Ust Izhaja od oktobra 1947 kot tednik — Od 1. januarja 1958 kot poltednik — Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko, in sicer ob ponedeljkih, sredah in sobotah KRANJ, SOBOTA, DNE 14 DECEMBRA 1963 LETO XVI. — ŠT. 144 — CENA 20 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, škofja Loka, Tržič — Izdaja CP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Gregor Kocijan 'GLASILO' SOCIALISTIČNE. Z VEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO BRNIKI, 14. decembra • lz Beograda. Z njim je novega letališča. Ob tej - V sredo popoldne ob 16.20 Je na novem ljubljanskem letališču Brnik! pri.Cerkljah pristalo posebno letalo pripotoval direktor uprave civilnega letalstva SFRJ Batrlč Jovanović. Danes ob 13. uri bo neuradna otvoritev priložnosti bo tu pristalo štirimotorno letalo Adrla Avlo prometa Na sliki: prvi dve letali na novem letališču S seje občinske skupščine Škof ja Loka Ustanovljeno obrtno podjetje „Obnova" Bolje za realizacijo — Izvoz ne bo izpolnjen — Iz servisov nastalo podjetje bo letno ustvarjalo okog 80 milijonov dinarjev dohodka SKOFJA LOKA, 13. decembra — V zvezi s poročilom, ki obravnav« stanje požarne varnosti, predvsem pereče vprašanje — flnansiranje, so odborniki obeh zbprov na včerajšnji deseti skupni seji sklenili, da bo občinska skupščina skrbela za rešitev tega vprašanja v mejah možnosti. Nato so se seznanili z rezultati industrijskih delovnih organizacij v enajstih mesecih letošnjega leta, v nadaljevanju pa so obravnavaji in sprejeli vrsto odlokov: Med drugim je bil sprejet z nekaterimi spremembami odlok o občinski dokladi za prihodnje leto, odlok o ustanovitvi občinskega sklada za napredek turizma, kakor tudi odlok o priznanjih, plaketah in nagradah, ki jih bo v prihodnje podeljevala občinska skupščina tako občanom kot delovnim organizacijam. Občinska skupščina je sprejela tudi sklep o ustanovitvi novega obrtnega podjetja »Obnova«. V enajstih mesecih letos je proizvodni plan industrije dosežen glede na letni plan z 91,4 odstotki. Med posameznimi podjetji je najboljše rezultate dosegla Odeja, ki je v tem času že presegla Prva poledica i Zastoj v prometu — j Več prometnih S nesreč —- Zasnežena 1 le cesta na Vršič • Kranj, 13. decembra — če- • prav so izvedenci že nekaj-krat opozarjali rja nevarnost • poledice, je včerajšnja huda » poledenitev cest precej preli senetila voznike motornih • vozil. Ceste so začele lede- • neti med 19. in 20. uro. Kot so nam povedali na prometni LM, je večina voznikov ob pričetku poledice obstala ob cesti. Nekateri se niso upali naprej, drugi niso mogli. Veliko jih je počakalo, da so cesto posipali. Tako sinoči kot tudi danes zjutraj so mnoga Vozila zdrknila s ceste, več vozil se je tudi poškodovalo. Sinoči se je avtomobil tiat 1300 ob letališču Lesce prevrnil Ha streho in je na njem okoli 600 tisoč dinarjev škode. Danes dopoldne so se pripetile manjše nesreče na cesti Kranj —• Šenčur, pri železniškem nadvozu pri Orehku, dve pa na Kidričevi cesti v Kranju. To cesto so kljub zgodnjim obvestilom prometne milice delavci komunalnega servisa posuli še-'le okoli 11. ure. t s Tudi cesta, za katero skrbi \ Cestno podjetje Kranj, so za- J Celi posipati dokaj pozno, po obvestilu prometne milice. Kot *o nam povedali, je bila največja težava, ker je poledica Nastopila na vseh cestah hkrati, posipati pa seveda ni mo Soče vseh odsekov naenkrat, zaradi tega je prišlo do zastoja Prometa na Gobovcih, kjer med *0. in 22. uro promet nd bil *Hogoč. V tem času je zasnežena le °esta na Vršič, vendar je ne Mužijo. Na Vršiču je 15 cm •nega. "S« Gorenjski turistični kraji in letošnje nočitve Bled visoko na prvem mestu Na gorenjskem turističnem območju se realizira 71 odstotkov turistične dejavnosti v ljubljanskem okraju Ker zajema .prvih devet mesecev v letu celotno letno' turistično sezono in tudi pretežni del zimske sezone, so nedvomno podatki, ki se nanašajo na prvih devet mesecev v letu dokaj dober analitičen pokazatelj za vse leto. Spričo takšne ugotovitve pridobijo podatki o številu nočitev v letošnjih prvih devetih mesecih v posameznih gorenjskih turističnih krajih še posebej na svoji pomembnosti. Kot nekak splošen podatek, ki je za Gorenjsko še posebno zanimiv, pa je to, da se na gorenjskem turističnem območju realizira 71 odstotkov turistične dejavnosti v ljubljanskem okraju. Med vsemi turističnimi kraji' v ljubljanskem okraju je visoko na prvem mestu glede števila nočitev prav Bled, ki Je v letošnjih devetih mesecih zabeležil 277.051 nočitev, v ustreznem lanskoletnem obdobju pa le 221.775 nočitev. Ostali pomembnejši gorenjski turistični kraji pa so v prvih letošnjih devetih mesecih imeli naslednje število nočitev: Bohinj 121.398, Dov-je-Mojstrana ^6.761, Gozd-Mar-tuljek 33.896, Jezersko 23.641, Kranj 21.046, Kranjska gora 86.339, Radovljica 33.777, Rateče Planica 15.815 in.Tržič 3.714. Pri vsem tem je zanimivo, ad je število nočitev v letošnjih mesecih v primerjavi z ustreznim lanskoletnim obdobjem poraslo skoraj v vseh krajih, Izjema »o le kraji Dovje Mojstrana, Gozd-Martuljek, Radovljica in Tržič. Kljub znatnemu absolutnemu porastu nočitev v skoraj vseh gorenjskih turističnih krajih, pa je letos strukturni odstotek nočitev po posameznih krajih na Gorenjskem skoraj povsod padel. Edini izjemi sta le Bled in Kranjska gora. Medtem ko je bilo na Bledu v prvih devetih mesecih preteklega leta ustvarjenih 22,45 odstotka vseh nočitev v ljubljanskem okra- Turizem v osnutkih statutov Kranj, 14. decembra — V prihodnjem tednu bodo štiri občinske Menarne konference turističnih Jfužbenih organizacij. Sklicala Jih ** Gorenjska turistična zveza, in •Icer: v Kranju za ponedeljek, 16. Jecembra, na Jesenicah za sredo, '«*• decembra, v Tržiču za četrtek, M- decembra in v Skofji Loki za *etek, 20. decembra. Osrednja vprašanja, ki so na cevnem redu teh konferenc, so sprave o predlogih občinskih *tatutov v zvezi s turizmom. Upravni odbori turističnih društev so o osnutkih statutov že razpravljali in nakazali predloge za izpopolnitev in dopolnitev posameznih členov, ki govorijo o turizmu in jih sprejeli na zadnjih plenarnih konferencah. . Na konferencah bodo med drugim govorili tudi o občnih zborih oziroma letnih konferencah v letu 1964, o predlogu letnega družbenega plana razvoja turizma v posameznih občinah in o drugem. S. ju, se je v letošnjih devetih mesecih ta strukturni odstotek povečal na 24,48 odstotka. Za Kranjsko goro pa velja: v prvih devetih mesecih leta 1962 je bilo tu 7,04 odstotka vseh nočitev, ki so jih dosegli turistični kraji v našem okraju; letos pa se je ta strukturni odstotek povečal na 7,62 odstotka. Nočitve po vseh ostalih gorenjskih krajih pa so letos v strukturi vseh nočitev v ljubljanskem okra- Razgovor s predsednikom delavskega sveta tovarne »Sava« Dve rekonstrukciji Pred delavskimi sveti se prav gotovo še nikoli nI nagrmadilo toliko odgovornih nalog kot prav v tem času. Razen stalnih vprašanj, ki jih morajo reševati, odločajo o sedemletnem planu razvoja, o planu za prihodnje leto, o prehodu na 42-urni delovnlk in še o mnogočem drugem. O vsebini dela delavskega sveta v tovarni gumijevih Izdelkov »Sava« Kranj nam Je govoril njegov predsednik RUDI NADIZEVEC. Ju padle v primerjavi s strukturo ustreznega lanskoletnega obodb-ja. Za ilustracijo konkretni podatki po posameznih turističnih krajih na Gorenjskem! V Bohinju Ig, strukturni odstotek nočitev pa del od 11,14 odstotka" v prvih devetih mesecih preteklega leta na 10,72 ods.totka v prvih devetih mesecih letos, v Dovje Mojstrani od 3,19 odst. na 2,36 odst., v Gozd-Martuljku od 3,95 odstotka na 2,99 odstotka, na Jezerskem od 2,16 odstotka na 2,9 odstotka, v Kranju od 2,05 odstotka na 1,86 odstotka, v Radovljici od 3,88 odstotka na 2,98 odstotka, v Planici od 1,57 odstotka na 1,40 odstotka in v Tržiču od 0,41 odstotka na 0,36 odstotka. Pravkar navedeno sicer ne kaže na nazadovanje turizma na Gorenjskem, pač pa na krepitev turizma v ostalih krajih našega okraja. — P. plan za 14,4 odst., medtem ko ga je Jelovica presegla za 1,8 odst Izpolnitvi plana proizvodnje pa so se močno približali MLIP Češnji-ca (92,5), LTH 90,7) in Marmor (90,0). V realizaciji pa so industrijska podjetja dosegla boljši odstotek, saj le-ta znaša 96,7 odstotkov letnega plana. Najboljše rezultate uaovčene realizacije je dosegla Odeja, ki je plan presegla za 19,7 odst., Gorenjska predilnica za 5,1 odst. in Jelovica za 1,7 odst., medtem ko so se ostala industrijska podjetja že močno približala izpolnitvi planov realizacije. Rezultati izvoza pa nisd nič kaj razveseljivi, zakaj plan je bil izpolnjen le z 69,2 odstotki. Ustanovitev novega obrtnega podjetja »Obnova«, v katerega se bodo združili dosedanji servisi stanovanjske skupnosti (mizarski, steklarski, vodovodni, gradbeni, pleskarski in pečarski), pripojilo pa se bd samostojno podjetje Instalacije, je narekovala potreba po Nadaljevanja . na 2. strani * Plenum občinskega odbora SZDL Radovljica o šolstvu Šola ne sme zaostajati za splošnim razvojem V sredo so Imeli v Radovljici razširjeni plenum občinskega odbora SZDL. Prisostvovali so predstavniki šolskih odborov, sidnikal-nih podružnic ln šol ter članov sveta za. šolstvo, prosveto in kulturo in sklada za šolstvo. Obrav- navali so problematiko šolstva. Za ta namen Je pedagoška služba z Jesenic pripravila obširno analizo o stanju šolstva in družbenega upravljanja. Na plenumu ga je prebral direktor Jože Vari. Razprava je bila razgibana, ob koncu pa so sprejel! več sklepov in priporočil za pristojne organe. Posveta se je udeležil tudi predsednik občine Franc Jere in predstavnik glavnega odbora SZDL Slovenije. Nadaljevanje -na 2. strani « RUDI NADIZOVEC NOVOLETNI SHEM K R AN 22. - 29. X1L1SE3 Čemu pripisujete ugodno izpolnjevanje letošnjega proizvodnega plana? % Za letos je bilo predvideno, da bomo izdelali okoli 8800 ton izdelkov. To smo dosegli že 2. decembra in predvidevamo, da bo celotna proizvodnja v letu 1963 znašala okoli 9500 ton v vrednosti skoraj 12 milijard dinarjev. To bomo dosegli po zaslugi celotnega kolektiva, ki je vložil vse, da bi plan proizvodnje ne samo dosegel, ampak tudi presegel, čeprav smo imeli skozi vse leto velike težave s preskrbo' surovin, posebno