2, v pritličju stanovanjske hiše, cena je 14.6 mio SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930 RADOVLJICA - Cankarjeva ul., prodamo 3 ss, 71,80 m2, visoko pritličje, lepo, vzdrževano, cena po dogovoru. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930 KRANJ - KIDRIČEVA ul., prodamo 3,5 ss, 85 m2, v pritličju, potrebno obnove, cena ugodna, v račun vzamemo manjšo stanovanjsko enoto. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930, 041 635 387._ KRANJ - C.Staneta Žagarja, v večstanovanjski hiši prodamo 3 ss, 90 m2,1, nadstropje, cena po dogovoru. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930, 041 331 886. KRANJ - PLANINA II. prodamo 2 ss, 68,40 m2, v VI. nadstropju, vzdrževano, cena po dogovoru. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930._ KRANJ - PLANINA I. v stolpnici prodamo 2,5 ss, 54 m2, IX. nad.; cena 13,3 mio SIT. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930. KRANJ - Zlato polje, prodamo 2ss, 54 m2, v 4. nad., popolno obnovljeno, cena je 13,9 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930, 031 635 387 V Goricah pri Golniku prodamo tri stanovanja v hiši. stanovanja merijo 165m2, 123m2 in 125m2. Vsaki enoti pripada tudi del vrta eno stanovanje pa ima tudi dvojno garažo. TRG BledTel.:(04)5 745 444_ LESCE naselje prodamo manjše stanovanje v izmeri 28m2, balkon, pokrita nadstrešnica za avto. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444. KRANJ, Vodovodni stolp - 2 SS + K 63 m2 v 4.nad., CK ni, cena - 13,2 mio SIT, 2 SS 54,6 m2 v 4.nad., vsi priključki, cena - 13,4 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Šorlijevo naselje - 1 G 24 m2 + klet, 2.nad., cena = 8,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Vodovodni stolp - 2 SS 47,5 m2 v 3.nad., zadnje, CK lastna, cena =11,9 mio SIT, 2 SS 57 m2 predelano v 2,5 SS v 3.nad., cena = 13,7 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Planina I - 2 SS + 2 K 91 m2 v 6.nad., 2 balkona, talno gretje, cena = 17,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_ KRANJ, center - 94 m2 + terasa 40 m2 v l.nad., obnovljeni prostori, primerno za stanovanje ali poslovne prostore, cena -18,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_ KRANJ, Planina II -1 G 29,8 m2 v 5.nad., ločena kuhinja, cena ■ 9,7 mio SIT, 2 SS 68 m2 v 2.nad./3.nad., plačilo po obrokih, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66, KRANJ, Planina III - 2 SS 62 m2 v 7. nad., možnost predelave v 2,5 SS, cena = 14,6 mio SIT, 1 SS + K 52 m2 v 4.nad., takoj vseljivo, cena - 13,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ Planina II, 2 ss, 68.30 m2/ll, nizek blok, vsi priklj., V lega, 16.7 mio SIT, TRŽIČ obnovljeno 3 ss, 59 m2/l, klasično ogrevanje, 8.2 mio SIT.KRANJ Planina I 3 ss, 77,70 m2/VIII, balkon, lega S,V,J, 16 mio SIT, TKRŽIČ Bistrica starejše 1 ss, 48 m2, klasično ogrevanje, 7,3 mio SIT, TRŽIČ Bistrica lepo obnovljeno 3 ss 79,50 m2/PR, 15 mio SIT, ŠK.Loka manjše 233, 48 m2/VIII, lep razgled, vsi priključki, vseljiv, nov. DOM NEPREMIČNINE rt 202-33-00, 041/333-222 6235 ŽELITE PRODATI ALI KUPITI RABLJEN AVTO? Oglasite se ali pokličite TAL N d.o.o. PE Zg. Bitnje 32, TEL.: 04/23 -16 -180, GSM: 031/664-466 Uredili vam bomo tudi prenos lastništva za vašega jeklenega konjička. TUDI RABLJEN AVTO JE DOBER AVTO VOZILA ODKUP RABLJENIH VOZIL od I. 1990, plačilo v gotovini, uredimo prenos lastništva. ADRIA AVTO,d.o.o., Partizanska c. 1, Škofja Loka (bivša vojašnica), rt 5134-148, 041/632-577 5133 ODKUP-PRODAJA-PREPISI RABLJENIH VOZIL. Mepax,d.o.o., Planina 5, Kranj, Tf 23-23-298,041/773-772 6447 GOLF DISEL JXD, 1.88, prodam po zelo ugodni ceni. rt 041/698-564 7345 VOLVO V 40 KARAVAN, 1.8 GDI, I. 98, metalik moder, vsa oprema, 76000 km. IC AVTO Primskovo, 041 /608-666 7355 RENAULT SENIC 1.6 E, I. 99, vsa opre-ma+zimske gume, servisna knjiga. IC AVTO Primskovo, 041 /608-666 7368 RENAULT MEGANE BREAK 1.9 DTi, I. 2000, metalik rdeč, klima, 52000 km. IC AVTO Primskovo, 041/608-666 7368 CLIO 1.4 RT,LET 99, ČRN, 3V, REG 12/02, EL OPREMA, 2X AIR BAG, MEGL, 1.LASTNICA, 1.450.