PRIMORSKI DNEVNIK Abb. r® Pjafcana v gotovini p nA .. •postaleigruppo - Cena 90 lir Leto XXIX. Št. 116 (8518) TRST, sobota, 19. maja 1973 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» Govcu pn Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. IZVITO V GOSTO MEGLO OZADJE ZLOČINA, KI JE PRETRESEL ITaLIJO Policija išče morebitne sodelavce avtorja zločinskega atentata v Milanu Utrjuje se domneva, da je Bertoliju nekdo pomagal - Zaslišan sindikalist CISNAL - Dolga vrsta odprtih vprašanj, ki čakajo na odgovor ■ Preiskava razširjena na Francijo, Švico in Izrael S, i,]^' 18. — Milan je še pod šokom zaradi grozovitega aten-i ie i ,e vžeraJ zjutraj pretresel mesto in vso državo, posebno še, 6 zadnji člen predloge verige nasilnih dejanj, ki je po letu že toliko človeških žrtev, krivci pa so še do danes od0 arl'- ^sedo imajo seveda sedaj preiskovalci, ki bodo mo- v prvi vrsti na ^ra!an^0Voriti na vrsto vznemirljivih vprašanj in ^ • ' 3|| |p atonlatcr 7alrr!u!l OfOTni 7lnnn na sSl >0^ ni is ii"'. ap ie atentator zakrivil grozni zločin na lastno pobudo, ali S',**1 P°magače. $ Ce VaR' za sedaj molčijo, za-ie Sr ni mogoče vedeti, ali I Ni, Sovorili na nekatera od :%riaVprašani. Zasliševanje a->lija ' ,40-letnega Gianfranca No i Se je včeraj zavleklo ? dane poč, se je nadaljevalo a?e^aterih neuradnih vesteh i^jo . aI°r vedel dokaj mirno, v s° ^ cnost je pokazal samo, . istiie,, zasliševala očitali smrt S^ika8 .dekleta. Po izjavah na-Pravnega pravdnika dr. 3>ki LL. ki skupaj z drugimi ajaj 0(11 preiskavo, je Bertoli pVoj, /določeno filozofsko priti? iti drugim citiral bi- Io v. I^oudhona. Govoril je & o*frk.sizmu' ki pa od-,vi]a, (ja a^a' Bertoli tudi zago- ... jC pripravil atentat či- sto sam in da ga je prav tako sam tudi izvedel, toda kaže, da m-u preiskovalci ne verjamejo. Prav zaradi tega skušajo sedaj ugotoviti, kako je atentator preživel zadnji dve leti življenja, od odhoda v Izrael pa do vrnitve v Milan Policija je prosila za pomoč Interpol ter razširila preiskavo na Izrael, Švico in Francijo. Pod drobnogledom pa skušajo ugotoviti, kaj je Bertoli storil po prihodu v Milan dan pred atentatom. V tem pogledu ima mogoče marsikaj povedati sindikalist misov-skega sindikata CISNAL Rodolfo Mersi, ki ga je Bertoli obiskal večer pred atentatom, kmalu po prihodu v Milan. Kaj je iskal človek, ki se izdaja za «amarhista», pri misovskem sindikalistu? To želijo seveda vedeti tudi preiskoval- '■HiifiiiiimimimiiimiiintiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiiiiiiMiifiiiiiliflllll VČERAJ V SENATU Oprava o fašističnem ^silju in zakonu Scelba pMw vost oblasti do fašistične prevratniške dejavnosti % ~~ V ozračju izrednega mi obravnavami, ki se tičejo živ-fad zločinskim atentatom ljenjskih koristi demokratičnega in mirnega sožitja med Italijani. Polemiziral je predvsem z Nenni-jem in Terracinijem, češ da ni res, da sedanja vlada ni storila vsaj toliko, kolikor so storile prejšnje vlade v boju proti fašizmu. Glede zakona Scelba pa je Andreotti izjavil, da bo vlada sprejela primerne ukrepe, če bodo sodniki na osnovi dosedanjih prijav ugotovili, da dejansko obstaja nevarnost obnovitve fašistične stranke. v je L,.,"- r.HravaT dane? na Seji SS' Sj . »ove, a o naraščajočem nasi-stif a o na 2 uveljavitvijo zakona °kr $tra„?repovedi obnovitve faši-tu^bžiij .ke- Predstavniki skupin tjJil1 viaIprašan.ia. ki so jih prelij bij), r,1 v zvezi s fašističnim »b Predserir5.Zprave se Je udeležil tube Pljučk * v'ade Andreotti, ki je u odgovoril na posamez- I^bli j^ifevim odgovorom so se pred- KD, PSDI, PLI in ^.vCljrza °dg°rk 71 in . Pa so izrazili komu-(se^ki np°?,alistični senatorji, prediv e4a uvisne levice in misovci f , a i» , lsne levice ky5°tna r rug'h vzrokov) Dvjj ZPrava je v bistvu pote-V ! ,0bt)av1° ,g uveljavitve zakona °Do> ZVe?'Janju fašistične stranke. 1 so predstavniki levice Hij, ie iu a naraščajoče fašistično lij flI'jI'ep0v a Pomanjkanje oblastveni ašiSjj. Proti kriminalni dejavno-*e J^tor T or8anizacij. Komunistič- Jjorracini je ugotovil, da •‘ej-, uoserta- ... J t|j0 v Vrt;- aJ odkrite skupine nasilij .t,0ve2a °*?^og MSI, ali pa so z V režitn 'i Terracini je poudaril, Jet) v j, bil po vojni vzpo- bj^^Plo „a.^’ Predstavljal dejan- bujjtole f»e^redo>>’ v kateri so se V6 v 8sist,čne klice, ki so lahko *ivJa- Tp>.„g0Pnem oblastvenem o-^ tla v^lni ie zaključil s po-ie acio- naj napravi svojo šiWV^evajn 3J se Posluži zakonov, ki c °bnavii nuiue posege za zadu- a,isfč -J°Čeea se fašizma-lit>il, rian' Senator Nenni pa je 'k živrS3ko nazadovanje po-Šm^aščan^11^3 v Italiii sPrem- klji 6- To dJe ,ofenzive skrajne »Hi? 'eta ]qRnPr,išl° -iasno na dan v M-.kakor tudi 12' a-Coef l’ da , danu. Nenni je po- &^'iivost P?-lf/?ična in Politična N?,'1««' mS STSSS. Oizthih naSDrotujočih si ek-V°!ane .P9veh'čevanje tako i-W arivdP 1P ve^'ne» in zvrača-^liai -^a sindikate zaradi 1Cla d0 Jtevila stavk» je nri-V trep,.tve skrajne des- k ' n ko je očital Andreot-biou 3tltifagj ^a- *J'.stvo našega de-d '’lafj. z’vljenja», je zahte- krščanske demokraci- 1 ^bienj^de, da je treba besede . biti V dosledna stališča in Parri ^odkrit Povezana z MSI in je ugotovil, !etihas±ld_eianja ,L,zad: Pravo j Pečat P^evratništva. ?9 ai Bert; „zaključil socialde-^'nelli, ki je poudarii, as °s.edanje vlade večkrat San's politiko iz ln da se ne zani a st-,i ne zani- HrJ®’ da L zakpni, _ ampak za-^ V ^ uveljavijo obstoječi ia Andreotti Siliče « .d"« politiko in V?; B0: boju za gonjene ci, ki so že zaslišali Mersija. O poteku zasbševanja ni bilo mogoče ničesar izvedeti. Mersi je bil videti hudo razburjen, ko so se mu časnikarji približali in ga klicali po imenu. Od sodnih oblasti je hotel namreč jamstva, da njegovega imena ne bodo dali v javnost, ko pa je sprevidel, da ga poznajo po imenu, je jezno dejal, da je to «pravo izdajstvo*. O svojih odnosih z atentatorjem je dejal le, da je bil Bertoli «bojazlji-vec» in da bi mu nikoli ne prisodil takega dejanja, kot je atentat pred milansko kvesturo. Preiskovalci so danes zaslišali tudi Massima Magrija, 31-letnega risarja iz Bergama, s čigar potnim listom, ki mu je prej zamenjal sliko, je Bertoli prišel v Italijo. Magriju so neznani tatovi še leta 1968 vdrli v avtomobil ter mu ukradli potni list in nekatere druge dokumente. Magri je tatvino redno prijavil policiji, kar je danes potrdil preiskovalcem, ki pa, kot kaže, niso bili povsem zadovoljni z Magrijevimi pojasnili. Zvedelo se je tudi, da so policija in karabinjerji danes preiskali vrsto stanovanj v Milanu, ni pa znano, za čigava stanovanja gre in ali so preiskave dale kak rezultat. O političnem prepričanju atentatorja so prišli danes na dan novi podatki: zvedelo se je, da je Bertoli pred 19 leti delal nekaj časa za neki «vsedržavni odbor za zaščito miru in varnosti*, tj. organizacijo, ki je menda dobivala denar od ameriške obveščevalne službe. PotrdBi so tudi, da so med Bertoli jevo prtljago našli knjigo, ki jo je izdal nadovski nacistični pravnik Franco Freda, ki je obtožen pokola v milanski banki decembra 1969. Med elementi, ki so v središču pozornosti preiskovalcev, je tudi izrazita nodobnost med Bertoliiem in «identikitom», ki so ga policijski izvedenci pripravili na osnovi očividcev umora komisarja Calabre-siia. Ustnice, brada in oči so povsem enake, samo Bertoliievi lasje naj bi bili nekoliko temnejši. Kaže pa, da je b’T Calabresijev morilec boli močne oostave in boli pokončne drže, medtem ko Bertoli hodi nekoliko sključeno. Po dosedanjih izsledkih preiskave pa je bil Bertoli v času, ko je bil Cala-bresi umorjen, v Izraelu, če bo ta podatek potrjen, potem bodo morali preiskovalci to sled opustiti. Ostaja pa deistvo. da je podobnost zares presenetljiva. Iz Izraela so medtem prišla poročila, da je Bertoli prispel v Car-mio, nedaleč od Gaze, 26. februarja leta 1971, kot «prostovoljec iz tujine*. V kibucu ie bil zaposlen kot kokošjerejec. člani kibuca so povedali izraelskim časnikarjem, da je bil Bertoli miren človek, nekoliko zaprt sam vase, ki je študiral hebrejščino. V Izrael je prišel Noben« vesti o poteku srečanja med Thojem in Kissingerjem PARIZ, 18. — Današnje srečanje med Le Duc Thojem in Kissingerjem je trajalo približno 4 ure. Niti danes ni bilo mogoče izvedeti ničesar o poteku pogajanj. Po končanem pogovoru sta se obe delegaciji razšli ob prisrčnih nasmehih, kar pa na podlagi izkustev iz prejšnjih srečanj, ne pomeni prav nič. PO ZLOČINSKEM ATENTATU V MILANU z že omenjenim potnim listom Massima Magrija, na katerega je prilepil svojo sliko, v kibucu pa so ga poznali pod imenom «Roberto». Ob prihodu je povedal, da namerava ostati v Izraelu le nekaj mesecev, zadržal pa se je več kot dve leti. Pred nekaj časa, je povedal nekdo od voditeljev kibuca, je prejel pismo iz Marseilla, nakar je najavil, da bo odšel v Italijo, da pa se bo kmalu vrnil. Toda tudi v zvezi z Bertolijevim bivanjem v Izraelu ostajajo mnoga odprta vprašanja. Kako je na primer mogoče, da izraelske oblasti, in predvsem obveščevalna služba, ki je v Izraelu menda zelo učinkovita, niso vedele za človeka, ki so ga v Italiji iskali zaradi ropa in poskusa umora? Niti ni znano, kako je prišel do ročne oom-be, o kateri sam Bertoli pravi, da jo je «našel» na neki njivi blizu kibuca. Vprašanje je tudi, kako je lahko Bertoli prišel najprej v Izrael, nato pa v Francijo in končno v Italijo, s ponarejenim potnim listom, ne da bi se mejni organi tega zavedli. Že dejstvo, da je bilo na potnem listu navedeno leto 1942 kot letnica rojstva, medtem ko je atentator skoraj deset let starejši, bi moralo vzbuditi nemalo sumov. Pa še eno vprašanje: izraelska ladja «Dan», s katero je Bertoli zapustil Haifo, se je na poti v Marseille ustavila v Genovi, vendar mož ni izstopil, pač pa je nadaljeval do Francije m se nato z vlakom vrnil v Milan. Kljub temu, da je imel ponarejen potni list, je torej prekoračil mejo dvakrat več, kot bi bilo na videz potrebno. Zakaj? Ko so ga v Milanu aretirali, je imel s sabo večjo vsoto v lirah, frankih in dolarjih, medtem ko si je moral v Izraelu izposoditi denar za vožnjo. Kje je ta denar dobil, je še neznano. Milanski delavci so danes z dve-urno splošno stavko izrazili ogorčenje in protest zaradi zločinskega atentata. V vseh tovarnah so bila zborovanja, na katerih so zahtevali, naj pristojne oblasti ostro ukrepajo za zatrtje političnega kriminala, ki nosi izrazit reakcionarni pečat. NA SKUPNI SEJI PREDSEDSTVA ZKJ IN PREDSEDSTVA SFRJ SPREJET OSNUTEK NOVE JUGOSLOVANSKE ZVEZNE USTAVE Pred dokončno odobritvijo v zvezni skupščini, bodo priredili najširšo javno razpravo o novi ustavi Stane Dolanc (levo) in Edvard Kardelj med včerajšnjo skupno sejo predsedstev ZKJ in SFRJ ŠTIRIDNEVNI URADNI OBISK GLAVNEGA TAJNIKA KP SZ V ZAHODNI NEMČIJI Dvostranski odnosi med SZ in Bonnom v žarišču pogovorov Brežnjev-Brandt Srečanje med predstavniki Sovjetske zveze in ZR Nemčije je izredno pomembno za okrepitev politike popuščanja napetosti na evropskem kontinentu BONN, 18. — Glavni tajnik K P SZ Leonid Brežnjev je prispel na uradni obisk v Zvezno republiko Nemčijo. Gre za prvi uradni obisk neke vidne sovjetske osebnosti v Zahodni Nemčiji in za logičen člen v razvoju pomiritvenega procesa med obema državama, ki se je začel z moskovskim sporazumom, enim temeljnih kamnov politike popuščanja napetosti med Vzhodom in Zahodom. Brežnjev je dopotoval z iljuši-nom sovjetske družbe «Aeroflot». Letalo je priletelo na letališče pet minut pred uro, ki je bila domenjena v predhodnih stikih na diplomatski ravni in Brežnjev je zaradi tega nemškega protokola moral počakati v letalu, preden j« lahko stopil na nemška tla. Pričakali so ga, poleg kanclerja Willy-ja Brandta, številni člani nemške vlade, med katerimi so bili zunanji minister Walter Scheel, minister pri predsedstvu vlade Egon Bahr ter predstavniki renanske deželne vlade. Potem ko je godba odigrala himni in je Brežnjev pregledal častno stražo, sta imela kancler Brandt in glavni tajnik KP SZ pozdravna govora. Brandt je omenil etape zbli-ževalnega procesa med obema državama (moskovski sporazum, srečanje na Krimu) ter dejal, da potr- Berlinguer, Ealloni in De Mita zahtevajo Andreottijev odstop RIM, 18. - Tajnik KPI Enrico Berlinguer je imel danes tiskovno konferenco s tujimi dopisniki v Italiji. Govoril je o včerajšnjem atentatu v Milanu in dejal, da so ga obsodile vse politične sile in vse oblasti: «Molčal pa je samo predsednik vlade*. Berlinguer je izjavil, da je to novo nasilno dejanje nastalo v okviru splošnega načrta ustvarjanja neredov in povzročanja zmede, da se ustvarijo ugodni pogoji za napad na demokratične svoboščine in na republiške ustanove, ter da se odprejo vrata reakcionarnemu nazadovanju. Za temi terorističnimi dejanji, je dejal tajnik KPI, stojijo fašistične organizacije, stoji neka mednarodna reakcionarna centrala, ki je povezana z italijanskimi gospodarskimi skupinami in člani dr-žavnega ustroja. Poleg tega je Berlinguer dejal, da imajo v vsem tem prevratniškem delovanju prste vmes razne tuje skupine, kar izhaia tudi iz govorov in izjav Slija, Bortolomeija in Forla-nija. Tajnik KPI je izjavil, da je tre ba odpraviti sedanjo Andreothjevo vlado, ki ni bila v stanju, da bi de- VS£*j s tistimi so n: janja in svoboščine. Vztrajal je, da mora vlada odstopiti, saj je bilo v parlamentu že večkrat dokazano, da živi z odločujočimi glasovi MSI. Ko je govoril o splošnem notranjem položaju v državi je poudaril, da so komunisti prepričani, da je delavski razred v stanju zavrniti vse reakcionarne napade in branili ustavo proti fašizmu. Berlinguer je dejal, da obstajajo v Italiji močne sindikalne in množične organizacije, ki ne branijo samo življenjskih pogojev delavcev, temveč so pripravljene tudi na boj za obrambo demokratičnih antifašističnih ustanov. «Imamo PSI in druge politične sile, ki so prav tako pripravljene za vsako priložnost. Imamo KPI, ki je vedno bojevito razpolo žena.* Pri tem je dodal, da ima komunistična partija velik čut odgovornosti in da hoče preprečiti vsak čelni spopad, ker se zaveda, da bi to prineslo gorje in trpljenje vsemu prebivalstvu. Zato komunisti verjamejo, je dodal Ber-ijnguer, da se bodo vse sedanje težave demokratično rešile, da pa je njihova rešitev odvisna predvsem od odstopa Andreottijeve vlade. Glede nove vlade pa je tajnik KPI poudaril, da komunistom ne gre za to ali ono for- mulo, temveč za vlado, v katero bodo imeli delavci zaupanje. Tudi Donat Cattin je danes v članku objavljenem v časopisu «Sinistra DC* ostro napadel Andreottijevo vlado. Pravi, da ni več nobenega vzroka da bi jo še podpiral. Donat Cat-tin ugotavlja, da pomeni nadaljnji obstoj Andreottijeve vlade resnično «praznino oblasti*. Po njegovem mnenju je krščanska demokracija baje že prebolela usmeritev na desno in zato izraža željo, da bi prišlo do takšnih zavezništev v stranki, ki bi omogočila obnovitev levosredinske koalicije. Proti Andreottijevi vladi se je danes izjavil tudi član demokristjan-ske levice Galloni v zvezi z vladno neučinkovitostjo v boju proti nasilju skrajne desnice. Galloni pravi, da se morajo tudi stranke vladne večine, poleg strank opozicije, zavedati nevarnega položaja in da imajo dolžnost, da sestavijo novo demokratično in trdnejšo vlado, ki bo imela zaupanje parlamenta. Bivši namestnik tajnika krščanske demokracije De Mita pa je v intervjuju za tednik «Tempo» izjavil med drugim: «Največja zaskrbljenost izhaja iz dejstva, da živimo v težkih trenutkih in novih položajih z vlado, ki ne upošteva sedanjega političnega razvoja. Zato ta vlada ne more več živeti in mora odstopiti*. juje obisk visoke sovjetske osebnosti željo po miru, ki preveva evropska ljudstva. "Nadaljevali bomo je izjavil kancler Brandt, s poglabljanjem medsebojnega razumevanja«. S svoje strani je Brežnjev poudaril, da si Sovjetska zveza želi miru in dodal, da je današnje srečanje izredno pomembno. Tudi on je omenil dolgo pot, ki sta jo obe državi prehodili po letu 1970 ter konkretne sporazume, ki sta jih dosegle na raznih področjih. Sedaj, je zaključil Brežnjev, je treba na teh temeljih zgraditi trajno poslopje. Po govorih je sovjetska delegacija odšla v hotel Petersburg, kjer bo stanovala za časa svojega obiska v Zahodni Nemčiji. Bonske o-blasti so organizirale izredno varnostno službo, da bi zagotovile miren potek obiska. V Bonnu je več kot 26 tisoč policajev. Na vsaki strehi so straže, na Renu so organizirali kordon policijskih čolnov, k hotelu Petersburg je praktično nemogoče priti. Ta stari hotel so ponovno odprli po dveh letih. V njegovih sobanah so se odigrali nekateri najvažnejši dogodki našega stoletja: v njem sta se npr. srečala leta 1938 britanski ministrski predsednik Chamberlain in Hitler, da bi izdelala munchenski sDorazum, ki je pomenil začetek Hitlerjevega prodiranja proti Vzhodu. Po vojni je bil hotel Petersburg sedež zavezniške uprave za vso zasedeno Nemčijo, v novejših Časih pa so v njem bivale številne politične osebnosti ob svojem obisku v Zahodni Nemčiji. Takoj zatem so se začeli politični Pogovori med sovjetskimi in za-hodnonemškimi predstavniki. Srečala sta se Brežnjev in Brandt, na različnih sestankih pa tudi zunanja ministra Scheel in Gromiko, niinistra Bahr in Aleksandrov, zvezni minister za gospodarstvo Fri-derichs in minister za zunanjo trgovino Patoličev, nemški minister za promet Lauritzen s svojim sovjetskim kolegom Bugajevom. V ospredju vseh pogovorov so odnosi med obema državama, ki nujno zadevajo ves kompleks pogajanj, 'z katerih naj bi izšlo novo ravnovesje med dvema izmed največjih p^aS°nistov današnje svetovne po- Čeprav so teme pogovorov med Brežnjevom in Brandtom v precejšnji meri še zavite v temo, bo vsekakor med obema politikoma govor o evropski konferenci o varnosti, o vprašanju vzajemnega skrčenja oboroženih sil med obema blokoma ter n odnosih c EGS. Namen Sovjetske zvez« naj bi bfl po mnenju večine ZRN ter vzpostavitev trajnega in načrtovanega odnosa z EGS. Kar zadeva Nemce, bi si ti hoteli zagotoviti predvsem politična jamstva, po katerih naj bi okrepitev stikov med Sovjetsko zvezo in ZRN ter z Evropsko gospodarsko skupnostjo postala sprejemljiva za vse. Gre predvsem za to, da bi spremenili sedanjo tendenco po neposrednem dogovoru med dvema velesilama, ki nujno izključuje ali pa zmanjšuje vlogo skupnosti v novem svetovnem političnem ravnovesju. Bonn naj bi vztrajal tudi pri zahtevi naj Sovjetska zveza pojasni svoje mnenje v zvezi z odnosi med ZRN in zahodnim Berlinom: gre za vprašanje, ki je važno še zlasti zaradi nemškega javnega mnenja. Brežnjev se bo po vsej verjetnosti sestal z berlinskim županom Schultzom. Kaže, da Moskva ne bi imela nič proti morebitnemu predstavništvu zahodnega Berlina v OZN. Ne nazadnje se bodo skušali Nemci vriniti v sovjetsko tržišče in si zagotoviti pomemben delež pri izko-riščevanju ogromnih naravnih bogastev SZ. Po spodletelem sporazumu z Japonsko, bi ta perspektiva bila zanimiva tudi za Moskvo, poleg tega, da bi morebitni sporazum bil zelo ugoden za vse članice Evropske gospodarske skupnosti. Pogovori med sovjetsko in nemško delegacijo se bodo nadaljevali še v prihodnjih dneh. