V//>
NO. 140
1S1 *M€MCAN IN SPIRIT fQh ~iH IN IAN&UAG€ ONLY
Starving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, MORnInG^NCW^PAPCR
Pittsburgh, Hew York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denver, Indianapolis, Florida, Phoenia, ffly, Pueblo, EockSpring*
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, SEPTEMBER 22, 1977
LETO LXX1X. — Vol. LXXIX
RAZGOVORI 0 SREDNJEM VZHODU V WASHINGTONU
Predsednik Carter ie najprej govoril z zniianjim ministrom Izraela Moshem Dayanom, včeraj pa je sprejel egiptsuega zunanjega ministra Fahmyja, kateremu bodo sledili drugi zunanji ministri arabskih
držav.
WASHINGTON, D.C. - Izraelski zunanji minister Moshe Dayan je priletel v ZDA v nedeljo zvečer potem, ko je svojo pot sem prekinil nepričakovano v petek v Parizu in se vrnil domov v Izrael na razgovor s predsednikom vlade Beginom. Zakaj se je Dayan vrnil domov in nato od tam poletel v ZDA, kamor je prišel v predvidenem času, ni bilo objavljeno. Pričakovali in govorili so o “novem” razvoju.
V ponedeljek je Dayan imel razgovore s predsednikom Carterjem in z državnim tajnikom Vancem. Iz izjav Dayana in njegovih odgovorov na vprašanja novinarjev je razvidno, da Izrael ni spremenil svojih znanih stališč, da še vedno odklanja popoln umik z zasedenih arabskih ozemelj in ustanovitev arabske države v Palestini. Dayan je dejal, da si Izrael kaj takega enostavno ne more privoščiti, če hoče upoštevati potrebe svoje Varnosti.
Včeraj je prišel v Belo hišo ha razgovor s predsednikom Carterjem in z državnim tajnikom Vancejem egiptski zunanji minister Ismail Fahmy. Še pred
gaj an j a, ki bi naj vodila do pomiritve med Arabci in Izraelom. ZDA ne kažejo volje, da bi se zaradi Izraela znova spustile v odkrit spor z Arabci in s tem spravile v nevarnost svojo o-skrbo z — oljem.
NOVI GROBOVI
Joseph Alich
Na svojem domu na Maple Ije. Heights je v spanju preminul j Joseph Alich, do svoje upokojitve zaposlen pri National Acme Co., mož Helen, roj. Barba-lisa, oče Joann, brat Barta J., Johna J'. Alden, Mary Alich in Franka Aldena. Pogreb bo v soboto, 24. sept., iz Donald B. Johnson pogrebnega zavoda na 521 Broadway Rd. v cerkev sv. Monike na Rockside Rd., kjer bo ob 9.30 pogrebna sv. maša. Na mrtvaškem odru bo jutri, v pe-
Novi spopadi na meji Kambodže z Vietnamom
BANGKOK, Taj. — Radio Phnom Penh je zadnje dni sporočil, da so kambodžanske vojaške sile bile zapletene v obrambo meje v pokrajini Prey Veng, ki meji na vietnamsko pokrajino Tay Ninh.
, Kambodža je bila ponovno zapletena v mejne spopade z Vietnamom vse od 1975, ko so v Kambodži prevzeli oblast komunisti. V zadnjih mesecih so postali taki spopadi pogostejši in zagrizenejši.
Ponovno je prišlo do spopadov tudi ob meji med Kambodžo in Tajsko, ko so kambodžanske vo-I jaške sile prešle na tajsko ozem-
Kitajci pojasnjujejo umik Maovih naukov
Vodilni časopisi v Pekingu razlagajo, da so bili Mao-vi nauki pogojeni za določen čas in za določene razmere.
7. do 9. zvečer.
PEKING, LR Kit. — Novi tek, od 3. do 5. popoldne in od vodniki države in partije so se
podali s poti vedne revolucije na pot gospodarskega razvoja in rasti, kjer je treba vedno gledati na praktično stran reševanja težav in vprašanj. Pri tem reši-
Nove volitve v Grčiji
ATENE, Gr. — Konstantin Karamanlis je razpustil parlament in proglasil nove volitve tev ni mo^oie vedno spraviti v za 20. november. Dejal je, da sklad 2 nauki pokojnega načel-potrebuje v času, ko je Grčija 111113 Mao Ce-tunga.
Zahodna Nemčija v strahu pred teroristi
Vodilne osebnosti v Zvezni republiki so v vednem strahu pred levičarskimi teroristi.
BONN, ZRN. — Nemčija je dežela reda, Nemci so znani po svoji disciplini, pa so se vendar znašli v neprijetnem položaju, ko politični teroristi ustvarjajo strah in negotovost med vodilno plastjo naroda. Cilj levičarskih napadov so politični in gospodarski vodniki dežele.
Vsi, ki se čutijo v nevarnosti, se skrbno pazijo, da se ne izpostavljajo več, kot je nujno potrebno. Oblast je poskrbela o-sebno stražo političnim in gospodarskim vodnikom, o katerih sodijo, da bi mogli biti žrtve napada teroristov. Varnostni organi imajo obilo podatkov o pripadnikih terorističnih skupin in o njihovih podpornikih, pa vendar terorja ne morejo u-■staviti.
pini teroristov Baader-Mayhof. Sledil je umor predsednika Dresdner Banke Jurgena Ponto julija meseca v Frankfurtu v njegovi vili, kamor je morilce vodila šolska prijateljica Ponto-ve hčerke Susanne Albrect s šopkom rdečih rož v roki.
Ta mesec so ugrabili teroristi
pred novimi važnimi odločitva-| Tri glavna glasila so opozo-'v Koelnu predsednika industrijske zveze Hannsa-Martina Schleyerja. Za njegov izpust zahtevajo izpustitev1 skupine obsojenih, zaprtih teroristov ter njihov varni odlet v državo, ki si jo bodo sami izbrali.
Proti levičarskim teroristom, ki imajo oporo v delu nemške inteligence, odpor raste. Načelnik socialistične stranke Willy
Bert Lance odstopil
Predsednik Carter je včeraj sprejel odstop proračunskega direktorja Berta Lancea, katerega bančno poslovanje y času, predno je sprejel mesto v novi vladi, je postalo, v zadnjih tednih predmet javnega razpravljanja in preiskave v Kongresu.
WASHINGTON, D.C. — Proračunski direktor Bert Lance je pršel do zaključka, da je zanj in za vlado predsednika Carterja najboljše, če odstopi, ko je pred senatnim odborom odgovoril na očitke in pomisleke v njegovem poslovanju kot direktorja banke v Calhounu in na-t° v Atlanti. Bert Lance je pred senatnim odborom odločno izjavil, da se ne čuti v ničemer krivega, da je njegova vest čista, da ni zaradi njegovega vodenja omenjenih bank nihče izgubil niti centa. Ko je včeraj Lance predsedniku Carterju sporočil svoj odstop, ga je ta sprejel z žalostjo in največjim obžalovanjem”. Carter je izjavil s solznimi očmi o odstopivšem direktorju in enem najtesnejših osebnih prijateljev: “On je dober človek On mi je blizu in mi bo vedno, jaz mislim, da se je prav odločil, ker bi bilo težko zanj posvetiti ves čas svojim odgovornostim v bodoče.”	. —---------
Odstop proračunskega direk-' >^lll<''e ni °čital Lanceu, da bi tor j a Berta Lancea je povzročil ^ storil kai nepravilnega v nje-v Carterjevi vladi veliko vrzel 1 g0vem vodeniu urada 2a zvezni ki jo bo težko napolniti. Odsto-'proračun in uprava Tako ie v pivši namreč ni bil le član via-! pismu’ V katerem ie sporočil de, ampak tudi eden najtesnej-'predsfd"iku Car^u svoJ od-Tako je bil v letošnjem aprilu šib in najbolj upoštevanih oseb-1 stoP> lahko zapisal, da upa, da je umorjen v Karlsruhe glavni jav- ; nih prijateljev predsednika Car-,	svoi delež njegovi
ni tožilec Siegfried Buback, ki: terja. Nekateri trdijo, da bi Car-'' ’ J je sestavil obtožnico proti sku- ter nikdar ne bil predsednik
mi tako v pogledu vstopa v Ev- rila čitatelje v dveh dolgih član-razgovorom s tema je pozval ropsko gospodarsko skupnost kih, da so nekdanji sodelavci £DA, naj priznajo Palestinsko osvobodilno organizacijo kot zastopnico palestinskih Arabcev in jo povabijo na konferenco o Srednjem v zhodu v švicarski Ženevi, ki bi se naj sešla 1 še pred koncem letošnjega leta. Za
to udeležbo se zavzemajo arab-|g0 večino, kot jo je imel ske države, pri tem pa jih pod- puščenem Pira tudi Sovjetska zveza, ki je skupaj z ZDA načelnica konference. Izrael odklanja udeležbo Palestinske osvobodilne organizacije in izjavlja, da tega svojega stališča ne more in ne bo spremenil niti v slučaju, če bi
kot pri pogajanjih s Turčijo, no- Maa kot Lin Piao, ki je bil ubit, vo zaupanje volivcev.	;ko je hotel prevzeti vodstvo Ki-
Redne volitve bi bile šele čez tajske in odstraniti Maa, ter eno leto. Politični opazovalci so- | “tolpa štirih” Maove nauke na-dijo, da bo Karamanlis pri vo- memo prikrojili svojim ciljem litvah zmagal, toda bo imel v ter jih tako potvorili, jih zmanj-! novem parlamentu nekaj manj- šali v “protirevolucionarna ge-
v raz- sla”.
Na Portugalskem vračajo del zasežene zemlje starim lastnikom
LIZBONA, Port. — Revolu-
ZDA, da ni bilo Berta Lancea...
Bert Lance je zašel v težave, ko so delnice banke v Atlanti, katere glavni direktor je bil pred svojim vstopom v Carterjevo, vlado, padle v takem obsegu, da bi gu izgubil okoli, en milijon dolarjev, če bi jih prodal do datuma, kot je obljubil Senatu, ko je bil potrjen za proračunskega direktorja. Predsednik Carter je pozval Senat, naj
vladi.
Bert Lance je bil kot direktor velike banke v dobrih stikih s poslovnim svetom. V Carterjevi vladi je veljal za zastopnika poslovnega sveta, katerega koristi je uspešno branil. On velja za konservativnega gospodarstvenika, ki je predsednika Carterja zadrževal pred bolj liberalno gospodarsko politiko. Njegov odstop je zato povzročil v poslovnem svetu negotovost v pogledu smeri, ki jo bo poslej ubirala
Članek v “Ljudskem dnevni- , ®randt Je svaril preostrim ukre-ku”, glavnem glasilu Komuni- pom v zvezi z zatiranjem tero-stične partije v Pekingu, pravi, da je to, kar je pisal Mao,
Irizma, ker bi ti demokratične-
cijski svet pod predsednikom ta priznala resolucijo Združenih Antoniom R. Eanesom je odlo-
harodov 242.
čil, da bodo del obdelovalne
pravilno “v določenih vprašanjih, v določenem času in v določenih okoliščinah”. To daje novim vodnikom obilo prostora in možnosti za tolmačenje Mao-,	. v	4 Ivih naukoy. Pisec omenjenega
Tak pogoj stavljajo Palestin- zermje, ki so jo v času protiko- članka pravi, da ne smejo “meški osvobodilni organizaciji za niumstične vlade leta 1975 de- hanično sprejemati” Maove be-Priznanje ZDA. Ko je bil držav- avci zasegli in spremenili v secJe ter se pri tem sklicuje na tajnik Cyrus Vance na Sred- kolhoze, vrnili prvotnim. lastni- samega Maa, ki je dejal, da je
Jjem vzhodu, so mu predstavni-	'	........ treba iskati “resnico na temelju
ki arabskih držav dejali, da bo pLO sprejela resolucijo ZN 242 kt s tem posredno priznala ob-
stoj države Izrael, kar je dotlej vztrajno odklanjala in izjavlja-la» da je njen cilj uničenje sedanje države Izrael in ustanovitev Palestinske države, v kateri bo-do “skupaj v miru živeli Arabci, iudje in kristjani”.