uvoznih. Zaradi tega smp bili večkrat v težavah in smo si morali nekajkrat določene količine celo sposoditi pri ostalih gumarskih podjetjih v državi. Naj pripomnim, da je produktivnost naših delavcev, računana na količino proizvodnje v kilogramih, dvakrat tolikšna kot znaša povpreček v ostalih .gumarskih podjetjih. Kaj pa težave z izvozom? # Namesto predvidene vrednosti izvoza v višini 520 tisoč dolarjev bomo morda dosegli okoli 450 tisoč dolarjev. Največja ovira so nam potrebe domačega trga. Tako bi na primer lahko izvozili večje količine pnevmatike, toda potem bi nastalo njihovo pomanjkanje na domačem trgu. Saj ste brali, kako nas je kritiziralo podjetje Ljubljana — Transport? Prav zaradi pomanjkanja pnevmatike imamo jugoslovanska gumarska podjetja odobrene investicije za pnevmatikarne. Povejte, prosim, kaj več o rekonstrukciji #2e pred leti smo začeli z rekonstrukcijo obrata za tehnične izdelke (razna tesnila, cevi, klinasta jermena, prevleke itd.). Zanjo smo predvideli 3 milijarde, od tega 2,3 milijarde za osnovna in 700 milijonov dinarjev za obratna sredstva. Kot vsi investitorji, imamo tudi mi težave. Letos smo namesto 1 milijarde in 300 milijonov dinarjev lahko porabili le 800 milijonov. Tako imamo opravljene še manj kot polovico prve rekonstrukcije. Za rekonstrukcijo pnevmatikarne je potrebno 3>milijarde za osnovna sredstva in 1 m-i Hjardo»zaobratna. TE DNI PO SVETU POMANJKANJE STROKOVNIH KADROV V Ljubljani zaseda glavni odbor SZDL Slovenije. V četrtek so govorili o vprašanju razvoja našega gospodarstva. Poudarili so, da bo treba posvetiti več skrbi vzgoji strokovnih kadrov, ki so še za 1,8 odstotka nižji v povprečju z Jugoslovanskim. Da bi se stanje izboljšalo, morajo v ta namen vlagati več sredstev In razširiti mrežo ustreznih šol. Ugotovili so, da se Je zmanjšalo število štipendij, kar vsekakor ne bo koristilo razvoju. POGOVORI O SODELOVANJU MED ČEŠKO IN JUGOSLAVIJO V Beogradu so se pričeli poeo-vori med delegacijami Češke in Jugoslavije. Sporazum o sodelovanju so podpisali že julija. Obravnavajo vprašanja o sodelovanju pri gospodarskih planih in razvoju. Češko delegacijo vodi Krachuiek, Jugoslovansko pa predsednik planske komisije MlnČev. NASER V TUNISU ' Na veliko proslavo ob odhodu Badnjih francoskih čet Iz Bizerte 10 prispel predsednik ZAR Naser. im letališču ga Je sprejel predsednik Burgibjj. j NEANGAŽIRANE DRŽAVE j ZA KONFERENCO Prav vsa vprašanja na zadnji tedenski tiskovni konferenci so se nanašala na ponoven sestanek •nevezanih« držav. Vsi pozdravljajo pobudo Naser j a in gospe Ban-daranaike, ki sta predlagala, da bi prišlo najprej do posvetovanja. Nehru je v parlamentu izjavil, da Je tako posvetovanje nujno, ker bo konferenca prispevala k mednarodni pomiritvi in razumevanju. Ljudje In dosrodki • Ljudje in dogodki • Ljudje In dogodki • Ljudje in dosodki • Liudie in dogodki ft Liudie in d*6&\** Danes Je Cu En LaJ brei dvoma najbolj spreten kitajski voditelj, ki se Je diplomatskih spretnosti naučil v evropskih šolah, začel svojo politično turnejo po afriških deželah. Pred njegovim prihodom v afriške države se s prestolnic, ki Jih namerava obiskati, še niso dvignili oblak! zadržanosti. Pad pa so se Se ored njegovim izkrcanjem na afriški celini pojavila številna ugibanja, kaklen je poglavitni cilj kitajskega obiska. Cu En LaJ bo v teh dneh preromal sedem afriških držav. Cilj njegove afriške diplomacije Je prozoren. Želel bo na vsak način zooet pridobiti ške države na svojo stran, ki Jih ie Peking po ostrem kurzu svoje napadalne politike zgubil in zanemaril. Cu En LaJ, s svojim potovanjem po Afriki, najbri ne namerava zapravljati časa. Nagibi njegovega poskusa so lahko dvojni: na nek način skuša oceniti, kakšne so možnosti Kitajske v afriških državah, koliko je njegova država v političnem oziru na črnih tleh do sedaj že zgubila na svojem ugledu in kakšen Jez jo loči od držav, s katerimi je nekoč sedela skupaj v Bandungu; na drugi strani pa je sedanja pot lahko nova priložnost, da bi Peking oviral kosežne posledic« na meji, Id sodi med najbolj vneti Uvo in nemirno mejo na svetu. Po srečanju v Kairu bo predsednik kitajske vlade obiskal še Somalijo, Tanganjl-ko, Mali, Gvinejo, Gano ln Alžirijo. Pot je torej dovolj dolga, da bo- kinško vlado. Celinska Kitajska je našla smrtnega sovražnika v Afriki. Nekatera dejstva to potrjujejo. Formoška vlada je v zadnjih letih grizla Kitajce v Afriki vedno za noge. V mladih afriških dr-Žarah Je Can Kajškova vlada šte- Kitajski obisk »mirovni polet« tretjega sveta v smeri popuščanja mednarodne napetost! In zbollševanja odnosov na svetu. Cu En LaJ prinaša v Afriko nož, ki Ima dve rezili. Kruh bo rezal z obema reziloma. Prva postajališča njegove državniške naloge Je v Kairo. Po predpripravah In domenjenih tezah o razgovorih je videt!, da bo osrednje mesto dobil spor na kitajsko indijski mej!. Od izhoda tega razgovora, lahko pričakujemo dale- mo lahko presodili, s kakšnim! tipalkam! otipava kitajski voditelj afriške države ln • kakšnim namenom. Kitajska vlada se J« v zadnjih letih morala sprijazniti z dejstvom, da njen ugled v afriških državah hitro upada. Vedno bolj odkriti so napadi na kitajsko politiko zaostritve. Pekinški možje so se na afriških tleh srečali še z drugimi nevšečnostmi, ki se tičejo odnosov med formoško in pe- vflčneje zastopana kot Peking. Formoza ima diplomatske odnose s šestnajstimi afriškimi državami, celinska Kitajska pa samo z desetimi. Okoli 200 strokovnjakov s Formoze pomaga v afriških državah. Na stotine afriških študentov dobiva štipendije na formošklh visokih ošlah. Tudi gospodarska pomoč, ki Jo Je LR Kitajska dodelila nekaterim afriškim državam, ne more odtehtati vsega. Nazadovanje kitajskega vpliva v afriških državah se kaže tudi pri glssova-nju za sprejem LR Kitajske » OZN. Leta 1*59 Je za sprejem K»* tajske glasovalo 5 afriških držav, tri pa proti, leta 1961 jih je dcv«» glasovalo za in devet prod, l«t0 pozneje Je bilo 14 afriških držav za sprejem, 17 pa proti, letos P* Jih Je za sprejem glasovalo sam« Še 9, proti pa Jih Je bilo že 17. Nepristopanje Kitajske k moskovskemu sporazumu o delni P«** povedi Jedrskih poskusov J« *J bolj oslabilo kitajski vpliv v Afriki. Kitajske pretnje z svojo sto«-sko bombo dražijo mirne Afričane. Čeprav se Je kitajski nrtnMjT' skl predsednik pripeljal v Afrik* z britanskim letalom, in ^'P1*^,1 njegov zunanji minister na svečanosti ob proglasitvi neodvlsnosu Kenije priletel v Najrobl s spe** j enim holandsklm letalom, to JJ ni dovolj pomemben razlog, da w afriški prebhravcl ploskali klt*!«» politiki x obema rokama. — Z*T* Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Liudie in dogodki • Liudie in do^ff Uspešen zaključek tekmovanja SKOFJA LOKA — Občinska komisija za vzgojo ln varnost v cestnem prometu Je v nedeljo priredila lavno odiđa f o »POKAŽI, KAJ VES IN ZNA« O PROMETU«. To je bil uspešen zaključek trimesečnega medšolskega tekmovanja v okviru st>1 osne prometne akelie »ZAVARUJMO OTROKA V PROMETU«, ki je bil hkrati tudi uvod v praznovanje občinskega praznika. Od desetih osnovnih šol v Škofjeloški komuni z višjimi razredi jih je tekmovalo le 8, zakaf šoli i/ Davče in Leskovlce zaradi oddaljenosti in majhnega števila učencev nista tekmovali. V času tekmovanja so učenci teh šol pisali šolske naloge, izdelovali makete križišč in serije p ro rastni h znakov. Najboljši trije učenci so prišli v izbor za šolsko ekipo in so na oddaji še odgovarjali na pet vprašanj. Ocena izdelkov in odgovorov je odločala. Tako Je prvo mesto osvojila ekipa osemletke Trata in za nagrado prejela 75.000! in pripomb, ki Jih Je upoštevala dinarjev, drugo Lenart nad Lušo prt nadaljnjem delu. Toda te pri-(50.000) in tretje Poljane (25.000); \ pombe in razprave so dale mnoge ekipi iz Selc in Železnikov pa sta pobude komisiji za kritično očesa četrto in peto mesto dobili di-1 no ln presojo raznih stališč in te-plomi. V zvezi z nagradami naj ženj pri sestavljanju tega doku-poudarimo, da so le-te kolektivne i menta. Zato sta bili zadnji dve ln da jih bodo Šole uporabile za seji zelo plodni. Nekatera poglav-nabavo učnih pripomočkov pri Ja so utrpela velike spremembe, pouku prometne vzgoje. — St. S. I Zlasti velja to za poglavje o sta- Ekipa osnovne šole Železniki odgovarja na vprašanja o prometnih znakih. — Foto: A. Košenina Ob izdelovanju Škofjeloškega statuta Kaj bodo rekli občani V zadnjih desetih dnevih se je kar dvakrat sestala komi- j opredeljevanje, kje naj bodo te sija za izdelavo statuta pri občinski skupščini SkofJa skupnosti. :Stališča pa so zelo ^■ts zf^sn m i******* rd,ožlle d"— grobih obrisih iz raznih dejavnosti, so že na teh razpravah [ občine in druga skrajnost, da bi utrpeli mnoge dopolnitve in vsebinske spremembe. Te dni komisija sestavlja dokončno besedilo začasnega osnutka, o katerem bo konec decembra razpravljala občinska skupščina. Nato bo sledila javna razprava občanov, ki bo trajala ves mesec januar 1964. \adal jevan j<» s I r a n Razprava v širši javnosti s« J« t tušu delovnih skupnosti m o nji-že pričela pred meseci, ko so prve hovem mestu v okviru širše ko- zasnove statuta razposlali v 3000 Izvodih vsem organizacijam, društvom, ustanovam, kolektivom, krajevnim odborom, krajevnim skupnostim ln drugim organom občine kakor tudi mnogim občanom, od katerih je bilo pričakovati tehtne pripombe. Vendar Je komisija po teh prvih razpravah lahko izluščila samo 22 predlogov munalne skupnosti. Od prvotnega osnutka Je ostalo bora malo. 2s doslej so se zelo brusila tudi stališča o krajevnih skupnostih. Spremembe se nagibljejo k temu, da morajo biti ti organi samostojnejši, da mnoge stvari prepustijo statutom teh skupnosti in podobno. Značilno Je, da so v sedanjem osnutku opustili tudi jih moralo biti samo 8. Vsak ima svoj prav. Zato v sedanjem predlogu ne omenjajo krajev in območij, marveč samo okvirne pogoje za ustanavljanje krajevnih skupnosti. Tako je samim občanom omogočeno, da po željah, potrebah in možnostih ustanavljajo svoje krajevne skupnosti. Sedanji predlog tudi v mnogih primerih samo okvirno usmerja razvoj posameznih dejavnosti ln delo ustreznih organov. Prav zato pa bo zelo važno, kaj bodo ^rckli občani o raznih opredelitvah,! kako bodo sami