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 18. — Predsedstvo ZKJ in predsedstvo SFRJ sta danes na skupni seji sprejela osnutek nove u-stave SFRJ, ki ga je pripravila koordinacijska komisija vseh svetov zvezne skupščine. Predsedstvo ZKJ in predsedstvo SFRJ sodita, da se s tem osnutkom ustvarjajo vsi pogoji za to, da delavski razred postane gospodar družbene reprodukcije, da socialistično samoupravljanje postane dominantni odnos v. družbi in doseže večjo raven učinkovitosti v svojem delovanju, da se nadalje poglobi in utrdi enakopravnost in bratstvo narodov Jugoslavije. Predsedstvo ZKJ in SFRJ pozivata vse organizacije ZKJ, socialistične zveze sindikata, mladinske organizacije, organizacije borcev, samoupravne organe, znanstvena, strokovna, družbena in druga združenja delovnih ljudi in državljanov, da takoj, čim bo osnutek sprejela zvezna skupščina, organizirajo razprave, na katerih bodo lahko aktivno in ustvarjalno sodelovali vsi delovni ljudje. Edvard Kardelj, predsednik koordinacijske komisije, ki je o osnutku ustave poročal na skupni seji, je med drugim poudaril, da je predloženo besedilo ustavnih sprememb v celoti usklajeno z republikami in pokrajinami in da je plod svobodnega socialističnega sporazuma med republikami in pokrajinami. Predvideva se, da bo javna razprava trajala do jeseni, ko bo ustavo končno sprejela zvezna skupščina. Kardelj meni, da bodo lahko do jeseni opravljena najširša posvetovanja o novi ustavi in da bo dovolj časa za pripravo republiških ustav in občinskih statutov, ki morajo biti usklajeni z novo zvezno ustavo. B. B. Delegacija koroških Slovencev v Zagrebu ZAGREB, 18. — Delegacija koroških Slovencev, ki jo vodi predsednik Zveze slovenskih organizacij dr. Franci Zwitter, je danes v Zagrebu obiskala predsednika Socialistične zveze Hrvaške dr. Iva Margana. Predstavniki iz Koroške so ga seznanili s položajem koroških Slovencev in o stopnjevanju neonacistične šovinistične gonje proti slovenskemu življu. Podobne je dr. Zvvitter obrazložil stanje na Koroškem tudi na sestanku s hrvaškimi novinarji. Na pogovorih so ugotovili, da ima gonja proti koroškim Slovencem hkrati tudi protislovenski in protijugoslovanski značaj. Poudarili so, da imajo koroški Slovenci in gradiščanski Hrvati polno pravico vztrajati pri zahtevi, da Avstrija izpolni vse obveznosti, ki jih ji narekuje državna pogodba za zaščito slovenske in hrvaške manjšine. Brežnjev in Brandt na bonskem letališča med izvajanjem državnih himen Andreotti, ki je odgovoril na posege predstavnikov posameznih Preiskava o četrtkovem bombnem atentatu v Milanu, ki je povzročil smrt mladega dekleta in ranil 40 oseb, je v polnem teku. Nadaljuje se zasliševanje atentatorja, ki trdi, da je zločin pripravil in izvedel sam, vendar vse kaže, da mu preiskovalci ne verjamejo. Glavni tajnik KP SZ Brežnjev je dopotoval v Zahodno Nemčijo na štiridnevni uradni obisk. Na vrsti je bilo več pogovorov med predstavniki sovjetske in nemške delegacije, v ospredju katerih so bila v glavnem vprašanja odnosov med obema državama v skladu z razvojem politi':? popušča- opazovalcev navezanje dotoomčnih go'| nja napetosti v Ev; pi. Govor bo spodarskih in trgovinskih stikov z i zelo verjel,jo tudi o eviopsui konferenci o varnosti in sodelovanju, o pogajanjih za skrčenje oboroženih sil v srednji Evropi ter o morebitni okrepitvi gospodarskih in trgovinskih stikih med ZRN in EGS ter Sovjetsko zvezo. Kot pretekli teden v poslanski zbornici, je bila včeraj tudi v senatu razprava o fašistični prevratniški dejavnosti, fašističnem nasilju in uveljavitvi zakona Scelba o prepovedi obnavljanja fašistične stranke. Razprave se je udeležil tudi predsednik vlade strank. Andreotti je zagovarjal vladno politiko in boj proti "kateremukoli nasilju«. Leva opozicija pa je obsodila popuščanje vlade do skrajne desnice, kar je opogumilo fašistične nasilneže. Danes se bo v Lignanu začel deželni kongres PSI, na katerem bo sedanji tajnik Tringale orisal delovanje stranke in predvsem nakazal smernice za kampanjo za deželne volitve. Na deželnem volilnem uradu pri tržaškem prizivnem sodišču so nekatere stranke že včeraj vložil* znake.Med temi je tudi skupni znak tržaških indipendentist*y in furlanskega gibanja. 19. maja NA SINOČNJI SEJI TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Živahna razprava o naraščanju cen Polemika o predlagani razpustitvi konzumne ustanove ENCO Tržaški občinski svet je sinoči obravnaval nekatera zanimiva vprašanja, ko so odborniki odgovorili glede razdelitve električne energije, ureditve muzejev in galerij ter končno o naraščanju cen v Trstu. Zlasti zadnji odgovor odbornika Abateja glede draginje in predlogov občine v tej zvezi je bil zanimiv, tako da se bomo nanj še povrnili. V nadaljevanju seje je občinski svet razpravljal do pozne ure o predloženem razpustu konzumne u-stanove ENCO, ki je doslej upravljala občinske menze, mesnice in nekaj skladišč jestvin. Predlog je orisal, v imenu odbora, Abate, ki je zagotovil, da bodo uslužbenci ustanove prešli k delavskim zadrugam ali neposredno med upravno osebje občine. Po predlogu se je vnela živahna razprava, ki je trajala pozno v noč, tako da bomo o vsem obširno poročali v jutrišnji izdaji. Pred tem s® svetovalci z večino glasov odobrili sestavo nekaterih pomembnih komisij. Tako bodo gradbeno komisijo občine sestavljali sledeči strokovnjaki: arh. Ber-ni, dr. De Rosa, inž. Giorgini, inž. Maluta, arh. Marino Kokoravec, arh. Nordio, geometer Riccesi, inž. Tamburini, geometer Vento in arh. Zerial. Komisijo za davke pa bodo sestavljali Steno, Sartoretto, Cecchi-li, Benvenuti, Omella Bidorini in Riccio. Pri ustanovi za pomoč spa-stičnim bolnikom bo občino zastopal odbornik Dolhar, v upravnem svetu ONAIRC pa Guadagnini in Giuditta Lovullo. V upravni svet občinskega gledališča «Verdi» so bili imenovani Chic-co, Cesare in Oskar Kjuder, v razsodišče pa Minca in Strudhoff. V upravni svet inštituta za morsko biologijo pa prof. Sauli, Bullini in Cristofolini. Občinski svet je z glasovi svetovalcev leve sredine odobril tudi izdatek poldruge milijarde lir za stroške bolnišnice za dolgotrajne bolezni. Za razporeditev poletnih počitnic Na sedežu deželnega odbomištva za industrijo in trgovino je bilo včeraj dopoldne posebno srečanje, na katerem so predstavniki odbor-ništva orisali izsledke nedavne ankete, ki so jo po nalogu deželnega ravnateljstva za proučevanja in statistike izvedli v Furlaniji - Julijski krajini v zvezi z možnostjo boljše razporeditve poletnih počitnic zaposlenega delavstva v naši deželi. Posvetovanja so se udeležili predstavniki trgovinskih zbornic, sindikalnih organizacij, turističnih ustanov in stanovskih organizacij. Odbornik Stopper je v uvodnem poročilu naglasil, da so anketo iz- vedli strokovnjaki turinske ustanove Soris in da je to prvi primer takšne raziskave v Italiji. Anketa je skušala ugotoviti, kakšne so možnosti in želje tukajšnjih industrij glede morebitne razporeditve poletnih počitnic po koledarju, ki bi upošteval potrebe industrije, obstoječe praznike, turistične zmogljivosti, šolske počitnice in druge tovrstne dejavnike. Študijo bo deželna uprava posredovala prizadetim kategorijam gospodarskih in socialnih operaterjev, ki naj bi izpovedali svoje mnenje o tem vprašanju. • Vodstvo prevozne službe ACEGAT javlja, da bodo z jutrišnjim dnem premaknili postajališče v smeri mesta pri cestarski hiši na Bazoviški cesti št. 62 nižje in sicer v višino hiše št. 56 ob isti cesti. Predsednik Berzanti obsodil zločin pred milansko kvesturo Na včerajšnji seji deželnega odbora je predsednik Berzanti ostro obsodil zadnji atentat v Milanu ter naglasil, da zločin pospešuje ovijanje spirale nasilja in predstavlja nov napad na demokratično ureditev države. V takem vzdušju se morajo vse politične in demokratične sile odločno zavzeti za obrambo demokratičnih institucij in civilnega življenja. Furlanija-Julij-ska krajna je v veliki meri pripomogla, je še dejal Berzanti. da je Italija dosegla svobodo, zato si danes toliko bolj prizadeva, da bi pripomogla k ponovni vzpostavitvi tistega vzdušja varnosti in miru, ki je potrebno za napredek na vseh področjih človeškega življenja v državi. • Predsednik deželnega sveta prof. F. Ribezzi je včeraj sprejel ministra pri ambasadi Velike Britanije v Rimu A. J. Williamsa, ki ga je spremljala pomočnica angleškega konzula v Trstu V. Crean. Pred tem se je z gostoma sestal tudi predsednik deželnega odbora Berzanti. Williamsa in njegovo spremljevalko je sprejel tudi vladni komisar dr. Abbrescia. NA SKORAJŠNJEM TRŽAŠKEM VELESEJMU Mednarodno posvetovanje o nabavah lesa v svetu Na sporedu razprava o italijanskih naložbah v lesni in-dustriji čezmorskih dežel ■ Na lesni razstavi Avstrija, Jugoslavija, Indonezija, Gana in druge afriške države Eden izmed specializiranih odsekov tržaškega mednarodnega velesejma (ki bo kakor znano doživel svojo 25. jubilejno ponovitev čez mesec dni, to je v času od 17. do 29. junija) — mednarodna srečanja o lesu — bodo tudi letos v središču pozornosti domačih in tujih strokovnjakov in gospodarskih operaterjev ter poslovnih in drugih organizacij, med katerimi naj omenimo na primer Evropsko gospodarsko skupnost in Mednarodni sporazum o prehrani in kmetijstvu (FAO). Mednarodnih srečanj o lesu se bo udeležil tudi minister za zunanjo trgovino M. Matteotti, ki ga bo spremljal glavni ravnatelj za valutna vprašanja pri ministrstvu za zunanjo trgovino prof. S. Lio-netti. Strokovno zasedanje bo vodil glavni ravnatelj za gospodarstvo niiiitiiiiiuiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii OB NAVZOČNOSTI 133 DELEGATOV DANES BO V LIGNANU DEŽELNI KONGRES SOCIALISTIČNE STRANKE Uvodno politično poročilo bo imel deželni tajnik Tringale - Na kongresu v ospredju tudi vprašanja slovenske manjšine - V nedeljo bo občni zbor Slovenske skupnosti potrdil kandidatno listo Danes ob 9.30 se bo v Lignanu v kinu «City» pričel deželni kongres PSI, ki se bo nadaljeval tudi popoldne, predvidoma do 18. ure in nato naslednjega dne neprekinjeno od 9.30 do 16. ure. Deželni kongres je pomemben, saj bodo na njem izvolili novo deželno vodstvo, istočasno pa bodo tudi začrtali smernice socialistične stranke za volilno kampanjo za deželne volitve in perspektive za bodoča zavezništva in politično usmeritev v novo izvoljenem deželnem svetu. Kongresa socialistične stranke se bo udeležilo 133 delegatov, ki so bili izvoljeni na pokrajinskih kongresih v Trstu, Gorici, Vidmu in v Pordenonu jeseni lanskega leta, poleg njih pa tudi člani dosedanjega deželnega odbora stranke, parlamentarci in deželni - svetovalci, tako da bo skupno prisotno s pravico do posega v razpravo okrog 200 socialističnih predstavnikov iz celotnega področja ,naše. dežele. Razmerje sil med petimi strujami socialistične stranke v naši deželi je dokaj zapleteno, saj dalj časa niso sklicali kongresa zaradi nerednosti, do katerih je prišlo na deželnem kongresu v Pordenonu, kjer so enostavno pomnožili glasove oddane za vse struje, da ............................... VČERAJ JE PRIČEL POSLOVATI DEŽELNI VOLILNI URAD MIT in furlansko gibanje vložili skupni volilni znak Do sedaj je bilo vloženih dvanajst volilnih znakov Včeraj je pričel z rednim delom deželni volilni urad, ki je po zakonu ustanovljen pri tržaškem prizivnem sodišču in katerega vodi predsednik tržaškega sodišča dr. Luigi Gian-nuzzi, člana sta sodnika dr. Boris Battestin in dr. Gianfranco Fermo, namestnika pa dr. Giuseppe Moscatto in dr. Biagio Giancotti, tajnik je dr. Francesco Neri, namestnika pa dr. Furio De Vecchi in dr. Ada Briščik. Deželni volilni urad je včeraj pričel sprejemati volilne znake, ki jih je treba po zakonu vložiti, tako da ne pride do zmešnjave, pomot ali izkoriščanja raznih volilnih znakov. Včeraj so bili po vrstnem redu vloženi volilni znaki naslednjih strank oziroma volilnih formacij: PSI, PRI, KPI, MSI, MSI — destra nazionale, PLI, Indipendenti Friuli — Fogolar Furlan povezani z Movimento indi-pendentista Triestino, Fronte per l’in-dipendenza, Movimento Friuli, Slovenska skupnost povezana s Slovensko demokratsko zvezo iz Gorice, Unione Triestina in PSDI. Pri večini teh znakov gre za običajen postopek in to tudi pri vložitvi znakov nekaterih krajevnih gibanj, politično novost pa predstavlja združen znak dveh gibanj: tržaških indi-pendentistov in dela furlanskega gibanja, ki jih zastopata v Trstu občinski svetovalec Marchesich, v Vidmu pa D'Antoni. To je torej tudi prva uradna potrditev glasov, da sta se obe gibanji združili (ali točneje rečeno nekateri deli teh gibanj) in da bosta predložili skupni volilni znak: polovico tržaški, polovico pa furlanski, v upanju da dosežejo skupaj zadostno število glasov za izvolitev e-nega deželnega svetovalca. Zborovanja KPI Federacija komunistične mladine bo danes ob 15.30 priredila v Ljudskem domu v Ul. Madonnina 19 javno zborovanje, na katerem bosta govorila tajnik federacije Ugo Poli in član vsedržavnega vodstva FGCI Paolo Polo predvsem o enotnem boju italijanske in slovenske mladine proti fašizmu. Poslanec Škerk se bo ob 16.30 sestal s škedenjskdmi upokojenci v Ljudskem domu v Ul. S. Lorenzo in Selva 4. Na Konkonelu bo na predvolilnem zborovanju govoril ob 18. uri Monfalcon. Na pobudo sekcije KPI «Davide Pescatori* bodo od 11. do 13. ure v Ul. Maovaz pobirali podpise za razpust fašistične organizacije. Brzojavka Spaccinija ministru Rumorju Tržaški župan inž. Spaccini je poslal notranjemu ministru brzojavko v zvezi s kriminalnim primerom nasilja v Milanu. Župan v telegramu obvešča notranjega ministra, da je v tej zvezi sinoči tržaški občinski svet prekinil sejo ter potrjuje vero tržaškega prebivalstva v vrednote demokracije, svobode ter republiške ustave. • Zaradi neuspešnega poteka pogajanj s predstavniki Comfcommercia za obnovitev delovne pogodbe so sindikati kategorije oklicali za vse u-službence trgovske stroke vsedržavno stavko, ki bo v torek, 22. t.m. Vsedržavni kongres pristaniščnikov CISL Včeraj se je v Trstu začel 8. vsedržavni kongres sindikata pristaniških delavcev CISL, na katerem je prisotnih 160 delegatov iz raznih krajev Italije, Glavno poročilo je imel vsedržavni tajnik Leo E£ mezzanotte*. Barvni f ^ pod ka. Prepovedano mm ' let0m‘ „ Filodrainmatico 16.30 *V,arVni m naca indemoniata*- , j8. . Prepovedano mladim P00 ofd*' 'Moderno'' 16.30 «Gli °rdim Vid' 'ff ni». Barvni film. ** ttd* Claudine Auger. PreP° dini pod 14. letom. Vittorio Veneto 18.00 *^aari>ni serata della mia .v'ta>>A,herto Dina de Laurentisa. Michael Simon. ^ Abbazia 16.00 «Ma film- ^ sola?* Zabavni ^T^-j-Jeal-bara Streisand in m- ve** Astra 16.30 «11 ®avalierT£ra detta*. Barvni film-Quinney. a salu: Ideale 16.00 «Domani paSS^arola d' tare la tua vedova^ t^ Epidemia*. Barvni rjinge-Graig Hill in Claudine Impero 16.30 «Cari ®eI^ria Salertl film. Igrata: Enrico Mar>a in Florinda Bolkan. _____ GRUPA U in KASTA organizirata v nedeljo, 20. t.m. izlet z avtobusom v Soržento v Beneški Sloveniji na prvo ’ spomladansko srečanje z beneškimi Slovenci in na slikarski ex tempore. Odhod ob 8. uri izpred sod-nijske palače. Vljudno vabljeni vsi, ne le slikarji! ŠD Breg obvešča vse udeležence izleta v Ljubljano, da je zbirališče in odhod pri Križcu pod Dolino ob 6.30. Nadalje obvešča, da je še nekaj prostih mest v drugem avtobusu. Vpisovanje se nadaljuje še do torka pri vaških zastopnikih. Prosimo, da pohitite. Slovensko planinsko društvo organizira v nedeljo, 27. maja izlet na Nanos ob priliki 80-letnice Planinske zveze Slovenije. Slavje priredi Pia- J ninsko društvo Vipava za primorski meddruštveni odbor. Zbirališče z osebnimi avtomobili v Vipavi na trgu ob 7.30 zjutraj. SPDT Organizira, dne 2. in 3. junija 1973 izlet na Stol. Avtobus bo odpeljal iz Trsta (kraj in ura bosta naknadno javljena) na Ljubelj. Iz Ljubelja vzpon čez Zelenico na Stol (2236 m). Prenočišče v Prešernovi koči. Drugi dan sestop po grebenu na Dom Pristava. Za neplanince pa ogled Vintgarja in prenočišče v Radovljici. Drugi dan se bodo nepla-ninci popeljali v Bohinj na ogled slapa Savice in po želji z žičnico na Vogel. Vpisovanje pri Norči v Ul. Geppa 9. P.d. «S. Škamperle* priredi enodnevni izlet na Koroško 10. junija 1973 za člane in prijatelje društva. Osebni dokument — potni list. Vpisnina v prostorih društva na stadionu «1. maj* vsak večer od 19.45 do 20.45. K1N0JW0PČINAH predvaja danes ob 18 ,kjjj\T0V» ((SNEGULJČICA IN 7 „,ed Najbolj znan hi najleP klasiki VValta Disneya- Prispevki --------- . -eta Pr°f' Namesto cvetja ob s‘*jfeSorski z^|. Mitje Sancina daruje P? ^ za šole «S. Gregorčič* m-uuu sko blagajno. Profesorski zbor slC*peisa Gregorčič* iz Doline . ren0 prof. Mitji Sancinu » ob smrti njegovega ... tr&0^ Krožek absolventov s*V.ySgri^£ ske akademije izreka is*m čič, ob izgubi dragega no sožalje. Sporočamo, da bo P°° dragega v,v ' Mira Križmane«13 - 1973 15‘ danes, 19- , ve izpred bazoviške cerkve. ved*1® 17. maja nas je 23 stila naša draga , Assunta Capotorl ^ Pogreb Pokojnice.pro^' ob 16. uri iz hiše žalosti Ul. S. Nazano st._ 32. ca> hc% žalujoči moz F . na ter dr° Patrizia sorodstvo Prosek, 19- m-M? 19I3 2onta 3 Pogrebno podjetje, ui. UJmprave o stanovanjskem vprašanju v občinskem svetu V ospredju tudi vprašanje zadrug ■n gradbenega razvoja kraških vasi Posebno vprašanje predstavljajo številne družine starejših ljudi, katerim je treba nuditi manjša in cenena stanovanja ^obflp-1 Pozrle ure nismo včeraj potrat Je P°r°čali o četrtkovi raz-btitvj:v °bčinskem svetu, pred odo-»Jentu reso*ucij€ z zahtevo parla-dv' ^ Z bonskimi ukrepi še °benem ^ »zamrzne* stanarine in tako,, Obnovi finančno dotacijo za villta g^stanwanjskih gradnjah (šte- Wo ^ odobritvijo resolucije, za ka-%ajik .J^sovali predstavniki vseh itugj 'KPI. KD, PSI, PSDI in PRI, tosegji kili odsotni), so v razpravo Orisal; razn* svetovalci in podrobneje k. . .... boreče vprašanje tisočev dru-ifagih „f1Ve v neprimernih ali pre- 0 Vpra?^0Vanjih. Govor je bil tudi fNokaSfnj'U’ ^ neposredno zadeva *U, jj .o slovensko družino na Kra-^5lnii1S1Cer 0 dodelitvi ustreznih za-Svan-^i- P° znižani ceni za JU zadruge in o podrob- na i za Sradbeni razvoj kra- Kot yse“i- k jo IjIVa Podpisnica resolucije KPI, . občinski svet prejel konec ■ fiurl6 pregovorila svetovalka k” v Tj,0: Ugotovila je, da je sta-kric- kar zadeva stanovanja, 1 to v, “J0; Dejansko upravljajo V,r°Valnj Sebni špekulanti (banke, za-f9 Srad„CG’ Poniembni zasebniki), ki H^i Ustr Zg°^ zat°’ da bi si zagost °stajaeZn° rento- Tako se dogaja, O mestu več sto praznih ^'luksuznega značaja, medija grJl Prošnje za ljudska stano-?v°da , ad«° na tisoče v predalih %cija^ Uudske hiše IACP. Spe-5* 'Tu ^^bnikov pa ne pozna me-]■ 0 de’ Je Unrio zelo ostro izra-fi v ri!a,Vn°sti odv. Gerina, ki vejili in ■>StU,za predstavnika gradiv 'heščan^Pških posestnikov. Mnogo 0 0V’ ki prav te dni prejema JNic (je!.zgonu iz stanovanja in to Vu' da gre za stanovanja tii11 HurU111* najemninami. Po mne-I,thteretl6 ^ morala občina šči-pa . Vsch družin. Posebno pe-i„v Preh.N6, vPrašanje nekaterih slo-ose^lst);a’ Mod temi so pri-j6 v star v! ,k* marsikdaj žive sa-iiM®b) 10 'n prevelikih (zato tudi st teblo Jn°Vanjih. Tem bi morali z wfeko j^dbeno politiko zagotoviti iV^bje n l®*avo’ Nadalje gre IMS1 bi, tl Ookaterih četrti, ki so sta-0t te poudi avljene j ružb. v S00 Bo < Zst. ge) bi morala občina po- M?1"« 65. Poudaril tudi prof. Co-d _-ene grabežu velikih fi-tir ’ V teh četrtih (Staro drUg°" U°sc°. U1’ San Man- «eej D,’,*« tv, r™J' se pravi z razla-s.if k°d$ti brnetijski ceni zaradi jav-L ^ jV “tara poslopja se dajo u-i S®tejftto^Vlki *n popraviti, da lah-L 9,1 ba sb10) Vedte število družin, tb , Dret,, dogaia' da s temi zgradit iS°do riPca.teJ0 zasebniki in vse Na v ki se morajo seliti ONe S?08*3 sta končno načela Jv^teželja. Na Opčinah so (k® 2adru„lkovali stanovanjsko grad-s ^ skll?’ kateri bi morala obiskati nn_no z določili zakona 865 Poceni zemljišča. Na osnovi n .