Arabske države skušajo svoja stališče v pogledu miru na Srednjem vzhodu čim bolj približati stališču ZDA, da bi te ^jihovih stališč ne mogle zavreli če jih že ne bodo podpirale.
potiska Izrael, ki je po nastopu vlade Begina odklonil vsa ^ova popuščanja, v težaven po-ložaj do ZDA. Nekateri napove-dujejo soočenje in celo razhod, Ce ne bo Izrael pokazal več popustljivosti napram arabskim Zahtevam in s tem omogočil obnovo konference v Ženevi in po-
Sklep ivlade o vrnitvi dela dejstev”, zemlje nekdanjim lastnikom je v žitorodni pokrajini Alentejo privedel do izgredov, tekom katerih je bilo ranjenih okoli 70 ljudi.
Žrtvujmo se za svoj tisk, ohranjujmo
AMERIŠKO DOMOVINO!
mu redu in svobodi več škodili, kot koristili. Kancler Schmidt je teroriste in njihove podpornike svaril, naj končajo svojo “vojno” proti sedanjemu redu in družbi, ker je ta pravi “nesmisel” in ne more uspeti.
Manj hiš gradijo
Lanceu dovoli, da s prodajo teh Cartel1eva gospodarska politika, delnic počaka.	|	°
Senat je to storil, toda čašo- Hubert Humphrey zopet pisje je začelo podrobno preis-^	v javnosti
kovati Lanceovo nekdanje banč- MINNEAPOLIS, Minn. — Sen. no poslovanje in' njegovo fi- Hubert H. Humphrey se je nančno stanje. Pri tem je od- prvič po svoji operaciji, ki je pokrilo, da je bil Lance v svojem kazala, da boleha na raku, ki ga vodenju obeh bank v Georgiji mogoče operirati, pojavil v zelo širokogruden do onih, ki so javnosti, ko je govoril na držav-iskali posojila, pa tudi do sa- konvenciji AFL-CIO. Dejal mega sebe in članov svoje dru- jej da bo sodeloval ; delu Se_ zme. Tako so ti ponovno izdali nata y Washi tonu in da se čeke, ki niso bili kriti z goto- bo za enkrat ben udeležiti vino v banki, pa jih je ta kljub vseh yažnih lasoyanj
temu izplačevala. Lance je pred	______g______
senatnim odborom dejal, da je i „	,	v
bilo to v Georgiji nekaj običaj-, K-Olcra ^se vedno Ogroža
nega in splošnega, ni pa za to	Življenje ljudi na
trditev navedel prepričljivih	Srednjem vzhodu
primerov.	| DAMASK, Sir.-------V Siriji
Še nerodnejša je bila zadeva je zbolelo na koleri skupno do_
Iz Clevelanda in okolice
Uprava išče raznašalca—
Uprava AD išče raznašalca lista za E. 58 St., Prosser in Sta-nard Avenue. Kličite tel. 431-0628.
Prodaja krofov—
Podružnica št. 25 SŽZ bo imela prihodnjo soboto dopoldne prodajo krofov v svetovidskem farnem avditoriju. Priporočamo nakup.
Tajnica sporoča—
Tajnica Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ bo pobirala asesment prihodnji ponedeljek, 26. septembra od pol šestih do sedmih zvečer v dvorani pod cerkvijo sv. Vida.
Visoka starost—
Mrs. Terezija Bizjak s 1262 E. 58 St. je dopolnila včeraj, 21. septembra, 90 let. Doma je na Rakeku in ima dva sina in eno hčer. K visokemu rojstnemu dnevu ji čestitamo in želimo zdravja in zadovoljstva!
-----o—----
Eliopci se v Ogadenu umaknili iz Džidžige
NEW YORK, N.Y. — V avgustu so začeli graditi 2.6% manj novih hiš kot v julijh, k,ar pa je še vedno 32% več kot v istem
času lani.	že za prvo posojilo. Lance je obe XT"’ '
Avgustova gradnja novih his jm v redu la{al še dn0 Egiptu je v teku množično cep
, je prevzel mesto v Carterjevi llen!e P1,01* kolen'
z dvemi velikimi posojili, kate- slej okoli 3i0(|0 ,Judj od jlh rih drugo je dobil na temelju je vsaj „ umrlo y Jord , jamsune večjega števila delnic, .,evilo M koleri k. so bile pravno del jamacme y Libanonil okoli 30 v
in stanovanj je bila na
ravni preko 2 milijona.
vladi.
Vremenski prerok
Delno oblačno z najvišjo temperaturo okoli 69 F (21 C).
AMERIŠKI KATOLIČANI V OBRAMBO ČLOVEKOVIH PRAVIC V SLOVENIJI
Zadnje vesti
Ameriška “Katoliška zveza za verske in državljanske pravice” je sestavila obširen pregled o kršenju človeških pravic v vseh delih sveta. Pri tem je zavzela tudi kritično stališče, kako ameriška vlada enostransko presoja in obsoja kršenje človeških pravic: nekatera kričeča in trda kršenja obsoja, druge še hujše pa tolerira in o njih molči ali celo vzpostavlja prijateljske odnose z nasilnimi diktatorskimi režimi.
V svojem poročilu, objavljenem v posebnem pamfletu “Catholic League for Religious and Civil Rights” — “A Question of Consistency” je katoliška organizacija naved-
la tudi preganjanje v Jugoslaviji, posebno v Sloveniji.
Takole pravi:
“Ko se življenje maršala Tita bliža h koncu, so oblasti v Jugoslaviji odločene, da zatrejo vsako politično opozicijo (dissent), ki bi mogla o-grožati stabilnost režima. Odvetnikom odvzemajo za celo leto pravico do poklicnega poslovanja ali jih celo obtožijo kriminalnih prestopkov, ker so branili obtožence, ki bi naj delovali proti državi.
Po poročilu “Amnesty International” se izvajajo naj-hujši prekrški človeških pravic v Jugoslaviji v preganjanju katoliških duhovnikov in intelektualcev v Sloveniji.
Oblasti obtožujejo Cerkev, da zlorablja vero v politične namene in ta sumničenja izrabljajo pod pretvezo, da razpuščajo cerkvene pevske zbore, društva Rdečega križa in športne klube. Duhovniki, ki se vračajo z obiska v tujih državah, so ostro zaslišani in delavcem na tujem, ki pošiljajo svoje otroke v katoliške šole, odvzamejo potne liste. Katoliški intelektualci so bili izpostavljeni sramotenju in poniževalnim z a s 1 i š anjem, preiskavam za prestopke, kot pisanje o Titovih masovnih pokolih v Sloveniji med in takoj po koncu druge svetovne vojne ter zaradi prenašanja znanstvenih revij iz Italije.”
“The Catholic League for Religious in Civil Rights”, je bila organizirana v maju 1973 v Washingtonu, D.C., z nalogo, da prevzame pravno zastopstvo v obrambo pravic katoličanov v Ameriki ter je uspešno nastopila za pravice katoliških šol v Ameriki, proti državnemu podpiranju prekinitev nosečnosti, proti po-hujšljivim knjigam v državnih šolah itd. V zadnjem času pa tudi odločno nastopa proti preganjanju in zapostavljanju katoličanov tudi drugod po svetu in se javno zavzema za njihove državljanske in človekove pravice. Med temi navaja tudi Slovenijo.
A. S.
V Adis Abebi so priznali, da so se etiopske čete u-maknile iz mesta Džidži-ga (Jijiga) in ga prepustile Somalijcem.
ADIS ABEBA, Etiop. — Odgovorni so končno priznali, da so se morale etiopske sile umak-niiti pred Somalije! iz mesta Džidžiga (Jijiga), ki obvladuje prehod v etiopsko višavje z vzhoda. Mesto naj bi padlo v somalijske roke še pretekli teden, ko so se enote tretje etiopske divizije in 10. mehanizirane brigade umaknile dalje proti zahodu.
Zasedba Džidžige daje Somalijcem nadzor nad sedlom v Kara Marda gorah, koder vodi pot k preostalim pomembnim mestom v etiopskih rokah, k Ha-rarju in k Diredavi.
Odkar se je vojna v sredi preteklega julija začela, so Soma-lijci zasedli večji del vsega O-gadena, Etiopci so se držali le še v Džidžigi, Hararju in v Diredavi. Za Diredavo, ki so jo somalijske sile najprej hotele zavzeti, je hud boj končal z zmago Etiopcev, ki so prisili Somalij-ce k umiku. Sedaj bodo Somalije! ponovno pritisnili z vso silo proti Diredavi in proti Hararju, kajti z zasedbo teh dveh mest bi dejansko dosegli osvojitev celotnega Ogadena, o katerem trdijo, da je naseljen po Somalijcih, da je “stara” somalijska zemlja, katero hočejo se-
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.
Včeraj sta bila sprejeta v ZN Džibuti v Afriki in Vietnam daj osvoboditi .
kot 148. in 149. članica. Na' Na enak	^ jfTff
poslopju ZN v New Yorku sta radi “osvobodih tudi del sever-
bili izobešeni njuni zastavi. ne Keniie in D2lhutl' kl 80 mu Zastopnik ZDA Andrew Francozi letošnje poletje pnzna-
Young je pozdravil novi čla- 11 neodvisnost. S temi ‘osvobo-nici, katerih sprejem v Zhl je divami” bi bil dosežen smoter povečal univerzalnost teh. Za somalijskega nacionalizma predsednika 32. glavne skup- Velika Somalija, ščine ZN je bil izbran zastop- Etiopija je izvedla splošno nik SFR Jugoslavije Lazar mobilizacijo in izjavlja, da bo Mojsov.	svoje ozemlje odločno branila,
WASHINGTON, D.C. — Ži- vendar se zdi, da so trenutno ^yljenjski stroški so v avgustu njene sile omejene in je zato porasti! za 0.3%, kar je znak dvomljivo, če ji bo uspelo zadr-popuščanja inflacijskega pri- žati Diredavo in Harar. Etiop-tiska. Primanjkljaj v zunanji ski predsednik polk. Mengistu plačilni bilanci pa je v drugem je izjavil, da s Somalijo mir ni četrtletju porastel na 4.6 bili- možen, dokler bodo njene čete jonov od 4.1 prvem, kar ima na etiopskih tleh. Napovedal je slab vpliv na trdnost dolarja dolgo vojno, predno bodo “na-v tujini.	padalci pognani iz dežele”.
/iMERiSKA POMOMim
i \i» iri< »	»\,ii
8117 St Clair Ave. - 131-0628 • Cleveland, Ohio 14103
National and International Circulation
Published daily except Wed., Sal, Sun., holidays, 1st two weeks in July
NAROČNINA)
Združene države:
?28.00 na leto; 314.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesec« Kanada in dežele izven Združenih držav:
$30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesec« Petkova izdaja $10.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$28.00 pei year; $14.00 lor 6 months; $8.00 lor S months Canada and Foreign Countries:
$30 00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 lor 3 months Iriday Edition $10.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OfflO
No. 140 Thursday, Sept. 22,'1977
Nekaj pripomb k jeziku v AD
Bih so časi, ko so starejši rojaki in rojakinje, kateri so prišli v to deželo v mladih letih, še iz pokojne Avstriie, spraševah, “Kakšen jezik pa govoriš, da te ne razumem? To ni slovenščina!” Bil je to jezik slovenskih izobražencev, ki so prišli v ZDA po drugi svetovni vojni. Postopno je bil ta “novi jezik uveden v naš list v preprosti in razumljivi obl.ki, brez nepotrebnih tujk in za-pletenin stavčnih sestavov, povprečnemu, nešolanemu či-tatelju težje razumljivih.