sodelovali v raz- j pravah in ta dokument končno, sprejeli ter se zavzeli za uresniČe vanje. — K. M. 1 Ustanovljeno obrtno podjetje »Obnova« zagotovitvi obrtnih storitev. Servisi stanovanjske skupnosti oziroma njihova dejavnost se je tako razširila, da ni več moč organizacijsko voditi. Da se bodo razne obrtne storitve res opravljale, bo zagotovila posebna pogodba, ki bo sklenjena med ustanoviteljem in podjetjem. Predvidoma bo novo podjetje, ki bo začelo poslovati z novim letom, zaposlovalo bo okrog 50 ljudi, letno ustvarjalo približno 80 milijonov dinarjev celotnega dohodka. Dolžnosti direktorja bo začasno opravljal dosedanji sekretar ObO SZDL Mirko Brezovec Kot v nekakšno ravnotežje pa se bo k stanovanjski skupnosti z novim letom pripojila Ljudska restavracija. V zvezi z odlokom o plaketah, priznanjih in nagradah naj poudarimo, da jih bo občinska skupščina podeljevala občanom ln osebam, ki so s svojim doteoletnlm delom doorinesll tako K gospo-darsko-političnemu, kulturno-pro-svetnemu, znanstvenemu ali splošno koristnemu delu. Na slavnostni seji, v sredo Jih bodo podelili 6 občanom, delovnemu kolektivu MLJP Cešnjica in delegacijam oo-bratenih mest Medicina in Ro-milly-Sur-Seine. — St. S. 2 Šola ne sme zaostajati za splošnim prezahtevni In prenatrpani. KD*| demu človeku vsiljujemo P1*"!: in mu Jemljemo prosti čas. pogostokrat zanemarjajo vzg°l" in idejni pomen v Izobraževala«" procesu. Na plenumu so govoriM frS treh vzrokih, ki otežkočajo usP6* ne j še delo: podedovane stare Sole (kot kaže, se j* "J vedno nismo otresli), nezadostna usposobljenost učnega k«dr* £ zastarele učilnice, pomanjk«0]* kabinetov, tehničnih dejavnih boratorijev, telovadnic in še &»*£, sičesa. Skromna lokalna materi** na sredstva so še vedno prente* za napredek. Kljub porftstu m*1** rialnih stroškov za usluge so J* izdatki za šolstvo leta 1963 eei» zmanjšali za nikaj odstotkov. Perspektivni razvoj šolstva * *jj čini predvideva gradnjo treh * na Bledu, v Radovljici In v ^ huijsk! Bistrici, dograditev *»'•: Gorjah In telovadnice v *Jl,n,£! To so temeljne naloge, ki J* "j; nuino potrebno uresničiti v P** hodnfih letih. Razen nadali™^ razvijanja vzgojnega zavoda Kamni gorici, pa bo potrebno preti na centralnih šolah odJ«J" za posebne osnovne lole. *»••? gospodarsko-družbenl razvoj **? teva od strokovnih šol osp«*°" IJen strokovni kader. Zato bjJJ tem šolam posvečali večjo ** Kaže, da bosta le dve stro' Akcija JPI „Tehniška kultura mladim" je uspešna Slovenski izseljenski koledar 1964 Pred kratkim je Slovenska Izseljenska matica v LJubljani izdala letošnji izseljenski koledar. Le-te-mu brez pomislekov lahko priznamo, da je spet naredil korak naprej, da je kvalitetnejši od vseh dosedanjih. Prek 40 avtorjev Je za 250 strani koledarja prispevalo svoje sestavke, ki so ilustrirani s številnimi fotografijami iz življenja naših ljudi v tujini in v domovini ter z mnogimi ilustracijami. Zanimivim reportažam in zapisom o življenju v naši domovini in o življenju naših rojakov po svetu se pridružuje tudi več literarnih sestavkov, pesmi in humoresk. — S. Vreme VREMENSKA SLIKA Področje nizkega zračnega pritiska se iznad severnega Sredozemlja pomika nad južni Balkan. Ob tem prehodu so dobili naši kraji neznatne količine snega. Nad Severnim morjem in srednjo Evropo se ponovno gradi področje visokega zračnega pritiska in zato doteka od severa proti Balkanu znatno hladnejši zrak. NAPOVED ZA DANES IN JUTRI , Hladno, delno do zmerno oblačno vreme bo. Na Primorskem burja. Najnižje nočne temperature med —7 in —13 stopinjami Celzija, v Primorju nič stopinj; dnevne temperature pa bodo okoli — 3, v Primorju okoli 4 stopinje Celzija. Izgledi za naslednje dni: Do ponedeljka še suho in zelo hladno vreme. Vmes so možne neznatne pooblačitve in padavine predvsem v .vzhodni Sloveniji, na Primorskem burja. VREMENSKE RAZMERE V PETEK OB IS. URI Lesce-Bled — delno oblačno, —3 stopinje, zračni pritisk 1009 milibarov, pritisk je ustaljen; Planica — delno oblačno, —4 stopinje; Jezersko — pretežno oblačno, —4 stopinje; Triglav-Kredarlca rahlo oblačno, —18 stopinj Celzija. Snežne razmere: Komna -- 1 cm, vrh Vitranca — 15 cm, Vršič 15 cm, Krvavec, na Zvoku in Njivicah — 15 cm in Kredarica — 130 cm snega. Jugoslovanske pionirske igre »Tehniška kultura mladim« so v teku. Prva polovica akcije Je za nami ln rešujejo vrsto perečih vprašanj tehnične vzgoje in izobraževanja mladine; tudi tehniška dejavnost med pionirji in mladino je v polnem razmahu. Odborom JPI, razen v nekaj primerih, še ni uspelo za akcijo zainteresirati manjših gospodarskih organizacij in kmetijskih zadrug. Večinoma so odbori JPI ubrali prvo pot do občinskih skupščin za rešitev vprašanj vzgojnega kadra in materialnih osnov tehniške vzgoje, manj pa je bilo doslej uspehov pri vključevanju strokovnjakov iz proizvodnje za neposredno delo med pionirji in mladino kakor tudi za širšo skrb in povezovanje gospodarskih organizacij s pionirskimi odredi in druge oblike' sodelovanja. Živahna dejavnost pionirjev in mladine v minulem obdobju dokazuje, da so bil! programi JPI smotrno usmerjeni na proučevanje in spoznavanje gospodarskih in drugih življenjskih vprašanj kraja oziroma komune, kjer pač mladina živi. Pri obsežni nalogi so pomagali tudi zavodi za poklicno usmerjanja in zaposlovanje. Kako zavzeti so pionirji za akcijo dovolj zgovorno priča pri-j mer pionirskega odreda »Tone Cufar« z Jesenic: Z načrtno akcijo so zbrali jokoli 5000 turističnih in tehničnih razglednic, s pri-služenim denarjem od prodaje starega papirja pa kupili 16 dia-filmov o raznih tehničnih dosež-kih. številne uspehe ni moč opisovati s primeri, vendar lahko poudarimo, da v Sloveniji sodeluje v akciji JPI »Tehniško kultu-ro mladim« okrog 70.000 pionirjev in mladine, ki si vztrajno prizadevajo uresničiti začrtane naloge. Modelarstvo, fotografska tehnika, radio in elektro tehnika ter motoroznanstvo s prometno vzgojo — so najbblj zanimive dejavnosti mladine, vendar število sodelujočih in uspehi so odvisni od kadrovskih in materialnih pogojev v posameznih krajih. Danes lahko z veseljem ugotavljamo, da sodelujejo v največji meri v vseh pomembnejših prireditvah in v ustvarjalnem delu mladine aktivisti Ljudsko tehnike v sodelovanju s številnimi prosvetnimi delavci — udeleženci mnogih tečajev, ki so jih izvedla vodstva organizacij Ljudske tehnike. Uspehe sedanje akcije je treba pripisati tudi naporom in daljšemu načrtnemu delu Ljudske tehnike; k razmahu akcije pa je nedvomno pripomoglo tudi večletno načrtno in plodno sodelovanje s organizacijami Zven prijateljev mladine. — S. razvo'em Poročilo prosvetno • pedagoške službe Je zajelo celotno problematiko vseh šol v radovljiški komuni, vključno vzgojno-varstvene ustanove. V razpravi so diskutanti načeli nekatera tehtna vprašanja In opozarjali na nevarnost, da se izobraževalno delo na šolah različnih stopenj z uvajanjem dodatne vzgoje k rednemu učnemu programu razširja preveč po obsegu, premalo pa po kvrV.lteti. Ugotovili so, da so učni načrti 3 Dve rekonstrukciji Kolikšno proizvodnjo predvidevate za leto 1970? jfcovj* šoli Izpolnili pogoje za ^"[JE cljo, to Je vafenska šola v ljicl ln gostinski šolski «*"•"" Bled. Kmetilske šole Po!J*e /J rad! premajhnega števila cev ne bo več. Vzgojno-vai»|v*r' ustanove na sedanji stopnji Jo komaj 34 odstotkov vseh PJ treb zaposlenih. V prihodnjs j morala za razširitev varstva *** beti krajevna skupnost. , Družbeno upravljanje v *0,*JJj še ni doseglo tisto stopnjoJ^Jl ja, kakršno terjajo dejanske trebe in pristojnosti. Šolski ri bi se morali bolj načrt"« poglobljeno lotevati vseh ri bi se morali bolj načrtno poglobljeno lotevati vseh yPJag šanj, ki so pogojeni s napredkom izobraževalnih nov. Pionirsko in mladinsko ^ moupravljanje pa Je na nek** ^ šolah kar dobro zaživelo. — f # Po zaključenih rekonstrukcijah bomo proizvajali ^ 18 tisoč ton izdelkov letno. Značilno je, da sedaj delamo kar 31* različnih artiklov, da pa bomo skušali v prihodnje to močno skrčiti. Tako bomo na primer glede pnevmatike P08' sodelovali z nekaterimi drugimi Jugoslovanskimi podjetji in ,e ^ cializirali za posamezne dimenzije. Sedaj delamo vse: od ndJI°rT,« ših plaščev za motorna kolesa do pnevmatike za največje to*o ^ avtomobile ln avtobuse. Tudi specializacija je pomemben P0*^ * povečanje produktivnosti. Lažje bomo zmagovali večje nal°»° skrajšanem delovnem času. Ali bo »Sava« kmalu prešla na 42-urni delav*^ # Pred nekaj meseci smo ustanovili posebno komlsU0« *j.eosto*>"o prenehala, zato bo potrebno najti nov vir flnan-slranja. O tem naj razpravljajo krajevne skunnostt, njihove komisije za socialno pomoč aH pa zbori občanov. Ustavili so se tudi ob vprašanju stanovanj za prosvetne delavce. Zavod za pedagoško službo le ugotovil, da Imajo že sedem miliionov/ponudb samoprispevka učnega osebja in bi Zato pradnjo morali podpreti. Govoril! so tudi o fmanslranju ln o skrbi za dobre kadre. Sprejeli so tudi nekatera nriporocila, ki jih bodo predlagali svetu za šolstvo in občinski skupščini. — delegaciji pobratenega Italijanskega mesta Medici Rjavili svoj prihod. Gostje bodo prispeli v pone to Gorenjsko predilnico, škofjeloški muzej, kjer Poldne — če bo vreme ugodno — se bodo povzpeli 83 bodo vrnili v škof jo Loko ln se udeležili otvori '•avnostne seje občinske skupščine in družabnega 'edniku okrajne skupščine LJubljana. Delegaciji Rlunc, ki jo je vodil njen predsednik Milan Osovnl na ln francoskega Romillv — Sur — Seinesta že deljek. Predvideno Je, da si v torek ogledajo šešlr jih bodo v škoparjevl hiši pogostili. V sredo dona Stari vrh, kjer je predvideno kosilo, odkoder tve otroškega vrtca na Novem svetu, kakor tudi večera. V četrtek je predviden sprejem pri pred-bosta s tem vrnil) obisk delegacij) škofjeloške ko-kar (na sliki med mitingom) sredi septembra letos Gradbena dejavnost kmetijske zadruge Jutri dopoldne ogled hlevov na Bukovškem polju — V Lučinah nov objekt — Zadoščenje zadružnikom na Trebiji — Gozdna cesta bo prihodnje leto zbližala Selško in Poljansko dolino --*otem ko je oddala gozdarsko dejavnost je škofjeloška Kmetijska zadruga obdržala gradnjo gozdne ceste Luša-Podole v svojem programu, zakaj to je bila dolgoletna Želja prebivalcev teh naselij, če