111$ M ilC v- INFORMACIJ $ KI VE STN1K OSVOBODILNE FRONTE Cena 30 Pf. Loto Vc . • 2.5, februarja 1944*št.4» Danes,ko širom težko preiskušene Gorenjske zopet padajo pod streli ge stapovskih strojnic množice najbolj ših slovenskih ljudi,bi nedvomno po- menilo samomor za ves narod, če bi se v tem trenutku v strahu in bolečini stisnili v dve gubi, zaprli oči in ča kali,da nam strupena kača dolcoričr^ stisne vrat. Da^es ne s^^^o ampak v^u^ii se i puške iz rok moramo, z<3ljra j so za čeli gesta.yovci uganjati te bestijal nos ti ter puško stisn..bi še krepke j a S lične strahotne re.presalije je u ga h j al okupator na Gorenjskem 1942X Potem pa je začela doživljati faši- stična JTemčija po Zadnji neuspeli o- fenzivi proti sovjetski Zvezi voj» ške in politične poraze. Zakaj pa te- ror ni popustil,ampak je ravno daner zavzel ne le pri na«- po vsej ostrejše oblike jejo sledeča ^ u ; P r v i č}da se ob enem z raztočo slabostjo hitlerjevske Nemčije v vse večji meri razvijajo narodno-osvobo- dilna gibanja,kar nujno izziva naj- silnejši bes nacistov,ki se izraža v mascv^3m ubijanju Nemčiji neprijazno razpoloženega Oa.vl^p"0 valstva Drugi č,da se vedno bolj pri- bližuje trenutek končnega obračuna o hj ti er jevskimi krvniki in s tem čas na jdo.n "^^e jšega kaznovanja vs^h voj nih zloči" "v.Zatega del prihaja di da vse nx___w . w . ~vroja v naci stičnem taboru.Manj kompx 4-»-»nie- 1 —»onti skušajo kreniti po zmernejši, poti ho-o& doseči čimmilejšo sodbo, najbolj kompromitiran del nacistov , njih pretežna večina,pa videč vsobarz izglednost položaja stopnjuje v svo- jem besu in obopu teror do skrajnih možnih meja. Tretjič, da nastopa pri seda njem stopnjujočem gestapovskem t^ror ju na področju Slovenije in zlasti na Gc. oo^aa, ~ ^ov: .L ola' Zato j.- potrebna sanjo nekoliko širša in točnejša označba. Sloven- skemu narodu je dobro znan levji delež krivde,ki ga nosi belogardi- sti čna kuga pri strašnem terorju, ki so ga v letu 1942.uprizarjali i taljanski fašisti nad neJo] ^nim .no Vra" in dolenjskir. prebival- stvom, Cvetoče slovenske vasi so i le izprerrien.l^; v pogorišča in naj boljše drv^.ie iztrebi jene do zad:$ njega. Ali prav nad Belo Krajino, nad tem najbolj borbenim ter . nš.fbplj zavednim deTr*- -lovenske ^omov:'ne, ki je največ pomagala prx naši Ha- rodno..^-vobodilni borbi in množi- čno sodelovala v Ob1,se je fašisti- čni teror takrat najmanj znesel.Za kaj?V Beli Krajini je bilo najmanj podlih belogardističnih izdajalcev Vi bi z izdajanjem nomagali faši- stom. -M vo je,da je morala po razpadu Italiji ta izdajalska ban- da nadaljevati svoje judeževo delo tudi z novimi gospodarji to je nem škirii gestapovci .. V njih je našla svoje najboljše zaščitnike in pomo čnike,s katerimi je poleg drtlg^feih sličnosti in skupnih interesov po- vezuje tudi ista žalostna usoda vseh teroris tov in blažen strahpsa maščevalnostjo težko preiskušene,;^ ^q,Za borbo proti OP se pri nas na poslužuje ta banda še vedno načrtnega množičnega ova- janjd najbolj zavednih Slovencev gestapu,ki nato na njeno zahtevoiž vršuje krvniške posle.Pri ternsevše vedno skrivajo za taktiko "trojan- skega konja'1', to je vrivajo svoje provokatorje v vrste same OP, ven- dar ne zato,da