Sestavki dopisnikov, drugih piscev in poročevalcev so v glavnem objavljeni z le najnujnejšimi popravki, da ne izgube svojskosti sloga piscev. Vse ostalo — z delno izjemo oglasov, ki jih včasih urednik nima časa in možnosti pregledati — je pisano v slovenščini, ki so jo nekdaj :n jo še vedno i^če v šolah v Sloveniji, celi, v SR Sloveniji m izven nje, v soglasju s “Pravopisom” in slovnico. Tujk vseh vrst še pri tem izogibljemo, če je le možno. V AD ne uporabljamo iz angleščine prevzetih tujk kot trend, bojler. stres, vikend in sličnih, ki jih je obilo v časopisju v SR Sloveniji, časopisje tam uporablja tudi izredno veliko število drugih tujk, latinskega, grškega, nemškega in francoskega izvora, ki so popolnoma nepotrebne. Zagovorniki čiste in pravilne slovenščine se vedno znova pritožujejo nad ‘obupnim”, “nerazumljivim” jezikom v dnevnem časopisju v SR Sloveniji, Cesto se dogaja, da tujke, zlasti one latinskega in grškega izvora, na včasih tudi prevzete iz angleščine, napačno uporabljajo, kar je pač znarpenje pomanjkljivega znanja teh jezikov v današnji SR Sloveniji.
V	ZD \ so začeli pred nekaj- leti prihajati iz SR Slo-venije mladi ljudje, ki jih “ameriška slovenščina” moti, in sodijo, da bi jo bilo potrebno vsaj približati oni v SR Sloveniji, če jo že ne kar z ono zamenjati. Tako nam je bilo predloženo, naj bi namesto “gasolin” pisali “bencin”. Prvo je tujka, ki jo priznava v Ljubljani izišli An-gleško-slovenski slovar (1967) v obliki “gazolin”, druga je tujka, ki jo uporabljajo v Sloveniji, rabljena v naši deželi v obliki benzine pa ne pomeni popolnoma isto kot gasolin. Namesto olja (petroleum) naj bi rabili “nafta” in namesto oijevoda naftovod.
V	SR Sloveniji uporabljajo za države Egipt, Sirija, Izrael skupni zemljepisni izraz “Bližnji vzhod”. Za nje je to utemeljeno ime, za nas v ZDA je to “Srednji vzhod’, “Bližnji vzhod” je za nas Zahodna Evropa in Zahodna Afrika. Ti sta naši “bližnji sosedi” na vzhodu.
V	SR Sloveniji je v veliki časti beseda “sekretar”, ki je nekdaj ponekod v ljudski govorici označevala ne posebno čislan posel. Nekateri nam predlagajo, da bi jo rabili v AD namesto slovenske tajnik. Namesto državni tajnik naj bi pisali sekretar za zunanje zadeve ali mini-stev za zunanje zadeve. Prav tako bi naj bili sekretarji ali ministri tudi vsi ostali člani zvezne vlade. V SR Sloveniji res uporabljajd tc besede v taki zvezi, tqda to še ne pomen;, da je ta raba pravilna ali celo edino pravilna. Nam fce zdi, da je \ nasprotju z duhom slovenskega jezika in jo "'ato mirno prepuščamo v rabo onim v SR Sloveniji ...
Državni tajnik ZDA ima precej širši in v neki meri Uidi različnejši delokrog od evropskega zunanjega ministra, isto vel ja tudi za večino ostalih članov izvršnega dem vlade ZDA, zato se nam zdi uporaba besede minister za nje manj primerna. Končno je beseda minister iz latinščine u/edena tujka.
Nekatere naše čitatelje, ki so prišli iz SR Slovenije v zadnjih letih, moti tudi naše pisanje osebnih imen po-Ihikov in državnikov tujih držav, kj je marsikdaj različ-M*	teh istih imen v časopisju v SR Sloveniji.
Ml drAmo v glavnem oblike teh imen, ki jo rabijo a-meriske poročevalske službe in ameriško časopisje, če-Luh se zavedamo, da so te cesto prirejene za angleški izgovor. Slovenska slovnica pravi, da pišemo tuja osebni. imena v njihovi izvirni obliki, v latinici. Slovenščina !’P. I1.07‘\a ronetične pisave teh imen, ta je v navadi v srb-soini. Ker slovensko časopisje v SR Sloveniji prejema vol ji oei^ poročila od Tanjuga v srbščini, uporablja tudi tuja osR-ona imena pretežno v tej obliki, četudi je to v nasprotju z načelom slovenske slovnice, niu m l! ’5)vn’dno načelo velja za pisanje tujih krajev-
T-,	•' /1Lma '° res udomačena imena kot na* pr.
Dima !, Rim, Budapošta, Praga itd.
Cl.	i se prizadevamo, da bi bil slovenski jezik
m™ m ™ o"*1 Pravilnejši, v skladu s slovensko slov-tr Ji	rn’ .v.skladu z duhom našega jezika, pa
-n- pn ph<-1-	• J 1 a™ruijiv vsem našim čitateljem, katerih
pienckAen so obiskovali le nekaj let stare ljudske šole.
ki	v tem in vseh drugih vprašanjih,
r/nT m0 lst a}i.Pa tudi slovensko skupnost jDj . ib Kanadi na splošno, pr**r lepa hvala!
Kres bo nastopil
CLEVELAND, O. — Plesna skupina Kres prireja večer narodnih in umetnih plesov. Poleg drugih plesov so na programu tudi koroški, gorenjski, prekmurski in belokranjski ples. Ker smo bili Slovenci v preteklosti deljeni na pokrajine ki so bile pod različnimi kulturnimi in političnimi vplivi, zato so tudi naši običaji in plesi različni.
Kresovi plesalci bodo prikazali lepoto in slikovitost teh plesov. Slovenci smo majhni le po številu, a tako veliki in bogati v naših plesih. Zal, da premalo poznamo našo bogato dediščino. Kresovi plesalci nam bodo prikazali del kulture pokrajin, ki so bile in se deloma še danes izpostavljene zatiranju. Koroška se bori za pravice, ki ji pripadajo po vseh božjih in človeških postavah. Prav je, da se ob Kresovi prireditvi spomnimo, da imamo brate, ki imajo drugačne običaje; da imamo brate, ki trpijo zatiranje — toda vsi pripadamo istemu narodu, slovenskemu narodu.
V drugem delu je na programu vinska trgatev. To je dan .veselja in dan zahvale, da je po toliko skrbeh in po tolikem trudu trta obrodila in je napolnjena z žlahtnim grozdjem. Veliko sem bral o vinskih trgatvah in (vedno sem si želel, da bi jo sam I doživel. Nikdar mi ni bila dana prilika. Tako bom na Kresovi prireditvi doživljal tisto veselje, ki prevladuje na vinskih trgat-jvah.
j Hvaležni smo Kresu, ki nam i vsako leto nudi užitek, ko gledamo skrbno pripravljene in u-glajeno izvajane plese. Hvaležni tudi, ker nam odkriva lepote naših običajev.
Kres je nas Slovence vedno častno zastopal pred drugimi narodnostnimi skupinami. Pokazal je, da veličina naroda ni v številu, ampak v duhovnih zakladih. So narodi, mogočni po številu, bogatejši po imetju, a tako revni po svoji kulturi. Ne tako Slovenci, ki niso naj večji in ne najbolj bogati med narodi, veliki pa so po svoji bogati narodni dediščini.
Nastop Kresa bo v soboto,
1.	oktobra 1977, ob 7.30 zvečer v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avb. Vstopnice so že v predprodaji pri članih Kresa, Tivoli Enterprises na St. Clair Ave., Tony’s Polka Villa-gena East 185th St., Slapnik’s Florist na St. Clair Ave. in v Baragovem domu. Za mladino pod 13. letom je vstop prost. Naj nihče ne zamudi tega večera narodnih in umetnih plesov, zato kupite vstopnice pravočasno.
M. Odar
Pojasnilo in odgovor
NEW YORK, N.Y. — Pravzaprav sem misli molčati in se držati latinskega izreka. “Sapienti sat” (pameten ima dovolj) ali bolj domačega, da gotova stvar tembolj smrdi, čimbolj jo mešaš, pa sem se končno le odločil, da se oglasim, ker je moj protest dobil z dveh strani tolmačenje, ki ga ni zaslužil.
Zahvaljujem se Totemu Štajercu za nepričakovano podporo. Vendar mu moram pojasniti, da se niti spomnil nisem beograjske molzne krave, ko sem protestiral proti slovenski udeležbi na Balkanskem dnevu. Vsaka krava ima gobec /in vime. Če gobec ničesar ne dobi tudi vime ne more ničesar dati. Več bi mu mogli povedati o kravi slovenski industrij alei, zlasit ti-jsti iz Maribora. Davki so bili v V .vsej državi enaki. Toda če so jih
odstotkov, na jugu pa le 70 ali celo manj, ni bil tega kriv Beograd. Sicer so pa v vsaki vladi sedeli slovenski ministri. Kaj so pa ti delali? Brez zamere!
Toda Toti Štajerc ni bil edini, ki me je podprl, še nikdar nisem prejel od ljudi toliko izrazov soglasja in odobravanja kakor ob mojem protestu. Morda še drži pregovon “Vox populi, vox Dei” (ljudski glas — božji glas) in sem jaz s svojim protestom pogodil pravo razpoloženje Newyorčanov.
Nekdo mi je rekel, da leži po njegovem mnenju vsaj del Slovenije na Balkanu. Zato sem pričakoval kak odgovor s te strani. Temu prijatelju velja tole pojasnilo:
Ko sem hodil v šolo (blaženi časi!), so nas učili, da tvorijo mejo med Srednjo Evropo in Balkanom reke Donava, Sava, Kolpa in Luizina cesta. Zakaj se je ta cesta od Reke do Zagreba imenovala Luizina cesta, sem pozabil. Tudi se ne spominjam, ali so jo gradili že Rimljani ali šele Francozi. Encyclopaedia Britannica nima o Balkanu ničesar (Nikar se preveč ne opirajte narljo, jaz sem mimogrede našel 10 napak). Enciklopedija Jugoslavije pa navaja za mejo reke: Donava, Sava in Kolpa.
Sicer je pa urednik Ameriške Domovine V. Lipovec, profesor za geografijo. Naj on pove, če se jaz motim,
Tistim, ki odgovarjajo na članek, ki ga je nekdo napisal, svetujem, da najprej preberejo', kaj je napisal in nato odgovorijo. Ne mahajte z macolo na vse strani, ne podtikujte, česar nekdo ni napisal, in ne delite naukov, kakor da bi imeli vso vednost v zakupu!
Jaz sem napisal, da sem proti slovenski udeležbi na Balkanskem dnevu, ker Slovenija ne leži na Balkanu. Tudi sem napisal, da bi bil prav tako proti slovenski udeležbi na “Oktober-fest-u”. Takrat še nisem poznal vsega ozadja. Ko bi ga bil poznal tako, kakor ga poznam danes, bi bil moj protest še hujši.
Dejstva:
1.	Ridgewood Times izhaja že I 70 let in ni še nikoli omenil Slovencev (tako je napisal dopisnik). Da jih je sedaj našel, pa ni niti dopisnikova zasluga niti zasluga kakega drugega Slovenca, ampak zasluga prirediteljev, ki so dobili v Washingtonu denar za nastop etničnih skupin. Ker bi malo težko opravičili izdatek s samim ‘Oktoberfestom’, ki ga Nemci in Kočevarji že več let imajo v Ridgewoodu, so morali najti tudi etnične skupine med njimi Slovence. Tako je sramota še večja — Slovenci so nastopili na Balkanskem dnevu v okviru nemškega “Oktober-festa”. Čestitam!
2.	“Greater Ridgewood Historical Society” je samo orodje Ridgewood Times. Vodilni osebi sta pri obeh Carl Clemens in Maureen Walters.
3.	V Ridgewoodu je vedno manj Nemcev in vedno več drugih narodnosti. Dokler je bilo Nemcev doyolj, se Times in Society nista zmenila za Slovence, ker jih nista potrebovala.