bo vreme dopuščalo, bo še letos prekopana v dolžini okrog dveh kilometrov, prihodnje leto pa bo dokončana. V prihodnjem letu bo dokončan tudi blizu tri kilometre dolgi cestni odsek Podolc-Poljane. Mimogrede bi omenili, da poseben gradbeni odbor zbira med občani prostovoljne prispevke, ki ga le-ii dajejo v lesu. Dograditev teh cest bo nedvomno precejšnjega pomena, tako za gospodarstvo kot turizem, zakaj vzpostavili bodo najkrajšo zvezo med Poljansko in Selško dolino. tudi javni ogled, zato je pričakovati, da si jih bodo ogledali številni zadružniki kakor tudi ostali prebivavcl. Razen tega pa je KZ letos v Selški dolini dokončala zadružni dom na Bukovici skladišče v Luši, dogradila nove upravne prostore na Cešnjici ter adaptirala mizarsko delavnico na Sorici. Omembe vredno pa je, da so v teku priprave za gradnjo živinskih hlevov na pašniku Soriška planina. Ob koncu pa: v vse začete in dokončane objekte v letu 1963 je kmetijska zulrujja Škofja Loka vložila nad 60 milijonov dinarjev lastnih sredstev. -St.. 8. Na Jesenicah so pričeli odstranjevati barako, ki je nekaj let nadomestovala bombardirano železniško postajo. Tako bo dobil prostor pred jeseniško železniško postajo lepšo podobo Z občnega zbora PPP »Franc Mencinger« Nov dom Svobode Javornik - Kor. Bela DPD Svoboda »Franc Mencinger« Javornik — Koroška Bela, ki je na področju jeseniške občine najmočnejša, je imela v soboto zvečer svoj redni letni občni zbor. Razen članov so se udeležili občnega zbora tudi predstavniki bližnjih Svobod, jeseniškega občinskega sveta Svobod in prosvetnih društev, Svobode Trbovlje in Zveze Svobod Slovenije. Uvodnemu programu, ki ga je pokrito z betonsko ploščo prvo izvajal pevski zbor, je sledilo poročilo predsednika Orešnika, ki je orisal' dejavnost društva. Društvo ima 549 rednih članov in je največje v občini. V minuli sezoni so imeli 61 raznih nastopov s skuprto 6986 udeleženci. Društvo je gostovalo tudi na Blejski Dobravi, v jeseniški bolnišnici, v domu »F. Berglja« in drugod. Največ Časa so posvetili gradnji novega družbenega doma. Z gradnjo so pričeli lansko jesen. Začetna sredstva je pomenil znesek 5 milijonov, od katerih je dal ObLO Jesenice 4 milijone, ene Lok' 0 iz naših komun • iz naših komun # iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun 9 iz ni51 h k^rttuil Ob novem mostu čez Kokro v Kranju Pekarna Kranj postavlja paviljon za prodajo kruha, ki bo tamkajšnjim prebivavcem prišla zelo prav. Obljubljajo, da bodo tu začeli prodajati kruh že prihodnji teden Kranj v pripravah zadanJLA Majda Sepe in Nino Robić na zabavnem večeru, ki bo 21. decembra KRANJ — Z oblakom v tovarni TeksrJUndus m v tovarni Sava v Kranju so se tu že začele prireditve v okviru praznovanja letošnjega dneva JLA; program je pripravila garnhdja v Kranju ob sodelovanju z družbeno-poHtičnlmi organizacijami te občine. Pripadniki JLA bodo obiskali is tovarne Iskro, Planiko, Standard, farmo bekonov v Hrast-ju in tudi nekatere šole. Predvidena sta tudi dva sprejema pionirskih delegacij iz šol kranjske občine v vojašnici »Staneta Žagarja«. V teh dneh bodo mnoga športna srečanja med ekipami pripadnikov JLA in lokalnimi društvi. Tako se bodo pomerili s Triglavom v kegljanju, nogometu, odbojki in v streljanju ter s šahisti domačega društva. Osrednje prireditve pa se bodo začele z 20. decembrom, ko bo v zadružnem domu na Primskovem koncert kranjskega velikega plesnega orkestra. Popoldne na dan pred praznikom bo sprejem pri predsedniku občinske skupščine, ob 19. uri isti večer pa slavnostna akademija v kinu Center ob sodelovanju kranjskega mladinskega godalnega orkestra s Prešernovim pevskim zborom, solisti in recitatorji. Nato bo ob 20. uri družabni večer v avli občinske skupščine. Sodelovali bodo zabavni ansambel Mojmira Šepeta in solista Majda Sepe in Nino Robić. Na sam praznik — 22. decembra — bodo podelili diplome zmagovalnim ekipam JLA, ZBNOV, ZVVI in ZMS, ki so tekmovale v počastitev dneva JLA. Isti dan dopoldne ob 9. uri bo tudi ogled v vojašnici in slovesno odkritje spomenika narodnemu heroju Stanetu Žagarju, po katerem nosi ime vojašnica te gar-nizi je. — K. M. Otroškovarstvena dejavnost v trŽiškem kotu Najprej za Pristavo in Križe — nato tudi za otroke v Spodnji Preski in Bistrici Mnoge matere nimajo kam z otroki, zlasti zaposlene matere in mnoge samohranivke. Take ugotovitve je bilo slišati vsa zadnja leta na raznih sestankih, konferencah in posvetovanjih v Tržiču. Tam je res zaposlenih žena celo več kot moških, potrebe po otroškovarstvenih ustanovah so zelo pereče in vendar se doslej ni dosti premaknilo. Na seji občinske skupščine, ki bo v ponedeljek, bodo poslušali tudi poročilo o tej dejavnosti in dajali svoja stališča. Gre pa za ugotovitev, da je bilo v zadnjih letih premalo narejenega prav v tem smislu. Kakšne so potrebe, so najbolje ugotovili ob nedavni anketi, ki jo je organiziral občinski sindikalni svet v sodelovanju z drugimi organizacijami. Svoje želje o potrebi otroškovarstvene ustanove je izrazilo 981 zaposlenih mater. Kot so pri tem ugoto- vili, imajo samo te anketirane matere 139 otrok pri drugih družinah, 166 otrok brez vsakega varstva in podobno. Končna ugotovitev je, da je 686 otrok, ki bi prišli v poštev za otroškovarstvene ustanove, če bi bile nekje v bližini. Od tega je nad 100 otrok zaposlenih mater — samohranivk, ki bi v takih ustanovah lahko imele veliko pomoč. Največje potrebe po otroško-varstveni ustanovi so se ob tem pokazale na območju Pristava — Vsakokrat po nekaj • BESNICA — Tudi v Besnici bodo postavili dve avtobusni postaji. Pri delu pridno pomagajo prebivavci. Pripravljen imajo že ves les, ker bosta čakalnici leseni. # JEZERSKO — Na 17. redni seji je svet krajevne skupnosti Jezersko obravnaval program razvoja trgovine, ki ga je za celotno občino izdelala strokovna služba občinske skupščine Kranj. Po živahni razpravi so ugotovili, da dosedanji prodajni prostori ne ustrezajo več. Zato bodo zgradili novo trgovsko stavbo, v kateri bi bila prodajalna za mesne izdelke, galanterija, manufaktura, prodajalne za zelenjavo, kruh, tobačne izdelke in frizerski salon. Potrebo po takšnem poslovnem prostoru so utemeljevali s potrebami prebi-vavstva in tudi zaradi maloobmejnega prometa z Avstrijo. S) PREDDVOR — Svet krajevne skupnosti pa tudi družbene in politične organizacije v Preddvoru so že večkrat razpravljale, da bi v Preddvoru izboljšali trgovske lokale. Trgovski lokal bodo preuredili že do prihodnje turistične sezone. Zadnjega posveta se je udeležil tudi direktor podjetja Živila Kranj Pavel čop. Direktor je pojasnil, da ima podjetje namen urediti tudi samopostrežno trgovino. 3 VOKLO — V nedeljo je bil v Voklem pri Kranju zaključen letošnji plesni tečaj, ki ga je organiziralo domače kulturno-umetni-ško društvo. Tečaj so zaključili s plesnim venčkom, na katerem je bilo prek tristo ljudi. KUD Voklo je v zadnjem času zelo popestril svoje delo. Spomladi so uredili dvorano, sedaj pa urejajo še klubske prostore in knjižnico, ki ima lepo zbirko knjig. Križe, kjer počasi raste trži5< delavsko predmestje, Že v san anketi so žene izrazile željo, d* bi dale v tako ustanovo 53 svoji" predšolskih in šolskih otrok. Zato bodo na tem območju najprej skušali zagotoviti prostor za tako ustanovo. Predvidena je gradni posebne stavbe, ki.bi bila v zgornjih nadstropjih namenjena *3 stanovanja, spodaj pa za otrosko-varstveno ustanovo. Za to je ■ celo odobren kredit v višini 20 rni-lijonov dinarjev. Za šoudcMezDo bodo pobarali zlasti v tistih Kolektivih, kjer so zaposlene matere teh otrok — Peko, Novogradnja, Pilarna in druge. . Prav tako je že predvideno, o bi v naslednjih letih ob gradnji stanovanjskih hiš pridobili ustr ne prostore tudi za otroke Spodnji Preski in v Bistrici kje' je za to največja potreba, ob urejevanju prostorov za Hkrati to de-fcrb sodelovanju šol z nimi ustanovami, prizadetimi starši z gospodarskimi otroškovarstve-sodelovanju in še posebo0 organizacija«"* K. M. Glasilo mladih planincev Mladinski odsek Planinskega društva Kranj, ki bo kmalu P** znoval drugo obletnico svOj!:0 obstoja, je v teh dneh izdal P>"v številko svojega glasila »Kil* gora«. Glasilo z zanimivimi in P strimi prispevki • mladih P'anL] cev je plod aktivnega in o^/H ranega dela odseka, ki je v™" čil mlade ljubitelje planin od P vih razredov osnovnih šol tja mladih planincev iz delovnih & lektivov. Na več kot 52 straneh ciklostj' ranega glasila je zbrano 26 Pr." spevkov, med njimi tri pesn^ največ pa zapisov o prijetnih živetjih v gorah. . Ce bo le mogoče, bodo v Pr' hodnje izdali še več številk sv jega glasila. — S. Vse za rekreacijo mladega človeka Pretekli teden je bila v Radovljici ustanovna skupščina PZ. V sklopu novega izvršnega odbora Počitniške zveze deluje osem družin. Vse družine skupaj štejejo 120 članov. Delu skupščine je prisostvoval tudi predstavnik republiškega izvršnega odbora. V zelo plodni diskusiji je bilo mnogo govora o rekreaciji mladega človeka. Premalo pazljivosti pa s« je do sedaj posvečalo rekreaciji v zimskih mesecih. Program dela je zelo bogat in pester. Kot ena glavnih nalog je, da poskrbijo za vzgojo bodočega kadra, da stopijo, v tesnejši stik z ostalimi dnižbenimi organizacijami, predvsem pa,z Zvezo mladine Slovenije. PraV tako. bodo sodelovali z organi, ki se ukvarjajo z rekreacijo ' in oddihom delovnega človeka. wi& M - ' trn** «:*•*' ■ «A Gozdna gospodarstva so sklenila pogodbe za dobavo večjih količin smrečic za novoletne jelke. Zanje se zanimajo tako jugoslovanski kot tudi inozemski kupci. Na sliki: nakladanje smrečic na vagon, ki jih bo odpeljal v Beograd S sodišča Visoka kazen za velik grabež Alojz Pivk obsojen na 6 let strogega zapora Kranj, 13. decembra — Senat petorice okrožnega sodišča Kranj je po daljšem procesu pod predsedstvom sodnika Jožeta Fistra obsodil Alojza Pivka, direktorja gostinskega podjetja »Tabor« Gorenja vas na 6 let strogega zapora ln prepoved opravljanja poklica, ki bi bilo zvezano s kakršnimkoli samostojnim razpolaganjem z družbenim premoženjem za dobo 5 let od-pravnomočnosti sodbe. Oškodovanemu podjetju mora povrniti 2 milijona 486 tisoč 122 dinarjev. Pivk je bil obsojen za kazniva dejanja grabeža, ponarejanja listin in kupčevanja s nujo valuto. Kazniva dejanja je zakrivil v letih 1960, 1961 in 1962, ko je na različne načine oškodoval podjetja. Razen tega da je pogosto sam ali z družbo popival ne da bi poravnal nastale stroške, si je. večkrat prisvojil visoke vsote. Včasih je zadržal izkupiček obratov podjetja (v mesecu avgustu 1962 si je tako prisvojil 900 tisoč dinarjev), včasih je zadržal razliko med nabavno in prodajno ceno in podobno. Za obtoženca je značilna njegova lastna izjava: »2e dalj časa sem vedel za primanjkljaj, pa si nisem znal pomagati, če bo ugotovljen kakšen večji primanjklaj, se bom uničil, če bo pa kaj manjšega, bom na že zdržal, saj Imam dovolj močna ramena. Lačen, niti žejen nisem bH nikoli, pa tudi žensk ml ni manjkalo.