181. številka. Trst, v sredo dne 12. avgusta 1903 Tečaj XXVIII „EDINOST" izhaja enkrat na dan, razun nedelj in praznikov, ob 4. uri pop. — Naročnina znaša: za vse leto 24 K, za pol leta 12 K. za četrt leta • K in za en mesec 2 K — Naročnino je plačevati naprej. Na naročbe brez priložene naročnine se apravništvo ne ozira. Po tobakarnah ▼ Trata se prodajajo posamične Številke po 6 stot (3nvč.); izven Trsta pa po 8 si. Telefon številka 870. glasilo političnega društva „€dinost" za primorsko. V edinosti je moč t Oglasi se računajo po vratah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefranko-vani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase Bprejema apravništvo v ulici Molin piccolo it. 3, H. nadatr. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredništvo In tiskarna : ulica Carintia štev. 12. Na uljuđen odgovor uljudna replika. IV. »Narod« cčita naposled grgpodom okoli »Kdincsri«, da bo jim znane naravnost škandalozne in nečuvene 6tvari iz mestne kaniore ; da bi trebalo le male iskrice in laška kl:ka bi zletela v zrak. Puhlost te fraze je tak<5 očita, da se le čudimo, da jo je »Slovenski Narod«, ki heče menda veljati za resen list, sploh vsprejel v svoje predale. Recimo, d i so se res zgodile take škandalozne in nečuvene stvari in da so iste slovenskim zastopnikom znane, potem so iste bile znane brez dvoma tudi dru. Dom-pierju. Saj je bil isti, kakor župan in mnogoleten člen delegacije, posvečen v vse tajne. Ali bi bil ta mož molčal, ko ga je progre-eovska stranka raržalila na nečuven način ? ! Ali ne bi bil porabil tudi najmanjšo atvarico, samo da se maščuje nad svojimi nasprotniki ? In da se je hotel maščevati, in da tudi ni bil izbirčen v sredstvih, dokszuje okolnost, da se je zvezal z dunajskimi krščanskimi so-cijalci, da je vsprejel v svoj program avstrijsko idejo (največi greh za pravega Laha) in da bi bil vsprejel tudi pomoč Slovencev, najhujš h nasprotnikov laške stranke. A kaj je ta mož škandaloznega odkril? On je v svojem programu komaj omenjal, kar so naši poslanci grajali z ojatrimi izrazi v vsaki proračunski razpravi, da se namreč prelahkomi-ee.no troši občinski denar za nepotrebne stvari. V tem obstoji največ tisto toliko grajano slabo gospodarstvo tržaške vladajrče stranke, a ne v kak h senzacijonelnih in fla-grantnh nepravilnostih, o katerih sanja »Narodov« člankar. Kritiko in sicer ojstro kritiko mestnega gospodarstva smatramo mi m smatrajo naši zastopniki za svojo prvo nalrgo; da bi pa po vzoru škandaliželjnih listov napravljali iz muhe siona, ali si pa ce'6 izmišljevali senza-cijonelne dogodke, to bi bilo ne samo frivolno, temveč tudi skrajno nevarno za ugled slovenske stranke v Trstu. Naposled nam je še odgovarjati na Bplošno očitanje, da »Elinost« »v obče ni u»k »bojni list«, kaker bi to tirjale razmere v Trstu«. No, vprašanje o oblikah vsacega, in torej tudi političnega boja, je vprašanje o k 11 s a in omike. Izobražen človek se bo boril z uma svet im inečdm, kak rovtar pa s psov- .i kami in s kolceii. »Edinost« se res ne po služuje prostihypsovk, napadov na privatno življenje, sumničenja o avstrijskem patrijo-tizmu politi5n h nasprotnikov in sličnih nele-pih sredstev, ki so v vsakdanji rabi iz vestni h listov ; misli pa, da jej to ne služi v sramoto. Seveda : »de gustibus non e&t dispu tandum«. Da i« sedanja taktika prava, kažejo vspehi. Mi se ne maramo odtezati javni kritifci, a proti krivični in zlohotni kritiki nam bo menda dovoljeno kazati na vspehe, ki smo jih tržaški Slovenci dosegli na volitvah, v gospodarskem oziru, na sodiščih itd. In naši vspehi bi bili gotovo še mnogo veči, ako bi naB iz našega narodnega središča pod pirali tak<5, kak< r podpirajo tržaške Lahe njihovi bratje iz drugih kronovin in iz kraljev Btva. Torej: manje fraz in zlohotne-kritike in več dejanj! PODLISTEK. 19 Na svetlem obrežju. Novela. Poljski s*pwal H. Sienkiewicz. Poslovenil Podravski. IV. Sedaj sta se približala k visoki skali na desni strani pristaje, mimo kitare je držala siva prašnata centa, še nižje pa je ležalo vež-bališče, na kattrem so se uriii vojaki v tro-beoju aa tromoe. Končno, obkoiivši rt, ob kateri so sc razbijali valovi, sta dospel* na odprto morje. Ker je tu začel pihljati lahen vetrič, razvil je ribič jadro; Svirski pa, namesto da bi krenil p~oti Niči, je naravnal čoia na odprto morje. In peljaU sta ee naravnost naprej, guga-joča se na valovih. Solnce s« je med tem nagibalo k zatonu. Skalnato obrežje in morje je postalo rdeč?. Vse naokrog je bilo mirno, tiho in tako ogromno, da je Svirskemu ne-horć prišlo na urse!, kako majhno in slabo je življenje pri vsej tej brezkrajnosti, ki ga je obkoljevala v tem trenutku. Nakrat je začutil takšen utis, kakor bi se bil odpeljal od vseh lastnih in tujih zadev nekam zelo daleč. Gt spa Elzen, Romul, Rem, vsi znanci in ves ta nabrežni roj, poln vročnice, nemira, Ljudski shod M. fer. društva iflrila" v Gorici. (Dalje.) Cand. iur. Bogumil Vošnjak je govor.1 o slovenskem gimnaziji v Gorici ter js izvajal tfcko le : Že pred tremi desetletji se je na taborih pri Šempasu in Brdih razlegal glas: »Dajte nam slovenskih šil!« Mnogo časa je že mi-n olo od tega, a ta želja se nam še ni uresni čila. Cesarica Marija Terezija je ustanovila aeo.