4.	Zakaj so Jahko Italijani, Nemci. Poljaki, Irci nastopili samostojno, Slovenci pa ne?
5.	The New York Times in-Daily News nista poročala ničesar.
Ridgewood Times je pa tole pisal:
25. avgusta je objavil cel spored. O Slovencih piše tole: “V soboto, 27. avgusta, bodo nastopili na Balkanskem dnevu 6-članski slovenski orkester “Krajna Zvezdo” (menda Kranjska zvezda, le zakaj kranjska in ne slovenska z godbo v stilu polke,
“‘Zvon”, slovenski moški pevski zbor.”
1. septembra pa objavlja sledeče poročilo o Balkanskem dnevu: “Popoldanski nastop etničnih skupin je ijnel velik u-speh in veliki šotor je bilapopol-noma zaseden. Balkanskavpopol-dne je nudilo plese in jiismi različnih kultur balkanskih držav. O Slovencih niti besede! Dopisnik pravi, da je mislil, da se bo ob aplavzu slovenskim pevcem raztrgal veliki šotor. Ko bi se le. V tem primeru bi verjetno Ridgewood Times posvetila vsaj par vrstic slovenskim fantom.
Slovenski pregovor pravi: Povej mi, s kom se družiš, in povem ti, kdo si. Če hoče kdo biti Balkanec pod nemškim okriljem, naj bo, jaz mu ne branim. Toda prav tako imam tudi jaz pravico biti Slovenec in kaj več nisem zase zahteval.
Kdor ponižuje se sam, podlaga je tujčevi peti!
Dr. Zdravko Kalan
PRIPIS
Pred mnogimi leti sem šel po Peti aveniji z Amerikancem, dobrim poznavalcem razmer na Balkanu. Kar naenkrat se je začel na ves glas krohotati, da so se ljudje za nama ozirali.
“Kaj se smeješ?” sem ga vprašal.
“Ali ne vidiš? Balkan Demolishing Co!” Opozoril me je na napis na stavbi, ki so jo podirali, da na njepem mestu postavijo novo.
‘Boljšega imena si niso mogli izbrati,” je nadaljeval, “Avstrija ci so v prvi svetovni vojni gradili v Albaniji železnico tri leta in ko so odšli, so jo Albanci v treh dneh podrli. Odnesli so vse, od železnice je ostala samo podlaga iz sodra. Tega je pa povsod v Albaniji dovolj.”
Namenjeno tistim, ki jim suhoparnost mojega odgovora ne bo všeč, za bežen nasmeh.
Dr. Zdravko Kalan
di, razne dejavnosti, vojaška služba v Srbiji, razne nove maše v počitnicah).
Po razpadu Jugoslavije leta 1941 sva se srečala v Zagradcu pri Žužemberku, kjer je pomagal župniku. Pred Nemci se je umaknil na Dolenjsko. Sva se večkrat videla v Ljubljani, pri frančiškanih, kjer sem se jaz naselil junija 1941. Tedaj se je Jože bavil z načrtom, da bi doktoriral nar"ljubljanski teološki fakulteti. Za disertacijo si je izbral zanimiv in njemu priljubljen predmet: krščanska dobrodelnost. Osnutek disertacije mi je dal v pregled. Pa zveze z Ljubljano so postajale vedno težje in je zato ta načrt opustil. Leta 1943 se je z zagraškimi fgn-ti začel pomikati proti Turjaku. Pa ni šel v grad, ker se je, že blizu Turjaka, zavzel za nekega ranjenega fanta. Posrečilo se mu je, da je dobil voznika, ki je na svojem vozu prepeljal fanta in Jožeta v Ljubljano. Pod okriljem ljubljanske Zimske pomoči sva potovala z vlakom v Trst in Gorico, da sva kot “Štajerca
bogoslovskimi sošolci. Moj predlog, da jaz plačam bencin, je vedno naletel na odločen ‘ne’-In v Lendavi je dokazal, da je bil tudi fotograf. Kolegi smo se odločili, da bi šli za nekaj ur r.a Madžarsko. Sem potreboval dve fotografiji za madžarsko vizo-Kje ju dobiti? Pa je Jože pomagal; s svojim Polaroid fotografskim aparatom me je dvakrat fotografiral in oba posnetka sta bila kar dobra in sprejemljiv3 madžarskim graničarjem. Po p°' vratku z Madžarske sva se začela vračati v njegove avtu iz Lendave proti Benediktu in predno sva se ločila, mi je povedal, da mora zjutraj maševati v svoji fari in da bo zato vozil vso noč. Ko sem kolegom povedal, da bi bilo lepo, ako bi se prihodnje leto sestali pri meni v Ameriki, je Jože bil takoj navdušen za moj predlog. Za nje' ga bi ameriški Zapad ne bil nekaj povsem novega, ker je bil pri meni leta. 1974. Tisto leto je prišel v Ameriko s koroški^1 pevskim zborom “Gallus”; pa 3e za nekaj dni prekinil svoje P°'
navezala nekaj stikov med Jtovanje z zborom ter se je pri' Ljubljano in Gorico. To je bilo i peljal z letalom sem na Zapa3,
Ogledala sva si spokanski svetovni sejem, spokansko stolnic0. Peljala sva se z mojim avto01 preko Glacier Parka v Bozertia0 v Montani, da sva se sestala z
spomladi 1944. Ta obisk je mogoče prispeval, da se je Jože po vojni naselil na Goriškejn in tam delpval kot župnik na dveh postojankah (glej Humarjev članek v “Katoliškem glasu”, 8. a-prila 1977). Potem se dolgo nisva videla. Celo pisala sva si redko. Jaz sem bil po kampih v Italiji, pozneje v Španiji in od 1950 naprej v ZDA. Zvedel pa sem, da je zapustil Goriško ter se leta 1955 preselil za stalno na Koroško, kjer je dobil v upravo lepo župnijo št. Janž v Rožu, kar je seveda imelo posledice za Vinka Zaletela, kakor je Vinko sam opisal v “Nedelji”. In je upravljal to župnijo do svoje smrti.
Srečala sva se zopet po skpraj 30 letih, leta 1973, v njegovi fari. Z Mavsarjem, ki je z menoj potoval, sva prišla v Št. Janž
Jože Vošnjak ne poje veo...
slovenski davkarji izterjali 99
Mavsarjem in vsi trije smo 5 naslednji dan ogledali Yello^' stone Park in lepe Grand Teto3 gore z mestom Jackson, da J® tako videl -stari ‘Zapad”. Žadu)1 dan pred odhodom nazaj v A01® riko smo se jaz in Jože in H00, ter Jančar srečali v Lj ubij31,1 ter smo obiskali prof. Trstenj3 ka; po tem obisku smo šli v P° hov gradeč, da sem se sestal z Mavsarjem, in župnik AndolJ' šek nas je vse povabil na P° slovilno večerjo in po tisti v čerji sva si zadnjič segla v ^ ke.
Dne 3. avgusta me je pokl'®3^ Viktor Breznikar in je začel P® govor z “Danes pa imam žal°s'
proti večeru. Pri njem je ravno Ino novico”. Razne možnosti-50 tisti dan bilo nekaj gimnazij- brnele po glavi. “Kaj?” “Da0®
Jože Vošnjak
DAVENPORT, Wash. — Ko sva se z Jožetom Vošnjakom, župnikom v Št. Jpnžu v Rožu na Koroškem,' n^olila na grobu najinega prijatelja in sošolca Adolfa Volaska na Polzeli v Savinjski dolini — bilo je 1. junija letos; ko sva se nekaj dni pozneje po poslovilni večerji pri župniku Andoljšku .v Polhovem gradcu poslovila z upanjem zopetnega snidenja, pač nisva niti najmanj slutila, da se najine želje ne bodo spolnile, ker je Jože Vošnjak umrl samo nekaj tednov pozneje.
Dolgo sva se poznijlji: on od Št. Jurija pri Celju, jaz iz Slo-, venskih goric. Študirala sva na mariborski klasični gimnaziji; isti letnik; jaz v oddelku A, 'on v oddelku B. Oba sva nadaljevala študije v mariborskem bogoslovju. Zopet isti letnik, samo da sem jaz prejel mašniško posvečenje eno leto pozneje. Ko šepa bil na domu pred 4 leti, sem našel svoj stari album s fotografijami iz svojih gimnazijskih in bogqslovskih let. Ko sem zvedel o Jožetovi sipfti, sem vzel tisti album zopet v roke in mnoge fotografije so me spomnile na najina bogoslovska leta (učilnica, predavanja, pevski zbor pod
skih in bogoslovskih kolegov. To snidenje je bilo med najsrečnejšimi v vsem mojem življenju. Tedaj sva se domenila, da bom jaz nazaj na Koroškem zopet čez 5 let, a je naneslo, da sva se z Mavsarjem odločila za obisk Evrope letos. Predlagal sem Vošnjaku, da bi se srečali v Zuerichu in se potem peljali z njegovim avtom'preko zapadne Avstrije na Koroško. Takoj jc poslal pritrdilni odgovor. Ni naju čakal na zueriškem letališču; pač pa naju je čakal kapucin Fi-delis Kraner, ki oskrbhje Slovence po Švici, ter nama povedal, da bo Vošnjak prišel naslednji dan. In je res bilo tako. Pa ni prišel s svojim avtom, ker se mu je pridružil njegov “sosed” Franc Hudi, župnik v Kapli ob Dravi, in je Hudi vozil svoj av-
vodstvom že rajnega Jožeta Miki večkrat igra v Ridgewoodu in helčiča, dnevni obvezni spreho-
sem dobil pismo od svoje ses
Malči v Savinjski dolini (ka1®^ sva letos z Jožetom obiskala) ^ mi piše, da je Jože Vošnjak ^ nadoma umrl - srčna kap.” .j verjeti nisem mogel. Nasl®^ dan pa sem dobil isto spor0®1 od Vinka Zaletela: “Sinoči ^ 23. julija — je srčna kap vZA življenje sobratu Jožetu Vosw ku v 65. letu življenja. §e nji teden sva bila skupaj na hovnih vajah v Tinjah, bil zdrav in dobre volje kot v ^ji Za nas tu je strašna izguba* „ je župnik in urednik “Nedelj bila sva si dobra prijatelja-kole bomo šli eden za drutS1111

Obvesti Mavsarja.’
Iz pisma, ki sta mi ga PoS ^ Jože Flis in Jančarjeva S°s^j dinja Cilka Krajnc, iz pism3’
ga je poslal Franc Hudi
M3^ a
to, češ da je njegov avto boljši. sarjU) jz Zaletelovega pish13’jtl od Vošnjakovega, Vračali smo |raznjh posmrtnih spomb15^
JV
se preko Einsiedelna,
steina, Salzburga, Nižjih Tur, Spitala, Beljaka ter prišli v Št. Janž pravočasno, da je Vošnjak
posmrtnih Lichten- člankov bi si ustvaril
sliko: 23. julija — sobota Jože bil dobre volje; šel j ° krat v gozd, kjer so njeg°v
dv3'
jr
lahko daroval sobotno večerno j rani- pripravljali jes za nlašo. Zvečer pred odhodom v strehb na šentjanški cerkvi k, Jugoslavijo smo se Jože, Mavsar ]z njimi in jih 0krepii g piv0^
in jaz pogovarjali o tem potova-jp0p0idne ga je obiskal žuP11..
nju pred majhnim mikrofonom ; in priiateij Radanovič; V®L'je
in imam tako njegov glas in o- ja; večerna maša; po maši >
pis tega potovanja na kasetnem obiskal Ciril Žebot z ženo & ^
traku. Naslednje tedne sem vi- ze je k siemcevi mairU' r
del njegovo žrtvovanje svojega 'mu je kuhala doma in nosil3 K .............. ' .............