« V obširni razpravi si je sku-šal pomagati z najrazličnejšimi izgovori, ki so pa pobijali eden drugega in se je sodišče lahko prepričalo, da so ugotovitve tržne inšpekcije Škofja Loka o materialnem in gotovinskem primanjkljaju točne in zanesljive, čeprav je obtoženi Pivk proti koncu obravnave skušal oblatiti,tudi posamezne člane inšpekcije. Kot posebno obtežilno je sodišče upoštevalo, da se je v svojem podjetju posluževal mladih, neizkušenih in strokovno nedoraslih uslužbencev, da je močno škodoval ugledu podjetja in dai se je deloma ; spuščal tudi v nedovoljene odnose z nekaterimi podrejenimi uslužbenkami, ki jih je deloma celo napeljeval in jim odobraval kaznive manipulacije. Kot olajševalno so upoštevali, da do sedaj ni bil kaznovan in da mora skrbeti za družino. Sodišče ni soglašalo z izvedencem — psihiatrom, ki je na zahtevo pbto-ženca pregledal njegovo duševno stanje in ugotovil, da je toliko zapadel alkoholu, da je njegovo duševno stanje že bistveno prizadeto. Nobena izmed številnih zaslišanih prič pa ni opazila kakšnih takih sprememb, ki 'bi potrjevale mnenje izvedenca. Vsi so vedeli, da obtoženec izredno dobro prenaša alkohol. Obenem je bila obsojena tudi M. Z., poslovodkinja gostilne »Na Vidmu« v Poljanah, ki je v sklopu podjetja »Tabor«. Sodili so ji zaradi poneverbe, Zlorabe v službi in ponarejanja listin. Obsojena je bila na eno leto in 2 meseca zapora, izvršitev kazni pa je bila odložena pogojno za 4 leta, pod posebnim pogojem, da bo škodo 96 tisoč 799 dinarjev, kolikor je še ni poravnala, tudi plačala. Kot olajševalno je sodišče upoštevalo, da je velik del škode takoj poravnala, da je še razmeroma mlada (20 let) in da jo je na kazniva dejanja delno napeljal direktor Pivk. ~Ala kratkem valu # GORJE: Gasivska godba iz Gorij je stara že nad 50 let. Med vojno so instrumente uporabljali v godbi IX. korpusa, vsa povojna leta pa je godba iz Gorij delovala uspešno: nastopala je na različnih prireditvah v zadnjih letih pa so prirejali tudi samostojne koncerte. V prihodnje predvidevajo spojitev gorjanske godbe z javorniško, vendar imajo Gorjanci tako izrabljene instrumente, da je kvalitetno delo godbe močno otežkočeno. Kot so povedali, bi rabili najmanj 2 milijona dinarjev, da bi lahko nabavila nova glasbila. Kadra iz mladih vrst imajo dovolj, želijo celo ustanoviti poseben oddelek glasbene šole za mladi naraščaj. V novem gasilskem domu bodo tudi dobili primernejše prostore za delo. # BLED: V okviru torkove tribune se bo na Bledu zvrstilo decembra pet predavanj poljudnoznanstvene vsebine, eno pa bo tudi na Bohinjski Beli. Minuli .torek je predavatelj Vinko PAVLENC predaval o zaščiti prebivavstva pred zračnimi napadi, medtem ko bo prihodnji torek na sporedu predavanje SREČANJA OB JADRANSKI OBALI. Profesor SIME LETINIC iz Ljubljane bo poslušavcem na Bledu in na Bohinjski Beli prikazal s sliko in besedo življenje ljudi ob naši obali. Jugoslovanska loterija Poročilo" o žrebanju srečk 25. kola, ki je bilo dne 12. decembra 1963 v Beogradu. Srečke s so zadele končnicami dobitek din 50 600 540 8.000 85300 40.000 03240 60.000 07240 60.000 45280 80.000 58070 60.000 61480 200.000 01 600 31 v 1.000 51 800 571 4.000 5471 20.000 35101 / 80.000 69461 60.000 188041 600.000 527421 400.000 2 v 400 17582 60.400 37082 60.400 57202 40.400 81172 60.400 82002 80.400 93722 60.400 94352. 40.400 43 1.000 53 2.000 83 600 9373 20.000 10573 80.000 36273 80.000 306073 1,000.000 34 600 44 1.000 02254 60.000 14704 80.000 400 19835 . 100.400 37275 80.400 66565 40.400 024445 400.400 056755 600.400 226 4.000 616 10.000 00676 80.000 45816 40.000 52486 100.000 62206 40.000 73946 40.000 379056 400.000 37 800 67 800 87 600 56267 40.800 r: 544147 400.000 00358 80.000 44278 40.000 29 600 ♦39 800 33919 40.000 62289 80.000 65109 60.000 195069 5,000.000 439579 , 2,000.000 LOTO Začasno poročilo za 50. kolo g*j Žrebanje je bilo 11. decembra 1 - Izžrebane številke: 1 18 20 22 35 «" in dodatna 44 PETICA 414.734 din ČETVORKA 9.140 din TROJKA 603 din. Četvorke • Kranj (1) 46-163312/2 Trojke • Jesenice 39 009405/2 O 258069/4 O 258092/4 • Kamnik 41 K 783066/4 • Kranj 46 O 254276/4 O 254303/4 O 254304/4 ' O 254317/4 O 254319/4 O 254360/4 O 254383/4 O 254399/4 • Kranj 47 J 634038/4 • Radovljica 72 211552/2 • Škofja Loka 88 O 235220/4 Končno poročilo za 49. kolo Žrebanje 4. decembra 1963 PETORKE 290.580 djn ČETVORKE 9.588 din TROJKE 607 di" O 258064/} O 258081/} O 258628/4 O 254302/J O 254304/4 O 254304/4 O 254319/} O 254319/4 O 254381/} O 254390/4 O 233575/4 jo!« Rok za izplačevanje do 10. H- OBRAZCI ZA ZAKLJUČNE RAČUNE GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ ZA LETO 1963 , Obrazci bodo naprodaj: 1. KOMPLETI OBRAZCEV ZA ZAKLJUČNE RAČUNE l?63 vloženi v kartonske mape , 2. POSAMEZNI OBRAZCI ZR 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7 in ZR 8 (v manjših količinah) 3. MAPE (pplivinil) z vijaki za vlaganje bilančnih obrazcev ^ 4. 'SLUŽBENI PRIROčNIK ZA SESTAVLJANJE ZAKLJU^ RAČUNOV GOSP. ORG. ZA LETO 1963 (izdaja zveznega Uradnega lista v latinici) * Naročila sprejema do 18. DECEMBRA 1963: DZS - KNJIGA11 »SIMON JENKO« KRANJ. Je obra^M sinko" KS SOBOTA. 14. decembra I96S O delu knjižnic v radovljiški občini Največ bero mladi Knjižničarstvo te Je v radovljiški občini močno razširilo zlasti Po ustanovitvi centralne občinske knjižnice s sedežem v Radovljici Januarja leta 1962. Omenjena knji žnlca deluje na celotnem območju komune, v svojem sestavu pa Ima matično knjižnico v Radovljici ln 18 knjižnic v različnih krajih občine: 7 stalnih 11 krajevnih, ki delajo ob pomoči potujoče knjižnice. Vso organizacijo ima v skrbi matična knjižnica v Radovljici; po njeni zaslugi pa je knjižničarstvo v različnih krajih zares zaživelo tako, kot Je želeti: število bravcev jc taočno poraslo, občinska skupščina Radovljica pa Je z dotacijami za knjižničarstvo omogočila, da se je knjig potujoče knjižnice v preteklem letu povečalo za 100 odstotkov. To pa je izreden uspeh za Ojlotno komuno. Delo občinske knjižnice vodi IVAN VODOPIVEC, « Je hkrati tudi predsednik komisije za knjižničarstvo pri svetu ■vobod. Le v Stari Fužini Je med i Posebno razveseljivo je dejstvo, •fevci več starejših da največ bero predvsem mladi Jubilejni letnik Loških razgledov Muzejsko društvo o Skofji Loki | ki se raztezajo od Reteč oziroma v tretjem delu LOŠKIH RAZ-«• letošnji loški občinski praz- J GodeŠiča pa vse do Drulovke, inlGLEDOV (Leposlovje) objavlja ljudje in prav po mladih so začeli jemati moderno knjigo v roke tudi starejši. Po zaslugi dobre organizacije, ki je uspela približati j knjigo bravcu zavoljo bogatejše I izbire sodobnejših del v knjižni-1 cah, berejo ljudje danes precej več kot pa pred leti. V vseh kra-I jih občine je med bravci največ mladih ljudi, le v Stari Fužini v ! Bohinju so med bravci v premoči starejši ljudje. 01 Število knjig ln bravci v posameznih krajih Prav zanimiva je tudi ugotovitev, koliko berejo v posameznih kra- o enem — ali morda dveh? — grobiščih iz istega časa) je nastala zaradi predvidene arondacije ln sečnje večjega kompleksa gozdov na Sorskem polju, njeh namen pa je, opozoriti na vrednost teh objektov, ki doslej (razen šestih gomil pred vojno) še niso bili ra- ■Jk izdalo že deseto knjico LOŠKIH RAZGLEDOV. Za loške mušice in za celotno loško komuno J« deset let neprekinjenega izhajanj« tako obsežnega in iz leta v *»to bolj kvalitetnega zbornika Nedvomno uspeh, ki zasluži vse Priznanje. In — ne pozabimo! — {^znanje gre tudi občinski skup-Hnl, svetu za prosveto in kulturo •krajne skupščine Ljubljana in davnih naseljencev Sorskega polja Prizadevnim delovnim kolektivom •kofja Loka, ki že deseto leto s finančno pomočjo omogočalo izganja LOŠKIH RACGLEDOV. »rez te pomoči bi vsa prizadevala rodila kaj skromne sadove.. Jubilejna številka LOŠKIH RAZGLEDOV, ki jo je z jelo uspelim Posnetkom osvetljenega loškega Iradu ponoči opremil arhitekt To-■"•» Mlakar, obsega 260 strarj. Na "vodnem mestu prvega dela (Na-(pdnoosvobodilna borba) objavlja **do Jan podrobno študijo o par-Jtoenskem šolstvu na loškem ozem-•X ki jo časovno omejuje na čas l$? kapitulaciji Italije do osvobo-Jfcve, oziroma na šolski leti 1943/44 to 1944/45. Avtor se je lotil doslej •kora j povsem zanemarjenega *Prašanja iz naše polpretekle zgo-Jkvine, mimo katerega pa zgodo-Jtoar. ki bo hotel kompleksno prikazati narodnoosvobodilni boj to liudsko revolucijo, ne bo mogel, **jti »partizansko šolstvo je zelo tomernben člen v splošnih prizadevanjih borečega se ljudstva, Polde Polenc dramatizirano povest Ivana Tavčarja Visoška kronika, v četrtem delu (Poročila in zapiski) pa je vrsta krajišh prispevkov, muzejske in druge novice o kulturnem življenju v Loki, zapis ob srečanju gorenjskih in primorskih partizanov v Cerknem 7. in 8. sep- ziskani, cbetajorpa, da bi osvetlili tembra letos, odlok o zaščiti zgo marsikatero nfjasnost iz življenja dovinskega področia mesta škofja Loka, nekrolog slikarju Gvidonu Kronološko jih opredeljujejo v 5. Birolli, zapis ob 60-letnici dr. Pav-stoletje pred našim štetjem. Er- leta Blaznika, predsednika Muzej-ženov elaborat pomeni le osnovo skega društva v Skofji Loki in za nadalinje raziskovalno delo na člana uredniškega odbora LOS-tem področju in osnovo za za- KIH RAZGLEDOV itd*. ščitne ukrepe, ki bodo ob krčenju-gozdov brez dvoma potrebni in nujni. Neutrudljivi raziskovalec loške zgodovine, predvsem kolonialne in agrarne, dr. Pavle Blaznik objavlja razpravo o odmevu velikega tolminskega punta na tleh loškega gospodstva, Marila Ver-blč pa piše o gospodarskih stikih Loke z Idrijo v 16. ln 17. stoletju. O umetnostnozgodovinskih in spo-meniškovarstv. vprašaniih pišejo: dr. Emllljan Cevc — Odkod je doma mojster krlžnogorsklh fresk Ivan Sedej — Problematika ljudske umetnosti na loškem ozemlju, France Planina — Soomenlško-varstvene naloge Škofje Loke in Marjan Mušič — Obnova Kalano-vega doma na Bukovici. Posebno pozornost zasluži Mušičeva študija, ki je zelo bogato ilustrirana in ''raz in izraz teženj osvobodilne- obravnava mogočni Kalanov dom !