šsp. župnika za službo božjo in krasno petje, delegate in vse zastopnike p :družnic. Predsednik je izrazil željo, da bi prihodnje leto icnela družba še lepše vspehe in da bi tudi Tržačani enkrat vendar dosegli, za kar se leta in leta bore. (Splošno odobravanje). Ob 1. uri po pol u d ne je začel banket. Najprej je predsednik družbe izrekel napit-nico Cesarju, a potem je podelil besedo g. M e «1 v ed u, ki je izrekel zahvalo rodoljubom in rodoljubkam litijskim, ki so tako lepo odičile svoj trg. Napil je požrtvovalnim litijskim damam in pa predsedniku Zupanu, ki je njemu prvemu podelil besedo, kajti običajni banket je nekak rendez vous njih, ki S3 zanimajo za družbo. Na tej napitnici se je zahvalili gospa Gregorič, rodom Litijka. Dalje so govorili g. Drenik, g. kanonik T r e i b e r iz Veli- kovca na Koroškem, gospa Ponik var-jeva iz Trsta in še nekateri drugi. Navdušeni govor gospe Ponikvarjeve priobčimo jutri. (Zvršetek pride.) Ta Blučaj je pač najlepši dokas o grozni korupciji in moralni propaloati, ki vlada v nesrečni Hrvatski ! Neopravičene pretenzije Madja- rov. Eden 8ot:udnikov lata »Die i z k 1 j u 5 e'n — roparski napad, Politični pregied. V Trstu. 12. avgusta 1903. Odmevi Khuenovega tiranstva. Pred včeraj se je pred zagrebškim co inim dvorom prčela kaz razprava proti uredniku »Obzora«. prcf. Josipu Pasarić u in proti p sitelju dr. Stjepanu Radiću, katera dva sta Lila zaprta o Času rem rnv na Hrvatskem. Obtožbo je zastopal drživni pravdnik Gjur č <5, branil pa je odvetnik dr. Mirijan Derenčm. Pričetkom Feje predlagal je državni pravdnik, naj bi bila razprava tajna, ker je tre'oa na razpravi prečitati konfise rane članke ki bi med navzočim občinstvom povzročili razburjenje. Branitelj dr. Derenčin saje temu proti-vil in dejai, da se je vršila javno vsa razprava radi špijonaže, ki je bila pred kratkim na Dunaju in ki je bila veliko bolj kočljiva, nego je razprava radi koofisc ranih in proti bi\šemu banu grofu Khuenu Hederva-rvju nap*rjen:h člankov. Tudi obtoženca sta zahtevala, naj bo razprava javna. Prcf. Pasarič je omenjal, da toliko članki, kolikor ose t a, proti kateri so bili pisani, pripadajo preteklosti. Sodni dvor je sklenil, naj se obtožnica prečita v javni seji ia je pripustil državnemu pravniscvu, da tekom seje lahko stavi na-daljne predloge. Po prečitaoju obtožnice je državni pravnik zopet predlagal, naj se razprava nadaljuje v tajni seji, kar je sodni dvor kljubu protivljenju dr. Derenčina tudi sklenil. Včeraj zjutraj se je dovršilo zasliševanje, na kar so govorili državni pravdnik ter obtoženca Stjepan Radič in pri fesor Pasaric. Včeraj pop«'ludae je govord branitelj dr. Ma riiaa Derenein. Razprava se je potem nada-Ijeva a še daneB zjutraj. Razsodba nam do sedaj še ni znana. Nekoliko značilnih črtic iz Khuen-Ove ere I« Zagreba nam pšejo : Pred tremi desetletji bil je na hrvatski deželni vladi v Zagrebu vladen svetovalec, ki je imel sina, katerega so bili iz petega gimnazija.nega razreda — spodili ! Lahko si mislimo, da je bilo gotovo več nego dosti povoda za to, da je b i izključen sin vladnega svetovalca. No, lahko je možno, da je bilo to v«e le mladostna lahkomišljeaost. Sinovom vladnih svetovalcev ni treba biti v zadregi za eksisUnco. Tako je tud; ta vladni svetovalec poskrili za svojega spojenega sinu ter ga pritisnil kakor praktikanta v rač-inski oddelek deželne vlade. In tu je nadebudni sinček vladcega svetovalca napravil hitro karijero. Postal je računski svetovalec. No, to ne bi bilo še nič posebnega, ker je to slednjič stvar viade, da imenuje svojim uradnikom, kogar hoče, in bi se mogli pritoževati radi tega le prizadeti uradniki. A ta, mej tem sam svetovalec postavši svetovalcev sin, je zavzemal odlično mesto v zagrebšk' takozvani »družbi«. Ko je banica prirejala kak ples, bil je omenjeni svetovalec vedno arenžer in plesovodja, in ko so bili plesi kje drugje, je iste navadao otvarjal omenjeni računski svetovalec — z banico.....! I Z eno besedo : mož je bil popolen salonski j človek in temu primerno, seveda, tudi veren sluga banov..... Tak človek je vžival seveda tudi splošno zaupanje. Volili §o ga v odbore vseh glav-nejših zagrebških društev. Mej drugim bil je blagajnik »Ru iečega križa« in loterije za gradnjo doma siromakov. Da bi ga pa vlada tudi drugače odškodovala za njeg >vo vernost in udanost, imenovala ga je (nota bene. človeka s štirimi nižjimi erimnazijalnimi razredi) docentom iz državnega raeuno-slovja na Zagrebški univerzi ! Par mesecev po tem imenovanju pa se je izkazalo, da je pri »Rudečem križu« ia pri loteriji za gradnjo doma siromakov nekam precej — zmanjkalo. A k-j se je zg >dilo možu za vse to? Bil je kazenskim potom premeščen od dtželce viade k županiji (Zagrebški), kjer je bil materijalno na boljem, nego je bil poprej ! A tudi to se je zgolilo še le potem, ko en drugi ura lniki dotičnega oddelka to odločno zahtevali ter izjavili, da z on m človekom no čejo služiti več! VseuČilišti docent pa je še vedno! kakoršoji. da se v bližini Ricmanj često dogajajo ! Ko bi bile Ricmanje kje v Kalabriji, bi W< che« labko kak list pisal taka obdolženja tudi če I je imel pogovor z dalmatinskim drž vn m bi še na belem in bi mu m°ZU i poslancem vitezem Vukovičem o položaju na | verjeti, daje pisal v dobri ven. Ricmanje Ogrskem in o poželjenju Madjarov po B.sni P* 80 na Trata! Ia znano Je' da 9e m v Ricmanjih in v bližini istih dogodil že mnogo mnogo let niti najmanjši roparski na- in Hercegovini. Vitez Vukovič je povdarjal, da bo juge slovanski poslanci prorokovali z apodikt čno 1 »Gazzettino« hotel je torej pe 1 ' i t _ . _i u •_ _ ___alr/\H .'ki'Qtl gotovostjo, da Khuen ponesreči s svojo misijo na Ogrskem. Sploh da je nedoumno, kako se je mogla človeku s tako minolostjo poveriti taka težka naloga. Ali njegov nev*peh je ob enem v najlepše zadoščenje za Hrvate i a v opravičenje njihove stroge opozicije proti zistemu Khuenovemu. Na to je vitez Vukovic prešel k zahtevi Madjarov, da se B>soa, Hercegovina in Bal- klensko zl obnim načinom le škodovati dobremu imenu Ricmanjcev in Slovencev sploh j— ter je torej zaslužil v polni meri, da ga na tem mestu imenujemo peklenskega lopova ! Sramota ! Pfuj ! Še par pripomb v odgovor »Rdečemu praporn«. Pod tem naslovom smo