------------------------- iilj .bančno brejme zadruga dežel *a , 5® lahlfB bodporo, bančna poso- . Vol?v^ . ^ 17.Hol ________11____ ____- i. _ JeStene izdela gradbene načrte ^Din-brea' družine. Openska zadru-tjiNišče, p.eb*m letom zaprosila za ji r’ ki * ob cesti za Repen-tisl3 Po ... .St srenie- Ponudili so trZ' kr ^ ebrano visoki ceni (10 bbv^^.a kv- meter), pred dvema v Na, (j ,se ie občinska uprava ^krajšem bo ^mljišče zagotovila n' ‘n roku. To se za sedaj je v imenu ap RjU^rezlia zagotovila de- vendar tNstj ^‘"enetti, ki se je - glede bij ;n ogovarjal s tehničnimi « birokratskim zavlače- Dejal je, da „ bgotavnjl centru. Jati samo krize v mest- V- dotau,^ ®gu. pa se je Prof-Na n . tudi stanovanjskega \gte Uffn ”a,. Krasu. kiji kak0' atanovanjska kriza, če-KrasuS 1° drugačna, obstaja let Noča v« , Jer regulacijski načrt NonV kraških0 gradnj°- Že več ki ” vaseh ne popravljajo Nl,la bež; 86 ^aijo, medtem ko ki Z Krašp,,V mesto. Seveda se v Nhl^o, na«0601 ne Pretakata med Npe ;n Protno jih duše visoke A b. neustrezno okolje. k odi?* “delati takoj, brez *aite dbeni ^nia, podrobne načrte blij Načrte pazv°j kraških naselij, bJčen.do,naf’P„„ na’i. .ustrezajo potre- mčp. y°>haooB J ustrezaj k Nv ga Prebivalstva, novopo-braNključii rt nasprotnem primeru, CN g‘ Costa bomo Kras ulj A ga 5ta bomo Kras iz-hi bkoljg j umetno postarali, uni-jih ;p . I8e' M katere trdijo Vh^t* Kral u Ni m°ž- 0 bbje u^asa brez človeka, ta pa % kbbienu 00 življenjsko okolje. Nh^drng gradbemh in stanovanj-^svi6 dalj časa govoril v \ §e u tudi socialist Gianni Z p* j0 za^ffbej je poudaril vlo-Sv? Področm"? gibanje opravlja N »aj r,. ‘U 'n Pozval občinsko N Ki treha6 .^drugam čimveč na Predio7-iCakatl’ da bodo vse kot l0Zlle svoje zahteve tem-Poudaril Costa, upošte- vati zadruge kot dinamično gibanje, ki se bo tem hitreje razvilo, brž ko bo občinska uprava ustregla njihovim zahtevam po ustreznih zemljiščih. O dveh vprašanjih, in sicer o zadrugah in vprašanju izgonov v Ul. San Maurizio, je spregovoril demokristjan Richetti. Za zadruge je dejal, da niso vse predložile ustrezne dokumentacije in da je občinska uprava tudi zato morala počakati z delitvijo zemljišč. Poudaril pa je, da ni namen občinskega odbora, da bi zadrugam kratil zemljišča in s tem tudi finančno podporo dežele. Na teh zemljiščih bo treba urediti tudi komunalne usluge in storitve. Glede Ul. San Maurizio pa je Richetti povedal, da so stanovanja v starih poslopjih last telefonskega podjetja SIP, katerega je občinska u-prava opozorila, da ne bo dovolila iotizacije področja za nove gradnje, dokler ne bo SIP poskrbela za stanovalce ustrezno rešitev z novimi ali podobnimi stanovanji. Dcklna pomoč za zdravstvo in turizem Za razne posege v prid umsko in fizično prizadetim ljudem je deželna uprava od leta 1966 do leta 1974 nakazala oziroma predvidela skupen izdatek 5,35 milijarde lir. Letna nakazila v ta namen so se postopno večala, in sicer od prvotnih 200 milijonov v letu 1966 na 600 milijonov za zadnja finančna leta. Poleg teh posegov v okviru deželnega zakona št. 22 iz leta 1966, je dežela nakazala milijardo lir po zakonu št. 23 iz leta 1971 ter nadaljnjih 300 milijonov lir po zakonu št. 43 iz lanskega leta. Te dni je deželni odbor na predlog odbornika za zdravstvo Devetaga nakazal temu področju izreden prispevek v višini 250 milijonov lir po zakonu št. 9 iz letošnjega leta. Odbor je nadalje sprejel načrt o porazdelitvi 310 milijonov lir (po zakonu št. 16 iz leta 1965) med u-stanove in organizacije, ki se u-kvarjajo s turističnimi dejavnostmi v naši deželi. Iz omenjenega zneska bodo prejele prispevke pokrajinske turistične ustanove, leto-viščarska društva, organizacije «Pro loco» itd. Omenjena vsota bo razdeljena med 26 organizacij in u-stanov. OSMICA Pepi Žerjal - Sive, Boljunec št. 226, je odprl osmico. liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiumiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiimiiiiiuiMiiiiimm S SREČANJA PISATELJEV V PORTOROŽU Pisateljevo izrazno sredstvo: materinščina ali več jezikov? Danes obisk Kosovelovega groba in ogled Spacalove kraške hiše Na šestem mednarodnem srečanju pisateljev v Portorožu so dopoldne obravnavali zadnjo od treh tem: «Pisateljevo izrazno sredstvo — ali samo materinščina ali več jezikov*. Uvodna referata o tej temi sta posredovala avstrijska pisateljica Hilda Spiel in makedonski pisatelj Vlado Uroševič. V daljši debati so nato udeleženci predvsem opozorili na dejstvo, da je vsak jezik pač različen filter, skozi katerega je možno priti do resnice. Ta filter pa nas tudi postavlja pred stvarnost, da z različnimi oblikami izražanja kar najbolj u-činkovito zadenemo bistvo sodobnega človeka. V razpravi so nadalje navedli več primerov iz svetovne literature, ko je šlo pri pisanju v več jezikih le za muhavost, oziroma za eksperimentiranje, pa tudi primere pripadnikov majhnih narodov, ko so zaradi zunanjega pritiska prestopili v neki svetovni jezik Med udeleženci današnje debate je vzbudil mnogo pozornosti primer slovitega makedonskega književmka Kočo Racina, ki je svoj prvi roman v stari Jugoslaviji napisal v srbohrvaščini, kajti takrat uradno niso priznavali ne makedonskega naroda in ne makedonskega jezika. Toda pisatelj je dosegel svoj cilj, saj je bil to edini način, da seznani javnost s krivicami, ki se dogajajo njegovemu ljudstvu. Pozneje pa je začel pisati v ma-kedonščini svoje znane poezvie. Včeraj popoldne je udeležence portoroškega srečanja pisateljev sprejel predsednik piranske občinske skupščine Ivan Bažec, zvečer pa je b>l v gledališču Tartini v Piranu literarni večer. Šesto mednarodno srečanje pisateljev se bo končalo danes z izletom na Kras, kjer bodo književniki med drugim obiskali Kosovelov grob in Spaca-lovo kraško hišo. L. U. razstavljena na posebni razstavi. Nagrade so prispevala krajevna podjetja in ustanove. Odločilno za uspeh bo vsekakor vreme, saj je slikarski ex-tempore na Repentabru, predvsem po zaslugi marljivosti patronata — ob ugodnih in tudi neugodnih vremenskih pogojih vedno zelo lepo uspel, tako po umetniški ravni kot tudi po u-deležbi. K. B. JUTRI NA REPENTABRU 5. slikarski ex lempore Udeležba tudi iz Dutovelj Šolski patronat na Repentabru pričakuje za jutrišnji slikarski ex-tenu pore udeležbo kakih 150 mladih u-metnikov iz raznih šol tržaške pokrajine in osemletke iz Dutovelj. Pravico do udeležbe imajo (vsaka z 10 predstavniki): __ Srednja šola «S. Kosoveh z Opcm Sr. ital. šola «Tommasini» z Opčin Osnovna šola na Opčinah Ital. osnovna šola na Opčinah Srednja šola iz Nabrežine Ital. srednja šola iz Nabrežine Osnovna šola iz Nabrežine Ital. osnovna šola iz Nabrežine Osnovna šola iz Zgonika Ital. osnovna šola iz Zgonika Osemletka iz Dutovelj Neomejena je udeležba otrok o-snovne šole iz Repentabra. Risalne pole bomo začeli deliti ob 9. uri v bivši stari šoli na Colu, dela pa bodo morali udeleženci izročiti komisiji najkasneje do 13. ure. Komisija bo morala do 18. ure sestaviti tudi lestvice. Vsa dela bodo IZOLA praznik pomladi ^ ^ danes, 19. in jutri, 20. maja Igr rn° ' zabavni program s plesom ansambel O. Brajko in INTERVALI VSTOP PROST! JUTRI NA STADIONU «PRVI MAJ» Nastop organizacije «Teatro ■ proposta» Jutri, v nedeljo, 20. maja bo ob 20.30 v dvorani na stadionu «Prvi maj» gledališka organizacija «Teatro Proposta» predstavila zabavno igro skupine iz Reggio Emilie Teatra d’krte e Studio z naslovom «Papa caro... se ti tro-vo ti sparo, ovvero Pagine di dia-rio di un orjano confindustrialec. Igra, katere režijo je podpisal Auro Franzoni, je ironično razmišljanje o paternalizmu kot stalni komponenti naše družbe. Seja rajonskega sveta za Milje-center V sredo, 16. maja se je sestal rajonski svet za Milje — center. Občinski podpredsednik Bordon, ki je predsedoval seji, je prisotnim orisal razgovore, ki jih je imel z načelniki svetovalskih skupin z namenom, da bi končno prišlo do rešitve vprašanja konzult v milj-ski občini po znanem obstrukcioni-stičnem zadržanju nekaterih svetovalskih skupin. Ob tem je Bordon poudaril, da svetovalske skupine KD, PSDI, PRI in PLI še vedno vztrajajo pri svojih začetnih stališčih, zaradi česar je pozval rajonski svet, naj poišče v svojem krogu rešitev tega vprašanja. Ob tem so na sestanku sklenili izvoliti novega predsednika in podpredsednika rajonskega sveta, da bi bilo na ta način omogočeno nadaljnjo delovanje sveta samega. Za predsednika je bil tako izvoljen dr. Mario Cossi, za podpredsednika pa Marina Marzi-Lovisato. Rajonski svet je nato soglasno sklenil, da bo za sedaj nadaljeval z delom samo za izvrševanje nalog redne uprave ter za pripravo neposrednih ljudskih volitev tudi za področje Milje - center. Volitve bodo najbrž ob začetku jeseni. Prvi korak rajonskega sveta bo vsekakor sklicanje skupščine prebivalcev Milj - centra, na kateri bodo obširno razložili vso dosedanjo pot rajonskega sveta samega. Miljski občinski odbor obsodil milanski zločin Miljski občinski odbor, ki se je predsinočnjim sestal na izredni seji, je izrazil globoko ogorčenje zaradi pretresljivega zločina v Milanu, ki se pridružuje dolgi verigi nasilnih dejanj in fašističnega terorizma. Vse to, je med drugim rečeno v poročilu ki ga je potrdil občinski odbor, se vokvirja v jasen prevratniški načrt, s katerim bi temačne sile v naši državi rade sprevrgle demokratičen red v Italiji. Občinski odbor zato paziva vse demokratične sile na budnost in enotnost, kajti le na ta način bo mogoče preprečiti te podle prevratniške načrte in zagotoviti pogoje miroljubnega demokratičnega razvoja. GORIŠKI DNEVNIK VPRAŠANJE, KI ZADEVA OKOLI 2000 DRUŽIN Stanovalci nasprotujejo zvišanju stanarin IACP Poziv oblastem, naj zagotovijo sredstva za popravilo razpadajočih zgradb in zgraditev novih Stanovalci ljudskih hiš IACP so vznemirjeni zaradi podražitve stanarine v poslopjih, ki so jih zgradili pred letom 1960. V težaven položaj je zašlo okoli dva tisoč dlružin, ki so od IACP prejele poziv za plačevanje višje stanarine. Te družine najprej želijo pogovor z Ustanovo za ljudske hiše, da bi izvedeli, kdaj bodo hiše popravili in tako preprečili njihovo razpadanje. Od dežele zahtevajo preklic dekreta, ki dovoljuje podražitev, obračajo pa se tudi na deželno in vsedržavno vlado, naj zagotovita IACP izdatna stredstva, da bi mogla hiše vzdrževati in tako ohraniti dragoceno javno lastnino ter zgraditi še druga javna stanovanja, ki jih bodo prejeli delavci po nizkih cenah. Stanovalci, ki so se lotili odločne agitacije, pozivajo občine, pokrajino, sindikate in vse politične sile, naj podprejo njihov pravičen boj. Pokrajinski svet obsoja atentat v Milanu Pokrajinski svet v Gorici je sinoči soglasno obsodil četrtkov bombni atentat v Milanu in povezal ta atentat z vzdušjem, ki so ga v zadnjem času v državi ustvarili fašisti. Predsednik dr. Chientarolli je uvodoma izrazil te občutke proti nasilju. Pridružili so se mu komunist Poletto, liberalec Lugani, socialist Semola, socialdemokrat Zorzenon, demokristjan Cian in zastopnica SD Z Ferletičeva. Le misovec Coschi-na je v svojem dolgem govoru (med katerim so zastopniki vseh strank zapustili sejno dvorano) zvračal krivdo na levičarje in na koncu svojega govora zahteval uvedbo smrtne kazni. Nato je socialist Semola zahteval, da bi pokrajinska uprava sodelovala na proslavi prve obletnice atentata v Petovljah, ki jo pripravlja zagrajska občina. S tem v zvezi je predlagal resolucijo, v kateri se obsoja nasilje, ki ima v vseh primerih fašistično matrico. Komunistka Marega je nato obsodila sklen pokrajinskega odbora, (ki ga ni ta sprejel soglasno, marveč le z večino glasov), da ne da krožku uslužbencev umobolnice pokrajinske dvorane za debato o stanju v psihiatrični oskrbi. Uvodnemu delu seje je sledila razprava o proračunu, ki se sinoči ni zaključila, predvidenih za zadružništvo. To je v kratkih besedah odgovor deželnega odbornika dr. Luigija Ma-sutta na vprašanje štirih komunističnih deželnih poslancev Itizzi-ja, Bosarija, Moschiona ;n Culfa-ra, ki so vprašali deželni odbor za podatke, koliko prošenj so vložili, kako bodo sredstva razdelili med posamezne pokrajine in če bodo stanovanje gradili ob upoštevanju urbanističnih, družbenih in drugih potreb. To vprašanje so zastavili v zvezi s prvimi pobudami glede nastajanja in finansiranja družb za nedeljive zadružne gradnje. Proslava žrtev nacističnega nasilja pri Peternelu Jutri, v nedeljo ob 14.30 bo spominska svečanost v počastitev žrtev nacistov pri Peternelih v Brdih. Spomnili se bodo bojev slovenskih in italijanskih partizanov leta 1944 proti nacistom, ki so utrpeli zelo hude izgube: 170 mrtvih. Za svoj poraz so se nacisti maščevali tako, da so 13 oseb zaprli v nekaj hiš in jih žive zažgali. Zbranim bosta spregovorila predsednik novogor;ške skupščine Rudi Šimac in komisar divizije Garibaldi Natisone Giovanni Padoan -Vanni. Drevi ob 20.15 v Solkanu premiera PDG «Dom Bernarde Albe» Drevi ob 20.15 bo v veliki dvorani Primorskega dramskega gledališča v Solkanu premiera dela španskega umetnika F. G. Lorce «Dom Bernarde Albe«. Naslovno vlogo bo odigrala ugledna slovenska igralka Nada Gabrijelčič, ki je po rodu z Goriškega in je dolga leta bila članica Slovenskega gledališča v Trstu. S sedanjim nastopom se Nada Gabrijelčič poslavlja od gledališča, ki se mu je posvečala petdeset let. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V GORICI in ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice GOSTOVANJE PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA IZ NOVE GORICE Poslovilna predstava slovenske igralke Nade Gabrijelčičeve FEDERICO G. LORCA DOM BERNARDE AEBE drama v 3 dejanjih (dveh delih) režija: Jože Babič scena: Sveta Jovanovič kostumi: Milena Kumar glasbena oprema: Tone Natek V sredo, 23. t.m. ob 20.30 v gledališču «G. Verdi» v Gorici Abonma red A, B in C. V PROSTORIH KULTURNEGA DOMA Drevi v Sovodnjah koncert priznanih slovenskih glasbenikov Nastopata pianist Bergant in tenorist Ličer - Se dva dni je odprta razstava slovenske grafike Glasbeni koncert in nadaljevanje razstave slovenske grafike sta dva važna kulturna dogodka, ki sta značilna za zaključek tega tedna v Sovodnjah. Drevi ob 20.30 bosta v Kulturnem domu nastopila znana slovenska glasbenika, organist Hubert Bergant in tenorist Ludvik Ličer. Prvega poznamo zaradi njegovih pogostih nastopov v Gorici ter izvajanja orgelskih skladb, Ličer pa našemu občinstvu ni toliko znan, ampak v Sloveniji kot solist v zboru ljubljanske Opre. Bergant bo izvajal dela Chopina, Listza in nekaterih drugih velikih ustvarjalnih mojstrov, Ličer pa bo zapel vrsto slovenskih narodnih pesmi in samospevov. Prosvetno društvo Sovodnje vabi k udeležbi ljubitelje glasbe. še danes in jutri pa je v taistem Kulturnem domu odprta razstava sodobne slovenske grafike. Na njej razstavlja svoja dela enajst avtorjev. Sodobna slovenska grafika je v svetu priznana in cenjena umetnost ter je zato razstava del tovrstne zvrsti slovenske likovne ustvarjalnosti prvovrsten kulturni dogodek, ki presega meje sovodenjske občine. V Kulturnem domu v Sovodnjah si sledijo pogosti nastopi kulturnih skupin. Ti nastopi dokazujejo, kako hudo vrzel smo odpravili, ko smo se odločili za gradnjo tega objekta. Obenem so se z njim ustvarili dobri pogoji za kulturno - prosvetno rast iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin VESTI Z ONKRAJ MEJE Kamen neizčrpno bogastvo Krasa: odkrita obsežna nahajališča apnenca Območje med Sežano in Divačo skriva v svojih nedrjih prvovrstni kamen Pridobiva ga podjetje «Marmor» iz Sežane - V kamnolomih premalo Kraševcev Kamen je že od pradavnine kov in za mnoge druge namene. Odgovor Masutfa o zadružni gradnji Na podlagi prvega natečaja za finansiranje stanovanj, ki jih bodo gradile Gradbene zadruge, je dežela v prvi fazi za to dejavnost namenila okoli dve milijardi lir. Za finansiranje se je obrnilo po tem zakonu na deželo 46 prosilcev, vendar jih polovica ne zadošča predpisom. Deželna uprava pa bo v kratkem razpisala drug natečaj in omogočila izgradnjo nadaljnjih 100 stanovanj. Za pospešitev tovrstne gradbene dejavnosti ni mogoče uporabiti letošnjih proračunskih sredstev niti ostankov poprejšnjih let, edino kar deželni odbor lahko naredi, je malenkostna sprememba odstotkov «USTVARITI PRAZNINO OKOLI NEOFAŠlSTOV» spremljevalec Kraševcev. Krajina je tam polna sivega kamenja in skal, ter se zato zdi pusta in enolična. Vendar je to le podoba in vtisi. V resnici pa kamen predstavlja veliko bogastvo, ki so ga ljudje zmerom poskušali čimbolj koristno uporabiti oziroma izkoristiti. Zgodovina Krasa in kamnarjev ali kamnolomcev kot imenujejo tiste, ki kamen trgajo iz skalnatih nedrij sicer še ni do kraja preučena in napisana, vendar je o tem znanih veliko podrobnosti. Vedo na primer, da so v Nabrežini pri Trstu že Rimljani izkoriščali apnenec, v njihovih kamnolomih pa so delali sužnji ali pa vojni ujetniki. Rimski velikaši so svoje vile na obrežju pod Nabrežino, gradili s kamnom pridobljenim v teh kamnolomih. Upcraba kamna oziroma apnenca s Krasa se je v stoletjih hitro širila, ter so z njim gradili palače, templje, spomenike, mostove in druge znamenitejše objekte. V sedanjem času pa to surovino uporabljajo predvsem za o-blikovanje fasad in pročelij poslopij, oblogo stopnic oziroma tal v stanovanjih in drugih prostorih, pa za izdelavo raznih spornem- Protifašistične sile obsojajo Almirantejevo provokacijo v Vidmu Enotno obsodbo neofašističnih zločinov so podpisale or-ganizacije partizanov, sindikati in demokratične stranke «Prisotnost tajnika neofašistične stranke Almirante v Vidmu žali in vznemirja mesto, odlikovano z zlato medaljo odporniškega gibanja, njegove protifašistične tradicije ter vse demokratično prebivalstvo*, u-gotavlja enotno stališče, ki so ga i-zoblikovali na skupnem sestanku predstavnikov vseh organizacij nekdanjih partizanov (ANPI, Osopo), političnih preganjancev, Furlanskega zavoda za preučevanje partizanske ga gibanja, sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL, Zveze za krajevne avtonomije, KD, PRI, KPI. PSDI in PSI. V enotni obsodbi ugotavljajo, da so neofašisti s pomočjo drhali in kriminalcev odgovorni za pokol v Milanu, za dogodke v Reggio Ca-labrii, za atentate, umor policaja Marina. Demokratična Italija je obsodila in izolirala neofašistično stranko. Svoj poziv podpisniki naslavljajo tudi na občane, naj na enak način izolirajo tudi Almirantovo provokacijo. «Morebitna neodgovorna dejanja izvenparlamentamih skupin bi ustvarila napetost v mestu — ugotavljajo podpisniki — ter bi podpirala MSI in prevratniške sile, ki bi se rade otresle izolacije in ljudske obsodbe ter se predstavile kot žrtve*. Hkrati opozarjajo občane, naj bodo budni in ne dovolijo nikakršne provokacije. član parlamentarne komisije za šolstvo v poslanski zbornici in predlagalec zakonskega osnutka KPI za reformo višjih srednjih šol. Jutri predavanje o šolski reformi Kulturni krožek «Rinascita* organizira jutri v pokrajinski dvorani predavanje o šolstvu. Govoril bo poslanec Marino Raic:ch (KPI), Izdelan program letošnjega srednjeevropskega kulturnega srečanja Organizatorski odbor srednjeevropskih kulturnih srečanj je pripravil program letošnjega, osmega sreča-r‘ja, ki bo v athemsovi palači meseca septembra. Posvečeno bo preučevanju «mitelevropskih» snovanj skozi čas. Nocojšnje predstavitve programa v lokalu «Lantema d’oro» se bodo udeležili najvišji predstavniki naše dežele s predsednikom Berzantijem. Gradnja novega vodovoda med Novo Gorico in Šempetrom V Novi Gorici so pričeli, vzdolž državne meje z Italijo graditi nov vodovod med Novo Gorico in Šempetrom. Dela izvajajo delavci beograjskega podjetja «Beograd». Vodovod bo dolg 2.500 metrov, njegova vrednost znaša 233 milijonov sta-r*. dinarjev, brez zemeljskih del, ki jih izvajajo obmejne enote pripadnikov jugoslovanske ljudske armade. Vodovod poteka poleg ita-. i Janške meje skozi stometrsko cono n carinarnico. Premer cevi za ta vodovod je 500 milimetrov. Porogajo, da bo gradnja vodovoda končana že do 15. juniia letos. Toda medtem ko so se večale možnosti za uporabo kamna, je delo v kamnolomih dolga stoletja ostajalo izredno težko in naporno. Gmote kamna — sedaj jih imenujejo bloki — je treba iz skalovja šele