• boja, ki je sam po sebi naj- ; kot poseben primer regeneracije tojlturnejše dejanje v dosedanji j našega ljudskega stavbarstva. Sle-J°dovjni našega ljudstva.« V d?ta dve imenoslovni študdji: Jože ^nredjtt obravnav narodnoosvo- j Zlcon — »Lontrg« in dr. Lovro finega bola so bili dos'ej vojno Sušnik — »Tavčar in Davčar«. jjjltični problemi v obliki izčrp- I Razglede zaključujeta prispevka ^iših razprav in analiz ali kot Janeza Dolenca Ob Idili Kosmove-jPominski zapiski, zato je teba Ivega Janeza ln Presečnlkove Mete •*nov pionirski korak: na tem po- j ter Jerneza Dermote Nastanek In "ročju samo toplo pozdraviti. bV prvem delu letošnjih LOSKTH ^ZGLEDOV obiavljata še Janko razvoj tovarne »Niko« v Železnikih. ""rovlje — Marko spomine na JjMarisko in Zirovnlško četo Go-**J».1sfceora odreda In Gregor Rup-?k — Groga spomine partlzanske-■ bolničarja.' kPhifaino nftirvhšiirnejšl d^l LOS* J»H RAZGLEDOV (Razgledi) letos *■ Četrtič začenja dr. Anton Ramovš z opisom okamenelega živ-jj-nja v loških hribih. Letos vodi •^estega spremljevavca« po ret-j grebenu iz konca triade na povici. Sledita dve razpravi o Tkalskem svetu; dr. Anton Polenc to e o raziskovanju pajkov v Sel- J*' dolini, Boštlan Klatita pa ob-»vlja —j-----i. --------... "knte l*t, Ob desetletnici izhajanja LOŠKIH RAZGLDOV je Janko Krek sestavil Biografsko kazalo Loških razgledov 1/1954 — X/1963, ki bo »gotovo v veliko pomoč sedanjim in prihodnjim sodelavcem Loških razgledov pri iskanju virov in gradiva, kakor tadi vsem drugim, ki bodo uporabljali ta domoznan-stveni zbornik pri poglabljanju svojega znanja o Skofji Loki in njenem področju«, kot nravi sam v uvodu. Bibliografsko kazalo ima dva dela: imensko kazalo sodelavcev z nilhovimi nrispevki in stvarno kazalo prispevkov po strokah. Pri drugem delu me moti napačna uvrstitev nekaterih prispevkov v stroke, npr. prispevek Ivana Se-deja »K problematiki ljudskega stavbarstva na loškem ozemlju«, objavljen v LOŠKIH RAZGLEDIH IX, ki ga Krek uvršča v stroko »Arhitektura«, kamor pa spada le na videz, le po naslovu, vsebinsko pa obravnava vprašan?a, ki sodijo na pip^lročja etnografije in umet-nostgm »odovijne/. Seveda pa nekaj takn1^^^MMMW^ ne zmanjša vređr^JŠTT '*OT%no%r«lf skega kazala. Nai Izakiiučim z željo, 'da bi LOŠKI RAZGLEDI še nadalje tako uspešno opravljali svoje poslanstvo kot dosle-i. Andrej Triler prisnevek k poznavanlu na loškem ozemMu. Oba Filmi, ki jih gledamo Roberto la Rocca Francoski film, režija Jean Becker, scenarij J. GiovanI, Igrajo Jean-Paul Belmondo, Crlstlne Kaufman. Jean Becker je mladi francoski ves film. Odlikuje ga izredno za- režiser. Roberto ta Rocca Je nje- nimiv tempo, ki ga primerjamo gov prvi film. Izbral si je snov, lahko le z Antonionijem in ki ki je zanimala že mnoge pred ustvarja enotnost Vsega dela. Svet njim. Junak je gangster, ki se filmski jezik se z vsebinsko boga- čeprav fe nastal po večjih uspehih novega vala, najdemo v filmu polno nfegovih vplivov. Pa ne samo novovalovskih. Na režiserja je očitno vplival tudi francoski poetični realizem in sodobna režiserja Truffaut in Antoniont. Vsi ti vplivi na film niso škodljivo delovali: Nasprotno mladi režiser je s svojo iznajdljivostjo vse vplive podredit zanimivi in uspešni režiji. Njen vpliv je čutiti skozi j/*°rja sta se bravcem že nekaj- j umakne iz svojega okolja in si po- tirni kadri združuje v razumljivo ^at' predstavila, njuna dela pa j išče druge cilje, a pri tem pro- izpoved, ki se po svoji tematiki Pred - Jstavljajo prve sistematično rane doneske k poznavanju ži-tega ozemlja in tako osnovo j? nada!jnle delo v tej smeri. Iz .*pna analiza Janeza Eržena o pade. To je tema, ki v takem aH drugačnem okviru izraža družbeno problematiko in se razumljivo izpovedana kljub svoji banal-«iouh janeža cr«na o i nosti lahko približa sodobnemu lju (konkretno podzemlju) res ta-geoloških objektih na Sorskem j človeku. Filmu »Roberta la Rocca* ko močna, da posameznik propadu (o prazgodovinskih gomilah, 1 je to uspelo. de, ko si poišče drugo okolje? Na približa »Strelu na pianista« Fran-coisa Truffauta. Oba filma odgovarjata na vprašanje: Ali je pripadnost nekemu družbenemu oko- jih. Po statistiki občinske knjižnice so najbolj vneti bravci na Brezjah. Čeravno je to majhen kraj z razmeroma majhno knjižnico, pa po številu bravcev. in po prebranih knjigah daleč prekašajo marsikateri večji kraj. Največjo knjižnico v občini imajo na Bledu z 8.419 knjigami pred Radovljico s 6.000 knjigami itd. Po številu bravcev in izposojenih knjig pa je precej boljša Radovljica. V tem kraju so v minulem letu izposodili 14 tisoč petsto knjig, na Bledu 10 tisoč dvesto, V Lescah pa 6 tisoč. Vpisanih bravcev je tudi največ v Radovljici, in sicer 1215, na Bledu 543, in ga prekašajo Lesce 6' 749 obiskovavci. — To so primerjave treh največjih knjižnic v Radovljici, vendar pa omenjene številke še ne morejo povsem objektivno prikazati stanja, koliko bero ljudje v'nekem kraju, ker seveda razen izposojenih prebirajo tudi lastne knjige. Nedvomno pa je zasluga dobre organizacije ih propagande za knjigo v nekem kraju v veliki meri vzrok, da ljudje več bero. Se pomembnejše se nam pa zdi, da je prvi imperativ notranja potreba in Želja po knjigi. * Kako pa Je s prostori in s kadrom? V nemogočem prostoru je knjižnica v Begunjah, nujno pa bi potrebovala prostor tudi knjižnica v Stari Fužini. Matična knjižnica v Radovljici ima sicer dober prostor, pogrešajo pa primerno čitalnico, posebno še zato, ker nameravajo v prihodnje v Radovljici ustanoviti oddelek za strokovno in znanstveno literaturo. Nujno pa potrebuje' nove prostore tudi knjižnica na Bledu. Tamkaj ima še vedno mesto v privatni hiši. V obeh krajih zlasti pa naBledu, bo potrebno v prihodnje odpreti oddelke za tujejezične knjige.V matični knjižnici bi bilo potrebno namestiti poklicne knjižničarje, medtem ko v okoliških knjižnicah z uspehom opravljajo svoje delo amaterji. m In končno V letu 1962 je oživila svoje delo ali ga celo na novo začela vrsta knjižnic: v Ribnem, v Zasipu, na Bohinjski Beli, na Goriušah, v Srednji vasi, v Stari Fuž'nl, na Brezjah in v Bohinjski Bistrici. Podobno je bilo stanje tudi letos. V letu 1962 je bilo nabavljenih 2.638 knjig, tako da se je število vseh knjig v občini povzpelo na 20.718. Iznosojenih pa je bilo 49.977 knjig. Vpisanih bravcev je bilo v letu 1962 3.933, ki so obiskali knjižnico 16.632-krat. Kot kažejo podatki, pa se bodo te številke v letošnjem letu še precej povečale. - J.B. — to vprašanje, ki pravzaprav preraste i> problem pomena usodnosti v nfiSem življenju, odgovarjata avtorja različno. Truffaut t trto giČnp: zgodbo o pianistu priznava večno pripadnost Svojemu rodu in okolju, • torej neizogibnost usode. Zanimivejši, veliko zanimivejši je odgovor Beckera. Ne samo vsebin-sk0, tudi ćblikovno je prekosil Tmffautijev »Strel na pianista«. O propadu junaka ne odloča usoda, pač pa junak jam s svojo odločitvijo, odvisno od njegovega lastnega temperamenta. To nam izpove Becker v filmu s prefinjeno zgradbo, s simboli, ki spadajo v samo njemu lasten filmski jezik. Film fe veliko pridobil z igro Belmondoja, ki malokrat razočara, če so v filmu napake, kar se vedno zgodi, so majhne, nevredne kritike. Kmalu jih bo popravil režiser, o katerem bomo prav gotovo še kaj slišali. — N. K. 130. Kaj za vraga hodi ta člstivec prav tam kot jaz, si Je mislil inženir Novak. Agentje, sami agentje so vsepovsod. Ce drugi od teh, ki so v bifeju, niso agentje, potem je gotovo tisti, ki se skriva za časopisom, si je pojasnjeval. Gotovo je! Pobegniti jim ne morem več. Ostalo ml je le še to, da obrnem svoj kozarec. Naj se klobčič odmota do konca. Inženir je obrnil kozarec. Tedaj je pristopil gostilničar: »Želite sendviče, prosim? Takoj vam jih prinesem!« 131. Kakšne sendviče, vraga? Saj nisem naročil nobenih sendvičev. Je razmišljal inženir. Opazil je, kako sta se gostilničar ln tisti moški za časopisom pomenljivo pogledala. Novak ga Je hotel bolje pogledati, toda časopis je takoj spet zdrknil pred njegov obraz. Sendvičev gostilničar ni prinesel na krožniku, temveč zavite v papir, kot da Je pripravil hrano za pot. Novak nI vedel, kaj to pomeni. Potlpal je gostilničarjeve sendviče ln ugotovil, da so trdi, kot bi bili iz železa. 132. Komu pa to govori ta gostilničar, Je osuplo pomislil inženir. »Ne pozabite,« je ponovil gostilničar tiho, medtem ko je brisal mizo: »Na Savi, za Trojansko skalo. . Zjutraj ob šestih. Recite samo: prinašam pozdrave od Vinka. Prosim, plačati?« Je nazadnje glasno vprašal. Novak je precej zbegano plačal, zatem pa naglo vstal ln odšel. Sendviči! Sendviči! Kakšni so le ti sendviči. Na ulici je v žepu počasi odmotal papir in začutil, da drži v rok! hladen ročaj od revolverja. Bil Je zadovoljen, tako kot »Neprespani Gobec«... Mrtvi ne poznajo sramu > Zdaj je stotnik Jelutin zastavljal »premišljena in tehtna« vpraša. Z velikimi dlanmi je segal k ramenom ln si drgnil hrbet ob Saškem predalniku; oči pod visokim čelom, kjer so se redčili Z^K so bile hladne In predirljive. Kadarkoli je Išenko ujel po-•led teh oči, Je zaznal neenakomerno bitje srca In čudno slabost „kolenih. Jelutina je poznal iz časa, ko je Se nosil naramke letal-J^h enot in letalske škornje, podložene s krznom — tega stotnika enostavno premestili iz letalskih enot k polku. . Zdaj je Jelutin nosil klobučevinaste pehotne škornje, na ramenih ^ topničarske naramke. w »Tako je tretja baterija prispela torej že blizu gozda?« je po-^Sal Jelutin. »Prva,« ga je potrpežljivo popravil Išenko. ^ Jelutin je nenehno zamenjaval številke baterij ln njihove te-L^je položaje. Išenku se je zdelo, da tega ne počenja nenamerno, ? fitabni načelnik si je napeto prizadeval, da bi sledil mislim in Pisanjem zasliševavca, kajti želel je že vnaprej uganiti njegova basanja. h, »No, pač prva! Ste tedaj Že videli nemške tanke? Bi lahko na-^ streljali?