prejeli : »Rdeči prapor« trdi, da je »Edinost« j otroke v naše otroške vrtce. Zatem je omen-; zaveznici »lopova Camberja« in da si ne upa | jal predsednik sklep vodstva družbe sv. Ci-; govoriti o škandaloznem dogodku v Bojanu, rila in Metodija, [da za prihodnje šolsko leto po čemer bi bilo sklepati, da je »Eiinost« v prevzame vodstvo v Ljubljani otroški vrtec Redni občni zbor niožke podružnice družbe st. Cirila in Metodija na Greti. se je vršil v nedeljo v prostorih »kons. društva v Rojanu«. Predsednik Fran Godnik pozdravil je zborovalce in sosebno še navzočega zastopnika IV. okraja d<ž. in mestnega svetovalca gospoda Ivana Gerdola. Predsednik je zatem razlagal zborovalc^m potrebo otreških vrtcev in dolžoosti veacega posamičnega slovenskega rodoljuba da podpira velekoristno družbo, katera skrbi, da nam v/gaja mladino. Zatem je povdarjal, kako nesatere matere slovenskih otrok na dan vpisovanja tekajo vpisovati svoje otroke v italijanski otroški vrtec, kateri vrtec lovi naše otroke, samo da jih vkrade našemu narodu ter jih oni pripravljajo za italijansko stranko. Priporočal je torej zborovalcem naj vplivajo na slov. stariše, da vpišejo svoje macija utelesjo Ogrski. Sdveda se usoda Bosne in Hercegovine mora enkrat odločiti. Vitez Vukovid se nooe niti baviti z vpraša- . _ , ^ . njem, da-li ne bi rešitev v ogrskem zmislu kaki zavisnosti od rojanskih duhovnikov. , na Greti v svojo oskrb. (Zborovale, so z naletela na nepremagljiv odpor pri onih dr-1 Kako neutemeljene «> take trditve, je navdušenjem vzel. na znanje to vest.) ž*vsh. ki so podpisale berolinsko pogodbo,! razvidno iz sledečih dejstev: Iz poročila tajnika g. An ton-a Bre- ampak povdarja samo, da se Ogri jako mo- j Akcijo, ki je bila navstala rad. nas.l- m i c . a posnemamo, da je odbor imel 12 od- tijo ako memjo, da bodo mogli kar tako W umirovljenja višega računskega svetnika borovih sej. V Otroški vrtec v Rojanu je »inkorporirati« okupirani pokrajini. Tam bi Bajca proti finančnemu ravnateljstvu v Trstu, bilo vpisanih 80 otrok, v oni na Greti pa proti sebi vse drugače ele- je zapričela »EdinoBt« in tudi italijanski 57 otrok. Odbor je prirejal veselice. Božič- bili siromašni Slovaki, Ro;uradQ'ki 8ami priznavajo, daje bila zasluga nico je priredil za otroški vrtec v Rojanu tega lista, da je navstal toli potrebni odpor in za Gretski dne 1/1/1903. Božičnici sti iz- proti samovolji viših uradnikov nasproti ni- padli jako pohvalno. Stvari so se poprijeli ;Tsi tržaški listi. Dolžnost veže občni zbor da se najto- A kateri laški listi so pisali v istem zmislu pleje zahvali cenjenim gospem in gOBpicam iz kakor »Edinost« ? mesta, katere so tako požrtvovalno obdarile Prav tisti, ki so najljuteji naše otročiče. Končno je zahvalil občni zbor sovražniki Camberjevi! A kdo tudi gosp. župnika iz B^rkovelj, ki o vsaki zdru- : Je nastopal v obrambo finančnega ravnatelj- pr-liki podpira naš vrtec na Greti, posebno stvf, torej proti »Edinosti«, če tudi je ni pa za to, da je toliko na dan t-v. Cirila in imenoval ? C a m b e r j e v »S o 1 e«. Će je Metodija, kolikor na dan zaključenja vrtca torej dopuščeno soditi po posamičnih slučajih daroval sv. mašo. o zavezništvu med listi, imamo tu eklatanten Občni zbor je izrekel tudi svojo zahvalo izgled, kakošna zaveznica Camberjeva je g. Jakobu U^marju kakor dobrotniku po- »Elinost« ! družnice, istodobno pa se je izreklo obžalo- Glede namišljene, oziroma zatrjevane vanje, da je Cerkvena uprava v Rojanu zah- odvisnosti »Edinosti« od duhovščine v Ro- tevala od podružnice 2 K za darovanje sv. in narodnem pogledu že združena s Hrvat-1 janu, dajeti povsem zadostno pojasnilo na- maše na dan sv. Cirila in Motod ja da-si je sko in Slavonijo. O »reinkorporiranju« Ogr- j "topni dejstvi : bila iraša na nedeljo ob 9 uri, kadar je ski ne more biti torej niti govora. Ni enega Pevako društvo »Zarja«, kateremu je maša za slovenske župljane. človeka ga ni za to v vsej Dalmaciji. Ce »Eiinost« vsikdar zvesta in odločna zaščit- Iz blagajnikovega poročda posnemamo, sploh pride kdaj — je zaključil vitez Vu je rojanska duhovščina že davno vrgla da je podružnica .mela 3174 K o3 stot. du- iz cerkve, dočim pujejo še vedno v isti cer- hodkov in 4035 K 18 stot. stroškov. Od na- kvi nekateri — pristaši »Rdečega pra- vedenih štrošteov je prispela podružnica za por j a«! otroški vrtec na Greti 1106 K 11 stot. Vsaki hip se dogaja, da se v rojanski cerkvi Otroški vrtec na Greti je imel dohodkov — in sicer od strani nekega laškega in ne- 863 K 38 stot. Ostane čistega dobička 242 kega slovenskega duhovnika — aludira, bolj K 73 stot. Podružnica je imela 506 Kil ali manje naravnost, ali vsikdar dovolj ra- stot. več dohodka, nego v lanjskem letu. znmno, da more umeti sleherni otrok, da je Ob točki vpisovanje novih udov so sa »Edinost« slab in hudoben list, in se poziv- priglasili sieJeči gg. : Jurij Piščanc, Angelj lja, naj ga ljudje ne čitajo! Govori-H to dej- Piščanc, Fran Ferluga, Leopold Viajau in stvo, daje »Eiinost« v kakem sporazumlje- Ivan Presen, nju, ali v kaki zavisnosti od duhovščine v Rojanu ?! Z.lravi razum bi na to rekel, da — ne ! ! imeli Madjari mente, nego so bili siromasm muni in Saši. V državnopravnem pogledu so ogrske zahteve nevzdržljive, nične. Tako državno- ; ž'ro> pravno sahtevanje po združenju more staviti le kraljevina Hrvatska Slavonija- Dalmacija. Ta je sicer združena z Ogrsko, ali drugače je povsem samostojna država, ki more sama sklepati o svojih stvareh, torej tudi o ženju. Za pravico Hrvatske do Bosne in Hercegovine pa govore tudi narodni momenti. V teh deželah žive Hrvatje in Srbi ; to prebivalstvo je torej sorodno prebivalstvu Hrvatske in ima pravico do združenja z nami preko Save. Glede Dalmacije pa je stvar še jedno-stavneja, ker