izdolbsti in rezati. Nekoč so najprej naredili v skalo v vodoravni smeri približno- en- centimeter globoko zarezo, na vrhu bolj odprto, v dnu pa lepo zaokroženo. V to zarezo so potem zabili lesene zagozde. In potlej so zagozde toliko časa močili z vodo in jih škropili, da so se napile vode in se napele tako, da je kamen počil v vodoravni smeri zareze. Kamen ima namreč žile, kamnarji jim pravijo «daske». In če prav po «daski» zadeneš, se ti lepo kolje, kakor denimo les. Seveda se jim je to le malokdaj povsem posrečilo. Dostikrat so morali le z roko in kladivom ter jeklom kamen sekati ter rezati globoke kanale, da so kamen ločili od skalovja in {»tem posamezne kose oziroma bloke dvignili. Tehnologija pridobivanja kamna je le počasi napredovala, saj so na primer še leta 1880 uporabljali zagozde, le da so bile namesto lesenih železne. Sedaj pa je delo mnego lažje, moderno. Pot skozi skalovje h kamnu si utrejo z minami, potem pa z žično žago ter s pomočjo pnevmatičnih kladiv odrežejo gmoto željene velikosti. Kamen potem že v kamnolomu razrežejo v posamezne bloke. Lete odpeljejo bodisi neposredno kupcu ali pa v kamnoseško delavnico v nadaljnjo obdelavo. Na slovenskem Krasu (v Jugoslaviji) se s pridobivanjem kamna, to tradicionalno dejavnostjo, ukvarja podjetje «Marmor», ki je sicer obrat izvoznouvoznega podjetja «Jadran» v Sežani. Direktor obrata Anton Uršič je povedal, da so v povojnem obdobju na Krasu zaprli veliko število manjših kamnolomov, ker le-ti niso več donosni. Sedaj imajo dva večja kamnoloma in sicer v Lipici pri Sežani ter v Repnu, tik ob meji s sosednjim Repen-taibrom. V Lipici pridobe do največ 700 kubičnih metrov kamna na leto, medtem ko ugotovljene rezerve na območju tega kamnoloma znašajo približno 119 tisoč kubičnih metrov apnenca. V kamnolomu Repen pa pridobe okoli 200 kubičnih metrov apnenca letno, rezerve pa tam znašajo okoli 97.000 kubičnih metrov kamna. Takšne zaloge kamna so ugotovili med raziskovanji v zadnjih desetih letih, ki so jih skupaj financirali sklad «Borisa Kidriča* iz Ljubljane, Geološki zavod Slovenije ter podjetje «Marmor» v Sežani. Poudariti pa je treba, da so takšne rezultate dale samo raziskave na območju omenjenih dveh kamnolomov. Vedo pa, da so o-gromna, praktično neizčrpna nahajališča kamna na celotnem območju, ki se razteza od Sežane ter prek Lipice in Lokve do Divače. Ta nahajališča se povezujejo z nahajališči onstran meje v Italiji, to je zlasti z območji v Nabrežini in Repentabru. Kar se tiče prodaje ima kamen z našega Krasa zagotovljeno tržišče in tudi dobro ceno. «Mar-mor» iz Sežane ga prodaja predvsem po Sloveniji, nekaj kamna, bodisi v surovih ali pa že obdelanih blokih, pa izvaža tudi v Italijo, Švico in Zahodno Nemčijo. Umetni marmor sedaj ne predstavlja velike konkurence, saj je na primer le za okoli 30 odstotkov cenejši od kamna s Krasa. Pri tem pa sežansko podjetje tudi uvaža razne vrste kamna in marmorja, tako da svojim kupcem lahko nudi pester sortiment teh izdelkov. Ima lastno skupino monterjev, ki kamen vgrade v objekte oziroma z njim obložijo stopnice, stanovanja ali druge prostore. Ko takole razmišljamo o kamnolomih na Krasu, pa o koristih, ki bi jih lahko dajalo nadaljno izkoriščanje tega naravnega bogastva, se zdi, da bo prihodnji razvoj te dejavnosti odvisen predvsem od enega pogoja. Ali bo namreč uspelo obnoviti zaupanje v kamnarstvo, to je v pridobivanje kamna? V mladih ljudeh od Sežane pa tja do Opatjega sela še žive spomini njihovih očetov, ki so zaradi težkih pogojev in primitivnega načina dela upravičeno trdili, da je kamnarstvo suženjsko opravilo. Stanje je sedaj tako, da je starih Kraševcev, ki so delali v kamnolomih od Nabrežine pa do Opatjega sela, zmeraj manj, njihovi otroci pa se odločajo za druga dela in poklice. Toda ali bo še mogoče vsaj delno spremeniti sedanjo usmeritev fantov s Krasa, ko se odločajo za poklic, delo in življenje? V sežanskem podjetju «Marmor* vabijo starše in njihove sinove naj pridejo v kamnolom, bodisi v Lipico ali pa v Repen, da bi videli, kako je delo v kamnarstvu sedaj popolnoma drugačno, bistveno lažje, kot denimo še pred petnajstimi leti. Pri tem pa «Marmor* zagotavlja svojim delavcem tudi primerne prejemke. Če pa napori in pobude za ponovno ovrednotenje kamnarstva ne bodo rodilj uspeha, bodo tradicije pridobivanja kamna postopno nadaljevali le delavci iz drugih jugoslovanskih republik in pokrajin. Teh pa je v kraških kamnolomih že precej in vsi so zelo dobri delavci. Mednarodni šah jutri na gradu V dvorani deželnih stanov na goriš-kem gradu bo jutri, 20. maja od 10. ure dalje, 7. mednarodni ekipni brzopotezni šahovski turnir «Citta di Gorizia*, ki ga prireja pokrajinsko vodstvo ENAL v sodelovanju z go-riškim šahovskim klubom. Na turnirju, ki je že v prejšnjih letih dosegel precejšen uspeh, bodo sodelovali člani 25 duštev Italije, Jugoslavije in Avstrije. Prireditelji menijo, da bo na njem prisotnih nad 140 šahi-stov iz obmejnih ponrajin omenjenih držav. Turnir bodo pričeli in zaključili jutri, kajti vsaka partija bo lahko trajala le deset minut. Goriški šahovski klub bo na turnirju sodeloval z dvema štiričlanskima ekipama. Vstop na turnir je prost. Žrebanje vrstnega reda bo v dvorani deželnih stanov na goriškem gradu jutri ob 9.30. Pri žrebanju morajo biti prisotni kapetani ekip, sicer bodo te izključene. Nagrade bodo dobili člani desetih najboljših ekip. Koncerti Drevi bo v dvorani deželnih stanov na Gradu nastopil «Consortium mu-sieum* iz Ljubljane pod vodstvom Mirka Cudermana, ki bo izvajal «Li-taniae Lauretanae* in Mozartov «Re-quiem» za soliste, zbor in orkester. tega področja in s tem za utrjevanje narodnostne zavesti. Drevi v «Lenassiju» recital ljudske pesmi in zgodovine Drevi ob 21. uri bo v zavodu «Lenassi» nastopila gledališka skupina iz Reggio Emilie «Teatro d'Ar-te e Studio* z recitalom «L'amore, la morte, il lavoro, la lotta e la rivoluzione*. Skupina bo s pesmijo prikazala stoletno zgodovino delovnega ljudstva, vsakdanji boj proti krivicam, njihove želje in njihov trud za vsakdanji kruh. Večer, ki organizira kulturni krožek «G. Salvemini, spada v ciklus predstav s socialno in kulturno tematiko. Koncert amaterskega orkestra iz Šempetra V Katoliškem domu v Gorici, je z uspehom koncertiral amaterski orkester iz Šempetra pri Novi Gorici. Občinstvo je vsako izvedbo nagradile s ploskanjem, posebno pa koncert za klavir in godala Bene-detta Marcella, ki ga je orkester pod vodstvom Mila Kovniča maral ponoviti. Obširen program so sestavljale skladbe klasičnih in modernih avtorjev. V ŠTANDREŽU 19. in 20. MAJA PRAZNIK ŠPARGLJEV DANES, 19. maja Ob 20. uri: Otvoritev Ob 21. uri: Nastop ansambla «LOJZE HLEDE* in iluzionista Marja Pogačnika JUTRI, 20. maja Ob 17. uri: Tekmovanje v briškoli Ob 20. uri: Koncert pevskih zborov in nastop folklorne skupine iz Ločnika Razstave V umetnosti galeriji «La Quercia» v Ronkah bodo danes odprli razstavo slikarjev Bidolija in Moreua. Razstava bo odprta občinstvu do 2. junija. Slikar Tonutti bo od 21. maja do 4. junija razstavljal svoja dela v umetnostni galeriji *I1 Torchio« v Gorici. Razstava bo odprta vsak dan od 11. do 13. ure in od 17. do 20. ure. Izleti Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo, 27. maja vzpon iz Gradišča - Vipava na pogorje Nanosa, do zavetišča «Pri Abramu*. Množično jubilejno slavje priredi Planinsko društvo »Vipava* za primorska planinska društva. Prevoz z lastnimi sredstvi. Prijave in druga pojasnila na sedežu SPD v UL Malta 2. Slovensko planinsko društvo sporoča, da bo srečanje s »Kraškimi krti* jutri, 20. maja 1973. Odhod z lastnimi avtomobili bo iz Gorice, od koder se bo krenilo na Vrh, kjer bo zbirališče pri gostilni Devetak ob 9. uri. Srečanje bo veljalo za eno prisotnost «Planinstvo in šport za vsakogar*. ^Kino Gorica VERDI L.15—22.00 »Film d’amore ed anarchia*. M. Melato in G. Gianini. Barvni film. Mladini izpod 18. letom prepovedan. CORSO 17.30—22.00 «Dalla Cina con furore*. B. Lee in N. Miao. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan. MODERNISSIMO 16.45-22.00 «Chi l’ha vista morire?* A. Celi in D. Bo-schero. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE 17.15-22.00 «Aleluia e Sartana figli di ...Dio*. R. Vidmar in R. Elli. Barvni film. VITTORIA 17.30—22.00 »Chi š lal-tro*. U. Hagen, M. Udvamoky. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan. Tržič AZZURRO 17.30 «Cinque matti al ser-vizio di leva*. Barvni film. EXCELSIOR 16.00 »Via col vento*. Barvni film. PRINCIPE 17.30 «Getaway*. Barvni film. l\ova Gorica SOČA «Frenzy», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA »Sinovi pustinje*, ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00. DESKLE «Nuna iz Monze*, italijanski barvni film ob 19.30. RENČE «Mrtvega prosi živega ubij*, ameriško - italijanski barvni film ob 20.00. PRVAČINA Prosto. KANAL Prosto. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Baldini, Verdijev korzo 57. teL 28-79. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Centrale, Trg Republike, teL 72-341. NA KITAJSKEM BREZ LIKVIDACIJ NEPRIČAKOVAN PINGOV POVRATEK NA POLITIČNO PRIZORIŠČE Nekdanje grešnike je treba sprejemati razširjenih rok Vendar se morajo prej prevzgojiti in svoje napake priznati ter popraviti - Ping in mnogi drugi bodo koristni OBISK SOVJETSKIH ZADRUŽNIKOV IZ UMETNOSTNIH GALERUj na notranjem kot mednarodnem področju osebe, ki so se v določenem trenutku znašle na «drugi strani barikade*. A to je še pomembnejše, če imamo v mislih, da tak razvoj in linijo zdaj sprejemajo prav tisti ljudje, ki so vanju izgubili zaupanje v trenutku svoje slabosti. Pomeni, da se širi in utrjuje, hkrati z dvigom vloge kitajske KP, tudi množična osnova kitajskega revolucionarnega gibanja. Seveda pa takšna logika kitajskega razvoja ne bo prišla do izraza tudi v primeru ostavljenega bivšega predsednika republike, Liu Šao Čija, proti kateremu so predvsem bile usmerjene osti kulturne revolucije, kolikor predstavlja osnovni objekt napada na celotno kon- cepcijo, označeno kot zagovarjanje kapitalizma in «hoje s polževimi nogami*, namesto naglega razvoja dežele. Toda povratek Pinga v vzdušju pomembne stopnje stabilizacije Kitajske tako navznoter kot v mednarodnih odnosih, kakor tudi povratek na prejšnje ali podobne položaje še nekaterih drugih voditeljev, bržkone skriva v sebi tudi določene napovedi. Vsaj tako gre slutiti, tako menijo dobri poznavalci kitajskega stila v političnem delu, a najprej bo šlo za kake nadaljnje organizacijsko - politične ukrepe glede zaokrožitve procesa vzpostavljanja kitajske vodilne strukture. Morda s sklicanjem skupščine (parlamenta), prvič po več kot osmih letih, ali pa na kak drug način. iiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiimliiIIfniiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil|||l|||||||||in„,|,t,,umu,,,,,imilfl|„j„i|1,,nnu,,,,,,umni,„„„||,|IMUIII,|,n,mn,,,!!,,m,,,! PREIZKUSILI SMO MAZDO Z WANKLOVIM MOTORJEM Kaže, da so japonski inženiiji prekosili svoje nemške kolege Wanklov m-otor v mazdi gladko teče, je prožen in daje vozilu velik pospešek - Vozilo je udobno, motor je precej «žejen», posebno po mestu V svečani dvorani kitajskega parlamenta je bilo nedolgo tega nenavadno živo. Ko sta čuenlaj in gost, princ Norodom Sihanuk stopila vanjo, med burnim pozdravljanjem vseh prisotnih, višjih in srednjih voditeljev in tujih gostov, so mnogi svoje roke iztegovali proti manjšemu, de-belušastemu človeku sedemdesetih let iz Čuenlajevega spremstva, da bi se z njim rokovali. Bil je to Ten Hsiao Ping, do kulturne revolucije generalni sekretar KP Kitajske, podpredsednik vlade, podpredsednik sveta narodne obrambe, ena najmočnejših osebnosti Kitajske. Prizor je bil dokaj veren odraz komentarja, ki ga je par dni prej objavilo partijsko glasilo «Hung či». V njem je bilo zapisano, da je treba vse one, ki so pogrešili, sprejeti razširjenih rok, če se le iskreno želijo popraviti. V skladu z izrekom: «Milost za onega, ki prizna, strogost za vse. ki ostajajo trdoglavi*. Toda navaden primer ima še globlje svoje korenine. Aprila 1. 1948 je Maocetung imel razgovor z novinarji, kjer je bil govor o izpodbijanju levih in desnih odklonov v kitajski KP. Skladno s svojim preprostim, sočnim in slikotivim načinom razlaganja, je Maocetung časnikarjem omenil tudi staro knjigo kitajskih običajev «Li Jing», kjer sta omenjena dva bajeslovna cesarja Ven in Vu. Zanju je rečeno, da nista imela svojega loka vedno napetega, marveč sta tetivo od časa do časa tudi popustila. Prevedeno na sodobni kitajski jezik, bi to pomenilo, da s političnimi nasprotniki ne gre obračunavati v smislu njihove likvidacije, kolikor so pripravljeni priznati svoje napake in zablode ter se povrniti na pravo pot. To stališče se nasploh sklada s politično filozofijo predsednika Mao-cetunga. V svoji nad polstoletni revolucionarni dejavnosti ni nikoli pristal na linijo fizičnega likvidiranja. Tudi v tistih primerih ne, ko bi bil to lahko storil brez vsakršnih težkoč in posledic, n. pr. v času revolucije, ko takih stvari ni težko opravičiti. Ten Hsiao Ping ima danes 69 let. Sodi v tisto staro gardo kitajske revolucije, ki je na svojih plečih prenesla največje revolucionarno breme. Je iz generacije, ki se je vključila v KP že ob njeni ustanovitvi, šolal se je v Franciji, kamor je odšel 1. 1920, skupaj s Čuenlajem in drugimi kitajskimi študenti. Potem je nekaj časa bil v SZ, nakar se je vrnil na Kitajsko in tu postal 1. 1927, ko je imel komaj 23 let, komandant 7. kitajske rdeče armade. Bil je tudi urednik časopisa «Rdeča zvezda*. Udeležil se je tako imenovanega Dolgega pohoda, skupaj z Maocetungom in ču Dejem, ko so se kitajske rdeče čete umikale 12.000 km daleč proti severu, prižigajoč povsod na tej legendami poti plamen kitajske revolucije. Po zmagi je leta 1952 postal podpredsednik vlade, minister financ, nato od 1. 1954 podpredsednik Nacionalnega obrambnega sveta in kmalu, še isto leto, generalni sekretar KP Kitajske. Na tem položaju je bil do kulturne revolucije, ko je naenkrat postal tarča rdečih gardistov. že po nekaj mesecih je izginil z javnega prizorišča. Mnogo se je govorilo, da je napravil samomor. Za Maocetunga in Cuenlaja pa je to pomenilo samo začasno odstranitev Penga, ker mu je bila obenem dana možnost prevzgoje, med katero naj bi spoznal svoje napake. Dana mu je bila možnost, da se pokesa, spremeni svoja stališča in popravi storjene napake. Zdaj so mnogi nmenja, da bo glede na to, ker je bilo njegovo ime v zvezi z omenjenim sprejemom princa Sihanuka takoj za Čuenla-jevim in pred imenom ministra za zunanje zadeve, gotovo znova postal podpredsednik vlade, ne pa več generalni sekretar KP, ker je bilo to mesto na zadnjem kongresu 1. 1969 ukinjeno. Tako se je Ping uvrstil med one številne kitajske voditelje, ki so se po dolgoletni odsotnosti in prevzgo-jevanju ponovno rehabilitirali. To je bil takorekoč njegov drugi «dolgi pohod», ki je trajal nad sedem let. Njegov povratek v politično življenje je senzacionalno odjeknil med političnimi opazovalci kitajske prestolnice, kar je razumljivo, saj so bili nanj medtem že skoraj pozabili. V resnici je ta rehabilitacija povsem v stilu kitajskega odnosa do političnih «grešnikov» in na sploh do človeka kot grešnega bitja, ki se svojih grehov lahko pokesa in jih popravi, nakar mu je spet dovoljeno stopiti v vrste revolucije. Ping bo kot izkušen administrator in voditelj gotovo koristen, obenem pa to tudi kaže, kako pridobiva kitajsko vodstvo za svojo razvojno linijo tako ...........................................u,H,lliii,iiiiiiui»niiHi,Hi,ii,mi,imii>„i,n,i„li>lH,iu»i,ii„iiiiiiii„„>iH„iii,i,i,„iii.. Močno vas bodo napadli, toda vztrajajte pri svojih načrtih, ki so najboljši. V programu je izlet. STRELEC (od 22. 11. do 20. 12.) Primeren dan, da razširite posle in krog sodelavcev. V družini bo prišlo do nesoglasij. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Nekdo vam bo vsiljeval svoje zamisli, česar ne smete sprejeti. Zaupali vam bodo delikatne podatke. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) S prevzemom nekega posla boste spravili v nevarnost svoj prestiž. Zavihajte pošteno rokave. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Opora, ki jo boste dobili pri neki vplivni osebi, vam bo pomagala. Izpeljali boste do konca neko tvegano nalogo. Renato Daneo v Torbandena Delni prerez wanklovega motorja, ki je vgrajen v mazdo Od vseh avtomobilov japonske proizvodnje so prav vozila Mazde tista, ki se najbolje prilagajajo evropskemu okusu. Dokaj kompaktna, stilistično nekoliko anonimna (če mazdo parkiraš nekje v mestu, se ne bo zbrala okoli nje gruča radovednežev) mazda je vsaj na videz tradicionalno vozilo s prikupno zunanjostjo, ki pa ne izstopa. Ko pa dvigneš pokrov nad motorjem, se začudiš. Na prvi pogled bi ne verjel, da tisti motorček premore 120 konjskih moči. Pa je vendarle res: ko pritisneš na plin, se mazda RX 2 z rotativnim motorjem požene s tako silo, da te kar pritisne na naslanjač. Mazda ni prva avtomobilska tovarna, ki je namestila rotativni motor v avtomobil: prvi tovrstni poskus je naredila pred nekaj leti nemška NSU s svojo RO 80. Resnici na ljubo, pa se nemški Wankel ni kdove kako obnesel, prav zaradi tega ima mazda ne- kaj težav pri prodiranju na tržišče, saj je neuspeli nemški poskus vlil ljudem nezaupanje (seveda tistim, ki so si lahko privoščili vozilo za 3 milijone lir). Prva, rekli bi obvezna ugotovitev je, da so japonski inženirji prekosili svoje nemške kolege. Rešili so vrsto problemov, ki so bili vzrok neuspeha nemškega vozila: motor sedaj gladko teče in je tudi zelo prožen, moči mu ne manjka in pospeški so izvrstni, omejili so porabo olja in rešili problem hlajenja in kar je tudi zelo važno, dodali so še «motorno zavoro*. E-na glavnih hib nemškega rotativ-nega motorja je bila, da motor ni zaviral, ko je vozač vključil nižjo prestavo, pri mazdi pa praktično ne občutiš razlike: v drugi prestavi se vozilo spušča po Ulici Commerciale prav tako počasi kot avtomobil s tradicionalnim motorjem. Kaj pa je pravzaprav Wanklov motor? Kot je znano, je treba iz- ',uLa ra Lar trst Ul. Martiri della Liberta, 8 motor BODOČNOSTI je že DANES v RX - 2 Bi radi na poskusno vožnjo? Telefonirajte na štev. 62-160 MAZDA Horoskop OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Z natančnostjo in hkrati razumevanjem si boste utrdili položaj. Bodite popustljivi. BIK (od 21. 4. do 21. 5.) Z dobro voljo boste dokončali delo, ki bo lahko odločilno za nadaljnji potek vaših poslovnih načrtov. Ne bodite nestrpni. DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Če boste delali v popolnem soglasju s sodelavci, boste uspeli, če ne bo šlo marsikaj narobe. Ljubosumni boste. RAK (od 22. 6. do 22. 7.) V poslovnem krogu dokajšnja napetost. Ne prevzemajte novih nalog. V družini se boste sprli. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Dobro ločite poslovne od čustvenih odnosov. Edino tako boste uspeli v težavnem podvigu. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Z intuicijo se boste dokopali do najprimernejše rešitve. Nekega poslovnega partnerja pustite pri miru. TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) Bodite previdni, ko izdajate kako potrdilo ali kaj podobnega. Predmet boste kritik od ljudi, ki vas ljubijo. ŠKORPIJON (od 23. 