S?3
časa, da mi je ustregel. Kljub ? voj emu delu v fari, v šoli, pri "Nedelji”, je mene in Mavsarja peljal ppeko Brezij in Bleda in Ljubljane v Polhov gradeč. V Polhovem gradcu se je ustavil samo za nekaj minut; “moram takoj nazaj na Koroško, da bom v fari pravočasno za večerno šmarniČno pobožnost. Kakšnih 10 dni pozneje je pfivozil na moj dqm pri Beneditku v Slovenskih gpricah ter nie pelj al v Ljubljano in tudi v Ponovo vas pri Grosupljem. Nekaj dni pozneje je zopet privozil na moj dom, da sva skupaj šla v Lendavo k Štefanu Zveru za sestanek
dila v župnišče, da bi
večerjo za obiskovalca. Pre šo se je zgrudil. Takoj s°.e „ prenesli v hišo, kjer da s* rokami pomel oči. Konec I zdravnik, ki je bil na mest'0 kakšnih 10 minut, ni magati. Tako mu ni bil° ju da bi se pogovarjal s Cifri011 ^ ženo iz Amerike. Tudi m11 11
lo dano, da bi užival veli
ki
bus, ki so mu ga nekaj riu( ^
poklonili sosednji slovensk1^ hoyniki ob tihem in s^r0ll-egC' proslavljanju 40-letnice^ i vega mašni škega posvet'0 J ^ željo, da še naj mnoga 1° (Dalje na 3. strani;
SPOMIN NA BARAGOV DAN
LEMONT, 111. — Romarji na (spomnili tudi v AMK 1978, ki
Baragov dan 1977 želijo poročilo o obhajanju tega dne, ker se jim je vse, kar so doživljali v soboto in nedeljo, 3. in 4. septembra, za vedno vtisnilo v spomin Nismo brez uspeha molili za lepo vreme, saj so v naši bližnji okolici v nedeljo zvečer divjale nevihte. V Lemontu je bilo brez kapljice dežja in oba dneva smo bili brez skrb, ali bomo lahko na prostem izvedli, kar je bilo na programu.
Sobotni večer je bil miren, ne hladen in ne vroč. Mogočna je bila procesija okoli samostana, proti Romarskemu domu, mimo rožnovenske doline in postaj križevega pota ter okoli jezera. Vsi romarji so nosili v rokah prižgane sveče. Romarski prostori so bili razsvetljeni z rdečimi baklami. Molili smo skupno-rožni venec in peli Marijine pesmi. Na koncu procesije so z duhovniki stopali s svečami v rokah trije škofi: škof James A. Hickey iz Clevelanda, ki je bil glavni maševalec pri večerni maši; ob njem sta bila marquettski škof Charles A. Salatka in pa
izide sredi oktobra; poleg tega bo celotna novembrska številka Ave Maria posvečena spominu na obhajanje Baragovega dne 1977 v Lemontu. Na vseh 32 Straneh bodo tiskane fotografije, h katerim bo dodano kratko besedilo. Tudi onim, ki niso naročeni na Ave Maria, nudimo možnost, da dobijo novembrsko številko Ave Maria; en izvod bo stal 75 centov. Je to primerno darilo za razne prilike, tudi za božične praznike.
Baragov dan 1977 je za nas pomemben iz teh razlogov:
Spominja nas, da smo ohranili tradicijo pionirjev za Baragovo zadevo. Vseslovenski ameriški katoliški shod leta 1929 je sprožil gibanje za Baragovo beatifikacijo.
Baragov dan 1977 je bil tudi srečanje Slovencev iz raznih krajev ZDA in Kanade. Srečali so se predvsem mladi ljudje, med njimi mnogi, ki po slovenskih naselbinah gojijo kulturno življenje.
Ob koncu priprav za letošnji Baragov dan sem prvikrat začutil, da je delo za Baragovo zade-
škof Kenneth J. Povish iz Lan-^Vo res postalo ljudsko gibanje, singa, Mich. Od duhovnikov, ki' jih je bilo v soboto nekaj nad 20, naj omenim msgr. F. Sche-ringerja iz Manistique-a, Mich.,
Rev. Terrence-a Donnellyja iz Soult Ste. Marie, Mich., msgr.
Mathiasa Butalo iz Jolieta, Rev.
Daniela Rupp-a, kj sedaj dela v Rimu za Baragovo zadevo, msgr.
Loufsa Baznika, č. g. Jožefa Fer-kulja itd. Vsi navzoči duhovniki bodo imenoma našteti v oktobrski “Ave Mariji”. Ta številka v slikah in besedah na 12 straneh opisuje obhajanje Baragovega dne. Omenim naj še to, da je bilo med nami 14 pristnih Indijancev in Indijank, potomcev Baragovih vernikov. Prišli so pod vodstvom svojega župnika patra Johna Hascall-a, kapucina, ki je pred kratkim na prostoru, kjer je Baraga zgradil cerkev Najsvetejšega Imena Jezusovega v Assinins-u, Mich., postavil cerkev istega imena iz drevesnih debel. Srečanje z Indijanci v njihovih pestrih oblekah je bilo za romarje nekaj posebnega. V oktobrski številki Ave Maria bo na dveh straneh opisano, kako smo se pripravljali na Baragov dan. Ker vemo, da romarji in oni, ki so bili z nami v duhu združeni, želijo še /Več, se bomo Baragovega dne
Naša naloga je sedaj, da to razpoloženje vzdržujemo, hranimo in širimo.
V nedeljo, 4. septembra, je bila naj lepša slovesnost pontifi-kalna ‘maša treh škofov:	škof
Charles A. Salatka, škof Kenneth J. Povish (Lansing, Mich.) in škof Raymond J. Vonesh (pomožni škof v Jolietu) in okrog 25 duhovnikov. Vstopna mašna procesija narodnih noš, Indijancev in duhovščine se je začela pri samostanu. V tej procesiji je bilo nad 300 narodnih noš. Posamezne skupine so nosile lepe napise, da smo lahko vedeli odkod so. Kanadčani so pokazali, da niso le zvesti Slovenci, marveč tudi ponosni Kanadčani; nosili so mogočno povzdignjeno kanadsko državno zastavo. Procesija se je zaključila v Baragovem parku, kjer je bil na odru postavljen oltar. Pridigal je č. g. Victor Tomc, župnik Marije Vnebovzete v Clevelandu. Njegova pridiga bo objavljena v slovenščini.
Kdor želi novembrsko številko Ave Maria in naročniki, ki jih želijo več, naj pišejo na:
P.
Fortunat ' Zorman P. O. Box 608 Lemont, 111. 60439
Jože Vošnjak me poje več.».
(Nadaljevanje s 2. strani)
tuje po svetu ali pa vsaj po glo- goslovju so mu dali solidno pod-busu.	[lago, da je lahko vedno bil ši-
Pogreb je bil v torek, 26. ju- 'roko razgledan. Ni hotel biti u-
lija. Pogrebna maša v šentjan-ski cerkvi, kateri je prisostvovalo nad 1000 ljudi, okoli 90 duhovnikov. Seveda njegovi fara-*' ni, pa tudi iz drugih predelov Koroške; tudi z Goriške, s Štajerskega. Ena izmed fotografij pove, da je precej duhovnikov somaševalo s prelatom Zechner-jem, ki je vodil pogrebne obrede in tudi zastopal celovškega škofa. Na pokopališču, ki je zelo blizu cerkve, je bilo prijetno presenečenje: nehalo je deževati in se je sonce prikazalo, da so vsi lahko videli lepoto šent-janške okolice, lepoto narave, ki je bila rajnemu močno pri srcu. Ob grobu razni govori. V imenu Jožetovih sošolcev je spregovoril Vili Jevšnikar, župnik v Rušah, ki je obenem z Jarošem Kotnikom, župnikom v Gušta-nju, zastopal mariborsko škofijo, kateri je Jože juridično še vedno pripadal. Ob grobu so mu zapeli tudi fantje iz vasi Jamlje pri Gorici, kjer je Jože bil župnik pred kakšnimi 25 leti. In nekdo je izjavil, da je Jožetov pogreb bil naj večji in naj lepši, ki ga je kdaj imel slovenski duhovnik na Koroškem.
Sedaj pa o Jožetu samem.
študiji na gimnaziji in v bo-
nim obrazom je vse pritegnil, vdušiti za petje, odrske nasto- srcem ni bilo nekaj v redu? Ne
Da, njegov smeh! Ni bil šumen smeh. Njegov smeh je izražal srečo, zadovoljnost, optimizem. Samo eno fotografijo sem vidci, ki kaže Jožeta z resnim obrazom: ko je kot romar v Jeruzalemu nesel velik in težak križ. Pač, imam tudi fotografijo, ki ga kaže resnega: ko je sedeč dremal na zborovanju katfcli-ših časnikarjev na Dunaju. Celo pri resnih razgovorih je večkrat dodal kakšno pripombo, ki je izzvala smeh in olajšala o-zračje. Rad je debatiral in se je razvnel. Pa Flis ima prav, ko v svojem pismu pravi:	“Kadar
sva prišla skupaj, sva se prijateljsko dajala, da so se drugi; ahko smejali; sedaj pa nimam več takega partnerja, kot je bil on.”
Naj se je s kom še tako ostro ločil v debati, ta ločitev ni bila nikdar prenesena na debaterja. Bil je odkrit in duhovit. Njegove pripombe so bile včasih kratke in v živo zadevajoče, pa je vsak takoj vedel, da ni hotel žaliti, da ^e pripombe ni smelo vzeti preresno; saj je vsaka taka pripomba prihajala s smeh-jajočega obraza. O, pa je znal aiti resen; znal je poslušati; znal je molčati, ako je kdo z njim govoril o svojih osebnih problemih, in je vedno nesebično svetoval in je seveda tudi pomagal, ako je le mogel; pomagal tako, da ljudje niso vedeli; pomagal s svojim optimizmom, s svojim denarjem, s svojim časom; ako je bilo treba pomagati, je pomagal in je našel čas, čeprav je vedno imel veliko dela. In kako očetovsko je skrbel za sina matere, ki je tragično končala živ-jenje v Št. Janžu. Prijateljstvo mu je bila resna zadeva. Ne vem, koliko res osebnih prijateljev je imel; saj mu je vsak človek bil prijatelj. Njegova odkritosrčna želja pomagati ga je delala tako priljub jcnega med
čenjak, znanstvenik. Zanimali so ga ljudje in njihovi problemi. Zato se je zanimal za socialna vprašanja in za dejansko vsakodnevno življenje. In to je odločalo, kaj je bral, kakšne knjige je kupoval. In je imel lepo knjižnico. Rad je bral časopise, revije, da je tako bil vedno 'na tekočem, kar mu je pozneje pomagalo pri urejanju Nedelje” (to me spominja na mariborsko bogoslovje:	ko je
profesor Močnik razlagal cerkveno pravo in ker ni bil preveč "dinamičen predavatelj, ni imel ravno dobrih poslušalcev v zadnji klopi predavalnice — Vola-sko je pisma pisal, Kozar je že tedaj pišal povesti, jaz sem bral romane, Vošn jak je bral časopise, Krištan pa je sledil predavanjem in nas priklical v realnost, ako je Močnik poklical koga iz med nas).