je Dalmacija v državnopravnem kovič — do nove uredbe razmer Hrvatske-Siavonije, okupiranih pokrajin, Dalmacije in I-»tre, ee izvrši ista brez sodelovanja Madjarov in ne v njihovem smislu. Ustaja v Macedoniji Predvčerajšnjem prišli so izrazit sožaije na umoru ruskega konzula k ruskemu poslaniku, S novjevu, državni podtajnik, Naum paša, generalni tajnik v ministerstvu za vnanje stvari, Nuri bej in pozneje Bultanov sin, princ Abmed, ki je ruskemu poslaniku izro5il tudi sultanovo nakaznico za 200.000 frankov, namenjeno vdovi po pokojnem konzulu v B'tolju (Monastir), Rostkovskemu. — Morilec bo obsojen na smrt. Ruska vojna la lija, ki je v Carigradu na razpolag) ruskemu poslaniku, olplu'a je pred Solun, da popelje od tamkai truplo umorjenega konzula Rostkovskega na Rusko. Na sultanov ukaz sestalo se je v Bitoiju (Monastir) naglosodno sodišče, ki bo sodilo merica konzula Ros:kovskega, Halima, in njegove sjkrivce. Ruski listi trdijo, da je umor ruskega konzula v Bitoiju posledica turškega fana tizma in da je vsa Turčija odgovorna za ta zloSia. Listi zahtevajo, naj Rusija sama poskrbi za osebno varnost ruskih konzulov na turškem ozemlju. Iz Carigrada poročajo, da se ustaja v Macedoniji vedno bolj š:ri in da znaša število oboroženih ustašev ee laj žs 30.000. Iz Soluna pa poročajo, da se tamkaj ponavljajo poškodovanja železoiških in brzojavnih zvez ter da so delavci, ki popravljajo pretrgane zveze, v veliki nevarnosti pred ustaši. V novi odbor so bili izvoljeni : predsednikom Fran Godnik, tajnikom Anton Bremic in blagajnikom Rafael PišSaac. Namestniki : Tudi eden tistih! V Skednju živi mož, Marija Bole, Ljudevit Nabergoj in ki čizie na pošteno slovensko ime Ivan Bizjak. Ivan Gorjup. Pregledovale! računov: Ivan Ali mišljenje in čutstvovanje njegovo ni tako Treven, Fran ŠSuka in Matija Znideršic. šljenje in čutstvovanje njegovo poateno slovensko, kakor je njegovo ime. Lepo razvijanje poštene domače stvari v I. okraju, mu kar ne daje miru in mirnega spanja. Vsaki hip daje duška svoji odpadniški nevolji. Te dni je bil zopet izbruhnil : »Ke i vada in malora i ščavi!« in je prido-dal svojo — željo, češ : sedaj imsjo ščavota za zastopnika, ali tri leta minejo kmalu in potem bo drugače ! No, naše trdno uverjenje je, da iz tega Slavnosti minole nedelje. V nedeljo so se bili sestali mestni in okoličan3ki Slovenci na dveh važnih točkah naše okolice: v Lonjeiju in pri sv. Mariji Magdaleni zgornji, v eksponiranem II. in I. okraju. Lonjer je važna točka, ker ima naša stranka tam tako rekoč operacijsko podlago za drugi okraj. Tam so naši zanesljivi Btebri. Ravno nasprotno je s sv. Mar. Magd. Bizjaka to pot ni govoril proroški duh. Tudi zgornjo v prvem okraju : tu je začela iskra Tržaške vesti. Peklenska zlobnost. Včeraj smo spo ročih o žalostnem dogodku, ki seje pripetil i oa prdiodnjem občnem zboru. Pregledoval- na prihodnj h volitvah ne bo I. okraj srebal take juhe, kakoršnjo bi mu jo hoteli skuhati ljudje iz vrete onega Bizjaka. K poročila o občnem zborn možke podružnice dražbe sv. Cirila iu 3Ieto-diji* bilo bi še pridodati, da je račune pregledal gospod K K 1 i n a r, dočim je drugi pregledovalec, g. N. S t e p a n č i e, odsoten iz Trsta. Blagajnikovo poročilo je bilo odobreno toda s pristavk'>m (po predlogu gosp. predsednika), da ima račune pregledati tudi drugi pregledovaiec in da je o tem sporočiti na železniški progi v bliž ni Ricmanj. Tam so našli na progi človeka, ki je bil že skoraj mrtev — kipaje še mogel pred smrtjo izjaviti, da je padel z mosta na železnico. Kakor »E iinost«, tako s> tuli tukajšnji laški listi op sali to nesrečo. Li »Gaz zettino« je napravil tudi to pot grio izjemo. To glasilo slovenskega odpadnika Vrha dostavlja namreč e peklensko zlobnoatjo, da ni cema za prihodnje leto sta bila zopet izvoljena ista gospoda. Zavod sv. Nikolaja bo imel v nedeljo doe 6. septembra svoj redni občni zbor spojen z obletnico ustanovitve lastnega doma ; toliko na znanje onim slavnim društvom, ki bi morda nameravala prirediti veselico na isti dan s pohlevno proŠojo, da bi slavnoisto blagovolilo uvaževati to našo namero. Odbor. vnemati srca, tu smo začeli krepko orati ledino. V Lonjerju je izpala veselica v moralnem oziru izborno, kajti tekmovala so štiri naša društva : »Slov. pev. društvo«, >Kolo«, >Zvezda« in »Zastava«. O pevanju nočemo zgubljati besed, saj vedo čitatelji, kako pojo ta naša društva. Tudi Wagnerjeva godba je zadovoljevala in povspeševala zabavo. Udeležba bi bila lahko veča, ali upoštevati je grozno vročino in s to v zvezi dejstvo, da so prostori kon=umnega društva, kjer se je vršila veselica, premalo zavarovani pred žgočimi žarki. Radi teh dveh , okolnosti ni prišel marsikdo, ki bi bil sicer gotovo prišel. Vzlic tej nepriličnosti smo dobili v nedeljo v Lonjeru, ponoven dokaz da imamo tamkaj krepko in zvesto pcBtojanko na katero sinemo računati vsikdar. Sla% a Lonjercem ! Pri sv. Mariji Magdaleni zgornji pa smo bili naravnost presenečeni. Na mestu, kjer pred nedolgim časom — izlasti ob viharnih volilnih dobah — uiti hoditi nismo mogli brez nevartoari, zbrala se je v nedeljo ogromna množica, ki je rajala ob divnem pevanju in ki je navdušeno pritrjevala nav-duševalnim govorom. Veaelicoi prostor našega mladega gospodarskega društva — kije tuii dalo inicijativo za nedeljno prireditev — je| bil odičen z mm gimi sloveDskimi trobojnicami. Ob jedni strani prosto.a je bila prirejena dolga miza, pri kateri je sedelo do 100 pevcev : društvi »Slava« od sv. M. Magd. spod. in »Velesila« iz S^edrja. Društvi sti pevali skupno ped vodstvom pevovodje g. Pižona. To je bil impozantan zbor in je pesem do nela tako mogočno, da je bilo čuti daleč na okolo. Na nasprotni strani je bila prirejena miza za mešani zbor