10. do 21.11.) menično gibanje batov tradicionalnega motorja pretvoriti v krožno gibanje. To terja dokaj komplicirane mehanizme, ki «požrejo» del motorjeve moči. Wanklov motor pa je sestavljen iz rotorja in sta-torja: trikotni bat se vrti neposredno v gorilni kameri, tako da niso več potrebni mehanizmi za pretvarjanje izmeničnega premočrtnega gibanja v krožno. Prav v tem je prednost rota-tivnega motorja pred tradicionalnim: sestavljen je iz manjšega števila delov, zato je lažji, manjši in manj kompliciran. Princip delovanja je teoretično isti: gre vendar za štiritaktni motor z notranjim izgorevanjem, le da vsak trikotni rotativni bat zaleže za tri običajne valjaste bate z izmeničnim premočrtnim gibanjem. Pri tem ne gre pozabiti, da so tresljaji veliko manjši, ker gre samo za eno vrsto gibanja, da so možne večje krožne hitrosti, da mu «prija» navaden 80-oktanski bencin. To pomeni, da je v izpuhu manj strupenih plinov. Največji problem, ki so ga imeli nemški inženirji z ivanklom, so bila tesnila. Zaradi nesimetrične oblike gorilne kamere, so plini pronicali iz enega predela v drugi, da je bila storilnost motorja majhna. Japonski tehniki pa so briljantno rešili ta problem: njii-hov motor ima dovolj moči in ko pritisneš na pedal, čutiš, kako te vseh 120 konjskih sil priklene na naslanjač. Rekel sem že, da je wankel veliko manjši od tradicionalnega motorja. Poleg kompliciranega mehanizma za pretvarjanje gibanja ne potrebuje več niti ventilov, niti motorne gredi in pasov za prenos gibanja. V statorju sta izvrtani dve luknji, po katerih bat vsrkava gorilno mešanico in izpi-huje izpušni plin. Izumitelj tekočega traku Henry Ford je rad poudarjal, da se to, česar ni, ne izrabi. To velja za Wankiov motor. Kljub vsem tem prednostim pa ima wankel tudi negativno plat: žejen je kot najhujši pijanec, saj ti v mestu «požre* tudi do 20 litrov bencina za 100 kilometrov. Trajanje luankla pa je še velika neznanka. Teoretično ima v tem pogledu rotativni motor veliko prednost pred izmeničnim, a lastniki nemškega wankla so imeli precej sitnosti z motorjem. Tehniki Mazde sicer trdijo, da so v dveh mesecih in pol prevozili za poskušnjo 100 tisoč km, ne da bi imeli sitnosti z motorjem, to trditev pa je treba seveda še preveriti. Toda čas je že, da to tehnično plat, ki pa je ljubitelje avtomo- bilov verjetno najbolj zanimiva, pustimo nekoliko ob strani. Ko prvič sedeš v mazdo, ti je vse nenavadno domače, kot v obleki, ki ti jo je krojač sešil po meri. Stoli so udobni, mehki, a ne preveč in TEHNIČNI PODATKI Dolžina širina višina teža sedeži polmer obrata največja hitrost motor moč največji navor kompresija rezervoar prestave pnevmatike 4210 mm 1SS0 mm 1420 mm 1040 kg za 5 oseb 4,7 m 185 km na uro rotativni z dvema rotorjema, s prostornino 573 kub. cmX2 120 konjskih sil pri 7000 vrt. na min. 14 kp-m pri 4000 vrtljajih na min. 9,4:1 65 1 5 + vzvratna radialne 165 HR 13 anatomsko dobro grajeni. Volan je v pravilni razdalji, menjalnik (lahek in precizen) pri roki, armaturna plošča preprosta in pregledna a estetsko dovršena in popolna. Notranjost je zelo skrbno izdelana: na tleh moquet, pepelniki tudi za potnike na zadnjem sedežu, dobro opremljena armaturna plošča: ne manjkata merilnik vrtljajev, e-lektrična ura, dnevni števec kilometrov, poleg drugih običajnih inštrumentov in lučk, ki se prižgejo brž ko si povlekel za ročno zavoro ali si prižgal napravo na zadnjem sedežu m ti ni treba, da bi se sklonil in ročno potisnil prednji sedež naprej, dovolj je da z nogo pritisneš na vzvod in že stol kar sam skoči naprej in upogne naslonjalo. Motor je res dober in že pri razmeroma majhnem številu obratov ti da dovolj moči: v peti prestavi in pri 3000 obratih na minuto po cesti od Banov proti Obelisku speši s hitrostjo 100 km na uro. Motor je pri tem tako tih, da ga skoraj ne slišiš: če avta nisi vajen, ko je motor prižgan, a avto stoji, se tega sploh ne zaveš. Kako avto «drži» cesto, je zame še uganka. Pri suhem cestišču in zmerni vožnji nima poprečen voznik nobenega problema, ker pa mazde še nisem poznal in sem prevozil premalo kilometrov, si nisem upal pognati na vso moč, tako da bi pnevmatike na ovinku «zaječale». Zavore, spredaj kolut-ne s servo napravo, zadaj pa bob-naste, ti zagotavljajo, da se vedno pravočasno ustaviš, ne da bi premočno pritiskal na pedal, sklopka (hidravlična) je dokaj lahka in se vključuje enakomerno. Japonski inženirji niso pozabili na varnost: hidravlična napeljava za zavore je razdvojena, volan teleskopski, vetrobran stratificiran. Serijsko je avto opremljen tudi z vzglavniki. Seveda ima avto tudi slabe plati. Prtljažnik ni velik, poleg tega pa ima zelo neenakomerno površino, tako da ni lahko zložiti kovčke in jih smotrno razporediti po vsem razpoložljivem prostoru. Poleg tega je rezervno kolo na dnu prtljažnika in gorje ti, če preluknjaš, ko ti je žena napolnila prtljaž nik z vso mogočo šaro. Mazda z rotativnim motorjem, kot smo že rekli, pri «pitju» ni zmerna: že pri 120 km na uro v peti prestavi ti srkne 11 litrov navadnega — obvezno! — bencina vsakih 100 km. Če te pa mika bolj divja vožnja, moraš biti pripravljen, da boš še globlje segel v žep. In končno še ena nevšečnost: cena ni zmerna, saj moraš za RX 2 odšteti skoraj tri milijončke Kako je z nadomestnimi deli in popravilom (za to skrbi podjetje Panauto), bo moral vsak kupec preizkusiti na lastni koži, čeprav prodajalec zagotavlja, da ne bo problemov. VOJMIR TAVČAR Delegacija Centrosojusa, velike zadružne zveze, ki združuje 60 milijonov članov sovjetskih konzumnih zadrug in ki je pred dnevi prisostvovala 29. kongresu italijanske vsedržavne zadružne zveze (Lega Nazionale delle Cooperati-ve e Mutue) v Firencah, je med številnimi srečanji in vabili sprejela tudi vabilo na obisk nekaterim objektom Zadružnega gibanja Furlanije - Julijske krajine (Mo-vimento cooperativo del Friuli -Venezia Giulia). Podpredsednik Centrosojusa Lu-benikov, predsednik litvanske zadružne zveze Krumin, predsednik kolhoza «Ukrajina» Katčuk ter predsednica deželne zadružne zveza za Vemetčirčik (Uzbekistan) Kamilova so v spremstvu deželnih funkcionarjev Zadružne zveze Giacchettija in Poletta najprej obiskali obrat delavskega supercoopa podjetja Rez v Pordenonu, kjer so se srečali s predsednikom Tof-folom, z upravnim svetnikom in številnimi člani. Gostom je bila prikazana dejavnost zadruge, ki je v dobrih osmih mesecih povečala število članov od prejšnjih 300 na 5000, prvenstveno zaradi njene pravilne borbe proti draginji. Sovjetski zadružniki so nadalje obiskali zadružno klet v Casarsa della Delizia, ki spada med najpomembnejše člene v strukturi zadružnih organizacij, ki pripadajo katoliškemu zadružništvu. Sovjetski zadrugarji so nato obiskali tudi zadružni hlev v kraju Terzo di Aguileia, nakar jih je sprejel oglejski podžupan Puntin. Temu sprejemu so prisostvovali tudi številni občinski odborniki in sve-tovalci. Sovjetske goste je dočakal tudi deželni odbornik za zadružništvo Varisco, ki se jim je zahvalil za vrnitev obiska, kajti pred dvema letoma so obiskali Sovjetsko zvezo predstavniki zadružništva dežele Furlanije - Julijske krajine. Posebno topli so bili pozdravi, ki so si jih izmenjali gostitelji in gostje. Oboji so poudarili odločno voljo tako sovjetskih kot tudi italijanskega naroda, da se ohranita mir in medsebojno prijateljstvo. Ko je sovjetska delegacija zapuščala deželo, je izrazila željo po nadaljnjih srečanjih, ki naj privedejo do še poglobljenega medsebojnega poznanstva in prijateljstva. S.G. Na sliki: člani sovjetske delegacije v družbi svojih gostiteljev iz Zadružnega gibanja Furlanije - Julijske krajine. Brata Daneo - Romeo in Renato - predstavljata slikarsko pomemben binom v tržaški likovnosti. Tako Romeo kot Renato sta si glede ravni, kakovosti in krepke sile izražanja, rekli bi enakovredna. Slikarsko pa se povsem razlikujeta, kot se razlikujeta m primer epska od lirične pesnitve. Posredno nam bo to pojasnilo tudi dejstvo, da je Renatova žena znana tržaška pesnica Ketty Daneo. Ko smo ugotovili to, smo vsaj delno že razvozlali tudi bistvo najnovejših oljnatih podob, ki jih je Renato Daneo prikazal na razstavi v središčni galeriji Torbandena, kjer se je ta znani tržaški likovnik po daljšem premoru ponovno predstavil tržaškemu občinstvu. Ta premor pa je upravičen, oziroma ga opravičuje razstava sama, kajti na sedanji razstavi je tržaški slikar prikazal množico velikih platen, ki so barvno tako prefinjena, zares vredna svojega ustvarjalca in ki prikazujejo pokrajine, izreze pokrajin, o-toke in morje v kaledoskopski bohotnosti oblik. Renato Daneo je v razsežni galeriji Torbandena dal na ogled kar 26 svojih velikih podob, ki se marsikomu zdijo kot bi bile abstraktno zasnovane, vtem ko so v bistvu le umetniški dosežek zapletenega dojemanja narave in njene lepote, ki pa sega bolj v globino njenega bistva, ki se torej ne ustavlja na površinski resničnosti krajev, pri površinski resničnosti motivov, ki jih je Renato Daneo zbiral na Kvarnerskih otokih in na Krasu. To posebno jasno občutimo tudi v samih naslovih teh del, v katerih geološki prizvok besed prevladuje nad preprostimi zemljepisnimi izrazi. Nekaj primerov: «Drevesni monolit», «Razširjajoči se otoki», «Žveplasto ožilje» ali pa tudi «Kako pojasniti zemeljski red». Je v tej zemeljsko - nezemeljski lepoti v obliki in barvi prav gotovo tudi določeno iskanje Renata Danea. Gre za iskanje nove oblike ali bolje nove oblikovne možnosti, ki se razvija z dogajanji podzemeljskih raziskav geologov, ki obetajo človeštvu, da mu bodo našli neizčrpne vire energetike pod tako imenovano Mohorovičičevo zemeljsko plastjo. Na to pa Renato Daneo reagira z njemu lastno tenkočutnostjo, s tenkočutnostjo umetniške domišljije in še bolj na pesniški način kot pa z racionalnostjo znanja. S presenetljivo bogato razporeditvijo različnih skladnosti barv nam vzbuja nenavadne emocije nekakšnega prodiranja v tajnosti zemeljskih globin, vzbuja nam tesnobnost, hkrati pa tudi nekakšno vedro sproščenost kot bi krožili nad prostranostjo morja in po neskončnosti ozračja. Ta občutja nam daje njegova velika slika z naslovom ^Ideogram zemlja - nebo». Pri vsem tem pa mu soigra risarske ostrine v zapletenem ravnovesju zasnov ni prav nič manj važna kot barvna plat v tej učinkoviti prepesnitvi realnosti, ki Renata Danea približuje novemu ab-straktizmu, ne da bi zanikali obstoj stvarne predmetnosti. Pugliese je razstavljal pri Russu Neapeljski slikar Fortunato Pugliese, ki je razstavljal v galeriji Russo, se ni tokrat prvič predstavil v Trstu. Tudi zadnjič je razstavljal v isti galeriji, pač v razstavišču svojega rojaka. Fortunato Pugliese je vsekakor vešč slikar in izrazit realist, ponekod, zlasti v prikazovanju ženske golote, podoben našemu Avgustu Buciku, le da je bil Bucik na višji umetniški ravni, ker se pri ogledovanju Pugli.esejevih lepotic ne moremo otresti vtisa, kot bi bila njihova lepota nekako na prodaj. Pu- gliese je pač umetnik, ki ja za različne likovne oku , ^ ste, ki ljubijo pokrajin?' P“ do tistih, ki jim je bol] hotno cvetje ah.J^J^*vZga te-no sestavljeno tihožitje. (a. ga je bilo na Pugliesejem razs vi pri Russu ^jlkOBAMBIČ MOSKVA, 18. - ŠOT***® ^ strstvo za šolstvo je pred v ietskih objavilo nekaj podatkov o spjob-univerzah in višjem šolstvu ^jj , Med drugimi podatki, ki tem v zvezi objavljeni, jtuden-koga zanimalo, odkod vse veZi v ti, ki študirajo v Sovjete« ^ smislu dogovorov med Sovj nUjno zo in drugimi deželami- vjSOko-študirajo v Sovjetski v/ea ^ šolci iz 135 dežel, med Egipta, primer iz Alžirije, lilije P2 Sirije, Konga, Nigerije,. raZnih tudi iz čila, Peruja m fjnan-drugih dežel. Sovjetska v stu- šira celotno šolanje te ^el ie dentov. V smislu želja ovijena bila pred desetimi leti n -iaje]jsri* v Moskvi tudi univerza, P , . koh' med narodi, na kateri je ^ tujih čalo šolanje nekaj na uh*' visokošoleev. Na vseh *° ira]o nf verzah pa je doslej dip’ ^cev. -kaj nad 60.000 tujih visoto501 Nocoj v Prosvetnem domu na Proseku TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Iz tedenskih sporedov; 13.30 Glasba po željah; 15.45 Oddaja za avtomobiliste; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Klavirski duo; 18.45 Orkestri; 19.10 Družinski obzornik; 19.25 Zborovsko petje; 20.00 Šport; 20.50 Radijska igra ^Nastanek Gro-pade», napisal A. Možina; 21.20 Popevke; 22.30 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 15.10 Med prijatelji glasbe; 16.40 Zborovsko petje; 19.30 Kronike. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Jutranja glasba; 7.00 Glasba za dobro jutro; 9.00 Baletna glasba; 10.00 Folklorni motivi; 11.15 Polke in valčki; 11.30 Današnji pevci; 11.45 Ansambel Bac-chetta; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Pisan spored; 14.10 Plošče; 14.35 Juke box; 15.00 V radijskem studiu; 15.30 Plošče; 17,00 Za konec tedna; 17.45 Primorska in njeni ljudje; 18.00 Progresivna glasba; 19.00 Zapojmo in zaigrajmo; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 20.40 Glasbeni weekend; 22.35 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 6.47 Kako in zakaj; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.30 Plošče; 12.10 Lahka glasba; 13.20 Preizkušajo se diletanti; 14.50 Znanstvena oddaja: indijske kaste; 15.10 Oddaja za bolnike; 15.45 Ve- S0B0TA, 19. MAJA 1973 liki variete; 17.05 Izžrebanje loterije; 17.10 A. Strindberg; Verso Damasco; 19.30 Kronike Juga; 20.20 Katera glasba vam ugaja?; 21.30 Jazz. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Poje Joan Baez; 8.40 Stare popevke; 9.35 Strnjena komedija; 10.05 Plošča za poletje; 10.35 Glasbeni variete; 11.50 Zborovsko petje; 12.40 Zgodovina ital. popevke; 13.50 Kako in zakaj?; 14,00 Plošče; 15.40 «Alto gradimento*; 16.35 Glasba in občinstvo; 15.25 Izžrebanje loterije; 13.30 Posebna reportaža; 18.05 Evropska glasba; 20.10 Rossinijeva o-pera «Pepelka». III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.40 Sodobna ital. glasba; 12.15 Glasba skozi čas; 13.30 Strauss, Brahms in Copland; 14.15 Bizetova opera «Car-men»; 17.15 Ital. godalni trio; 18.30 Lahka glasba; 19.45 Pourcell, Haen-del, Cherubini; 19.15 Vsakovečemi koncert; 20.30 Literarna oddaja; 22.55 Bigiaretti: «Intervista con Don Giovanni*. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Na današnji dan; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pionirski tednik; 9.35 Glasovi v ritmu; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Dve domači partituri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Priporočajo vam...: 14.10 S pesmijo po Jugoslaviji; 15.40 Naši operni pevci; 16.00 «Vrtiljak»; 16.40 S knjižnega trga; 17.10 Z ansamblom Delial; 17.20 Gremo v kino; 18.00 Aktualnosti: 18.15 Dobimo se ob . q oo Lak isti uri: 18-45 Naš gost: ko noč, otroci!; 1«5 The — 00 «Middle — Jug. Peva ah' radijska * „ izseli««*’ v novi teden- Avsenik; 20.00 Road»; 20.50 . -sambli; 21.30 Zabavna gra; 22.20 Oddaja za 23.05 S pesmijo v nov. - ITAL. TELEVIZIJ* ^ 10.30 šola; 12.30 Ko- nost- Morska biologija. j4.00 Zti filmi: 13.30 D^coS* Vzgojni problemi; 1^ za er na; 15.15 šola; 17.00 SP<* troke; 17.30 Dnevnik m »la- loterije; 17-45 Propa* # Nadino; 18.40 MonografU^rt in ital božna oddaja; 10.50 ŠP Q0 Gias-kronike; 2 1 Predlog programskega odbora za TV naj bi veljal do 1.1. 1974 TUČEPI, maja (Tanjug) — Od 1. januarja 1974 bo televizijski dnevnik verjetno ob 19.30 namesto ob 20, je sklenil programski odbor za televizijo JRT, ki zaseda v hotelu Jadran v Tučepiw. Direktorji in glavni uredniki TV centrov so se dogovorili, da bodo najprej izdelali programsko shemo, ki bo usklajena s tem terminom,za mnenje pa bodo vprašali tudi zvezno konferenco SZDLJ. Dokončno se bodo odločili šele po temeljitih posvetovanjih in raziskavah v republiških centrih. Danes so se dogovorili, kako bodo seznanjali javnost s pripravami na C. kongres ZKJ in republiške kongrese. Okovje" v živem organizmu Razmeroma nova, vendar v svetu in pri nas že zelo priznana in razširjena metoda operativnega zdravljenja poškodovanih kosti in sklepov — Praktične vaje osemdesetih kirurgov iz Jugoslavije in nekaterih drugih držav Blizu 80 kirurgov iz nezgodnih in ortopedskih oddelkov iz naše države in nekaterih tujih držav se te dni po strokovnih predavanjih na kliničnem centru v Ljubljani zbere na praktične vaje: po dva kirurga pod vodstvom inštruktorja »operirata« na modelu tako, da spojita in učvrstita s sistemom posebnega instrumentarija prelomljene ali kako drugače poškodovane umetne kosti in sklepe povsem tako, kot bi šlo za prave operacije. Tu v Ljubljani naj bi si na nekajdnevnem II. jugoslovanskem tečaju za osteosintezo čimveč zdravniko-kirurgov pridobilo znanje v razmeroma novi pa sedaj v svetu in pri nas že zelo priznani in razširjeni metodi operativnega zdravljenja poškodovanih kosti in sklepov. Kar sproti moramo povedati, da ne gre za nekaj taiko revolucionarnega, kar bi mavčne obveze in klasično zdravljenje kostnih prelomov in obolenj dalo v celoti na ideks. Za večino primerov bo še vedno veljalo uravnavanje in zdravljenje kosti po starem, se pravi z mavcem. Nova metoda s pomočjo operacij pa ima svoj pomen in razlog za tiste zlome, obolenja ali popravljanje hib na kosteh in sklepih, ko bi se imelo naravno zraščanje kosti pod mavcem zavleči ali zapustiti trd in negibljiv sklep. S takimi operacijami so prvi 1960. leta začeli Švicarji, ljubljanska klinika za ortopedijo pa ji je naglo sledila. Dr. France Vrevc nam je razložil, kdaj predvsem pride novi postopek v poštev. Operacija skrajša zdravljenje in ohranja gibljivost sklepov Zdravniki, ki pomagajo poškodovancem na nezgodnih postajah, in bolnikom na ortopedskih klinikah se za novo metodo odločijo predvsem pri zlomih v bližini sklepov in kadar sega prelom v sam sklep ali pa je del sklepne površine ugrezaj en ali poškodovan. V takem primeru je največkrat le z operacijo mogoče uravnati poškodovani del v kar najbolj prvobitno obliko. Taka operacija je potrebna, denimo, pri zlomu stegneničnega vratu. Za bolnika je ugodna predvsem zato, ker mu ni treba povsem mirovati in se lahko obrača, po nekaj dneh pa tudi že vstaja in si pomaga pri hoji z berglami. Operirani kolk od vsega začetka lahko razgibava, zdravljenje je zelo skrajšano in gibljivost sklepa ohranjena. Z novo metodo si pomagajo tudi, kadar gre za velike defekte kosti in ko je treba pri ortopedskih operacijah spremeniti položaj sklepa ali kosti. Na ta način je namreč mogoče prekinjene dele kosti čvrsto povezati med seboj, da se potem hitro in lepo zarastejo. Za te vrste operacij ima kirurg na voljo cel komplet najrazličnejšega instrumentarija. Po rentgenskem posnetku in stanju tkiva se bo odločil, kakšne vijake in ploščice bo pri operaciji uporabil, včasih pa bo dokončno izbiro odložil do trenutka, ko bo imel poškodovan sklep ali kost »na dlani«. Odvisno od poškodbe bo sani z vijaki spojil poškodovani del, spet drugič pa bo sklep oziroma kost učvrstil še s posebno jekleno ploščo. Zlomljeni deli kosti, ki so tako tesno povezani med seboj, se največkrat zelo hitro zarastejo. Bolnik ne potrebuje mavčnega ovoja, temveč začne s prvimi rahlimi razgibalnimi vajami že takoj po operaciji, nato pa razgibavanje stopnjuje. Pogosto lahko že po dveh tednih zapusti bolnišnico in razgibava operirano roko ali nogo doma in ped kontro’o ambulantnega zdravnika. Zamisel zdravnikov uresničila industrija Ko kasneje zdravnik ugotovi, da so se kosti lepo zarasle in zacelile, se odloči, glede na mesto in vrsto poškodbe in starost bolnika, kdaj bo s še enim kirurškim posegom odstranil vstavljene vijake in ploščice. Modema doba s prometnimi nesrečami, ki povzročajo zlome in poškodbe, kakršnih prej skoraj niso poznali, pa neprestana hotenja, da bi zdravnik tudi v takih primerih čimbolje pomagal, hotenja, da bi pomagal pri obolenjih kosti in prirojenih hibah, ki so v minulosti obremenile človeka za vse življenje z invalidnostjo, so botrovala iskanju in dognanju švicarskih zdravnikov — eden vodilnih med njimi je prof. dr. Hans Willengger — pred dobrimi 13 leti odločil, da bi bilo moč v takih kompliciranih primerih bolniku uspešno pomagati s specialnimi instrumenti in