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL 04-5319-118_ SEAT, TOLEDO 1.9 DIESEL.LET 96, MET MODER, KLIMA, EL OPREMA, 1.LASTNICA, SERVISNA, S STREHA, REG 9/02, 1.380.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 ESCORT 1.6 KARAVAN,LET 95, BEL, SERVO, AIR BAG, ROLO, SANI, 890.000 SIT.AVTO LESCE D.O.O., TEL.:04-5319-118_ CITROEN, XANTIA 2.0 KARAVAN,LET 98, SREBRNA, AVT KLIMA, ABS, 4X AIR BAG, EL OPREMA, 1.890.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 FIAT, MAREA 2.0 HLX LIM, LET 99, 41.000 KM, MET SIVA, AVT KLIMA, 4X AIR BAG,ABS, ALU, EL OPREMA, 1.880.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118 CLIO 1.2,LET 99, 44.000 KM, BEL, REG 10/02, 3V, OHRANJEN, 1.290 000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118 OPEL, ASTRA 1.6 16V KARAVAN,LET 96, BELA, REG 2/03, EL OPREMA, AIR BAG, 1.090.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118 VOLVO, S 60 2.4.LET 2001, 11.000 KM, MET MODER, AVT KLIMA, 6X AIR BAG, ALU, REG 5/03, TEMPOMAT, MEGL, BORD C, AR CD, SERVISNA, KOT NOV, 5.750.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 MEGANE 1.9 DTI,LET 99, 73.000 KM, BEL, 5V, KLIMA, 4X AIR BAG, ABS, EL OPREMA, OHRANJEN, 2.290.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118 DAEVVOO, NUBIRA 1.6 KARAVAN,LET 97, MET ZELENA, 1.LASTNICA, EL OPREMA, 2X AIR BAG, 1.060.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 mM t| Bratov Praprotnik 10, NAKLO HL—J To /:,ix: 04/2576052 PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH ^ SISTEMOV TER AVTOMOBILSKIH BLAŽILCEV¥MOHROE¥ LAGUNA 1.8 RT,LET 94, 143.000 KM, MET MODRA, SERVISNA, EL OPREMA, MEGLENKE, OHRANJENA 1.190.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118 RENAULT, MASTER 2. DTI FURGON, LET 99, ORANŽEN, POVIŠAN + PODALJŠAN, SERVISNA, 2.490.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 PASSAT 1.8 CONFORTLINE.LET 98, 75.000 KM, MET MODER, KLIMA, EL OPREMA, 4V, 2.290.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 KRANJ-MLAKA v novem poslovno stanovanjskem objektu prodamo PRITLIČNO STANOVANJE v vel. 66,5 m2. «041/622-626 7404 Šorlijevo naselje, DVOSOBNO STANOVANJE, 2.nad./4, priključki, ugodno prodam, tf 23-15-600, 040/200-662, Pianova nepremičnine 7503 Planina I, dvosobno + dva kabineta, 1. nad. dva balkona, vzdrževano, priključki, ugodno prodam, rt 23-15-600, 040/200-662, Pianova nepremičnine 7504 ŠKOFJA LOKA Podlubnik prodamo 2 ss 60 m2, 3. nadstr., vsi priključki stanovanje je ohranjeno in delno obnovljeno. LOKA NEPREMIČNINE, 50-60-300_7528 ŠKOFJA LOKA Frank. nas. in Podlubnik prodamo trisobna STANOVANJA različnih kvadratur z vsemi priključki. LOKA NEPREMIČNINE, 50-60-300 7529 Prodam dvosobno STANOVANJE 63 m2, Planina III in GARSONJERO 30 m2, Planina I. tt 041/548-037 7534 KRANJSKA GORA - BEZJE, 3 ss, 71 m2, 3.nad., opremljeno, prodam za 16 mio SIT. «041/767-424 7536 VOZILA DELI "CITROEN" AVTOODPAD rabljeni in novi rezervni deli, ODKUP avtomobilov, rt 50- 50-500 6503 Zelo ugodno prodam novo ČELADO za motor ter nove avtodele za z 101. tr 031/582-580 7510 Prodam PRTLJAŽNIK za FIAT BRAVA in RENAULT SCENIC, rt 041/519-580 7531 VIKENDI POREČ - VIKEND pritličen z vrtom, teraso in senčnim parkiriščem 800 m od morja, ODDAM. TT 2323-817, 041/92-66-77 7530 NEPREMIČNINE - REAL ESTATE Enota Kranj, Nazorjeva ul. 12, 4000 Kranj, tel.; 04/2811-000 fax.: 04/2026 -459 Internet; HTTP;//vfWW.svet-fe.si Email: info@svet-re.si ENOSOBNA STANOVANJA KRANJ - Planina I; 30 m2, garsonjera, 3. nadstropje, nizek blok, z ločeno kuhinjo. Cena: 9,3 mio SIT (41,000 EUR). XT00832JN-KR KRANJ - Planina III; 47 m2, enosobno, deloma rnan-sardno, ohranjeno, klima, balkon, dvigalo, V lega, vseljivo 8/02. Cena: 11.4 mio SIT (50.500 EUR). PS00766MA-KR DVOSOBNA STANOVANJA KRANJ - Planina; 67 m2, dvosobno, 2. nadstropje, odlična lokacija, balkon, nizek blok. Cena: 13,8 mio SIT (61.000 EUR). PS00786JN-KR NAKLO; novo, trisobno + bivalna kuhinja, pritličje starejšega objekta, CK, možna menjava za manjše stanovanje. Cena: 14,5 mio SIT (64.000 EUR). PS0O715MA-KR HISE KRANJ - Klanec; hiša - dvojček, 112 m2 stanovanjske površine, dve etaži, 56 m2 kleti, parcela 414 m2, odlična lokacija. Cena: 33,9 mio SIT (150.000 EUR). PH00801TJ-KR_ NAKLO; 148 m2, novejša hiša-dvoj