čitalnice pri sv. Jakobu pod vodstvom g. Rnkuše. Vrsto govorov je otvoril g. predsednik gospodarskega društva, g. Knžman, ki je vidno ganjen po U liki udeležbi, iskreno pozdravil navzoče, sosebno pa zastopnika I. okraja, g. A n t. S a n c i n a. Njemu so sledili : naš vrli in vsikdar navdušeni predsednik »Slave«, g. Ant. Mi klavec, M. Cotič, posl. Saocin (dvakrat), Rakuša, Nardin :n še neki drugi gospod, kateremu n«u vemo imena. Predsednik Čitaln ce pri sv. Jakobu, g. Bz jak, pa je proizvel, pr interno deklamacijo. \e liko radost so vzbujale tudi glasbene toč ze, ki jih je proizvajala domača godba. Sledil je jako animiran ples na planem. Vse se je izvršilo v najlepšem redu in v bratski slogi, a ravno v tem dejstvu se zrcali temeljiti preobrat ki se je začel vršiti v tem kraju : obrat na bolje. Ali ne smemo zamolčati, da zasluga na tem preobratu gre v prvi vrsti tamošnjemu mlademu gospodarskemu društvu in njegovi dobri in vestni upravi. To bodi migljaj rojakom in izlasti vodstvu naše stranke ! Program obletnice blagoslovljenja društvene zastave »Delalskesa podpor-nesra društva« : 1. Parma: »Amazonke«, koračnic«, godba. 2. Tittl : »Slovanska«, sinfmja, godba. 3. Iv. pl. Zaje : »Živila Hrvatska«, mežii zbor. 4. Bandel: »Križaci nt moru«, zbor, godba. o. Iv. pl. Zaje: »Zrinski Frankopan«, godba. 6. A. Foerster: »Narodne pesmi«, mešan zbor. 7. Geri-ec : »Veseli družbi«, potpouri, godba. H. Št. Ferluga: »Ružica«, mazurka, mežki zbor. 9. Smeta a : »Prodana nevesta«, godba. 10. Kocjtnčič : »Venec narodnih pesmi«, mešan zbor. 11. Parma: »Pozdrav Gorenjski«, valček, godba. 12. A. Foerster: »Naša gore«, mešan zbor. 13. Re-der: »Siovan-kac fantazija, godba. 14. Foerster: »Pjaninska«, godba. Srobodna zabava. Iz pred naših sodile. Na isti zgradbi oa oliet Torrente, k' bi bila dala sedaj kmalu pov< d za štrajk zidarjev, se je zgodila dne 18. julija Luda nesreč, kakor sa naši čitatelji gotovo se spominjajo. Vsled prevelike teže m menda tudi vsled nesolidne priredbe odrov se je namreč leseno ogrodje v drugem nad-strop u udrlo in vsled tega več delavcev telet>niio v globino, o čemer so »e hudo poškodovali. Vsled tega dogodka se je pričela kazenska preis&ava, da se eruirajo krivci in da se istim prisoii zaslužena kazen. Na pod-lagi \>t»eha preiskave se je vršila predvčerajšnjim na tukajšnjem okrajnem sodišču razprava proti : voditelju rgradbe Josipu Mariji M sco, poli r u Justu Moa.*of bratu prvega, podjetniku Antonu Caiabresju in stavbenemu pisarju Julijanu Tomasichu. Na razpravi so obt jženci valili krivdo eden na drueega, konec pa je bil ta, da je sodišče podjetu ka Andreja Calabresija in vod telja zgradbe Josipa Marijo M >«co oprostilo, a obsodilo polirja Ju?ta Moeco v tri mesece, pisarja T«'mas;cha v dva meseca zapora. »Svetilnik« — glasilo slovenskih de lavce/ — te izšel danes in prinaša mnog) zanimivih političnih in dnevnih novic. Na prodaj je po tržaških tabakarnah po 10 stotink. Truplo Antona Stuparja. ki je, kakor smo poročali včeraj, ponesrečil v morju pri sv. Andreju, ko je hotel rešiti svojega tovariša, je včeraj izvlekel iz morja eden potapljalcev. Trujlo s<> prepeljali v mrtvašnico pri sv. Justu. Vremenski Testnik. Včeraj toplomer ob 7. zjutraj 21.1, ob 2. uri popoludne 28 7 C.— Tlakomer ob 7. uri zjutraj 762.0 — Danes plima ob 10.57 predp. in ob 9.48 pop.; osetca ob 4.18 predpoludne in ob 4.S popoludne. Vesti iz ostale Primorske. X Samomor ali nesreča? Pod tem naslovom poročali smo včeraj o žalostnem dogodku na železničnem tiru pri Borštu. Včeraj je bilo se nejasno, da-li je oni nesrečnež, katerega so umirajočega našli na železničnem tiru pod mostom, po nesreči padel z mosta, ali pa da se je hotel umoriti. Po poznejših poizvedbah pa se je doznalo, da je bil dotičaik natakar pri LAvdu, Josip Cantoni, in da se je sam vrg^l z mosta na Bpodaj ležeči Železniki tir in dobil o tem padcu tako težke rane, da je kmalu potem umrl. Samomorilec je bil radi neke nerednosti kaznovan, da je moral ostati tri mesece brez Brzojavna poročila. Grof txolnhowski. DUNAJ 12. (B.) Ministar za vnanja stvari, grof Goluchowski, je dospel sinoSi semkaj iz Ischla. 3Iayerja. Zeitung« ob-dvornemu župniku, vest, da dobiva anonimna pisma, v katerih mu Slovenci groze s smrtjo. Na podlagi teh vesti so nemški listi prinašali cele članke, v katerih eo na najbrezvestneji način zasramo- vali in obrekovali prebivalstvo ljubljansko. (Jim pa so se oblasti jele nekoliko brigati za . , ,, • i Odlikovanje dvornega župnika ta anonimna pisma, je tega nemškega junaka • 9 r / ' : ~ .. VT A DUNAJ 12. (B) »AViener Zeil — kakor pripoveduje »Slovenski Narod« — m ^ . d 11 nakrat obvladalo poželjenje po deželi, kjer , JG P°..e ' ,, . . , . .... , . i škofu dr. Lavrencnu Maverju dostojanstvo cveto pomaranče, limoni in — polenta : oa- J J J i ^ - t . i * - tajnega svetovalca, kosti v Italiio z brzo- J 6 t f , „ , , M Odškodnina pnsednikoni obrtnili sodisc. DUNAJ 12. (B) »Wiener Zeitungc objavlja naredbo ministerstva za pravosodje v sporazumljenju z ministerstvi za finance, no- nesel je kosti v Italijo vlačno brzino! Mož se je odDfgiil preiskavi in je priznal s tem, da onih pisem niti ni dobil, a 1 i pa si jih je naročil in je torej na vsak način po zločinski obrekoval. Beg VerhovČev je vsakako v kričrčo ilustracijo, službe in to ga je spravilo tako v obup, da si je poiskal smrt. - Pokojnik je stanoval v ^^T mu*eaištvo> ki je baje trpe Nemci ulici Madonnina štev. 29 in zapustil vdovo ^ LJubljani. Seveda trpe, kajti toliko - Viktorje roj. Destalliz. provocirati v taki vročini, to ni šala! X Katastrofa v Bovcu. Iz Bovca * grozen na£in ponesrečil je po nam pišejo, da se prva vest, da so otroci v Bestnik Janez Bukovec iz Male Lahinje pri dotičoem podstrešju — Jurčičeve