opremo. Belgijski zdravnik dr. Daniš je prvi pomislil na to, da bi si pri operaciji pomagali z nekakšnim okovjem in vijaki, Id bi čvrsto povezali poškodovane kosti in sklepe, švicarska industrija je z znano švicarsko natančnostjo in z bogatimi izkušnjami svoje urarske industrije uspela izdelati eele komplete instrumentov, kakršne so potrebovali zdravniki. To so vijaki, ploščice, precizne vezi iz specialnega jekla, različnih oblik. Jeklo je biološko testirano, da ne škoduje organizmu in ne povzroča bolezenskih reakoij. Oblike instrumentov so različne in prilagojene za rajrazličnejše zlome kosti. Prof. dr. Wdllengger, ki je sedaj navzoč tudi na simpoziju v Ljubljani, pa ima pri uvajanju novih operacij še dve veliki zaslugi: njegova mednarodna delovna skupina vodi podrobno in točno analizo za vsakega bolnika, ki so ga po tej metodi operirali, in to s stalnimi kontrolami, ker je le tako moč spremljati in dokazati uspešnost operacij za daljša obdobja. Razen tega pa je uspel tudi v prizadevanjih, da je prvotno švicarsko nacionalno združenje kirurgov, ki so osvojili to metodo, preraslo v mednarodno organizacijo. Novo dognanje so iz Švice najprej prevzeli v Zahodni Nemčiji, takoj za njimi že 1963. leta pa naša država, pri čemer sta se ljubljanska ortopedska klinika in nezgodni oddelek prva lotila teh operacij in si pridobila do zdaj največ izkušenj. Tudi izkušnje pri nas so pokazale, da ima nova metoda veliko prednosti, predvsem pri zdravljenju najbolj kompliciranih poškodb na kosteh, pri skrajšani ležalni dobi in pri uspešnem varovanju pred invalidnostjo. Široko uveljavitev na nezgodnih oddelkih in na ortopedskih klinikah pa otežujeta predvsem dve strani. Predvsem smo za instrumenitarij navezani v glavnem na uvoz, saj so to zahtevni izdelki tako glede izdelave kot glede primernosti materiala — neškodljivost za organizem, primerna prožnost, jakost in preciznost. Druga ovira pa je v tem, da se morajo kirurgi novi metodi priučiti in si pridobiti potrebno spretnost in osvojiti tehniko operativnega postopka. V Ljubljani so zato že pred leti organizirali prvi tečaj s predavanji in praktičnimi vajami, vendar so tedaj še vso organizacijo, instruktažo in predavanja vodih švicarski strokovnjaki. Sedaj, ko ima ljubljanski klinični center že večletna izkustva, so tečaj organizirali že naši zdravniki, prav tako vodijo instruktažo pri vejah in sodelujejo s predavanji o metodah teh operacij in analizi uspešnosti takega zdravljenja. To daje dobre obete, [ja bodo poslej imeli v vseh večjih bolnišničnih centrih v naši državi sposobne ekipe, ki bodo lahko pomagale pri operaciji bolniku takrat, ko bi klasično zdravljenje in mavčne obveze ne zadostovale. MARIJA NAMORŠ čez Zenico do Sarajeva, en krak pa čez južno Srbijo v SAP Kosovo in SR Makedonijo. Plinovodu' sistem vzhodnega dela države naj bi se pri Osijeku povezal z zahodnim, ki bo verjetno zgrajen še pred letom 1977. Tako bi dobili enoten jugoslovanski sistem. Strokovnjaki poudarjajo, da je položaj projektiranega sistema plinovodov zelo ugoden, ker povezuje vse domače vire in poteka čez poten- Narcise bodo zaščitili Na plazu pod Prisankom pa se bodo pomerili jeseniški šolarji JESENICE, maja — V informacijah Turistične zveze SRS piše, da se bodo v nedeljo, 20. t.m. na Planini pod Golico zbrali številni funkcionarji, odborniki, predstavniki gorske straže, LM in drugi, da bi se dogovorili, kako zaščititi narcise na Golici, ki so v maju edinstven okras te planine. Prihodnja nedelja je namreč že tradicionalna ne-delja narcis in je zato vsekakor pobuda Jeseničanov, da očuvajo redko planinsko floro, vredna pohvale. Na Gorenjskem bo v nedeljo še ena zanimiva prireditev: na plazu pod Prisankom se bodo. ob 9.30 jeseniški šolarji pomerili v veleslalomu. Tekma bo v počastitev krajevnega praznika Kranjske gore. Večji izvoz v aprilu Slovenija izvozila za 3.690 milijonov din, 25 °/o več kot lani LJUBLJANA, maja — Ob večji konkurenčnosti po devalvaciji dinarja je bil aprila izvoz za četrtino večji kakor lani, kljub skromnemu zmanjšanju uvoza pa je bil manjši tudi mesečni trgovinski deficit. Po znatnem poslabšanju razmerja med izvozom in uvozom ter naraščanju deficita naše zunanje trgovine zaradi zelo povečanega uvoza, nam najnovejši podatki za april izkazujejo ugodnejša gibanja. V aprilu se je vidno povečal izvoz. Dosegel je vrednost 3,690 milijonov dinarjev, pri čemer je bil za 25 odstotkov večji kakor lani v tem mesecu, kar je rezultat povečane konkurenčne sposobnosti našega izvoza po devalvaciji dinarja v februarju. V aprilu smo uvozili vsega za 5.213 milijonov dinarjev, kar je še vedno za 36 odstotkov več ka kor lani v tem mesecu Ker pa se je izdatneje po večal izvoz, smo kljub visokemu uvozu zabeležili v preteklem mesecu manjši mesečni deficit naše zunanje trgovine, namreč 1.524 milijonov dinarjev, medtem ko se je mesečni deficit v prvem četrtletju gibal nad 2 milijardama. Štirimesečni izvoz je zdaj izkazan s 13.146 milijonov dinarjev, štirimesečni uvoz z 21.470 milijonov dinarjev, trgovinski deficit pa z 8.324 milijoni dinarjev. Izvoz je bil s 714 milijoni za 20 odstotkov večji kakor lani v tem mesecu, uvoz v Slovenijo pa je izkazan še vedno z visoko vrednostjo 1.140 milijonov dinarjev, kar je za 56 odstotkov več kakor aprila lani. FRANCE SEUNIG cialna območja novih rezerv plina. Povezali ga bodo s kosovskim sistemom za pridobivanje plina iz premoga, poteka pa tudi mimo kolubar-skega bazena, kjer lahko pričakujemo, da bomo v prihodnosti dobivali plin iz premoga po zelo sprejemljivi ceni. V severnem delu države se sistem racionalno povezuje s plinskim sistemom Madžarske, prek tega pa tudi z evropskim sistemom, katerega temelji so sovjetski plinovodi. Iz te smeri bo prihajal tudi plin iz Sovjetske zveze- Poraba naravnega plina v Jugoslaviji je doslej temeljila izključno na domačih zalogah, Prvi „jumbo“ pri nas Veliko letalo bo pripeljalo v Pulj 400 angleških turistov LJUBLJANA, maja — Kot smo zvedeli v agenciji »Kompas«, bo v nedeljo, 20. t. m. ob 3.30 na puljskem letališču pristalo veliko letalo »Jum bo-jet«, ki bo v aranžmaju agencij Kompas-Clark-sons pripeljalo z londonskega letališča Luton 400 angleških turistov. Po zatrdilih strokovnjakov doslej pri nas še ni pristalo tako veliko letalo, ki lahko prepelje kar 400 potnikov. Letalo je tipa Tristar 1011 s tremi Rolls-Roycejevimi motorji in je last britanske letalske družbe Court-Line. Letos bo to letalo priletelo v Pulo še približno dvajsetkrat. Prihodnje leto pa bo že lahko pristajalo na povečanem brniškem letališču. I. P. „Meduza“ samo za gurmane V tem lokalu boste dobili najrazličnejše ribje posladke OPATIJA, maja (Tanjug) — Hotelsko turistično podjetje Kvamer-expres iz Opatije je restavracijo »Meduza« v Vo-loski preuredilo v ekskluzivni lokal za gurmane, kjer bodo gostom na voljo zlasti ribje specialitete — od brodeta in najboljših morskih rib do morskih jegulj. Lahko pa boste tu dobili tudi polento, domač črn kruh in nekaj značilnih furlanskih specialitet. Za turiste z bolj tankimi denarnicami pa bodo na voljo posebni turistični meniji po 25 din za obrok. Ker ležT restavracija tik oh obali, bodo gostje lahko prišli h kosilu kar v kopalnih hlačkah Zadnji nosilec štafete Predsedniku Titu jo bo predal 25-letni (V>i-lan Ivetič iz Klkimle BEOGRAD, maja (Tanjug) — Zvezni odbor za proslavo dneva mladosti je na četrtkovi seji sklenil, da bo štafetno palico 25. maja zvečer na stadionu JLA tovarišu Titu izročil Milan Ivetič, 25-letni visokokvalificirani strojni ključavničar, monter orodnih strojev v livarni železa v Kikindi. Tako so sklenili na predlog PK ZM Vojvodine. Ivetič je znan ne samo kot vzoren delavec, ampak tudi kot delaven mladinski aktivist. Povečati vlaganja v gozd Sredstva za amortizaci* jo gozdov v BiH — samo za obnavljanje OD NAŠEGA SARAJEVSKEGA DOPISNIKA SARAJEVO, maja — Kakovost in zaloge zdravih dreves v BiH so vse slabse-Položaj se je poslabšal predvsem zaradi neustreznih cen, premajhne tehničen opremljenosti in prenizkih vlaganj v gradnjo gozdnih cest ih mehanizacijo. V lanskem le-tu so uresničili samo 49 % predvidenih del za gojitev gozdov. Republiški sekretariat za kmetijstvo in gozdra-stvo je zaradi tega predlagal« da bi sredstva za amortizacijo gozdov uporabljali samo za obnavljanje gozdov. Doslej so 70% teh sredstev uporabljali za vzdrževanje ih gradnjo gozdnih cest. MARJAN BAUER Uvoz tujega kapitala Od pogodbe med Črve-no zastavo in Fiatom r®" gistriranih še 84 pogodP BEOGRAD, maja , laemincku, ki je tekmoval > ■ Sercujem. bil p italijanskimi tekmovalci je ki mladi Francesco Moser, PogjbB.0svojil tudi prvo mesto na ce. ' lestvici za neprofesionalne j 'ianski prvak Gimondi je bil je drugi c? lestvici za neprofesionalne a'lanski prvak < Vaveti, medtem ko f'pte Kx°v nasprotnik, Španec Fu-zasedel četrto mesto. •Jutri u ''lana ,° na sporedu prva uradna lijia 0fl Verviersa do Kolna. Dol-sWa) oge znaša 180 km in je Vsa položna 1 JStni rec* na ciIi,,: errkx - Swerts (Bel.) v 6’47” j, ^ P°Pr. hitrostjo 45,994 km/h ^laeminck - Sercu (Bel.) in NiJ*\ kinden - Kartens (Bel. - 4. 6’49” 5, p etlte - Pesarrodona (Šp.) 6’54” - F. Moser (Šv. - It.) in ), g!, ere - Van Schil (Bel.) 6’55” li>si - Poggiali (It.) in Zlil. q. ' Borgogiioni (It.) 7’01” andi - Ritter (Italija - Dan-- a) 7’03” koliko % * zanimanje vlada v gori-So krogih za jutrišnjo bge med Pro Gorižio irl ja harni11! Gostujoča ekipa zaostanki jSe£ za Goričani le za dve at- e i1*!1-! na vsak način Oru tl nasprotnika. ^io v 3 aa*1611!3 s° Goričani, ki S,, zmago, s katero bi se mo- rali tudi dokončno izmazati iz nevarnih pozicij za izpad iz lige. V ta namen je skupina navijačev «Pro Gorizia Club» izdala te dni številne lepake, v katerih poziva vse športnike, naj se v nedeljo zberejo na igrišču na Rojcah in naj bodrijo «belo-modre». P. R. KOŠARKA LIMA, 18. — Na mednarodnem košarkarskem festivalu v Peruju je Jugoslavija premagala ZDA s 85:79. JUDO vadnici UGG s pričetkom ob 9.15. Goriške barve bo branilo pet deklet in sicer Marina P; strovicchio, Livia in Natalina PUarin, Gabriel-la Graziuoso in Miriam Loren,zut. MLADINSKE IGRE Jutri, ob 9. uri, bodo v Števerja-nu (V Klamfi) tekmovali v motokrosu v okviru mladinskih iger. Tekmovanja se lahko udeležijo mladinci od 14. do 16. leta. Za vse je obvezna zavarovalna čelada. * * » Jutri bo na stadionu na Rojcah finalno tekmovanje v lahki atletiki. Tekmovalci naj se zberejo na stadionu ob 9. uri. Unione Ginnastica Goriziaina (U GG) in Fiap organizirata v nedeljo dva ženska judoistična turnirja in sicer turnir «Citta di Gorizia* in turnir «Speranze», katerega se lahko udeležijo dekleta do zelenega pasu. Poleg italijanskih tekmovalk bodo na turnirjih nastopile nekatere najboljše tekmovalke Jugoslavije. Tekme bodo v telo- ____________________________________________________________________ iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiimiiiiiiniiiimiiiiiuiiiiiinHiuiimmiiiimiiiimiiiiiiiiiimiimiimuiiiiiiuiiimiii Danes si bosta obljubila večno zvestobo LUCIJA in ŽARKO BOGATEČ Obilo sreče v skupnem življenju jima želi športno društvo «Vesna». ODBOJKA po zrnci v i. sol IZOLA V 2. ZVEZNI LIGI Solidna uvrstitev Dovča (5. mesto) Odbojkarji Izole so v zadnji tekmi tekmovanja v 1. slovenski odbojkarski ligi igrali doma s predstavnikom severne Primorske, moštvom Bovca. Kot je bilo pričakovati je zmaga pripadla novim slovenskim prvakom, ki so v vsem prvenstvu doživeli samo en poraz. Tekma je bila za obe moštvi gola formalnost, saj so Izolčani že kolo pred koncem osvojili naslov slovenskih prvakov, Bovec pa si je tudi že zagotovil solidno peto mesto. Tekma je bila lepa in na dostojni ravni. Gostje so presenetljivo lahko dobili prvi set, čeprav so v Izolo dopotovali brez visokega Zorča. V nadaljevanju so bili boljši domačini, v moštvu katerih se je odlikoval veteran Jakomin. Izolčani so si z osvojenim 1. mestom priborili vstop v 2.’ zvezno ligo, kjer se bodo v prihodnji sezoni pridružili Salonitu. Obalni šport je tako dobil zveznega ligašg in prav bi bilo, da’M ga’vsi podprli. Bovčani so se uvrstili solidno, čeprav je zbir točk skromen in enak l"1U|iiil,lllll|[J||||||I(|t|1||IIIIIimlllllllltlliIIIIIIt,U]llnllllIIIII.iiiiiiiiiitimmimiiiillimiiiulll domači šport , danes A' 19. MAJA 1973 , nogomet «i|6 ^ Trstu, Sv. Sergij Breg , ODBOJKA ^ DIVIZIJA S|°9a Pri Banih ' ' ^AV Dormisch ?1-oo°vKTA D|vizija nt*r B JJtu' Elizejske Kras * * * poljane ^ockStA D,V|ZUA “reg . rr*tu, stadion «1. maj» y A —. I ir- r - UGSS 2i oo * * * ®»r '' Jrstu< stadion «1. maj» Breg B 1. košarka 1*8?* div,zija F6|,rovi=. . rstu' Miramarski drev. ¥|ari0 __ Kontovel TURNIR V D F 16.30 na Opčinah Bor — Inter 1904 » * » 17.30 na Opčinah VDF — Polet JUTRI NEDELJA, 20. MAJA 1973 ODBOJKA 1. MOŠKA DIVIZIJA 10.30 v Čedadu ASFJR — Olympia KOŠARKA 1. MOŠKA DIVIZIJA 9.30 v Trstu GMT — Polet POP DRUŠTVENO TEKMOVANJE 8.00 v Zgoniku Organizira ŠK Kras KOLESARSTVO dirka veteranov 14.00 v Lonjerju Prireja KK Adria beri točk predzadnjega na lestvici. V opravičilo jim je treba šteti, da so vse prvenstvo igrali v gosteh. Tudi ko so bili domačini so morali igrati v 50 km oddaljenem Kanalu ker niso imeli na voljo telovadnice v katero se je letos preselilo tudi slovensko prvenstvo. V novi sezoni bodo Bovčani že igrali v novi, sodobni telovadnici, katere otvoritev bo že konec meseca maja. Rezultat tekme: Izola — Bovec 3:1 (8:15, 15:6, 15:13, 15:4) Končna lestvica 1. SOL za sezono 1972-73: 1. IZOLA 16 15 2. Bled 16 13 3. Branik 16 10 4. Gabrje 16 9 5. BOVEC 16 6. Mežica 7. Novo mesto 16 8. Trebnje 9. Plamen . ODBOJKA 16 16. 1 3 6 7 10 10 10 10 15 12:45 .2 E, Hvalica 46:13 44:13 32:27 34:28 25:34 27:37 24:35 24:36 Mladinske igre v Zgoniku Kras A — Kras B 2:0 (15:10, 15:4) KRAS A: Budin (k), Zvonko, Jožko in Rado Milič, Skupek, Guštin, Jože in Marko Bitežnik. KRAS B: Rebula (k), Gruden, Lorenzi, Furlan, Milič in Pegan. Športni krožek Kras j'e organiziral občinsko fazo v odbojki za dečke v okviru mladinskih iger. Prijavili sta se dve šesterki Krasa, ki sta se spoprijeli med seboj za simbolično dodelitev naslova občinskega prvaka. Vsega skupaj je nastopilo 14 mladih odbojkarjev, ki se komaj učijo osnovnih odbojkarskih prvin. Tem mladim silam pa bo moral Kras posvetiti največjo paž-njo, ker bo čez kako leto iz teh vrst črpal sveže sile za prvo še-sterko. Kras je prijavil eno ekipo v pokrajinsko fazo mladinskih iger, ki bo na sporedu že konec tega tedna. O ambicijah najmlajših predstavnikov zgoniške občine sploh ne moremo govoriti, saj je zanje pozitivno že, če nastopijo. Ko pa se bodo v bližnji prihodnosti lotili resnega in sistematičnega treniranja, bodo lahko računali na uspehe. — bs — PO KOŠARKARSKIH IGRIŠČIH iontovelske košarkarje ;aka danes težka naloga V turnirju CDL poraz Bora - Srednješolsko košarkarsko prvenstvo TURNIR CDL Cianocolori — Bor 79:65 BOR: A. Zavadlal 9, Fabjan 20, D. Zavadlal 6, Koren 14, Francia 8, Ambrožič 2, Rudes 4, Barazutti 2. V nadaljevanju turnirja «Casa della Lampada» je Bor po predvidevanjih zgubil proti močni peterki Cianocolori, v vrstah katere se je dobesedno razigral Fortunati (33 točk). Borovci so na splošno zadovoljili s prikazano igro. Med posamezniki pa so dobro igrali Fabjan, Koren in Francia. PRVA DIVIZIJA V prvem kolu povratnega dela prvenstva prve divizije bo Kontovel že danes igral proti prvemu. Kontovelci se bodo namreč pomerili s košarkarji Berta Pregellija (Ferroviario), ki so v tem prvenstvu še nepremagani. Za naše košarkarje je torej naloga izredno težka. Tudi openske košarkarje čaka jutri težka tekma v telovadnic' v Ulici della Valle. Grandi Motori ima namreč prav toliko točk (8) kot Polet, tako da bo medsebojno srečanje odločalo o tretjem mestu na lestvici. PRIJATELJSKA TEKMA KK Sežana — Bor 72:47 KK SEŽANA: Golanda 8, Konrad, Novak, Jelerčič, Mahnič 6, Klobas, Turšič 10, Mezgec 12, Vodopivec 3, Rudolf 11, Hadalin 4, Marjanovič 18. BOR- Siega 4, Mazzucca 19, Ra-žem 19, Perko, Simčič, Pegan, Tomažič 2, Volk 3, Parovel, Race. SODNIKA: Grmek in Ostrouška (Sežana). V prijateljski tekmi naraščajnikov je Sežana povsem zasluženo premagala borovce, predvsem zaradi boljšega meta od daleč in zaradi večje odločnosti pri lovlie-n.iu odbitih žog pod košem V Borovih vrstah sta se izkazala Ra- Šibelje se je izkazal Peter Terčon, ki je dokaj talentiran za košarko. Srednješolsko prvenstvo Drugo kolo srednješolskega prvenstva v košarki bo na sporedu v nedeljo in ne danes, kot je bilo prvotno določeno. V drugem kolu bodo nastopile štiri reprezentance slovenskih srednjih šol: Rojan, Sv. Jakob, Sv. Ivan in Dolina. Tekme bodo na Padričah. Prvenstvo je pod pokroviteljstvom športnega krožka srednje šole na Proseku. NEDELJSKI SPORED - IGRIŠČE NA PADRIČAH 9.00 Dolina - Sv. Jakob 10.00 Rojan - Sv. Ivan 11.00 Dolina - Rojan 12.00 Sv. Ivan - Sv. Jakob b.l. Danes si bosta izmenjala prstana FLAVIJA in BRUNO BOTT1 Vso srečo v nadaljnjem skupnem življenju jima želi športno društvo «Vesna». ODBOJKA ZAKLJUČEK TEKEM V l DIVIZIJI CLANIC P0 ZMAGI V SVOJI SKUPINI ČAKAJO SLOGAŠICE KVALIFIKACIJE ZA C LIGO Slovenski derbi se je končal z zmago Tržačanov - Prijetno presenečenje Krasa - Tudi na mladinskih igrah uspeh Sloge I divizija člani , zadnjem kolu, ko gostuje prav v Por- govalec in jutri zvečer se bo v Ge Osrednje srečanje tega kola je bilo ! denonu. če bodo slogaši uspešno pre | rici srečaj z zmagovalcem druge prejšnjo soboto v Gorici in to slovenski derbi med 01ympio in Slogo. Povsem zasluženo so slavili, in to trinajsto zaporedno zmago, gostje. Odbojkarji Sloge so prepustili to pot nekoliko nervoznim gostom samo tretji set. V ostalih delih igre pa je prišla njihova trenutna dobra forma in zanesljiva odbojka do izraza. Po tem uspehu so se Neubauer in tovariši znebili še enega nevarnega tekmeca. Tako 01ympia kot tudi tržaška Are Linea sta doslej potegnili krajši konec štirikrat. Njun zaostanek za Slogo je tako šest točk in v preostalih treh kolih zamujenega ne bo mogoče več popraviti. Edini, ki še lahko meša štrene Slogi je Ginnastica iz Pordenona. Ta ekipa je izgubila samo dve tekmi in to z obema slovenskima zastopnikoma. Pordenončani pa morajo še odigrati tudi dve preloženi tekmi in to doma z 01ym-pio in Libertasom iz Turjaka. Ne glede na izid teh spopadov bo slej ko prej odločilen nastop Sloge v pred- magali tudi to oviro jim ne bo mo- skupine. Libertasom iz Pordenona. Sa gel ogrožati prvega mesta nihče. Izidi 15. kola: Libertas Turjak — Aurora 0:3, Ginnastica Pordenon — Tomana 3:0, PAV Dormisch — Poz-zo 0:3, 01ympia Gorica — Sloga 1:3, ASFJR — Are Linea 0:3. Lestvica: Sloga 26, Are Linea 22, Ginnastica Pordenon in 01ympia Gorica 20, Aurora 18, Libertas Turjak 10, Pozzo in Torriana 8, ASFJR 6 PAV Dormisch 0. Pari prihodnjega 16. kola: ASFJR — 01ympia, Sloga — PAV Dormisch, Pozzo — Ginnastica Pordenon, Torriana — Libertas Turjak, Are Linea — Aurora. I. divizija članice Končno je bila odigrana tudi zadnja tekma v skupini v katero sta bila vključena Sloga in Bor. Sloga-šice so po pričakovanjih odpravile slabe nasprotnice od ASFRJ iz Čedada z izidom 3:0 in k temu izidu ni potreba dati nobenega komentarja. Tako je Sloga zaslužen končni zma- KOLESARSTVO DIRKA ZA «7. POKAL L0NJERJA» JUTRI BODO V LONJERJU TEKMOVALI NAJBOLJŠI ITALIJANSKI VETERANI Dolžina proge meri 80 km - Start ob 14. uri ■ Kljub ostri konkurenci so domači predstavniki med favoriti V Lonjerju so v teku zadnje priprave za jutrišnjo kolesarsko dirko veteranov, ki jo v vasi prirejajo že sedmo leto zaporedoma. Lo- SODNIK: A. Zavadlal REGGIO EMUJA, 18. - Po prvem dnevu mednarodnega teniškega srečanja za Davisov pokal med Italijo in Bolgarijo vodi Italija z 2:0. Bertolucci je premagal Pam-| poulova z 8:6, 6:1, 6:4, Panatta pa 'Genova s 6:1, 6:2, 6:3. žem in Mazzucca. med Sežančani i njerska d>rka je tudi otvoritveno pa Marjanovič in Rudolf. j tekmovanje v tej kategoriji v Fur- * * * | laniji Julijski krajini. Bor—Sokol 90:52 (42:22) Konkurenca bi morala biti letos „ ,, ; še ostrejša kot v prejšnjih lzved- BOR: Pegan, Parovel 6, Renato : saj so v kategorijo veteranov Furlan 5, Siega 19, Bruno Furlan ! prestopili nekateri mladi elementi, 39, Žerjal, Perco 8, Mazzucca 13. ki so <*, izkazali bodisi kot ama- SOKOL: Devetak, Peter Terčon terjj kakor tudi kot profesionalni 24, Sergij Colja 4, Walter Pertot, j vozači. Po raznih neuradnih vesteh Renato Colja, Terčon, Peric, Dario I x mora]0 na startu pojaviti Pertot, Gruden. Šibelja 24. (preko 80-tekmovalcev, kar pa je ' nemogoče potrditi, saj mrVdČe prijave niso še prispele zarad' poštnih zastojev Poleg tujih kolesarjCVLbO.na startu prisotno tudi zelo močno deželno predstavništvo, ki bo skušalo zadržati prvo mesto v Furlaniji, kar se doslej še ni posrečilo. Posebno Tržačani se trudijo (in tudi upajo), da bi prva nagrada ostala v njihovih rokah. Kolesarji Adrije so se za to dirko temeljito pripravili, saj vestno trenirajo že od začetka leta, priprave pa so še poostrili v teh zadnjih tednih, ko so se odpravili tudi v Milan, da bi izpopolnili svojo formo. Trenutno sta v najboljši kondiciji Macarol in Bonano, Vižintin še nekoliko sopiha na vzponih. Maver pa je laže prehlajen in se boji, da ne bo mogel nastopiti. Start dirke bo ob 14. uri v Lonjerju. nato pa se bo dirka odvijala po naslednji progi: Bošket, Lovec, Katinara, Ključ, Bazovica, Padriče, Trebče. Opčine. Prosek, Križ, Nabrežina. Sesljan. Mavhi-nie, šempolai. Praprot, Gabrovec, Prosek, Trhiška cesta. Razklani hrib, Ul. Brigata Casale. Naselje Sv. Sergija, Domjo, Dolina, Bolju-nec, Ključ, Lonjer. Kolesarji bi morah' privoziti na cilj okrog 16 ure. Radi PROSTI METI: Bor 8:30, Sokol 2:8. Bor in. Sokol.