Bil je dober pevec — tenorist — in je imel zelo oster posluh. Kadarkoli in kjerkoli je bilo več ljudi skupaj —-.ali v bogoslovju, ali med farani, ali med duhovniki, ali na planinah, ali na izletih, ali na romapjih — je vedno predlagal: “Zapojmo!” In je začel peti. navadno kakšno narodno pesem. S svojim nasmeja-
pe, izlete, šolsko delo, sodelovanje pri liturgiji. Uspel je, ker je bil sam pevec, popotnik, "o-mar, ljubitelj narave, vedno “mlad”, poln navdušenja, vedno dostopen, vedno nesebičen, široko razgledan, dostopen za nove ideje. Odloki Vatikanskega koncila ga niso našli popolnoma nepripravljenega, ker je že v bogoslovju bil pod vplivom Par-scha, špirituala Antona Karo, avstrijske duhovniške revije “Der Seelsorger”, ker se je pozneje seznanjal z idejami, ki so prihajale iz raznih dežel zapad-ne Evrope. V svojem dušnopa-stirskem delu se je vedno odločal pod vidikom, kaj ljudem, predvsem njegovim faranom, res koristi duhovno. Bil je v sedanjosti, pa se je učil iz preteklosti in je tipal v bodočnost. Ker je uvidel, da starodavne ljudske pobožnosti koristijo njegovim faranom, jih je obdržal (šmarnice, prvi petki, prošnje procesije, molitve na pokopališču). Sprejemljiv je bil za idejo, da bi se duhovniki lahko poročali, ako bi to pomagalo duhovnikom in ljudem; ni pa bil sprejemljiv za idejo, da bi tudi ženške postale duhovniki (duhovnice). In mi je nekako šaljivo pripomnil: To so vaši ameriški problemi, pri nas ti problemi še niso vzeti hudo resno. Pa je videl probleme duhovnika v modernih časih, posebno starejšega duhovnika. Tako mi je pisal pred enim letom: “Želim Ti zdravja; to postaja za nas vedno glavna stvar. Saj dosegli ne bomo več in uspehi se nam tudi ne obetajo večji! Smo v glavnem doslužili; radi pa bi še bili na razpolago nekaj časa, če nam bo to dopuščalo zdrgvje.” In je tudi zapisal:	“Dunajski kardinal je
rekel, da je za duhovnika danes velika bridkost, ko ga družba vedno Rolj osamlja.” Mogoče je to pismo bilo dokaz, da je paz-
Ijudmi. Rad je bil med ljudmi, iijiv0 poslušal predavanja dr. posebne^ med duhovniki; veliko ^Trstenjaka iž Ljubljane, ko je ljudi je poznal in veliko ljudi je govoril slovenskim duhovnikom njega poznalo. Kadil ni; rad pa^3	(menda leta 1975), ta
je spil kozarec vina, čeprav je predavanja so izšla leta 1975 v bil zelo zmeren v uživanju al- knjižni obliki pod naslovom kohola in je dobro prestal “pi- , ki bil z Njim, jaz bi prista-hanje” nekje blizu Petrovč v Sa-	sem overjen, da bi se
vinjski dolini, kakor je sam rad Vošn jak z menoj strinjal , da
pripovedoval.
bi bilo dobro, prestaviti ta predavanja v vsaj en svetovni jezik).
Bil je tudi velik popotnik. Humar v omenjenem članku pravi, da sta z Jožetom prepotovala skoraj vso zapadno Evropo od Fatime do Esztergona ha Madžarskem, od Hamburga do Aten.
Zaletel pravi, da sta skupaj !niimi-je prevzel uredništvo ver-potovala v Rim, Rusijo, Egipt skega tednika “Nedelja”. Ta je
Pa je želel pomagati vsem slovenskim katoličanom na Koroškem. Da bi lahko bil v boljših in rednih učinkovitih stikih z
(kjer je precej resno zbolel — noge) in Ameriko. Že kot bogoslovec je veliko potoval s kolesom (skupaj ? Junežem in Žolnirjem). Znašel se je v vsgkem slučaju — pač optimist. Ko je potoval, se je predvsem zanimal za ljudi. In je rad hodil na planine. Po maturantskem banketu sva šla na Pohorje. Pred štirimi leti mi je pravil o svojem načrtu-, iti na Triglav prihodnje leto (1975). Pravil mi je, da na potovanjih ni zbiral razglednic in spominčkov, ker da se te stvari kopičijo in vzamejo preveč prostora. Ni pa bil navdušen fotograf; fotografiranje je prepuščal Zaletelu.
Bil je silno delaven duhovnik. Zanimal se je za nove ideje in metode v dušnem pastirstvu. Kmalq po svoji novi maši je bil nastavljen kot kaplan pri novi fari v mariborskem predmestju. Začel jo je Drago Oberž-an, ki se je malo prej vrnil iz Holandije z bogatimi izkustvi. Medvojna leta sem že omenil. Potem na Goriškem, nazadnje nad 20 let na Koroškem — ves čas na isti fari. Ostal je včlanjen v mariborsko škofijo. Pa ga je celovški škof imenoval za duhovnega svetnika celovške škofije — javno priznanje za Jožetovo delo med slovenskimi katoličani na Koroškem. Posebno se je posvečal mladini, ne samp Ijudsko-
postala zelo priljubljena na Koroškem in je imela bralce tudi izven Koroške. Postal je anonimni pridigar. Gotovo je bilo veliko dela pripraviti materij al za vsako številko, vsak teden, nad 20 let. V nekem pismu mi je omenil, da ga je to delo po tolikih letih utrujalo ter mu pri-krajševalo spanje.
Veliko časa je posvetil odrskemu delu in njegov zadnji uspeh kot režiser je bila vprizoritev Škofjeloškega pasijona; in je gotovo bilo veliko priprav, da so njegovi farani igrali ta Pasijon tudi v Katoliškem domu v Gorici.
Vsaka nedelja je bila res naporna; v soboto zvečer in nedeljo zjutraj masa v farni cerkvi; in v nedeljo še ena ali dve maši v kakšni drugi cerkvi v boroveljski dekaniji, ker si slovenski duhovniki te dekanije res bratskp pomagajo. Je sicer res, da so razdalje med cerkvami na Koroškem kratke v primeri z razdaljami v Ameriki; pa je vendar naporno in vzame čas. In popoldne še kakšno zborovanje, igra, pevski nastop, izlet.
Jože Vošnjak je nenadoma umrl. Sem vedel, da ga je zadnja leta sladkorna motila. Letos sem slišal, da jč -bil bplan, ko je bilw Egiptu; pa jo sam pravil, da mu je voda v atomskih toplicah pri Podčetrtku pomagala.
vem. Pa ko sedaj mislim nazaj, se mi vsiljuje vtis, da je letos, ko. sva bila skupaj, bil bolj miren, da se je hitreje utrudil. Pa mogoče je ta vtis samo utvara. Ako je vedel, pač ni bilo v njegovi naravi, da bi si omejil delo, da bi bil bolj miren, da bi počival. Vsaj nekaj časa bi si lahko prihranil, ako bi imel v župnišču telefon; lahko bi se po telefonu pomenil s sosednimi župniki, s farani, z osobjem pri “Nedelji”, s prijatelj*! na Koroškem, na Štajerskem. Pa se je menda ravnal po želji, da je videl celega človeka, njegov o-braz, da ni slišal samo glasu. Z Mavsarjem sva ga skušala pregovoriti, da bi si dal telefon inštalirati v farovžu. Odgovor? “Ga nujno ne rabim; saj je telefon v vasi.” Pa je mogoče bilo prav, ker je tako imel vsaj mirno spanje. Tudi ga z Mavsarjem nisva mogla navdušiti, da bi svoj “belo-črni” televizor zamenjal za “barvni” televizor. Verjetno je preveč zahteval od svojega telesa. Preveč dela si je nalagal: fara, šola, “Nedelja”, u-streči prijateljem in duhovnikom, biti povsod. Da je zmogel vse to delo, je moral veliko voziti, pogosto voziti ponoči, ob vsakem vremenu, voziti naglo, le malo počivati.
Jaz sem uverjen, da mu je Bog bil dober, ko ga je naglo poklical s tega sveta. Saj je bil pripravljen. Saj je bil človek vere, upanja in ljubezni, saj je bil duhovnik molitve. Jaz si kar ne morem predstavljati, kaj bi Jože delal, kako bi se počutil, ako bi bil dolgo bolan, ako bi bil paraliziran, ako bi ne mogel govoriti, peti, se smejati, se šaliti, ako bi ne mogel biti v dejanskih stikih s farani, duhovniki, prijatelji, sorodniki. Tako pa mu je Bog rekel: “Jože, dovolj si delal — sedaj pridi k meni in se odpočij pri meni!”
Naj bodo te vrste na papirju izraz moje hvaležnosti Jožetu Vošnjaku, ki mi je bil resničen prijatelj, ki mi je veliko pomagal s svojo vedrostjo, svojo dobro voljo, svojimi nasveti, svojo molitvijo. Vedno se ga bom spominjal. In sem prepričan, da se ga bo veliko ljudi dolgo spominjalo in da še bo dolgo govorilo in da se bodo pogovori vedno končali s prepričavalno sodbo: Jože Vošnjak je bil dober človek, dober duhovnik, ki je molil in delal, ki je učil, ki je rad pomagal, ki je razveseljeval otroke in mlade in stare, preproste in učene, ki je skušal biti vse vsem.
Alojzij (Slavko) Breznik
------o------
Oglašujte v
AMERIŠKI DOMOVINI, kupujte pri njenih oglaševalcih! _________________
Virusi in astma
Virusne infekcije pogosto povzročajo astmatične napade pri majnih otrocih, je dejal ameriški pediater dr. Ellis na posve-Itu o astmatičnih obolenjih v New Yorku.
Po njegovih besedah astma ni samo alergično obolenje, pri o-trocih so krize pogoste po virusni infekciji. Prva kriza je po navadi povezana z virusno infekcija dihal, na primer z gripo.
Izvedenci otroške bolnišnice v Denverju, Colorado, so ugotovili, da je prav ta infekcija povzročila 85 odstotkov astmatičnih napadov. Tudi če se bolezen
MALI OGLASI
WANT TO RENT
A young working man is seeking to rent the upstairs of a double in the St. Vitus area. Please call 361-5842 between 8 a.m. and 4:30 p.m.
(142)
For Rent
Five rooms up on 16007 Holmes Ave. Call 486-4341.
(141)
Novi zidani ranči
V Willowicku nedaleč od Lake Shore Blvd. so v gradnji novi zidani ranči s 3 spalnicami, v ce-prvič pojavi pri štiridesetih ali podkleteni. Kličite za pojas-
petdesetih letih, se to pogosto zgodi zaradi virusne infekcije, nasprotno pa gre večinoma za alergijo, če obolenje nastopi med petim in štiridesetim letom.
Ugotovitev, da virus lahko povzroči astmatični napad, daje zdravnikom možnost, da se z o-bolenjem spoprimejo s cepivom, ki bi preprečevalo takšne napade.
število krvodajalcev narašča
V mariborski občini je iz leta v leto vse več krvodajalcev. Največji porast se je začel po letu 1953. Sedaj je v Mariboru 50,000 krvodajalcev, od katerih jih je v preteklem letu darovalo kri 11,072.
MAU OGLASI
V najem oddajo
Petsobno stanovanje spodaj z garažo oddajo na Grovewood in E. 168 St. Kličite po 4. pop. 261-3810!	(141)
IN EUCLID
Lake Shore Blvd. E. 210 St., custom built brick bungalow. 3 bedrooms, Ipasement, air conditioned. All furnished, garages, aged owner leaving state. 60’s. Make offer.
BABBIT RD.
Income bungalow, 2 bedrooms down, 2 up, family room, near schools, shopping, park, garages.
Strekal Realty
481-1100	692-1020
(141)
nila
BEVERLY HILLS
Zidana hiša z štirimi spalnicami, polna klet, garaža.
UPSON REALTY
UMLA
499 E. 260 SL	731-1070
Odprto od 9. do 9.
(141)
V najem
Tri neopremljene sobe s ko-čalnico oddajo odraslemu na E. 71 St. blizu St. Clair Avenue. Kličite 361-0989
(141)
APARTMENTS FOR RENT
1 two bedrooms, $75 per month and 2 one bedroom apartment, $65 per month, on 1167-1169 E. 58 St. No children. Call 694-4992.
(144)
16mm Sound Movie Projector $100. Call 361-4088, ask for Jim
(x)
Sobe oddajo
Petsobno stanovanje oddajo zgoraj na Schaefer Avenue. Kličite po 4. uri tel. 391-2083.