hiše — Draga tušu. Vozil se je z dvema voloma iz cvrli jajca, ne potrjuje, pač pa so iskali jajca činomlja domov. V pijanosti je padel z in so menda o tem prižigali žveplenke ter a tako> da je z nogama obvisel na tako provzrečili grozno nesrečo. »Slov. j VOZUj z glavo pa butal ob tla. Ponoči sta rodu c pišejo: »Nemogoče je opisati straho- yola priviekia m jža domov — že mrtvega. viti prizor, ki se je nudil očem. Grozno pokanje opeke, gromeČe rušenje dimniKov in z;dovja, sum silrnga ognja in jok in stok siromašoih pogorelcev, spajalo se je v neo-pisen hrup in trušč. Vsled čudovito brzega širjenja požara ljurije niso niČeear rešili iz ognja. Zgorelo je vse središče prej tako 8bega polja in Slovenskih goric. Vsa narodna lepega trga. Posebno hud boj za lokalizacijo« društva se udeležijo poinoštevilno. Oglasilo Vesti iz Štajerske. — Slavnost občnega zbora ljutomerskega »Sokola« obeta postati velika manifestacija narodne zavtsti vsega vrlega Mur- požara bil se je s strahovito naravno silo pri hiši g. Kavsa. dalje pri bratih Oitan in pri jetnišnici. To so bile tri silno važne toč&e ; bilo je ubraniti širjenje požara proti vzhodu, jugu in zahodu. Vrli Srpeničani so res junaško in neustrašno branili vzhodno točko pri hiši g. Kavsa, drugi zunanji rešitelji in domačini, pa so tudi hrabro odbili nevarnost na jugu, t. j. pri Ostanu in pa na zahodu pri zaporih. Požrtvovalno in vsega priznanja vredno vojaštvo pa je poma gslo neutrudno povsod, kjer je bila uajveča s la. Požar je nekoliko ponehal komaj ob 5. uri zjutraj, toda niti v nedeljo popoludne ni bila odstranjena nevarnost, da ne bi zopet začelo kje goreti. Ljudstvo je utrujeno, zbegano in obupano. Provzroeene škode še ni mogoče ceniti, a gotovo preseza pol milijona kron. Bovec je kup razvalin, ljudstvo pa je izpostavljeno najhujši bedi in pomanjkanju. Potrebna je nujna pomoč dežele in države, a tudi usmiljena srca naj ne pozabijo tako hudo udarjenih Biromakov !« V torek je prišel v Bovec namestnik grof Goe*s. Prijavil je županu, da je dobil z najviš-ga mesta nalog, naj sporoč. o kata strofi. Delil je tuli — ob navzočnosti gg. dekana in župana — podpore pogorelcem. X Morski volk. Sluga vojne mornarice Deveseovi v Pulju je vjel mladega morskega volka, ki meri kaka 2 metra. X Nova lekarna na Voloskem. V Lovrani »e otvori nova javna lekarna in je v ta namen razpisan natečaj. Prosilci morajo v svojih prošnjah dokazati : Btarost, avstrijsko državljanstvo, na katerem avstrijskih vseučilišč doseženo stopinjo magistra farmacije, dosedanje svoje delovanje v javnih le-karcah, znanje deželnih jezikov in posest glavnice, potrebne za ustanovo in vodstvo lekarne. Prošnje je uložiti na okrajnem glavarstvu v Vt loškem v teku 4 tednov po prvem raspisu v uradnem listu »Osservatore trie-stino«. X Podgane so mu ogrlzle uho. V se je nad 100 narodnih deklet v narodni noši, pridejo tudi odposlanci iz Ljubljane, Zagreba, Varaždina, Celja in drugih krajev. Navdušenje je velikansko, vse že komaj pričakuje, da čili »Murski Sokol« nastopi v prvič. — Nemški nacijonalizem med sodnimi uradniki na južnem Stajarskem. Nedavno smo bili opisali jako značilen prizor na celjskem okrajnem sodišču : kako je sodni tajnik Markhl mojstroval solicitatorja B., ker je bil ta poslednji tako drzen, da je v svetih prostor;h Pravice govoril slovenski. A ker je B. po zaslugi in pravici zavrnil insinuva-cijo, da mora govoriti nemški, je Markhl v imenu urada uložil tožbo proti B. radi razžaljenja v službi. A na razpravi je na neko vprašanje g. B., stavljeno v slovenskem jeziku, zarenčal Markhl: »Da se Vi mene, kakor Nemca, predrznete po slovenski vprašati, to je pa vendar izzivanje, to je provoka-c i j a !« Torej tako daleč smo že — pod Koer-berjevim vodstvom justične uprave, da se smatra za provokacijo, ako se slovenski obtoženec skuša braniti v svojem materinem jeziku! Heil und S eg Koerberjevi stvari! Razne vesti. Velika nesreča na železnici. O nesreči, ki se ia zgodila predsinoei na metropolitanski železnici v Par:zu in o katerej smo poročali v včerajšnjej številki, javlja se iz Pariza nadalje Še sledeče : Ponesrečenci so v svojih rokah krčevito stiskali žepne rute. Obrazi istih so rudeči in napihnjeni ter s paro oparjeni. Trupla so kupoma ležala eno preko drugega. Vsi so umrli veled zaduženja. Včeraj ob 8'/2 uri zjutraj sti bili najdeni še dve trupli ter znaša j potem število mrtvih 84. Občinstvu se pri-' pušča v grnčili ogledovanje mriičev. — Kolodvor Menilmontant, kjer sta zgorela oba peteh po noč. lotile so se podgane v pritličju j • akoraj popoinoma uni6en. Ognje hiše št. 20 v ulici Ascoli v Gorici spečega' 54 letnega Ivana Malniča. Ko so mu razjedle srajco na prsih, polotile eo se njegovega desnega ušesa. Tu se je pa Malnič zbudil in podgane so se poskrile zopet v svoje luknje. X Oiebni dohodninski davek. Izvlečki iz plačilnih nalogov za osebno dohodninski davek cenilnega okraja »Gorica-mesto« in onega »političnega okraja Gorica (dežela)« so razpostavljeni za vpogled skozi 14 dnij, ra-čunaje od 10. avg. t. 1., ob uradnih urah, na davčnem oddelku c. kr. okr. glavarstva v Gorici, ul. Cappuccini 16. Vesti iz Kranjske. * Nemško junaštvo in — strahopet-stvo. Med onimi junaki nemškimi, ki so najbolj izzivali po Ljubljani, je bil tudi železniški pisar Verhoue. Ta človek je šel tako daleč v svoji nesramnosti, da je raznaša__ gaaci nadaljujejo delo. Ob 11. uri zjutraj je prišel na kraj kataetrcfe ministerski predsednik Combes v družbi policijskega prefekta. Ministerski predsednik je zahteval listo umrlih in ranjenih v svrho ureditve pomožne ake je za dotične družine. Tekom jutra so spoznane mrtvece, katerih je bilo 46 prenesli na njih stanovanja. Na pcstaji Rue des Cjuronnes, kjer eo bili potniki vsled teme