« Uj^rek vasi je priplul val bombnikov ln preglasil pogovor z grme-jj*1?1 motorjev, šipe kolibe so tenko zažvenketale. Slišali so škornje ^•"Jev, ki so tekli po prizidku in vhodnih stopnicah, da bi videli ^ zračne ptice. ^ Jelutin je rahlo pomežiknil Korablinovu in pokazal na okno, ^ katerim je bilo videti bombnike, kot da želi pokazati, kako so edino, kar mu zdaj nekaj pomeni. tj^ePrav je Išenko vedel da to prijazno smehljanje ni' namenjend Je»iu, je želel biti enakovreden s trojico častnikov, ki so bili z nJim v sobi. Nehote in obupano so se mu razpotegnile ustnice, ko je vrnil nasmešek. Vendar ga je takoj prikril in ker je želel izkoristiti položaj, kajti v trenutku, ko ga nihče ni gledal, si je naglo obrisal pot z obraza.* »Torej še enkrat: bi lahko pričeli obstreljevati tanke?« je Jelutin ponovil vprašanje, ko se je letalsko grmenje oddaljilo in so lahko nadaljevali pogovor. »Top je bil še na pohodu... sprva bi ga morali spraviti na položaj... pripraviti bi ga morali za streljanje...« Ce bi o tem spopadu — v katerem so le slabo oboroženi vojaki uničili šest nemških tankov in se borili do poslednje možnosti, borili in padali, da bi zaustavili Nemce' — če bi o tem spopadu poročal Ušakov, pri katerem ne bi bilo razloga za občutek krivde ali sramu, bi se to zgodilo res z bolečino, vendar pa s ponosom. Išenko se je poskušal opravičevati. Oprati je želel le svojo vest, govoril pa Je za ves oddelek in pripoved je zvenela tako, kot da je ravnanje celotnega oddelka — teh, ki so preživeli in drugih, ki so padli — nosilo v sebi nekaj sramotnega, kar je poskušal na silo prikriti. Za okni sta stala dva nemška tovornjaka, ki so ju preluknjale krogle, in na enem je na šotorki ležal mrtvi Vasic. »Pravočasno smo se hoteli umakniti do gozdnega roba. Tako bi imeli hrbet na varnem. Tam smo nameravali zasesti položaje, v nasprotnem primeru bi nas lahko tanki obkolili...« »Zasesti položaje... top je bij na pohodu... pripraviti na streljanje,« ga je prekinil Jelutin. »V naši sosednji topniški brigadi, takrat, ko so zavzeli Zaporožje... 'so imeli enake cevi — stodva-inštiridesetkalibrske... baterijski poveljnik... kako se je že imenoval?« Roko jo sprašujoče iztegnil proti majorju Korablinovu in neučakano tleskal s prsti, ko da želi pritrdila. »Tistega menim, ki je nekaj časa živel med nemško posadko...« »Harsun! Tudi on je bil s svojo baterijo na pohodu, nenadoma pa je zagledal tanke! Svoje baterije ni popeljal na položaj, kakor se ti zdi nujno v takšnem primeril, za kaj takšnega namreč ni imel Časa. Povesil je cevi pa pričel grmeti! Kar naravnost vanje! Osem granat je izprašll ln že sta dva tanka gorela! Kasneje je xa to dejanje upravičeno nmiel odliWwnU.» Z gledišča topniškega častnika je Jelutin govoril nemogočo stvari. Ce je top na pohodu, je cev s posebno napravo pritrjena navzad in je ni mogoče premakniti. In v takšnem položaju ni nemogoče le streljanje, temveč tudi polnenje. To ve celo poslednji voznik v topniških enotah. Jelutin, je nekje zvedel za ta dogodek in zdaj je prepričljivo govoril o rečeh, ki jih topničarsko uho sploh ni moglo prenesti. Išenko je sprva nameraval reči, da je kaj podobnega sploh nemogoče. Vendar se je pravočasno ovedel, kajti Jelutin mu takšnega popravka očitno ne bi oprostil — kajti takšna pripoved je bila enostavno rečeno tako nesmiselna, da bi se moral človek od sramu vdreti v zemljo. Išenko je želel za vsako oano preprečiti, da bi v Jelutinu vzbudil osebno sovraštvo. Išenko je nebogljeno strmel proti polkovnemu poveljniku ln njegovemu političnemu namestniku. Nihče izmed njiju ni — iz kdo« ve kakšnih razlogov — popravil nesmisla, ki ga je izrekel Jelutin. Obnašala sta se, kot da vsega sploh nista slišala. Polkovnik Stecenko je še vedno stal pri oknu. Pipo je vzel it ust, potrkal z njo po oknici. dokler ni iztrkal pepela, jo znov» nabasal s tobakom ter prižgal z mračnim obrazom. Išenka je spreletel strah. »Tako, tako, v tem vprašanju smo skorajda nekaj razjasnili,«« je zadovoljno ugotovil Jelutin. Stopil je k mizi, pobrskal po papirjih, šel k predalniku in spet segel k ramenom. Iz daljave je bilo slišati grmenje bitke in zračnega napade. Cumnata se je stresla in voda v vrču je lahno valovila. Napad je veljal preostankom nemške tankovske konice. Ves dan ln vso noč so se topniški oddelki sami borili proti nemškim tankom — • pohoda so zavili naravnost v boj «— in jim zastavili pot. Davi pi se je nebo zjasnilo in v predirijivem pomladnejn soncu so letale pripravila tenkovskim napadalcem žalosten konec. Bombniki so — val za valom ~- leteli proti fronti in tam odmetavali svoje breme. Stecenko s pipo v roki se Je obrnil od okna. Zdaj, ko je opo-racija v prvi črti šla h kraju in so vsi poznali njen namen. Je • usodi oddelka vedel to. Cesar Išenko ni mosel vedeti 8205451456 SOFOTA, t«. deeemhti H* GLAS _,_______ Sport • šport • šport ♦ Sport ♦ Sport • Sport • Sport • Sport • šport • Sport # Sport • Sport • Sport • Sport • šport • šport • šport • Spo Med olimpijskimi kandidati tudi naši sankači Medtem ko so olimpijski fj kandidati — skakavci, tekači m in\tekmovavci v alipskih disci- p plinah* ter hokejisti sredi res- g nih,3 priprav na zimske olim- I pijskeigre, so se za udeležbo 1 na*isvetovni prireditvi odločili p tudi naši sankači. V nedeljo i bo na Jesenicah testiranje i sankaških kandidatov. Izmed 1 21fjihibodo izbrali 10, ki bodo | izpolnili pogoje testiranja. Od teh pa bodo izbrali 5 do 6 tekmovavcev, ki bodo zastopali'našo državo na olimpiadi. Udeležbo na testiranju so prijavili'sankaški klubi Jesenice, Begunje, Tržič in Bohinj. Ker še ni snega in ker pri nas ni ustreznih sankaških prog, ki bi bile v skladu z mednarodnimi normami, se bojimo, da naši sankači ne bodo dosegli olimpijskih norm. P. Namiznoteniško prvenstvo Slovenije V soboto se bo v Ljubljani pričelo slovensko namiznoteniško prvenstvo za člane in, članice. Se enkrat bomo lahko opazovali Vecka, Terana, Kema, Jakopiča, Pirčevo in Mikčevo, ki se bodo v medsebojnih borbah skušali prebiti na najvišja mesta. Spomnimo se lanskoletnega tekmovanja na Jesenicah, ko so Ljubljančani odnesli vsa prva mesta ln Kranjčani ostali praznih rok, kar se še hi zgodilo vrsto let. Bojimo se, da bo tako tudi letos. Kar »oglejmo, kdo ima n?»'več upanja. Pri moških zatrdno verujemo v uspeh Vecka. čeprav ne igra trenutno v polni formi, ga vendar po vsej pravici lahko Imenujemo za največjega kandidata za prvo mesto. V Sloveniji ni igravca, za katerega bi lahko za trdno dejali, da je sposoben presenetiti Ljubljančana. Le redkokdaj se tak podvig posreči le Kranjčanu Tomcu. Za ostala boljša mesta se bodo verjetno potegovali tile igravci: Teran, Kern, Jazvič, Grintal, morda še Tome in Tomažič. Tako vidimo,, da se vrh moškega slovenskega namiznega tenisa še ni pričel majati, znani igravci še vedno držijo vajeti v svojih rokah in ne dopustijo mlajšim, da jim odvza- % vezna hokejska liga Jesenice:Kranjska gora6:0 V torek zvečer je bila pod Me-žakljo prvenstvena tekma med Jesenicami in Kranjsko goro. Čeprav je moštvo Kranjske gore dobro, za Jeseničane ni ustrezen nasprotnik. Jesenice so bile vseskozi v premoči. Igrale so lepo in omogočile tudi Kranjski gori teh- mejo premoč. Znano pa je tudi, da v Sloveniji nimamo večje število mladih in obetajočih igrav-cev (najboljši je Kranjčan Klevi-šar, ki pa se še vedno ne more kosati s starejšimi igravci). — V drugih disciplinah — ženske posamezno in dvojicah bodo zmagovali predvsem Ljubljančani. ' I Lanskoletni prvaki: 1. moški posamezno Večko (01. Ljubljana) 2. ženske posamezno Pire (Olim-pija, Ljubljana) 3. moške dvojice Vecko — Kem (Olimpija, Ljubljana) 4. ženske dvojice Pire — Zrimet (Olimpija, Ljubljana) 5. mešano dvojice Vecko — Pire (Olimpija, Ljubljana). B. Česen Namiznoteniško prvenstvo Tržiča Dobra udeležba TRŽIČ — Letos tržiško telesnovzgojno društvo Partizan tpra* nuje 60-letnico svojega obstoja. V počastitev tega praznovanja«j* namiznoteniška sekcija društva priredila prvenstvo Tržiča v nanu* nem tenisu, ki so se ga udeležili tudi tekmovavci iz Škofje Lok«. Križev, Kovorja in Tržiča. Vrstni red — pionirji do 12. leta: L Tomaž Stritih (Križe), 2. Franc Sušter (Kovor), 3. Viktor Sede j, (Tržič), pionirji od 12-d0 16. leta: 1. Mirko Nadižar (Tržič), 2. Tomaž Stritih (Križe), 3. Pav«1 Erlah (Kovor), mladinci do 20. leta: 1. Franc Prelog (Tržič), 2. Jo*6. Strel (Sk.Loka), 3. Peter Strel (šk.Loka), mladinske dvojice: t Prelog, Nadižar (Tržič), 2. Ješe, Maglica, člani: i Janez Megli* (Križe), 2. Peter Meglic (Križe), 3. Franc Pretnar (Tržič), «1«°»*' dvojice: 1. Meglic, Jakopin (Križe), 2. P. Meglic, Knific (Križe), 3. Vidovič, Nadižar (Tržič), starejši člani: 1. Filip Sarabon (TržiČ)» 2. Hazim Omerovič (Tržič), 3. Franc Pretnar (Tržič). — N.A. Prvenstvo Kranja v kegljanju Marteianc se ne da V četrtek Je bilo končano letošnje prvenstvo Kranja v kegljanju. Zmagal je Marteianc, ki je šele v finalnem delu prehitel dotlej vodećega Kordeža. Marteianc, ki Je že vrsto let najboljši kranjski kegljač, še nikoli nI imel toliko težav pri osvajanju naslova prvaka Kranja. Vendar si tega najvišjega naslova tudi tokrat ni pustil odvzeti, čeprav ga je dobil zelo poceni. V finalnem delu je namreč Kor-dež povsem razočaral in s skromnim rezultatom omogočil, da ga je Marteianc brez večjih težav zanesljivo prehitel. Sicer pa sta bila v zadnjem nastopu daleč najboljša Marjan Rogelj in Turk, ki sta dosegla na prvenstvu Kranja najboljša rezultata v 200 lučajih. Medtem ko ima letos prvak Kranja precej slabše povprečje kot v preteklih letih, pa je zelo dobro povprečje ostalih tekmovalcev. Kar 17 tekmovalcev ima povprečje nad 800 kegljev, kar je tudi rekord Kranja. Finalni rezultati: M. Rogelj 885, Turk 883, Marteianc 863, Ambro-žič 857, Toplak 841, Kordež 837, Brezar 836, Žiberna 830 itd. Končni vrstni red: Marteianc 2601, (povprečje 867), Kordež 2584 (861), Turk 2565 (855), Ambrožič 2511 (837), Brezar 2503 (834), M. Rogelj 2498, I. Stražnik 2457, Žiberna 2456, Jereb 2455, Antolič 2452, Kranjc 