-(141)
Lastnik prodaja
enodružinsko hišo s tremi spalnicami, garaže, parcela 75x110 s sadnim dnevjem, v okolici E. 185 St. Cena v srednjih 30-tih. Kličite 481-0286 ali 531-2598.
(141)
Help Wanted
1975 Chcv. Camcro
16,000 miles. Call after p.m. — 381-1318.
7:00
Stanovanje išče
Dvo ali trisobno stanovanje za žensko iščejo v Collinwoodu ali Euclidu. Kličite 249-3160 in vprašajte za Mrs. Strukel.
Želi poznanstvo
Na novo došla v Toronto, Kanada, izobražena, stara 48 let želi poznanstva z resno osebo staro 50 do 60 let. Kličite 416— 636-0018.
(141)

šolski, ampak predvsem dara-pikoli pa ni omenjal, da bi mu ščajoči mladini. Znal jih je na- srce nagajalo. AU je vedel, da s
Ženini in neveste!
NIaša slovenska unijska tiskarna Vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni.
Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk
Ameriška Domovina
. fll 17 St. Clair Avenue	431-0112«
CUSTODIAN
Man and wife in St. Clair neighborhood in exchange for two bedroom apartment. Small maintenance work. Call 694-4992 from 9 till 4 p.m
(140)
CUSTODIAL COUPLE
Part time to clean, maintain 14 room music settlement, E. 51) and Superior; 5 room apartment, utilities/salary. Call 881-17(36 or 751-6021 evenings.
(141)
HANDY MAN WANTED
Indoor, outdoor, carperntry, plumbing, painting, yard work. Part time. References 696-'5584.
(141)
help wanted
Toolmakers-machinists, men with experience, manufacturing, gig fixtures, machine and prototype work. Overtime and fringe benefits. Trainee sKoul read engineering prints. .Par-time, preferred daytime.
PAKO Inc.
Willoughby, Ohio Tel. 946 8030
(142)
HOUSEKEEPER
Permanent. Full time, live in or own transpertation required. 1 te-cent references. Other help e m-ployed. Flexible vacation, a nd generous salary. Must like cl iil-dren. Gates Mills. Call 423-3) 46 after-6 p.m.
(H2)
Help Wanted
Young retired couple live jin own new home, in exchange i> or yard work and maintenanp e. Please furnish resume. F.O. Bo x 43, Berea, Ohio 44017.
(141 )
LUBRICATION MAN
For heavy duty trucks. Night t shift. Ask for Mr. Gritino. Caf. I 361-2000 or apply at 2676 E. 51 St.', Cleveland, Ohio. v
(141}
^ 'J
UNITED^ TORCH
is the United Way >
Dr. Ivan Pregelj:
MLADA BREDA
POVEST

Spoznala je pisavo svojega moža in čitala, ne da bi umela, kaj bere: “Preklicem..
V	naslednjem trenutku se je začudeno ozrla. Presunljiv jok je napolnil sobo. Anica je opazila Marjanico in Katro. Ginila ji je zavest. Padala je nekam v sivo meglo, iz katere je vstajalo brezkončno veliko, sivorjavo oko! V njej je zatrepetalo:
“Sodba!”	j
IL del.
16. “Sin naj bo!”
V	kuhinji je bil somrak in samo zdaj pa zdaj je razsvetlil ostreje goreči čok mračne kote in troje resnih ženskih obrazov ob ognju. Čok je bolj tlel ko gorel in, ker ni bil popolnoma suh, je
“Prav rada bi mu dala deset let svojega križanega življenja,” je dejala Kočanka — Lahezis in pogledala strupeno na Recljevo. Pa ne iz jeze! Kočanka je gledala vedno strupeno.
“Je že božja volja tako!” je pripomnila dobrohotno in s kaj malo žalostnim glasom zadovoljna Recljeva — Atropos.
Zopet so obmolčale, samo hlod je pel svojo mrtvaško pesem.
“Tako veselo je bilo na poroki. Kdo bi si bil mislil, da ga bomo tako kmalu kropili,” je pripomnila z rastočim, glasom Kioto in si obrisala dvoje solz.
“Mlad je šel!” je zagrozila Kočanka. Pri tem je zamahnila z roko proti Recljevi, na kar je
_____________x._r.___________ „ _ dobrodušna Atropos srečno kre-
nekaj cvililo in pelo v njem, ta-j mla z glavo v stran in s pojočim ko žalostno, tako tožeče, da je'glasom pristavila:
V BLAG SPOMIN
DRUGE OBLETNICE SMRTI naše ljubljene žene, predrage mame, stare mame, tašče, sestre
MARY TAUOHER
je umrla 22. septembra 1975
Dve leti je že minilo, odkar si, draga šla od nas, a vedno svež spomin je na Te, pogrešamo Te vsaki čas.
Globoko srčno žalujoči:
Frank — mož;
Robert — sin; Marlene — hči; Judy — snaha; Ralph — zet; Lindsay - vnukinja in, ostalo sorodstvo.
Euclid, Ohip 22. septembra 1977.
bilo človeku groza v tem mračnem, mrzlem vzduhu. Troje žen pa je sedelo z resnimi, topimi obrazi v kuhinji; očividno jih nj bilo groza; še nekake vrste zadoščenje, da spolnjujejo svojo vestno službo, je bilo v njihovih suhih, žoltih, starikavih obrazih. Alj so bile sploh ženske krščene in mrjoče? Niso bile morda duhovi, ki vodijo in spremljajo človeško življenje? Grška pravljica pripoveduje o takih treh ženah. Prva zasnuje nit življenja pri rojstvu: Kioto; druga prede nit s koščenimi, neumornimi prsti: Lahezis in ne počije prej^ dokler ne prereže tretja, Atropos, te niti, da človek ne umrje. Ali so bile žene Parke? Morda slovenske rojenice?
Vsekako so si bile v sorodu in tudi podobni ste si bili dve glede strogosti obrazov in vzne-
‘Smrt ne izbira, pobira od kraja!’”
Parke so z vidnim užitkom srknile dehteče kave. Pa si je obrisala ustnice Kioto in rekla: “Takšno posestvo, pa mlado ženo ima, pa mora umreti.” Obrisala je ustnice Lahezis in se v divji jezi pognala kvišku in rekle grozeče:
“Ali je sploh užil kaj dobrega?” Obrisala si je ustnice Atropos in se zasladkala:
“Gorak je šel v nebesa!” Tedaj je stopil v kuhinjo vaški oglednik mrličev, Jernač, lepo rdeč in zdrav. Daši je gledal mrliče tolikokrat, ni bilo videti, da ti prizori vplivajo kaj posebno nanj. Zadovoljno, kakor delavci, ki so pridno delali ves dan, je prikimal ženam:
“Pozen sem, jelite?”
“Še prezgoden!” je zatulila
mirjajoče suhosti telesa; samo Lahezis. tretja je bila v primeri z onima, “Trije mrliči so v vasi,” se je rejena. Bile pa so: botra Cilika,' opravičeval.
ki je očividno čutila v hiši med) “štirje!” je zasladkala Atro-onirha največ pravice in jima je pos, ko da z vidnim veseljem nalivala vroče črne kave ter jo predstavlja božico s škarjami.
mešala z žganjem. Bila je nadalje druga njena sestra Kočanka, še bolj.suha od Cilike. Tretja je bila Cilkina po poli sestra Recljeva. Tedaj se je zgodilo, da se je tem bajeslovnim bitjem razveial jezik; globokoumne be-»ede so podale v somrak.
‘ Kdo bi si bil mislil! Zdi se hd, da je bilo včeraj, ko smo ga krstili,” je pripomnila Cilika — Kioto.
“Prav res, Šmenajev otrok tudi!” je pripomnila Cilika.
“Otrok ne štejem,” je odvrnil Jernač; “trije so pa s Kregari-co.”
“Bog ji daj nebesa!” deje Cilika in se spomni, da ji je dolgovala tri funte surovega masla, in sklene, da zmoli za njo trikrat po tri očenaše.
“Stari Zalokar!” nadaljuje Jernač.
V BLAG SPOMIN
15. OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE IN NIKOLI POZABLJENE MATERE IN STARE MATERE
Anne Mivec
ki nas je za vedno zapustila 22. septembra 1962.
Kar na svetu smo ljubili, to smo prehitro zgubili.
Draga mama, spi sladko,
Naj bo Ti v večnosti lepo Nikoli Te nle bomo pozabili!
Vedno žalujoči:
sinova FRANK GRDANC in JOHN MIVEC
hčerki MARY KAUCNIK in ANNA MIVEC Cleveland, O. 22. sept. 1977.
“Hudo se je mučil, želel si je že!” vzdihne Recljeva in se spomni, da bi bil rad postal svoj-čas njen tast. Sklenila je, da bo molila zanj tri tedne.
“In gospodar na Peči!” zaključi Jernač.
Kočanka ie planila v jok; pritegnili sta ji tovarišici. Jernač pa je segel po steklenici z žganjem, da poplakne žalost. Nato so odšli vsi štirje, da napravijo oder in prižgo sveče in urede vse drugo, vedno staro in vedno novo opravilo.
Uro pozneje je ležal Jurij na visokem odru, odet v svojo ženi-tovanjsko obleko, oblit od bledega, podrhtevajočega svita voščenk, krčevito stiskajoč križ in rožni venec v rokah, z obličjem, mirnim in lihim, a trdim. Samo okrog ust mu je ležalo nekaj bolnega, bridkega, kakor neizgovorjena prošnja, kakor zamrl klic po nekom) in nečem. Po kom in po čem? —
Ljudje so se zganili in umaknili ob odru in z napeto radovednostjo opazovali Anico, ki je bila vstopila. Ali je bil smehljaj, ali je bil jok, kar je blodilo na licu? Skoraj omahnila je k odru in pogledala možu v obraz.
(Dalje prihodnjič),
CTT
ONE FAIRLANE DRIVE. ofCT r^JOUCT, IL 60434
Sine« 1914 •..
... the Holy Family Sode ty of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community. For half-a-century your .Society has offered the finest in ’rsurance protection at loVr, non-profit rates to Catholics only
LIFE INSUUANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE
Historical Facts
The Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph.
Society’s Catholic Action Programs are:
1.	Scholarships for the education of young men aspiring to the priesthood.
2.	Scholarships for young MPmen aspiring to become nuns.
3.	Additional scholarships for needy boys and girls.
4.	Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America.
5.	Bowling, basketball and little league baseball.
8. Social activities. v
7. Sponsor of St. Clare Blouse of Prayer
Družba
sv. Družine
Officers
President
First Vice-President.....
Second Vice-President _— Secretary Treasurer



••••••••••••••••••••••••I
Recording Secretary First Trustee Second Trustee Third Trustee First Judicial Second Judicial Third Judicial Social Director Spiritual Director Medical Advisor



«••••••••••••«
Joseph J. Konrad Ronald Zefran Anna Jerisha Robert M.' Kochevar Anton J. Smrekar Nancy Osborne Joseph Šinkovec Frances Kimak Anthony Tomazin Mary Riola John Kovas Frank Toplak Nancy Osborne Rev. AloysEis Madic, O.F.M. Joseph A. Zalar, M.D.
but live Holy Family* Society 24 hoilrs a day, and contribute new ideas in order to keep the Society moving ahead. His congratulations extended to our President, Mr. Joseph J. Konrad, and our Secretary, Robert M. Kochevar.
RONALD ZEFRAN — First Vice-President Mr. Zefran’s report was accepted with a motion presented by Joseph Šinkovec. Mr. Anton J. Smrekar seconded the motion. Carried.
(To Be Continued)

Imenik raznih društev
Upokojenski klubi
(CLUB SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V EUCLIDU
Častni preds: Krist Stokel Predsednik: Joseph Birk L Podpreds. John Kausek 2. Podpreds: Anna Mrak Tajnik: John Hrovat,
24101 Glenbrook Blvd.
Euclid, Ohio 44117 Tel. 531-3134 Blagajnik: John Troha Zapisnikarica: Mary Bozich Nadzorni odbor: Mary Kobal,
Anna Karun, Josephine Trunk Poročevalca: v slovenščini, Mary Bozich, v angleščini Mae Fabec Seje so vsako prvo sredo v mesecu ob 1. uri popoldne v SDD, na 20713 Recher Ave.