-sta se tretjič spoprijela v prijateljski tekmi naraščajnikov. Tudi tokrat so zmagali borovci, čeprav so Nabrežinci napravili napredek in so bili zaradi požrtvovalnosti boljši od «plavih». Poleg - • ' .. Atalanta - LR Vicenza 1 X Bologna - Cagliari X Inter - Fiorentina 1 X Napoli - Lazio 2 X Roma - Juventus 2 Ternana - Palermo 1 Torino - Sampdoria 1X2 Verona - Milan X Genoa - Brindisi 1 Perugia - Brescia 1 Reggina - Cesena 1 X 2 Torres - Giulianova 2 Cosenza - Avellino X ■ ( i I J j fr j 1. — prvi J X 2 drugi 2 X 2. — prvi 5 X . drugi X 2 3. — prvi 1 drugi 2 X 4. — prvi X drugi > X 5. — prvi X 1 drugi 1 X 6. — prvi z drugi 2 m (16), Paoli (18), Bruttini, Giusta-rini (8), Ninci (2), Bani. Spliignu preostaja sedaj še ena možnost, da bi drugo leto nastopal v A ligi in sicer zmaga v soboto proti Iv-lasu v Vigevanu. V tem primeru bi Goričani igrali še eno tekmo proti poražencem tekme Sapori — Brina, ki bi veljala za drugo mesto. O zadnji tekmi ni kaj dosti povedati zaradi slabe igre, ki so jo pokazali domačini v napadu, kjer se je odlikoval le Pieric, ki je dosegel 18 košev. Ostali pa so vidno popustili. Tudi režija Uga Devetaga ni bila tista, ki jo je mladi igralec pokazal v prvenstvu, ko je Skupno s Pieribem bil vedno najboljši na igrišču. Če tem pomanjkljivostim prištejemo še odsotnost dveh standardnih igralcev, kot sta Ardessi in Fraiifcd' Devetag'.' bomo videli, da je bil poraz upravičen. Rekli smo, da bo moral Spliigen premagati Ivlas, če hoče še upati. Naloga pa bo zelo težka, posebno ker so igralci Ivlasa v sredo nepričakovano premagali vodečo ekipo Brina na njenem igrišču. Ivlas namreč ima sedaj iste možnosti kot Spiti gen, da se kvalificira v A ligo in zato bo dal vse od sebe v tej zadnji tekmi. Rezultati 5. kola: Brina — Ivlas 57:58, Spliigen — Sapori 60:67 Lestvica: Brina in Sapori 6 točk. Spliigen in Ivlas 4 točke. Prihodnje kolo: Ivlas — Spliigen in Sapori — Brina. P. R. lo članov in jih pritegniti k sodelovanju. Odziv, ki ga je pohod vzbudil med članstvom Krasa, je presegel vsa najbolj rožnata pričakovanja. Zadostuje, da pogledamo na startno listo jutrišnjega pohoda: prijavilo se je skupno 16 ekip s kar 64 udeleženci. Že sam ta podatek zgovorno priča, kako globo- Splugen — Sapori 60:67 SPLUGEN: Raida, Ianello (5), Soro (1), Pieric (18), Flebus (10), U. Devetag (7), Furlan (5), Di Nallo (2), Mauro, Spezzamonte (12). SAPORI: Sensi (8), Campanini, Vat-1 tudi razvedri. S to panogo name-teroni (7), Granucci (8), Franceschi-1 rava Kras zajeti čim večje števi- JUTRI V ZGONIKU Šestnajst ekip na planinsko-orientacijskcm pohodu Trim odsek športnega krožka Kras priredi jutri medčlanski planinsko-orientacijski pohod po zgoniški občini. Ta pobuda je prva masovna akcija, s katero se bo novi odsek predstavil javnosti in preizkusil svoje organizacijske sposobnosti. Odbor Krasa je ustanovil trim odsek z hamenom, da bi med svojimi člani vzbudil ljubezen do rekreacije in da bi članstvu nudil možnost, da se razgiba in pri tem Z letalom na tekmo JUVENTUS - AJAX Potovalni urad «Aurora» ima na razpolago nekaj prostorov za potovanje z letalom iz Ljubljane v Beograd, dne 30. maja in s povratkom takoj po končam" tekmi. Vo^njT‘z letalom' »1K1-V transferji, Vstopnica na stadion (centralni r ''eni sedež'! stane 2S.D30 LIR Informacije ta rezervacije do ir ‘ T:a. 21. ma;a pri poto-valnrm uradu cAurcra*. Ul. O-cerone 4, tel. 29-243. ko občutijo člani Krasa potrebo po rekreaciji. Organizator obvešča prijavljene ekipe, naj se zberejo jutri v Zgoniku v občinskem otroškem vrtcu točno ob 8. uri. Po nekaj splošnih napotkih bo organizator razdelil zemljepisno karto in kompas, kar bodo morali tekmovalci po tekmovanju vrniti. Sledili bodo prvi starti po vrstnem redu, ki ga oo določil žreb. Tekmovalci naj bodo primerno oblečeni: priporočamo dolge hlače in predvsem primerne čevlje za hojo po kraških stezicah. Ekipe morajo prinesti s seboj vsaj svinčnik in trikotnik. Pohod bo vse boval vrsto vprašanj iz splošne kulture in nekaj aktualnih vprašanj iz športnega, kulturnega in političnega življenja. Te novice so bile objavljene v Primorskem dnevniku od srede 16. t. m. do sobote 19 t. m. Prireditelj končno sporoča, da bo pohod ob vsakem vremenu. — bs — SIRACUSA, 18. - 16-letna Car mela Micieli je postavila na nekem dijaškem tekmovanju nov italijanski rekord za naraščajnice v skoku v višino z značko 163 cm. mo zmagovalec bo imel odprto pot do naslednjega kvalifikacijskega turnirja za napredovanje v tretjo ligo. Dobro so se odrezale tudi zastopnice Bora kot novinke v tej ligi z osvojitvijo četrtega mesta. Končna lestvica je naslednja: Sloga 14 točk, PAV Dormisch 12, Azzurra in Bor 10, Torriana 8, ASFJR 6. 2. divizija članice Prvi sklepni zavrtljaj ni prinesel nobenih presenečenj. V družinskem srečanju je druga šesterka Brega odpravila tekmece prve ekipe s čistim izidom. Prav tako ni imel velikih težav niti Bor z združenjem športnih krožkov. Varovanke trenerja Viteza niso nasprotnicam prepustile niti niza. Slej ko prej bo odločilno drugo kolo na stadionu «1. maj*. Tekma med Borom in Bregom B bo odločala o končnem zmagovalcu v tej ligi. Spopad med prvo postavo Brega in UGSS bo mah finale za uvrstitev od tretjega do četrtega mesta. Izida: Breg B — Breg A 3id in Bor — UGSS 3:0. Lestvica: Bor in Breg B 2 točki, Breg A in UGSS brez točk. Prihodnje drugo kolo: Bor — Breg B, Breg A — UGSS. 2. divizija člani Zastopniki Bora so še vedno na prvem mestu lestvice z optimalnim številom točk. Tržačani proti Bregu v preteklem kolu niso zaigrali najbolje, toda točki sta ostali, in to zasluženo, doma. To je bila tudi sedma zaporedna zmaga plavih. V zadnjih dveh nastopih je prijetno presenetil Kras. V soboto zvečer so v Nabrežini odpravili prvo postavo Interja s 3:0. V zaostali tekmi osmega kola pa so odpravili še v derbi srečanju Breg in imajo sedaj štiri točke. Prav toliko so jih izbojevali tudi Brežani. Po dveh zaporednih zmagah Krasa je tako na zadnjem mestu lestvice Inter A. Nekateri izidi: Bor — Breg 3:1, Kras — Inter A 3:0, Kras — Breg 3 proti 2. Lestvica: Bor 14, S. Giaoomo in H Carso 10. Inter B 8, Breg in Kras 4, Inter A 2. Prihodnje 11. kolo: Inter B — Kras, Inter A — II Carso, S. Giacomo — Bor. V tem kolu bo počival Breg. Mladinske igre Občinski del mladinskih iger je prinesel našim najmlajšim odbojkaricam uspeh kakršnega niso pričakovali niti naj reč ji optimisti. V sklepni občinski turnir našega mesta so se uvrstile samo slovenske šesterke in so si tako porazdelile tudi prva tri mesta. Zaključne tekme so bile precej izenačene in zanimive. Prvo mesto je o-svojila Sloga, ki je pri Boru naletela na hujšega nasprotnika kot pri Kontovel u. ki se je moral to pot zadovoljiti s tretiim mestom. G. F. 2. MOŠKA DIVIZIJA Inter A — Bor 0:3 (11:15, 4:15, 6:15) INTER: Bubnich, Camber, Scro-soppi, Stricco, Crismani, Cuttin, De Nicola, Padoan, Pinat, Sivitz in Rizzo. BOR: Plesničar, Prašelj, Može, Požar, šiškovič, Kodrič, Ugrin. SODNIK: Schiro. Zapisnikar: Do-riguzzi. Kljub nekoliko slabši igri kot o-bičajno, je Bor v samih treh setih odpravil šibkejšo postavo Interja, ki zaseda mesto na dnu razpredelnice. Sam začetek tekme je bil nepričakovano bojevit in izenačen. Inter je bil našim odbojkarjem stalno za petami, to pa po «zaslugi» borovcev samih. Pri stanju 11:11 pa so naši fantje poprijeli in vseh nasprotnikovih upov je bilo konec. Po tej razmeroma lahki tekmi čaka sedaj borovce težka preizkušnja V nedeljo bodo nastopili proti nevarni šesterki S. Giacomo, ki jim je v prvi tekmi doslej edina odvzela dva seta. Kolikor bodo cplavb zmagali tudi v tej tekmi, si bodo praktično že zagotovili končno prvo mesto. Mig Or. t^ksander Ga,a' Peter Partizanski zdravr.ik 67 ^j^ogatega, pa »udi težkega življenja partizanskega zdravnika ^rotestir fo&l’ aa gre nekaj metrov pred menoj. Napotila sva se Up '?' S puško, pripravljeno na strel, sem šel za njun. Ni g al' Se vedno ni natanko vedel za kaj pravzaprav gre. C ®va *maj vasi ostala sama, sem mu zadel pripovedovati 'ki. na Ogancah in mu tudi povedal, zakaj sem ga are-biij1"«; je in se čudil. Ni se skušal braniti, češ da sploh O., a Ogancah ali podobno. t _ 'h nj, , mu je drhtel, ko je pravil, da kolikor ve, na Ogan-^ n« ostal živ. To da je nekje slišal; le on se je na cu-*je Son rešl1- Izgubil se je v gozdu ko je šel na stran. Ka-*&sar n8a Habjani ujeli in poslali v imemacijo na Rab. Sploh atom ^ ve- ^ se je na Ogancah dogajalo. Tako mi je z »žnost bi M 6im prepričljivejši, dokazoval svojo no Hi_>' atie s!m ga Poslušal do kraja. Le vprašal sem ga: ,Kaj pa 86 sPominjaš? Jaz sem Vinko eden od tistih, ki so bili v jami usodnega dne, ko si pripeljal okupatorsko vojsko do jame, imel sem desno nogo v mavcu. Jaz se te spominjam, sam si se prvi spustil v jamo, potem ko so vojairi zmetali vanjo dosti bomb in streljali po ranjencih s strojnimi puškami.’ Govoril sem počasi in ker sem hodil za njim, opazoval, kako bo reagiral na moje besede. Njegova hoja, ki je bila spočetka dokaj samozavestna in koraki zanesljivi, je postajala sedaj vse bolj negotova. Glava se mu je počasi spuščala globlje med ramena, koraki pa so postajali neodločni, nič več tako enakomerni kot doslej. ,Da boš vedel/ sem nadaljeval, .trije iz jame smo ostali živi. Razen mene je tu v bližini v Potoku še Snoj. Tudi on bo lahko pričal. Prav gotovo te bo poznal, takoj ko te bo ugledal/ .Jaz nisem nikogar izdal/ je kar naprej trdil Ernest in skušal ponoviti zgodbo, ki jo je že prej povedal. .Vse boš povedal po resnici; zato ker si strahopetec/ sem še dejal. Približala sva se Podturnu. Na štabu so že vedeli, koga sem pripeljal. Tudi to so vedeli čemu. Komisar Janez Japelj je bil že prej o vsem obveščen. Nekoč sem mu pripovedoval, kako je bila izdana bolnica na Ogancah. Štab bataljona je sklenil, da premestimo Ernesta v zapor v dolenjsko vojno področje. Tam je takrat že delovalo redno sodišče, ki naj bi ugotovilo krivdo in sodilo izdajalcu. Po štirinajstih dneh je bila razpisana javna razprava v Dolenjskih Toplicah. V zdraviliški dvorani se je trlo ljudi. Prišli so domačini iz bližnje in daljne okolice Toplic. Obtoženca je poznalo mnogo ljudi. Zapomnili so si ga, bil je dober harmonikar. Na sodišču se je branil, da so ga Italijani ujeli in mu-čiil. Ni mogel vzdržati. Pripeljal jih je v bolnico, da bi si o-hranil življenje. Sodišče ga je spoznalo za krivega. Obsojen je bil na smrt z ustrelitvijo. Njegove prošnje za pomilostitev na SNOS niso uslišali. Doletela ga je pravična kazen » Tako je pripovedoval Vinko Smolnikar. Takrat sem šele zvedel, da ni edini preživeli ranjenec iz bolnice na Ogancah, da sta živi še dve priči tistega usodnega dogodka, Ivan Snoj in Ivan Mulac. Zadnji je opisal dogodek v seriji člankov v »Kočevskih novicah« leta 1962. Njegov opis je Smolnikarjevo pripovedovanje le še deloma dopolnil. Zanimivo je še vedeti, kako je okupator opisal dogodke na Ogancah. Ljubljanski dopisnik časopisa «11 piccolo di Trie-ste» Carlo Ti goli je priobčil v omenjenem časopisu članek z naslovom: «Diviziija Isonzo v borbi s partizani.« Članek je bil kasneje, in sicer 11. IX. 1942, priobčen tudi v «Slovenskem domu« št. 20 s podnaslovom «Zdravnica ustrelila v podzemni jami 10 ranjenih partizanov«. Ta dopis je zanimiv, ker kaže, da tudi okupatorjeve oblasti niso natančneje vedele, kaj se je na O-gancah v resnica dogajalo. Verjetno je tudi, da so pred javnostjo hoteli zakriti resnico. Iz dopisa se nehote vidi razmah partizanstva na Slovenskem spomladi 1942 na področju, ki ga je zasedla omenjena divizija. Dopisnik med drugim piše: «Ze leto dni je razmeščena ta divizija v področju na južnem delu pokrajine (ljubljanske, ep. p.), ki je zelo težko prehodno. V tej coni, ki je spričo svojih ugodnih pokrajinskih značilnosti pripravna za prodiranje, na drugi strani pa je zelo težavna za nadziranje, so se zasidrali komunisti, ki so na teh hribih, v teh temnih soteskah in votlinah spletli svoja gnezda in razpredli svoje celice. V osrčju teh prostranih gozdov z nizko in visoko vegetacijo se skrivajo kraške jame, v katerih je nešteto možnih skrivališč. In to področje je zasedla že pred dobrim letom divizija «Isonzo» ter prestala silno strupeno zimo, kakršne zlepa še ni bilo. Treba je videti to življenje v izoliranih posadkah in vzdolž železniške proge, da si lahko človek predstavlja žrtve, ki jih zahteva ta služba, pa tudi fizične in duhovne sile, ki so potrebne, da ne popustiš. Ta prostranost gozdov in kraških jam je omogočila komunistom, da so si postavili in uredili svoja skladišča, posebno ambulante in poljske bolnice ter razpredli vso tisto organizacijo, četudi okrnjeno, ki je potrebna, da lahko spraviš v gibanje formacije mož, ki delujejo izven zakona. Med operacijami so italijanske čete zajele več sto upornikov, pa tudi velike množine vojnega materiala, izvirajočega iz jugoslovanskih in angleških tovarn. Uničena so bila skladišča, pa tudi majhne delavnice, telefonske centrale ter majhna in okrnjena električna centrala. Zaplenjenega je bilo mnogo orožja. Skoraj vse puške imajo na kopitih vžgano znamenje srpa in kladiva s črko «P». V neki jami, katere vhod je bil skrit v gošči, so odkrili grenadirji majhno poljsko bolnico. Ko so se vojaki približali vhodu v jamo, so postali pozorni na zaporedne strele. Ko je bil premagan začetni upor, se je nudil njihovim očem strahoten prizor. Sedem ali osem ranjencev, ležečih na slamnatih ležiščih, je bilo mrtvih in vsak je imel na sencih rano. Samo eden je, dokler je bil še živ, pripovedoval našim vojakom, kako je neka mlada zdravnica iz Ljubljane, ki jih je negovala, ob prihodu italijanskih čet postrelila v bolnica ležeče ranjence, ki se niso mogli gibati Tik preden so prišli vojaki v jamo, se je spustila po kanalu do drugega brezna pod jamo, v kateri so se znašli. Vojaki so sledili zdravnici in stopili v spodnje brezno, kjer so bili ob svitu svojih svetilk priča drugemu groznemu prizoru. Dva ranjenca sta ležala na tleh negibna, ustreljena iz samokresa, ki je bi' sprožen piota njihovim sencam iz b.ižine nekaj centimetrov Treti’ pa je ležal zleknjen na ti? - samokresom v roki. Ženska pa je bila mad dvema skalama, kjer je obvisela, ustreljena z dvema streloma iz samokresa. Pod truplom enega mrliča so našli samokres, s katerim je zdravnica postrelila ranjene partizane. Kakšna žaloigra se je odigrala v globini brezna, ko so se mu bližali vojaki? Morebiti se je eden izmed ranjencev uprl in je imel še pred smrtjo toliko moči, da je lahko ustrelil zločinsko zdravnico, ki se je, hoteč se rešiti pred streli, zatekla med obe skali, kjer so jo našli mrtvo. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 19. maja 1973 la SFRJ Tafkoči račun pri Narodni banki V Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 zu Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finan^'J1® upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali °9a 1 , 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo ^ ^ oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri Glavni urednik Stanislav Renko ^ Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska 7TT ^ NAPETOST V ULSTRU NE POPUŠČA Osem ljudi izgubilo življenje zurudi vrste bombnih utentutov V Omaghu je eksplozija peklenskega stroja ubila štiri vojake in ranila enega - Atentati na belfaških železniških postajah - Samo letos je bilo v Ulstru 120 mrtvih _ BELFAST, 18. — Včerajšnja noč je bila ena najbolj krvavih noči odkar je izbruhnil oborožen upor v Ulstru. Sedem ljudi je izgubilo življenje, več desetin je bilo ranjenih in bombne eksplozije so skoraj vso noč pretresale glavna središča Severne Irske. IRA je spet prešla v ofenzivo, kljub temu, da so se varnostni organi ponašali z velikimi u-spehi v boju proti katoliški odporniški organizaciji: to je komentar Londona po krvavi ulstrski noči. V spopadu z britanskimi vojaki je bil danes popoldne ubit v Belfastu neki ostrostrelec. Število smrtnih žrtev je naraslo tako na osem. Kar se je zgodilo včeraj ponoči utemeljuje skeptičnost, s katero so določeni krogi političnih opazovalcev sprejeli trditev, da so britanske vojaške sile dokončno obračunale z gverilci. Skoraj vse sinočnje atentate gre pripisati katoliški gverilski organizaciji: in prvič, od- NENAVADEN TURIST V središču Moskve so ljudje pred nekaj dnevi nekam začudeno opazovali nenavadnega turista, ki se ni znal odločiti ali bi vsaj enkrat v življenju tokusih potovanje v podzemski železnici. Bil je velik los, ki je iz gozda okrog Moskve neopazno prikolovratil v središče mesta. Nerazumljivo je, kako se je žival priklatila v središče, ne da bi jo kdo opazil. Osebje zoološkega vrta je vbrizgalo losu mirilno sredstvo in ga nato spet odpeljalo v gozd. V gozdu, ki obdaja Moskvo živi še veliko divjadi, zato ni nerazumljivo, kako se te živali pojavijo v predmestnih ulicah. Zdi se pa nerazumljivo, kako velike živali kot je los lahko pridejo do središča, ne da bi jih kdo opazil. Pred časom so našli nekega losa v parku pri Kremlju, dva merjasca pa sta se preplašena zaradi prometa skrila v neko telefonsko kabino blizu uredništva Pravde. kar je izbruhnilo nasilje v Ulstru, so bili v enem samem atentatu u-biti štirje vojaki. Vojaki so bili ubiti ko niso bili v službi, kakor tisti, ki sta jih dve dekleti zvabili v past marca letos v Belfastu. Odpravili so se na ples v neki hotel v Omaghu. Medtem ko so se veseljačili na plesišču, jim je nekdo vtaknil bombo v avto, ki je bil parkiran pred hotelom. Komaj so odprli vrata, je peklenski stroj eksplodiral ubil štiri vojake in hudo ranil petega. Eksplozija je bila tako močna, da je »izdolbla« široko in 60 cm globoko luknjo na cestišču. V oboroženem spopadu med gverilci ih britanski mviojaki v Springfield Roadu v Belfastu je izgubila življenje 14-letna deklica, njena so-vrstnica pa je bila hudo ranjena. Dekleti sta se nenadoma znašli v križnem ognju