blokirani v cžini, katero tvorijo stene kolodvora, našli so veliko mlako krvi in v istej več klobukov in dežnikov. Vlak, ki se je tamkaj ustavil, je zgorel, šipe na oknih so popokale. Tudi na stenah čuvajske hišice je polno razpok. Na tem mestu predora vlada še sedaj taka vročina, da se ni mogoče približati zgorelemu vlaku Zadnje brzojavke iz Pariza javljajo, da so do sedaj spoznali 58 trupel, Vsi ti ponesrečenci so|francozki državljani. tranje stvari in trgovino, tičočo se odškodnine za zgubo zaslužka prisednikom obrtnih sodišč iz stanu podjetnikov. f FZJI. Moric Sehmidt. DUNAJ 12. (B) Namestnik poveljnika deželne brambe, FZM Moric Sehmidt je umrl v Altrr iinsterju. Zopet požar na železnici. PAI1IZ 12. (B.) Na podzemeljski metropolitanski železnici in sicer kolodvoru trg Ternes se je sinoči ob 6. uri in pol zopet dogodil sličen slučaj, kakor predvčerajšnjim, 'ki pa, na srečo ni imel hudih posledic. Motor jednega vlaka je začel goreti. Vendar pa bo mogli pogasiti ogenj. Navatala je velika zmešnjava, dve dami, ki sto skočili z voza, ste bili lahko poškodovani. Število ponesrečencev na predvčerajšnji katastrofi znaša 85, od teh jih je 79 identificiranih. Katastrofa na podzemski železnici v Parizu. PARIZ 12. (B.) Državno pravdništvo je uvelo preiskavo. Največa krivda zadevlje ma-šinista Chautina. Vea trupla so agnoacirana. PARIZ 12. (B.) VeČ listov javlja iz Rima, da je papež povodom te katastrofe sporočil francozkemu poalaniku svoje sočutje. Vrhu tega je sporočil papež, da hoče podeliti ponesrečencem svoj blagoslov. Tudi »n-gležki kralj E ivard je poslal predsedniku republike sožaljno brzojavko. Za ostale ponesrečencev. ki so večinoma ubožni, so list »Figaro« in drugi listi uveli javno nabiranje milodarov. Hud potres. ATENE 12. (B) Včeraj ob 6. uri zjutraj je potres skoro popolnoma razdejal tri vasi na otoku Kvthera. Bili so trije sunki. Potres je bilo občutititi po vsem Grškem. Do sedaj še ni nič znano o kaki žrtvi na človeškem življenju. Iz kardinalskih krofov. RIM 12. (B) Kardinali R chard, Metto in Taliani so odpotovali. Kardinalu Herrero se stanje vidno bol ša. Isti je zapustil vatikan in se je podal v španski kolegij. Izdajatelj In odgovorni urednik FRAN 60DNIK. Lastnik konsorcij lista „E d i n o s t". Natisnila tiskarna konsorclja lista „Edinost" v Trsta Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi = ulica Tesa št. 52. A. = (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da sc ni bati nikake konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. Ilustrovaii cenik brezplačno ln franko. xnn*t«« mnnnnnnn^ m xl X Svoji k svojim! ZALOGA 5 pohištva sti X X X X X dobro poznane tovarne mizarsfre zadrnge v Gorici (Solkan) vpisane zadruge z omejenim poroStvom prej ^Inton Černigoj X X n x x X •r« X X X Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi. tjL Največja tovarna joHiStva Brimorsis dežele. || • Solidnost zajamčena, kajti les ae osuSi ^ ▼ to nalašč pripravljenih prostorih a tem-peraturo 60 stopinj. — Najbolj udobn«, 4A derul sestav. Konkurenčne cene. vt M~ Album pohlltav brezplačen. * ^ xxxxxxxxxxxxxxxk X x X X Sprejema zavarovanje Človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjšuj očimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. „SLAVIJ A" ■ vzajemna zavarovalna banka v Pragi. ===== Rezervni fond 25,000.000 K. Izplačane odškodnine: 75,000.000 K. Po velikosti druga vzajemna zararoralniea naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. VSA POJASNILA DAJE : Generalni zastop v Ljubljani, Čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. Zavaij e poslopja in premičine prot1 požarnim škodam -po najnižjih cenah škode cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz Čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. Jaz fina CsStlag Vi. rm m m m se svojimi 185 centimetrov dolgimi Lo-relev lasu i dobila sem jih vsled 14 mesečne uporabe svoje samoiznajdene pomade. To so najslovitpjše avtoritete priznale za jedino sredstvo, ki ne prov-zroča izpadanja las, povspešuje rast ifctih, poživl ja lasni k povspešu je pri gospodih polno močno rast brk ter daje že po kratki uporabi lasem na glavi kakor tudi brkam naraven lesk ter polnost in ohrani te pred zgodnjim osivljenjem do najvišje starosti. Cena lončka 1 grld.. 2 srld., 3 5 g-ld., Pošiljam po pošti vsak dan, ako se znesek naprej pošlje ali pa poštnim povzetjem povsem svetu iz tovarne kamor naj se pošiljajo vsa naročila. ANA CSILLAG DUNAJ I., Graben št 14 B E R L 1 N, Friedrichsgassse št. 56. M Blag. goppa. Ana Csillasr! Prosim pošljite en lonček Vaše izvrstne pomade, na naslov eksel. gospe grofice Kiel-mansegg, namestn. soproge na Dunaju, Her-rengasse 6, III nadst., kojo z dobrim uspehom uporablja za negovanje lasij. Spoštovanjem Komorna dama Xj. eksel. Irma Pletzl. Gospa Ana Csillar! Pošljite mi zopet -± lončka Vaše dobre pomade. Gospa, gener. konzula Gutman Berhardstr. 