2438, Zevnik 2435, Toplak 2428, L. Stražnik 2426, J. Rogelj 2422, Žukević 2418, Medved 2402 keglja itd. — L. S. mali oglasi ° mali oglasi prodam Prodam kravo, dobro mlekari-co, ki bo v kratkem teletila. Pod-reča 11 4591 Prodam dobrega konja, 7 let starega. Podrpča 27 4592 Prodam debele prašiče za zakol. Staretova 21, Čirče 4599 Prodam suha bukova drva. Ba-šelj 17 4627 Prodam skale po ugodni ceni. Naslov v oglasnem oddelku 4628 Ugoden nakup novoletnih daril vam nudijo v prodajalni Delikatesa v Kranju in v paviljonu Delikatesa na novoletnem sejmu. Trgovina Delikatesa Kranj 4531 Prodam 170 kg težko svinjo ali zamenjam za prašiča. Zbilje 4 4629 Po izbiri prodam 8 mesecev brejo kravo. Sp. Brnik i 64, Cerklje 4630 Prodam 180 ke; težkega p/ašiča ta zakol in 2000 kg repe. Vosz-Jtfe 80 4631 Prodam kravo, dobro mlekari-co. Marija šmid, Tenetiše, Golnik 4632 Prodam suhe borove plohe. Dorfarje 13 4633 Pri takojšnjem plačilu nudimo organizacijam ln ostalim pri nakupih od 5000 din dalje poseben popust novoletnih daril. Trgovina Delikatesa Kranj 4539 Ugodno prodam kuhinjsko po-hlštvo. Naslov v oglasnem oddelku 4634 Prodam dobro ohranjen šivalni stroj Zetina (češkoslovaška). Grad 30, Cerklje 4635 Prodam prašiča, 200 kg težkega. Velesovo 25 4636 Zelo poceni prodam kompletno spalnico orehov furnir in krzneni plašč. Nežmah, Kidričeva 32, Kranj 4637 Prodam 4 prašičke, stare po 12 tednov. Podbrezje 8 4638 Vsa darila vam poljubno pakiramo in odpremlmo na naročnikov naslov. Trgovina Delikatesa Kranj 4547 Prodam opuščen mlin in hišo v dobrem stanju na Gorenjskem. Naslov v oglasnem oddelku 4639 Prodam spalnico, omaro, posteljo z vložki ln nočno omarico. Jože Renčič, Kranj, Kidričeva 13 4640 Prodam 150 kg težkesta praš'č*. Tomazirt, Zg. Besnica 20 4641 ZAHVALA Ob nenadni, bridki ln težki Izgubi mojega ljubega moža, očeta, starega očeta, brata, strica BORISA PRAPROTNIKA-PAVLA se iskreno zahvaljujem vsem, ki so sočustvovali z nami, ga spremili na zadnji poti v prerani grob ter ga zasuli z venci in cvetjem. Iskrena hvala organizacijam Zveze borcev Javornik — Koroška Bela za pomoč in organizacijo pogreba, krajevni organizaciji SZDL, samoupravnim organom in nadzorni službi Železarne Jesenice. Zahvaljujemo se lovskim družinam Jesenice jn Žirovnica, organizaciji ZB Žirovnica, koroškim partizanom, pripadnikom JLA, pevcem ter godbi DPD Svoboda »France Mencinger« ter govornikom ob domači hiši in odprtem grobu, kakor tudi sosedom in vaščanom za njihovo pomoč. Žalujoči: žena Tončka, sin Niko, hčerka Milena z dru*l«o, bratje, sestra in ostalo sorodstvo nično razgibano igro, kar je velikega pomena za njihovo nadaljnjo igro. Tekmi je prisostvovalo okoli 500 gledavcev. Jesenice: Korantar, Novak, Tre-bušak, Kristan, Brun, Mlakar I, Tišler, Smolej, Valentar, Klinar, Jan, Mlakar II. Kranjska gora: Knez, Petrič, Jug, Vrhovšek, Zvan, Razinger, Smolej, Hiti, Beravs, Pipan, Pctač, Košir, Zajšek, Vidmar, - Skerjanc. j Strelci: Klinar, Mlakar II, Ti-šler, Valentar, Smolej in Jan po 1. Sodnika Kozjek (Jesenice) in Do-noval (Zagreb). Mladi igravci Kranjske gore so se odlično branili in že se je pokazal vpliv treningov po sodobni češki metodi. Jesenicam ni šlo za veliko golsko razliko, marveč za lepo tekmo, ki je sicer maloštevilno -Občinstvo res zadovoljila. V prvi tretjini so bili uspešni Klinar, Mlakar II, Tišler in Valentar, v drugi Smolej in v tretji Jan. Letošnja prvenstvena tekma med Jesenicami in Kranjsko goro je bila v znamenju tehničnega napredka mladih igravcev Kranjske gore, čeprav so tekmo izgubili. — U. Dne 3. L 1964 bomo izžrebali kupone kupcev, ki bodo v mesecu decembru kupili v naši trgovini vsaj za 3000 din. Čaka vas lepa nagrada. Trgovina Delikatesa Kranj 4556 Prodam 100 butar. Zalog 10, Golnik 4642 Prodam skoraj nov voz (zapravi jI vček), lahke sanke in lahko konjsko opremo. Naslov v oglasnem oddelku 4643 Prodam dva prašiča po 150 kg težka za zakol. C. JLA, (Pri Fran-celjnu) 4644 Poceni prodam veliko razstavljeno Lutzovo peč št. 4. Naslov v oglasnem oddelku 4645 Ugodno prodam nov štedilnik s pečico znamek »Standart«. Naslov v oglasnem oddelku 4651 Prodam 130 kg težkega prašiča. Poženk 7 4652 Prodam leseno kombinirano steno z ultra pasom za kuhinjo 4'm krat 120. žirovnik, Vaburga 14 — Srnlednik 4653 Prodam dobro ohranjen motor PUCH — 175 SV. Brezje 27, Križe 4654 Prodam dva debela prašiča za zakol. Poženk 17 4655 Prodam kravo po izbiri in slamo-reznico na motorni pogon ali zamenjam za seno ali slamo. Ko-krica 1, Markič 46561 Prodam dva težka prašiča za z*-' kol. Luže 6 4657 Pro''nm nedograjeno enodružinsko hlfio, stanovanjska površina 95 Vvadratnlh metrov. Oddati oo-nudlie na ogl. oddelek pod »Radovljica« , 4658 Prodam dobro ohranjeno har-moniko (60 basov) nemške izvedbe. Naslov v oglasnem odd. 4659 Prodam dobro ohranjeno vespo GS mod. 59. Koroška 4, Kranj 4660 Na sliki: Pri nadvozu na Orehku sta se pripetili kar dve nesreči. Fiat 750 na naši sliki se Je , metrov drsal po cesti, odbil obcestni kamen, se nekajkrat zasukal in takole poškodovan obstal P°° cesto. Potniki niso bili . poškodovani, kar je zna čilno tudi za vse ostale nesreče ob poledici Prodam dobrega plemenskega vola, težkega 540 kg. AhaČič, Velesovo 7, Cerklje• 4661 Prodam rabljeno strešno opeko (folc), rdečo ca. 1200 kosov. Ber-toncelj, Godešič 67, Sk. Loka 4662 Poceni prodam skoraj nov 801 bojler. Predosije 113 -4663 Ugodno prodam kontrabas. — Vprašati trgovino Borovo Kranj 4670 Prodam register blagajno Nacional. Ogled v komisijski trgovini Kranj 4671 Prodam prašiča pršutarja. Olše-vek 11 4672 kupim Kupim 1200 kosov rabljene strešne opeke »folc«. Janko Spa-rovec, Zg. Duplje 26 4558 Kupim 2000 kosov zidne opeke. Bašelj 17 4646 Kupim 800 kosov navadne zidne opeke. Naslov v oglasnem oddelku 4664 KuDim dobro ohranjen FIAT — 750. Brezje 27, Križe 4665 Kupim novo ali malo rabljeno tehtnico okrog 200 kg. Matijovc, Podbrezje 4666 , Takoj kupim 2 m suhih drv. Trgovina Borovo Kranj 4673 Kam na Silvestrovo? Grad Hrib v Preddvoru vas vabi. Rezervirajte pravočasno prostore. 4615 Novoporočenci! Slavnostno kosilo vam priredi gostišče Grad Hrib v Preddvoru — posebna soba 4616 Izdaja In tiska CP »Gorenjski tisk«,, Kranj, Koroška cesta 8. TekočI račun pri NB v Kranju 607-1I-M35. Telefoni: glavni ln odgovorni urednik, uredništvo in uprava 21-90, 24-75, 28-97. Naročnina: letna 1300, mesečna 110 dinarjev. Cena posameznih številk: ponedeljek • sreda 10. sobota 20 rl'n Mali oHasI: za naročnike 20, za nenaročnike BO din beseda. Neplačanih malih oglasov ne objavljamo. ZAHVALA Ob nesrečni, prerani smrti naše ljube hčerkice in sestrice IVICE JENKO se Iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so v težkih trenutkih z nami sočustvovali in vsem, ki so počastili njen spomin z venci in s cvetjem. Posebno zahvalo pa smo dolžni Vojčetu Jerali, ki jo je podolgem in napornem iskanju le našel v vodi. Naša zahvala pa naj velja tudi vodstvu in učencem osnovne šole Mavčiče kot tudi g. župniku, ki so jo spremili na zadnji poti. Za njo žalujejo oče Janko, mami Marta, sestrica Marti ln bratec Marjan in ostalo sorodstvo Fant — 39 175 simpatičen, premožen (srednje posestvo, avtomobil) v prometnem kraju Gorenjske — želi spoznati pošteno, prikupno dekle od 25—32. Slika zaželena. Samo resne in hitre ponudbe, ki ostanejo v tajnosti v upravi Glasa pod »V dvoje Je lepše«. 4560 Preklicu jem št. bi. 48356, Izdan v komisijski trgovini, Kranj, dne 12.5.1961. Marija Mokorel 4647 V popoldanskih urah grem pomagat za sobo. Naslov v oglasnem oddelku 4648 Uslužbenka nujno rabi sobo ali gre za sostanovavko v Skofji Loki ali bližini kolodvora. Ponudbe oddati pod »Dobro plačam«. 4649 Študentje! Kupim aH vzamem v najem višjo matematiko II. del (prof. VIdav In Inž. Apsen) — za dva meseca — proti primerni odškodnini. Iz vljudnosti sporočite naslov v oglasni oddelek 4650 KUD v Zalogu pri Komendi — glasbena sekcija »Veseli trgovci« priredi v nedeljo, 15. 12., ob 15. url 90 minut glasbe ln smeha. Nastopajo tudi afriški študentje Iz Kranja 4667 Za mirno študentko iščem sobo v Ljubljani ali zamenjam s Kranjem. Naslov v oglas. odd. 4668 Za prlučitev šivanja na šivalni stroj zaposlim mlajšo moč. Ponudbe na upravo »Glasa« Kranj 4669 objave Proti sladkorni bolezni, protlnu in tolščavostl (bolezenskemu de-belenju) pomaga rogaški »Donat« vrelec. Zahtevajte ga v svoji trgovini, te pa ga dobijo v grosi-stlčnem trgovskem podjetju »21-vila« Kranj, Veletrgovini »Loka« Škofja Loka in podjetju »Vino Gorenjka« Jesenice. OBJAVA če se želite učiti mednarodni Jezik esperanto se lahko priglasite k dopisnemu tečaju pri dopisni šoli Zveze esperantistov in se bo pričel v decembra. Nizka učnina 3.500.— dinarjev — vključuje 10 zvezkov lekcij in tri dopolnilne seminarje. CKLMS je tudi priporočal članom občinskih in okrajnih vodstev ZMS ter klubom OZN, da se pri-glase v ta dopisni tečaj. Za te veljajo posebni pogoji. Prijave in navodila za dopisni tečaj zahtevajte pri Zvezi esperantistov, Dopisna šola, Ljubljana, Komenskega 7 p.p. 239 OPOZORILO Tiste, ki se želijo udel^Jj' proslave 100-letnice SLOVgN* SKEGA ZDRAVNIŠKEGA STVA *k danes zvečer ob v* v Prešernovem gledališču opozarjamo, da vabila, ki ' jih nekateri prejeli, ne veljal kot vstopnice za predstavo, si je treba pravočasno za|^_0 viti, in sicr danes od 8**» 14. ure po telefonu 23-53 (P** šernovo gledališče). Stanovanjska skupnost Skof ja Loka išče VODJO KOMUNALNE SLUŽBE. Pogoji: gradbeni delovodja * daljšo prakso, nastop službe 1.1.1964. Komisija za sklepanje i° .. povedovanje delovnih raZ^»o. pri GOZDNEM GOSPOD^ STVU KRANJ razpisuje Pr sto delovno mesto ADMINISTRATORKE V CENTRALNEM SKLADIŠČU Pismene ponudbe P°^Jlteeija upravo podjetja. Razpis y do zasedbe delovnega rnesta' Kradtf RAZPIS Gorenjski muzej v razpisuje mesti za dva KUSTOSA ZA ZGODOVIN^ Pogoj: diploma ^O7oi^l\0o. kultete, oddelek za zg°Y0Ienč Kandidati naj vlože t ponudbe, taksirane s 50 J* navedbo dosedanjega sluz o nja in priloženim življe™. v som na Gorenjski mu^J Kranju, Titov trg 4/1. -o Nastop službe takoj »».L. dogovoru. Plača po Pravll"sed-Razpis bo zaključen ob *a bi delovnih mest. RESTAVRACIJA PAR* ^ sprejema rezervacije *a strovanjc v restavracij« ln delavskem- domu.