Varšek, Meta Rihtar. Pavli Sršen-Telovadne ure vsak četrtek od 6. * 10. zvečer v telovadnici pri Sv. Vidu.
HOLY FAMILY SOCIETY OF THE U.S.A. Minules cf the Supreme Beard Semi-Annual Meeting
July 23,1977
(Continuation)
President, Joseph J. Konrad now called on our Secretary for his report.
Mr. President and members of the Supreme Board:
Since we last met in February, we lost one of our Supreme Officers in Joe Drašler,' our Recording Secretary who passed away on June 19, 1977. In addition to a floral remembrance and mass, the President, Treasurer and myself went up to North Chicago where we represented the Supreme Board and the Society membership at‘the funeral mass and the burial service. Joe will be sorely missed not only by us his fellow board members, but all who knew him.
The Society also lost a charter member down in Bradley when John Zajc passed away on June 1, 1977. John was the long time secretary of Lodge No. ,4 and who retired on December 31, 1975. It was always a pleasure to see John at all of the Society functions and he too will be missed by all who knew him.
As I reported to you last February, our annual statement was mailed to'all states where we are licensed and I’m happy to tell you that again, the Society did not receive notice of one correction or any criticism at all — a tribute to everyone here who works on cur statement.
Financially, the Society continue^ to grow. At year end, our assets were $3,950,000.00 where today, six months later, our assets are over $4,180,000.00. Our membership, rather than declining dr standing still, is starting to grow again.. The cost of acquiring new members continues to be high, reflecting the overall increase in costs of doing business. Hospital costs continue to rise at a rate higher than the general cost of living and where these higher medical costs have resulted in higher claim costs, our premium will be adjusted on such hospital policies as recommended by our actuary.
The investment market continues to be unexciting with no new attractive bond issues being offered so as a result, the Society has been investing its surplus funds in Certificates of Deposits with varying lengths of maturity so we will have ready cash available to take advantage of any good investment opportunities as they may come due.
Our progress on our new “On Line” computer terminal system continues at a slow and steady pace. The conversion process may be slow but we are not discarding our old systems until we are positive that the new system is just as accurate. In our business, being 99% accurate is not acceptable — only 100'% is.
The balance of 1977 should show continued growth for the Society and with everyone’s co-operation, we should end up with another banner year.
ROBERT M. KOCHEVAR — Secretary
A motion to accept the Secretary’s report was made by Anton J. Smrekar and seconded by Frances Kimak. Carried.
Our First Vice-President, Ronald Zefran was called on for his report.
Mr. Zefran talked on the rapid growth of the Society in recent years. He mentioned the Society has progressed due to our deligent officers, officers who not only work for the Society,
KLUB UPOKOJENCEV V NEWBURGHU Predsednik Anton Perusek, podpredsednik Louis Kastelic, tajnik Andrew Rezin Jr., 15701 Rock-side Rd., Maple Hts., O. 44137, tel: 662-9064, blag. Anna Perko, zapisnikarica Jennie Pugely; nadzorni odbor: Anton Stimetz, Mary Sham-rov, Antonette Ruth. Za Federacijo: Anton Perušek, Mary Shamrov, Lou Kastelec, Ann Perko, Andy Rezin. Seje vsako 4. sredo v mesecu ob 1. uri popoldne, v naslednjih mesecih:	januarja, marca, maja,
julija, septembra ih, novembra v SND, na 80 cesti; februarja, aprila, junija, avgusta, oktobra in decembra v SND v Maple Hts.
klub Slov. upokojencev
ST. CLAIRSKO OKROŽJE
Predsednik Louis Peterlin podpredsednica Josephine Zakrajšek
Tajnik Anton Žakelj, 5516 Carry Ave. Tel.: 881-7931 Blagajnik, Andrew Kavenik Zapisnikarica Cecilia Subel Nadzorni odbor: Victor Vokač, Jennie Vidmar, John Skrabee Veselični odbor: Frances Okorn, | Anna Zalar.
Gospodarski Odbor: Michael Vidmar
Nove člane in članice se sprejema vseh starosti kadar stopijo v pokoj.
Seje se vršijo vsak tretji četrtek ob 2 uri popoldan, v spodnji dvorani SND, na St. Clair Ave.
BALIN CARSKI KLUB NA WATERLOO RD.
Predsednik Frank Grk; podpredsednik Tony Umek, tajnik John Korošec, blagajnik Jos. Ferra, 444 E. 152 St. 531-713 zapisnikar Janez Kosmač, nadzorniki Stanley Grk. Karl družina, Toni Champa, kuharica Mary Dolšak, pomočnice Marf Umek, Mary, Emma Grk, Mary P«4' rac, Anna Karim. Natakarici Ro®6 Zaubi, Mary Novak. Seje se vrše P6 dogovoru. Balina se vsak dan 0(4 12. opoldan do 12. ponoči, izven v nedeljah v zimskem času. članarina $3 na leto. Sprejema se novo članstvo.
ŠTAJERSKI KLUB Štajerski klub ima za tekoč6 poslovne leto sledeči odbor: predsednik Tone Zgoznik, pod' predsednik Rudi Pintar, tajnic6 Slavica Turjanski, blagajničarka Kristina Srok, gospodar Ivah Goričan, gospodarjev pomočnik Ivan Novak, kuharica Lojzka Feguš, kuharski pomočnici Elza Zgoznik in Štefka Dalic, odborniki Rozika Jaklič, Nežka Vider-voli, Kazimir Kozinski, Stank6 Cimerman, nadzorniki Tonica Simicak, Štefan Maje in J‘°že Fujs, razsodišče Jože Felicijan Avgust Šepetave in Božidar Ratajc.
KLUB SLOV. UPOKOJENCEV NA WATERLOO RD.
Predsednik Walter Lampe Podpredsednik Louis Jartz Tajnik-blagajnik:	Boris Kozel,
15316 Lucknow Ave., Cleve., O. 44110, tel. 531-6467.
Zapisnikarica Ursula Branisel Nadzorniki Mary Dolšak, Joseph Mrhar, L. Makuc Družabni odbor Mary Dolšak, Chrmn., Anna Žele, Alma Lazar Zastopniki federacije: L. Jartz, L. Dular, J. Krhar and L. Makuc. Zastopnik za SDD: Frank Koss Seje so vsak drugi četrtek v mesecu ob 2. popoldne v SDD na Waterloo Rd.
ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKI® PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEJ
Predsednik Karel Mauser; P°a‘ predsedniki so vsi predsedniki kr®' jevnih odborov DSPB; tajnik J°ze Melaher, 1143 Norwood Rd., CleV^j land, O. 44103; blagajnik Chh Preželj, Toronto, Ont., Canad8> tiskovni referent Otr-mr Mauser' Toronto; nadzorni odbor: Franc S6' ga, Anton Meglič, Cleveland, Jak6® Kranjci'Toronto; razsodišče: Frai“* Medved, Andrej Pučko, Gilbert’ Minn., Tone Muhič, Toronto. ZjS°’ devinski referent prof, Janez Sever> Cleveland.
MLADI HARMONIKARJI
Slovenski harmonikarski dečkov in deklic pod vodstvow učitelja Rudija Kneza, 679 E. I5 St. Cleveland, Ohio 44110,' telef61’ 541-4256. Poslovodkinja ga. Mari6* Lavriša, 1004 Dillewood Rd. tel-'481-3768.
KLUB UPOKOJENCEV HOLMES AVENUE Predsednik Joseph Ferra Podpredsednik Joško Jerkič Tajnica in blag. Mrs. Sophie Ma-gayna, 315 E. 284 St., Willowick, Ohio 44094, tel. 943-0645.
Zapisnikarica ' Mary Lavrich, nadzornice: Christine Bolden, Mary Gornik, Louis Legan, zastopniki za Federacijo: Joseph Ferra, Mary Habat, Mary Marinko, Louis Legan in John Churney.
Seje in sprejemanje novih članov vsako drugo sredo v mesecu ob 1. uri popoldne v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
SLOVENSKI ŠPORTNI KLUB
Predsednik: Frank Leben Podpredsednik: Louis Sef . Tajnica: Mary Petelin, 943-5294 Blagajnik: Frank Cerar ml. -Odborniki: Louis Petelin, John J-Vidmar, Martin Tominc, Thon^5 Lobe, Matt Novak	_
FEDERATION OF AMERICAN SLOVENIAN PENSIONERS CLUBS
President: Josephine Zakrajšek 1st V.P. — Anton Perusek 2nd .P. — Louis Legan Sec’y. — Walter C. Lampe Treas. — Joseph Ferra Rec’d. Sec’y. — Louis Jartz Auditors: Mary Marinko, Anton Mrak, John Churney
AMERIŠKI-SLO VENSKI POKOJNINSKI KLUB,
V BARBERTON, OHIO.
Preds. Louis Arko, podpreds. Vincent Lautar podpredsed.; tajnica, blagajničarka Mrs. Jennie B. Nagel, 245 — 24th St. N.W. Barberton, Ohio 44203, tel. 745-9853; zapisnikar, Frances Zagar, nadzorni odbor:	Mary Šuštaršič,
Frances Smrdel, Angeline Misich.— Seje vsak prvi četrtek v mesecu, ob 2. uri popoldne, v Slovene Center! 70 — 14th St. N.W.
Samostojna društva
SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU
Starosta Janez Varšek, tajnica in blagajničarka Meta Rihtar, 990 E. 63 St., načelnik Milan Rihtar vaditeljski zbor: Milan Rihtar, Janez
BELOKRANJSKI KLUB ,
Predsednik Maks Traven, P°7t predsednik Matija Golobič, ta j61* Vida Rupnik, 1846 Skyline DT'' Richmond Heights, Ohio 44143, te!e" fon 261-0386, blagajnik Matija tar, Milan Dovič, zapisnikar; zorni odbor: Janez Dejak, Mi43 Smuk, Nežka Sodja, gospodar Er«11 Rupnik, kuharica Marija Ivec.__
MISIJONSKA
ZNAMKARSKA
AKCIJA
Cleveland, Ohio r p
Duhovni vodja rev. Charles A. bang C.M predsednica Mariča La risa, podpredsednik Ing. J°se?,, Zelle, tajnik Matt Tekavec, z3f* nikarioa Mari Celestina, 4935 Glc‘, ten Rd, Cleveland, Ohio 44143, 461, 381-5298, blagajničarka Vida šval ger, 19501 Cbardon Rd, Clevela^ Ohio 44117, tel. 481-2003; nadz6* niki: Frank Kuhel, Lojze Pete^jj in Štefan Marolt; odlbomiki: B11^ Knez, Anica Knez, Agnes Leskov6 ’ Mary Strancar, Ivanka Tomi1^. Marica Miklavčič; namestnik Ivanka Pograjec, Vinko Rozman^ _
PLESNA SKUPINA KRES:
Predsednik — Frank Zalar ml-Pod-predsednik — Rudi Hren Blagajnik — Edi Zalar	0g
Tajnica — Metka Kmetich, | Sunset Dr, Richmond Hts, O. 44 a Odborniki — Peter Dragar, En Kurbos, Stefan Režonja ml.
BALINCARSKI KROŽEK SLOVENSKE PRISTAVE
Predsednica: Nada Kozjek Popredsednik: Jože Sojer Tajnik: Ivan Kosmač, tel. °J 0411
Blagajnik: Francka Grajželj . Odborniki: Jože Bojc, Ton® gel, Ferdo Sečnik, Zdenka ^3Vize Jamez Varšek, Maks Jerič. L0J Mohar	p
Nadzornik Odbor: Slavko Gn* želj, Valentin Kavčič, Filip Oren