1 Mad. Ana CsilJair! Uljudno prosim pošljite mi po povzetju 1 lonček Vaše izvrstne pomade za raščo lasij Spoštovanjem K milija Rmrfunsky kom. dama pri Xj. zviš. gospej prineeziaji Hoenlohe, Chateon de Roncv. Gospa Ana Csillar! Prosim pošjite po povzetju 2 lončka Vaše Prosim pošljite ini -1 lon«'ke Vaše izvrstne p0made za raščo lasij. Jaz sein razočarana o pomade les. in kr. konzulat v Risri. dobrem in bitrem vspehu. Moji lasje ho ču- Blagor. gosp. Ana Csillas! Po nalogu >j, ekselenee gospe pl. £yog-venv-Marich lavstr. poslanice v Berolinu) prosim uljudno izročiti mi en lonček Vaše izvrstne pomade. Sprejmite ob jednem toplo zahvalo. < iospa gro ti ca se je zelo pohvalno izraila o dobrem uspehu pomade. Z vnem spoštova C Frleda iilese. komorna dama Nj. ekselenee. Gospa Ana ( sillair ! Blag. srospa Ana <"sina:r! Prosim pošljite po povzetju 1 škatljico Vaše čudodelne pomade zaraščo lasij. Spoštovanjem I»r. A. Ztp«Id. kopal. zdra*-. Ernsdorf He*ko. Velee. go«pa Ana Celila :r ! Pošljite mi takoj še en lonček Vaše dobre pomade. Z dosedanjo uporabo sem zelo zadovoljna. Naslov: EteJka pl. Malljr, soproga sodn. preds. v Teme* varu. dovito v kratkem času zrastli in se povsod kaze nova rašča vled česar ml je v prijetno dolžnost Vašo pomado povsod priporočati. Spoštovanjem Grofica K. >V Zedwltz Unt. Neuburg b. Asch (Češko). Gospa Ana Csillasr! Prosim pošljite mi vnovič še en lonček Vaše izrs ne pomade za lasi. Prineezinja Carolalli, (Cothen. Ahn.) TRGOVINA Z MANIFAKTURNIM BLAGOM jflnton Sancin pok. frana 11. TRS T. TRST. — Ulica Barriera vecchia štv. Priporoča velik izbor : srajc belih ali barvanih za moške, ovratnikov, zapestnic, kravat zadnje novosti, per kalja, satina, najlepšega in izbranega cefirja ter razno perilo. Vezenine in inoderci. Snovij iz priste volne in v vseli barvali za obleke za gospe. Blago za delavske hlače in Jako znižane cene I izdelki za delavce. Jako znižane cene! Pisarna dr. Ijregorina in dr. Slavika sprejme stenografa nastop 1. septembra, išče pisarna dr.a Ot. Rybar-a in (lr.a J. Abraroa v Trstu. Nastop s 1. septembrom t. 1. D/ Matej Pretner odvetnik v Trata sprejme stenografa. Vstop takoj ali čim prej mogoče. Plača po dogovoru. Alojzij Svapl TRST - Ul. Farneto 8. - TRST priporoča svojo zalogo jestvin, kolo-nijalij, vsakovrstnega olja, najfinejše testenine po jako nizkik cenah, na-dajle moko, žito, kavo, sladkon. Razpošilja blago tudi na deželo bodisi na drobno ali debelo. Cenike na zahtevo franko. Zahtevajte -J- bogato ilustrovani cenik pariškega bliga od gumi,a ki obsega jako zanimive novosu ter ee poš'lja gratis in i anko. Gummivaaren Stablissement JC.SchvarzmanOe I.. DUNAJ, Rothenthurmstraase ~ - Mesnica JAKOB BASV1BIC - trgovec z jedilnim blagom — Via Giulia št. 7. Priporoča svojo zalogo jestvin, kolo-nijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega. Najfineje testenine po jako nizkih cenali ter moke, žita, ovsa in otrobi. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobno po jako nizki ceni. st daje v najem sicer s klavnico v tržaški okolici, in vred. Več se izve v uredništvu tega lista. Mnogo taja1 do 1000 bron na mesec zr.morejo častno zas u/.iti osebe vsakega dtanu, (tudi kot postranski za.s už?k). Natančneje pod „Reell 107" na Annoncei - Abthe lung des MERCUR. Stuttgart, Bergstr. . . > s>:. -rt . - Urar F. Periot Velika zaloga uortlaflttp centa m živega apna HEKTOR ZERNITZ ulica Torrente nasproti Volti di Chiozza. Gosp. Avgust Aratti je edini pooblaščenec za vsprejemanje naročil. Trst ulica tielle Posie 1, vogal ul. Carintia. Prodaja prebi ne ure od o gl«i. naprej, /.late ure od 8 gld. naprej. Izbor stenskih ur, regolfct-.11 jev i. t. d. Popravlja vsakovrstne ure po jako zmerni eeni. z eno sobo in 2 Hobami in eno 30 malih stanovanj kukinjo se takoj odda v ulici Industria in ul. Guardia v tičali Stolfa. Pisarna v ul. Giuliani št. 20 A, I. nadstr. od 1—2 in 5—7 pop. Išče se vratar. Restavracija! Z 1. sebtembrom t. 1. odda se v Gorici, v prav prometni ulici 111 dobri poziciji, dobro upeljana in znana restavracija pod ugodnimi pogoji v najem. Pri restavraciji je velik senčnat vrt in prostorna dvorana. Ponudbe sprejema do '2~>. t. m. JOSIP ROVAN, zalagate!] vrhniškega piva v Gorici. /OOOCXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX^ C000000000000000 Najstarejša slovenska tovarna in zaloga pohištva Andrej Jug TRST — ulica sv. Lucije št. 12 (zadej c. k. sodnije) — TRST priporoča svojim cenjenim rojakom evoje najboljše in trpežno pohištvo, bodisi svit u ali teniL:»> pt iiiiruno, ka«ior za fepaine, jedilne in vizitne sohe. Sprejema tudi naročij zk vsakovrstne udeike po načrta ali poprave, krtere izvrši v najkrajšem čadu ia v polno zadovoljnost narooilelja. Cene brez konkurence. Za obilne naročbe ac toplo pnporooa svojim rojakom v mestu, okolici in n» dežer v -miaiu gesla: iSTOji k svojim ! H! Gustav x X v Trstu, Piazza Barriera vecchia, (vogal Androna —8 ure zvečer. Tovarna za cementne plošče ANDREJ STOLFA Trst. - ulica deirimlustrla št. 1. - Trst. Cementne plošče umerleue od 25 in cm, šestvogalne plošče od 20 in 25 cm po K 2.— Plošče v risanjih po dogovoru. — Se ne hoji nikake konkurence bodisi glede cene ali kakovosti blaga. Trst, Corso 28. G. DOPLICHER Velika zaloga klobukov in čepic vsake vrste od gld. lmBO do 3'SO. Poprave in moderniziranje se izvrši linjtočnejse. Svoji k svojim X X X Popolno opremljene sobe. -Konkurenčne cene. 1 Naročbe se dostavijo razven embalažo franko na - - -.....kolodvor aii brod v Trstu...... VXXXXXXXXXXXXXXXIXXXXXXXXXX>DC03C/ OOOOOOOOOOGOOOOO cen,h Pavel 0-aiStwirt5i Trst, ulica Macionnina 3. Zalog.1 pohištva, popolnih 6ob. Dunaj—Trst. Že ezuo pohištvo, zrcala iz Bel(r'j»*. — Podobe v izboru in tapetarija. — Ure, šivalni s trt »j i za dom in obrt po nuju^o luejšli ssaoBEaaiSEES'^ss ^ „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Polnovplačani akcijski kapital . Špitalske ulice Štev. 2. - K 1,000.000 Zamenjava in eskomptuje Daje predujme na vred. papirje. K U D U i e in prodajs. izžrebane vrednostne papirje in vnovćuje zapale Zavaruje srečke proti kurzni ^ — kupone. ------- — i — izgubi = rte vrste rent. zastavnih pi*em, pnjontet, komuDKXiii ' . obligacij, are^k, delnic, valut, novcev in deviz Vinkuluje in aivinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Promete izdaja k vsakemu žrebanju. J/lf Eskompt in inkaaso menic. Ror~^a naročila. Podružnica v Spijetu (Dalmacija.) Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugoduim obrestiin. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. -------- Promet a čeki in nakaznicami.