gverilcev in vojakov. Le nekaj minut pred atentatom je v isti četrti britanska motorizirana patrulja padla v zasedo gverilcev. Neznanci so sinoči z dvema streloma iz samokresa ubili v nekem belfaškem baru starejšega katoličana, na meji z irsko republiko (EIRE) pa so britanski vojaki ubili nekega moškega, ki se ni ustavil ob cestnem bloku. Skušal je zbežati v irsko republiko, a svinčenke angleških vojakov so ga pokosil« le nekaj metrov pred mejo. S temi žrtvami je skupno število žrtev nasilja v Ulstru naraslo na 797 mrtvih. Samo letos je bilo ubitih 119 ljudi, od katerih 70 civilistov 38 vojakov, 5 pripadnikov pomožnih čet, 5 policijskih agentov in ena rezervistka. Po ponedeljkovem atentatu na bel-faško letališče je začela IRA pravo ofenzivo proti vsem komunikacijskim sredstvom v Ulstru. Danes zjutraj sta dva močna peklenska stroja eksplodirala na železniških postajah severnoirskega glavnega mesta. Prva bomba je počila pozno zjutraj na postaji Great Victoria Street, kamor pripeljejo vlaki iz Dublina. Postaja je v središču mesta in blizu največje mestne avtobusne postaje. Skoraj istočasno je en peklenski stroj eksplodiral na postaji Queen's Quay Station, od koder odpeljejo vlaki v Londonderry. Vojaki strogo nadzorujejo vse železniške postaje, ker so jih gverilci večkrat napadli z bombami. Ker je prepovedano puščati na peronih prtljago, so atentatorji skrili peklenske stroje v stranišča. Eksploziji sta močno poškodovali poslopji, na srečo pa nista terjali človeških žrtev. Ta dva atentata, poleg dveh propadlih bombnih napadov na železniško postajo Lisburg in na letališče Aldersgrove potrjujeta, da so gverilci sprožili ostro ofenzivo proti vsem komunikacijskim ulstrskim središčem. IRA je sama neposredno potrdila to domnevo, saj je v nekem včerajšnjem komunikeju jxiudarila, da bodo njeni pripadniki vedno bolj o-stro napadali letališe, kjer ima vojska svoje letalsko oporišče. V tej zvezi so se na sedežu bivšega ulstrskega parlamenta na gradu Stormont danes zjutraj vojaški poveljniki sestali z ministrom Whitelawom. Kje pa tiči vzrok nove ofenzive gverilcev? Vsaj na videz ni bilo v zadnjih časih v Ulstru takih političnih dogodkov, ki bi opravičevali ponoven izbruh nasilja. Kot smo pred časom pisali je kazalo, da se bodo vprašanja postopno rešila in v Severni Irski je nekaj časa vladalo podobno vzdušje kot v Evropi po zaključku druge svetovne vojne. Nekateri voditelji organizacije IRA so namignili, da so pripravljeni na pogajanja. čeprav ni nihče sprejel »bele knjige« o Ulstru kot svetega pisma, so pa vse stranke priznale, da se dokument lahko sprejme kot osnova za diskusijo. Kje se je zataknilo? Kot zunanji opazovalci lahko to ugotovimo le s težavo, govorilo pa se je, da so v zadnjem tednu prevzeli vod- stvo gverilske organizacije radikalnejši ljudje. Morda gre le za demonstrativno akcijo, s katero hoče IRA od časa do časa pokazati svojo moč, ali pa so pogajanja propadla? Težko je reči, dejstvo pa je, da je ponoven izbruh nasilja terjal še sedem človeških žrtev in da postaja krvavi obračun gverile v Ulstru vsak dan težji. MOUNTAIN VIEW (Kalifornija), 18. — Tehniki ameriške vesoljske ustanove NASA so sporočili, da je radijska postaja sonde pioneer 2, ki je na poti proti Jupitru, nenadoma prekinila oddaje zaradi okvare na ojačevalnih elektronkah. Zveza z avtomatsko postajo je vseeno zagotovljena, ker je začela delovati rezervna radijska postaja. Strokovnjaki skušajo vsekakor u-gotoviti okvaro in jo po možnosti popraviti. NA PROCESU «NUMBER 0NE» V RIMU Priia obtožila sodnika poskusa izsiljevanja osvobod*teV z njim RIM, 18. — «Dr. Giuseppe Bongior-no, eden od preiskovalnih sodnikov rimskega sodišča, je nekaj dni preden je zavrnil mojo zahtevo po izpustitvi na začasno svobodo obiskal moje dekle Adelo Zillijevo in zahteval naj spolno občuje z njim in naj mu daruje kaj lepega v zameno za mojo osvoboditev«. S to izjavo je danes Dante Mi-cozzi, eden od obtožencev na procesu «Number one», presenetil sodnike in odvetnike. Kot je znano so rimski policijski agenti pred dvema letoma vdrli v nočno zabavišče »Nurnber one», ki ga je upravljal Pado Vassallo in so aretirali vrsto ljudi, ki so bili pod vplivom mamil. Po daljši preiskavi so obtožili Vasalla, Micozzi-ja in drugi dve osebi prekupčevanja z mamili. Preiskava je dvignila precej prahu, ker je zadevala nekatere vidne predstavnike filmske- Razbitine avtomobila, v katerem je bila skrita bomba, ki je ubila štiri britanske vojake v Omaghu «G0SP0DARSK0 SREČANJE NA POBUDO PSI VSEDRŽAVNO SREČANJE 0 CENAH V JAVNEM GRADBENIŠTVU POLITIČNE SILE IN SINDIKATI GIBALA RAZMAHA GOSPODARSTVA pri GRADNJI STANOVANJ Poudarjena na današnjem srečanju v Rimu nujnost po korenitem preokretu v tendencah gospodarstvu RIM, 18. — Danes se je v gledališču Parioli nadaljevalo gospodarsko srečanje, ki ga je sklicala socialistična stranka — PSI. Gre za srečanje na visoki znanstveni in politični ravni, ki je pritegnilo pozornost vse italijanske javnosti v tem trenutku, ko italijansko gospodarstvo kaže očitne znake utrujenosti, razrvanosti in dejanskega nazadovanja, kljub nekaterim namigom, ki so v bistvu varljivi, ponovnega vzpona. Dela tega socialističnega srečanja je treba povezati z včerajšnjim poročilom poslanca Gioiittija, ki je bil svoj čas zadolžen za razne pomembne naloge pri izvajanju Sto dni je zelo kratek čas za izvajanje tako dalekosežnega načrta, toda ta rok bi moral na vsak način bolj ali manj upoštevati, če bi hoteli zavreti sedanje negativne tendence. Predpogoj za izvajanje teh načrtov pa je skupna akcija političnih činiteljev, drugačna politična usmeritev in predvsem spoštovanje interesov širokih ljudskih množic. Na današnjem srečanju je podpredsednik gospodarske sekcije Mi-chele Giannotta izjavil, da srečanje samo noče nuditi nekega vladnega programa, temveč predstavlja le politično lipijo, ki naj pomaga pri preokretu sedanjih te- gospodarske politike v okviru vlad I ženj. Giannotta se je posebno za- levega centra. Giolitti je včeraj poudaril, da je treba uporabljati pri zdravljenju italijanskega go-soodarstva hitra in učinkovita sredstva, ki bi jo lahko uokvirili v politiko »sto dni». Celotna debata na srečanju se vrti okoli tega vprašanja. Kako z naglimi in učinkovitimi prijemi zaustaviti sedanji proces nenehnega slabšanja italijanskega gospodarstva, kako zbrati sredstva za ponoven vzpon na podlagi korenito drugačne gospodarske politike, ki bi zagotovila delovnim slojem njihovo življenjsko raven, za,vrla inflacijo: itd. PO BIJEDICEVEM OBISKU V VZHODNI NEMČIJI Različni poti v socializem ne ovirata razvoja dobrih odnosov SFRJ-NDR Državi pozitivno ocenjujeta politiko neuvrščenosti in njen pomen v boju za utrditev miru (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 18. — Predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bijedič se je danes vrnil s soprogo in ostalimi člani jugoslovanske delegacije z uradnega o-biska v Nemški demokratični republiki. Po povratku v Beograd je Bijedič med drugim dejal, da je bilo v razgovorih z Willijem Stophom in njegovimi sodelavci ugotovljeno, da so z medsebojnim sodelovanjem doseženi pozitivni rezultati in, da so možnosti in o-bojestranska odločnost, da se odnosi naprej razvijajo na vseh področjih skupnega interesa. V skupnem sporočilu o razgovorih, ki je bilo objavljeno nocoj v Berlinu in Beogradu se med drugim ugotavlja, da je v razgovorih ugotovljen pozitiven razvoj odnosov med obema državama, posebno na področju gospodarstva. Obe strani sta izrazili pripravljenost za nadaljnji razvoj dvostranskih odnosov in poudarili, da različna potah gradnji socializma in različni mednarodni položaj ne ovirata razvoj trajnega in trdnega sodelovanja na področju skupnega interesa. Do sedaj je delo odbora za gospodarsko sodelovanje pozitivno ocenjeno. Odbor mora na bodočem zasedanju proučiti vse predložene predloge za napredek gospodarskega sodelovanja in pripraviti sklenitev ustreznih sporazumov. Pri proučevanju mednarodnega položaja sta Bijedič in Stoph ugotovila, da v velikih družbenih gospodarskih in političnih spremembah, ki so značilne za sodoben razvoj v svetu, igrajo vedno več- jo vlogo sile napredka, miru in socializma. Pozdravila sta proces popuščanja napetosti v svetu, istočasno pa sta izrazila zaskrbljenost zaradi nadaljevanja imperialistične politike sile, vmešavanja v notranje zadeve, ogrožene neodvisnosti in svobode posameznih držav ter zaradi poglobitve prepadov med razvitimi in nerazvitimi državami. Predsednika sta posebno pozorno proučila položaj v Evropi in sodelovanja evropskih držav. Poudarila sta pomen sporazumov, ki so jih Sovjetska zveza, Poljska in Nemška demokratična republika sklenile z Zvezno republiko Nemčijo in sporazuma v Berlinu za nadaljnjo krepitev sodelovanja in varnosti v Evropi. Izrazila sta pripravljenost svojih držav, vložili vse napore, da bi se Evropa spremenila v celino trajnega miru, varnosti in vsestranskega sodelovanja severnih narodov in držav. Predsednika sta pozitivno ocenila vlogo neuvrščenih držav in poudarila njihov konkretni prispevek naporu za utrditev miru, neodvisnosti, enakopravnega mednarodnega sodelovanja in družbenega napredka proti kolonializmu, imperializmu, neokolonializmu in rasizmu. Bijedič in Stoph sta pozdravila podpis sporazuma o vzpostavitvi miru v Vietnamu in Laosu kot pomembno zmago v pravični borbi narodov Indokine za svobodo in neodvis nost. Istočasno sta izrazila globoko zaskrbljenost, ker mir na tem področju še vedno ni dosežen. Odločno sta obsodila nadaljevanje imperialistične agresije v Kambodži, izrazila polno podporo osvobodilni borbi Kambodži in vladi Južnega Vietnama in osvobodilnemu gibanju v Laosu. Glede položaja na Bližnjem vzhodu sta predsednika poudarila potrebo brezpogojnega umika vseh izraelskih čet z zavzetih ozemelj in nujnih ukrepov za izpolnitev določil resolucije varnostnega sveta. Willy Stoph je z zadovoljstvom sprejel povabilo, naj uradno obišče Jugoslavijo. Datum bo določen po diplomatski poti. B. B. držal pri tistemu delu Giolittijeve-ga poročila v katerem se zavrača razvojni mehanizem, ki bi slonel na inflaciji, devalvaciji in na izvozu. Bivši minister Mariotti je prav tako poudaril potrebo boja proti inflaciji in devalvaciji ter še posebej nujnost, da se poveča povpraševanje na notranjem trgu, da se okrepijo investicije, da se poveča zaposlenost in da se izvaja načelna politika za izravnavanje sektorskih in deželnih neravnotežij. Mariotti je dejal, da se inflacija ne more blokirati stodstotno, toda obstajajo sredstva, da se ta močno u-blaži. Omenil je še, da se ne sme prezreti vprašanje vloge dobička pri proizvodnji, bistveno pa je, da se to vprašanje ureja v skladu s socialnimi, cilji s primemo davčno politiko. Nadalje je Mariotti izjavil, da socia: listična stranka sprejema stališče sindikatov glede divjih stavk na področju javnih prevozov ter proti ekstremističnim krogom, katerim bi morali onemogočiti dejavnost, ki utegne blokirati velika industrijska področja. Pomembne so bile izjave poslanca Mance, ki je zanikal, da bi sedanja konjunktuma poživitev gospodarskih dejavnosti bila trajna. Gre za pojav, ki bi utegnil, če ne bi uporabili njegovih pozitivnih posledic v smeri resne politike reform, v kratkem še poslabšati sedanji položaj. Poslanec Principe,, ki je bil svoj čas podtajnik ministrstva za državno soudeležbo, , pa je poudaril, da ne bo mogoče izvajati i neke . resne- gospodarske politike, če ne bo prišlo do skupnega nastopa političnih in sindikalnih sil. Poudaril pa je, da morajo poldržavna podjetja poslovati na podlagi gospodarskih kriterijev ter ustvarjati tako novo bogastvo. Prof. Francesco Forte, podpredsednik ENI je trdil, da je italijansko gospodarstvo zastrupljeno. V tej zvezi je zahteval velik uvoz kmetijskih surovin ob oprostitvi zadevnih carin. Komisar za industrijsko politiko EGS Altiero Spinelli je izjavil, da se bo v prihodnjih mesecih odločala usoda Evrope. Govornik je poudaril da je izredno važno, kako se bo Italija vključila v preobrazbo zahodnega dela naše celine. Zato je potrebno, da Italija gre odločno po poti gospodarskih in socialnih reform. Tajnik za programiranje Ruffolo je dejal, da je politika programiranja doživela neuspeh zaradi šibkosti politične oblasti. Prav ta šibkost je omogočila ustvaritev birokratskega sistema, ki sloni na pro-tekcijah. Proti vsem tem negativnim težavam se je treba boriti ne samo v obratih malih trgovcev, temveč tudi v razkošnih sedežih velikih delničarskih družb ter finančnih ustanov. Predsednik toskanske dežele La-gorio je kritiziral Andreottijevo vlado, ker je spravila v državno blagajno 97 odstotkov državnega proračuna, deželam je prepustila samo tri odstotke. Poleg tega pa je še na premeten način pospravila pasivne ostanke iz leta 1972 (okoli 2.000 milijard lir), ki bi morali sicer pripasti deželam. Nato so govorili še socialistični tajnik CGIL Mario Dido, Antonio Landolfi.in drugi. r NA REPU LESTVICE Brezbrižnost javnih ustanov povzroča podražitve ter opadanje gradenj RIM, 18. — Italija je na repu lestvice zahodnih evropskih držav pri gradnji stanovanjskih hiš. To je izjavil danes podtajnik na ministrstvu za delo posl. De Cocci, ki je tudi predsednik »Italijanskega centra za gradbeništvo«. V tem svojstvu je podtajnik Cocci odprl dela »Vsedržavnega srečanja o cenah v javnem gradbeništvu«, ki sta ga sklicala omenjeni center in ustanova Gescal. Srečanju je predsedoval prof. Giuseppe Parenti, ki je predsednik »Tehničnega in zhhhštvenega sveta za gospodarsko programiranje«. V svojih , uvodnih besedah je vi- soki vladni predstavnik sporočil, da je bilo lani zgrajenih v Italiji 240.000 stanovanj, oziroma prav toliko kot h 1956- Zadevni kazalec pravi, da so bila zgrajena na 1000 prebivalcev štiri stanovanja, medtem ko se isti kazalec v clrugih zahodnih evropskih državah povzpne na 7, ali celo na 10. V resnici bi v današnjih razmerah morali vsako leto zgraditi v, Italiji 400.000 novih stanovanj, da bi šli vštric s poprečnim evropskim razvojem. Zaradi zaostajanja pa nastaja huda kriza na področju gradbeništva, kar povzroča silovit razpon med tržnimi cenami stanovanj in dejanskimi možnostmi ljudi, ki iščejo stanovanja To povzroča seveda špe- kulacijo in rastoče nabijanje cen. iitmmiiiiiiiiiiMimiiiifiiiiiiiimiiiiiiiii liHiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiniiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiuiiiiMifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiimiMuiiiiiHiiHniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PRIČEVANJE JAMESA McCORDA PRED PREISKOVALNO KOMISIJO AMERIŠKEGA SENATA • ' z ■. v. iKf . •• .■ • • «Nixon me je hotel podkupiti da ne bi povedal resnice» Vohunski načrt Watergate naj bi odobril sam bivši pravosodni minister Mitchell WASHINGTON, 18: - Bivši -a-gent ameriške obveščevalne službe James McCord, ki bi bil lahko obsojen tudi na 60 let zaporne kazni zaradi vloma v sedež demokratske stranke, v palači Wafergate, je danes pričal pred preiskovalno komisijo senata. V svojem pričevanju je McGord , ostro napadel. predsednika Nixona. bivšega pravosodnega ministra Mitchella, bivšega. pravosodnega svetovalca Bele hiše Ob pon alku v Beograd sia predsednika IS Bijediča sprejela ua letališču predsednik IS Srbije Bojauič in predsednik SIV Vratuša Deana in podravnatelja Ninovega volilnega odbora Jeba Stuarta Magruderja. Med časnikarji je bil zelo razširjen vtis, da hoče bivši vohun prikazatj vse te ljudi kot iriandante, čeprav ni sam neposredno preveril vsega' ozadja afere Watergate. Brez dvoma pa je bilo v njegovem pričevanju vsaj zrno resnice, če je predstavnik Bele hiše ■ nemudoma sklical tiskovno konferenco- in demantiral vse njegove izjave. Omeniti • je treba - v tej zvezi, da je Bela hiša pred dnevi sporočila, da ne bo komentirala dela preiskovalne komisije senata. Takoj v začetku je McCord po udaril," da. je. Bela hiša izvajala januarja letos, ko se je začel prvi proces Watergate, politični pritisk nanj, da bi ne vmešaval vidnih političnih osebnosti v afero. V zameno so 'mu obljubili pomilostitev in ustrezno denarno nagrado ter pozneje 1 rehabilitacijo in zaposlitev. Vse to 1 -r -je dejal McCord — mi je obljubil funkcionar zakladnega ministrstva John Caufield med zasebnim pogovorom. Caufield mi je tudi zagotovil, da je predsednik vedel za najin sestanek in da bom v drugem srečanju dobil tudi njegovo osebno pismo, če bom pristal na te zahteve. Predsednik komisije je v tem prekinil bivšega vohuna in ga o-pozoril, da bi tako pričevanje ne bilo veljavno pred sodiščem, ker nima neposrednega poznavanja dogodkov Dodal pa je, da je pričevanje sprejemljivo za tako komisijo, ki mora ugotoviti, če je Caufield sodeloval pri poskusu utišanja škandala Watergate. Preiskovalni sodnik naj bi v zameno za zaročenca zahteval od dekleta, naj bo «prijazna» ga sveta in tako imenovaine set scciety». are. Micozzi, katerega so 3^enrjElioti rali mea prvimi, se je neP. „T0. vano dvignil sredi razprave JjLjj sil predsednika sodišča dr. Januzzija, če lahko nekaj P" »Gospod predsednik, vi ste vec» g dili, da hočete resnico, sea J vam rad nekaj povedal..* _ Predsednik: «Sodnik je jd spoznava in govori resnico smo med tistimi, ki se ne boJi-F variti resnice«. . Micozzi: »Torej poslušajte kaJ bom povedal: neki sodnik PvjLjg. valnega oddelka rimskega P1® . r. ga sodišča, dr. Giuseppe no, je nekaj dni preden J®2* o-mojo zahtevo po začasni svod ^ biskal mojo zaročenko. Ta ^ se je hotel v moji spalnici POB z Adelc Zillijevo o moji svobooi ^ Predsednik: «V kakšnem s se je hotel Dogajati?* . ^ Micozzi: «V zameno za mojo uje bodo je zahteval naj spolno a ga, z njim in naj mu daruje kaj ^ V tem trenutku vam ne va, vedati nič točnejšega, a . \e ki mi je poročala o tem dof??Tpos-posnela pogovor na trak. J 1je netita še nisem slišal, ker ga vedno v zaporu, mislim pa> dekle še vedno hrani«. je Javni tožilec Domenico Sica zahteval od sodnika naj ta* kliče Zillijevo na pričevanje-u pis zapisnika pa je poslal s uradu. so- Dekle so našli na hodni j. v dišča in so jo takoj P0*"1 . po-sodno dvorano. Pred sodni**-J 0re-trdila vse izjave, ki jih je da ^ gfr iskovalnemu sodniku. Ko je ®,jc0Zzi-vetnik zahteval pojasnila o je jevi obtožbi proti dr. Bongi rij. povedala, da je o omenjenem^, ku že govorila z generalnim P gpa„ kom pri prizivnem sodisču gnuolom. _ pcrn- Predsednik: «Gospodična, ^ nite se, da ste prisegli, da bo° vedali resnico«. rnvdnikom Zibi; «Z generalnim Pra z jr. sem govorila o srečanju^ ^ Bongiomom in sem mu i2^^. Kar dokaz magnetofonski P°sne obno-zadeva dogodek, pa bi ga pr. vila, ker bi ga rada Pf®3 „oga-Bongiorno pa se je vsekan jal za osvoboditev Danteja ja. To je vse«. -0 a Dekle je še nekaj men ^ ni hotelo podrobneje obnovi ^ vora. Sklicevalo se je ua , pim3 da je v teku preiskava m nič kaj dodati. . raz- Pred zaključkom Jan- prave je predsednik sodeča • nuzzi ukazal zapisnikarju- J ^jl-lje prepis zapisnikajavne jnega cu, presedniku višjega ^gdje, sveta in ministru za P kasaCijs-generalnemu pravdniku pn aVCjni' kem sodišču, generalnemu prelkovniško vlado, d3 J aretiranj rom 60 ljudi, ki s0 nstavo. v zadnjil časih. krs’ j]a in jo je ona sama uveljavi'3 izrednen stanju. ^ oročilo je ^ zakon o Protestno sporočilo Je posredovano časnikarjem, as, stan šali so ga Mavros. gtefan3^'5' tinou, Papaspyrou m je vla- Podpisniki so izjavili. predal3 da kršila ustavo, k®.^jščeto-obtožencev civilnim sod Včeraj je 2000 ,^entona sV0-valo naj oblasti izpustijo bodo vse priprte. " ’ 1f! _ čil' SANTIAGO DE cHIL®;reieIa f ska vlada je dar’ea ^nodesnica^ stroge ukrepe .proti sk-r J Liberta J skl organizaciji «Patr\a * Prepovedala je vse gret3' taci je te stranke in odrej? * b. cijo vsakega elana strdl bil oborožen.