bi iztirili njeno borbeno lini jo,temveč da bi zbira- li potrebne poda tke, s katerimi naj bi gestapo in belo ^^nva garda raz bila naš pnVrw|,. "se kar pri tem zločinskem 1 §5ifer a-i _i944 jtL4L______ -2 početju zasleduje gestapovska , bolo- plava garda, je: a)Z-masovnim streljanjem zavednih' Slovencev in z agitacijo mod narcda&iai se posebej v vrstah same OF hoče pre- plašiti naše oborožene sile, da ti pre- nehale s streljanjem, gestapovoev in j o e 1 o -pla vo ga rd i s t ov, to je, do bi mi- Cile oboroženo sovražnikovo silo. To- rej bi na3 radi odvrnili od našega i borbenega, programa, S tem bi si pa mi i sami vzeli pravico do obstoja in^bor-i be ter zadali smrtni udarec naši obo- roženi sili, vsako naše popuščanje bi samo pospešilo njihovo borbo proti i slovenskemu ljudstvu« Jo)z masovnim, streljanjem z zapori, 1 mučenjem in izseljevanjem hoče zane- ! Sti preplah nad pristaše OP, jih zde- cimirati in organizacijsko razbiti ter r-ničiti našo politično bojno a- ; vantiiardo, c)Izrabiti hoče tjror za plenjenje narodnega premoženja, da bi roparjii> ] t -šili svoj pohlep, ■d)Z množičnim streljanjem hoče že v naprej preprečiti, da bi se ob raz- j 3ulu Femčije ponovilo to kar se j* zgo- i d 11 o ob kapitulaciji Italije,da se ne ! bi mogli tisoči prekaljenih narodnih borcev vrniti iz koncentracijskih ta- borišč in pojačati vrste narodno-ovo- bodilnega pokreta. Z_________________CSLOTOjoKI .POHOfclT^L^C Okoli tega 3::. torej suče vsa "veli- častna" borba Rupnikovih belo plavih Heiratbundovcev za "ohranitev" slo- vanskega naroda, za krščansko vero, za družinske ideale in človekovo osebno lastnino. Obenem pa si kakor nekoč Pi- lat licemersko umivajo roke, Češ, saj ne streljamo mi, streljajo Kunci. Go- renjsko ljudstvo in ves slovenski na- rod-pa ve, dr., prav domači izdajalci jejo gestapu podatke o delu najboljši!* Slovencev. Mi leta 1942. so uganjali gostapovski psi enake bestijalnosti md gorenjskim prebivalstvom. Vse to pa je samo dvignilo val ljudskega upora, ki ga oslabeli fašizem: gestapovci in nji- hova belo-plava - garda nikakor ne more več udušiti. poleg tega pa so jim na - še oborožene sile z uspešnimi očišče- valnimi akcijami proti izdajalcem raz- bile špijonsko mreže, ki 30 jo sedaj®- krpali z belo-pla vo gardo, brez katere bi bila gestapa kakor polip brez lovk. Mirno trdimo, da bo tudi ta zločin- ski poizkus gestapa in e iib-plave gar- de propadel enako klaverno, SlTovanskT narod in njegova ■ ITaroancT-oavoliodilri e vojska" ima zanj en sam, EVpah 2 o b za zob! Grla v o kža gla v o! " Vini:.o Hafner J/f Mmd ©M@m m Kakor danes, tako je bila tudi prod 26 leti mlada sovjetska država v voj- ni 3 ti jim i 2T< vo jevalci, ki so hoteli za- sužnjiti deželo, Tojska d e lave e v ii kme- tov, kateri niso poveljevali generali stare carske armade, se je postavila v bran proti daleč močnejšim silam . bvo- tovnih imperialističnih držav in do- mačih blogardističnih tolp, Tn armada, katori so po vsem svetu prerokovali ne- izbežen pogin, jč pričela tolči nasprot- nike, 23, februarja 1918.leta so doži- vela nj-mške četo pri P?kovu in llarvlpo- poln por'- z in ta dan je rojstni danfldo- 00 a rut de. Sfrto j t j bilo trebn deželo ' bZ Netiti tudi domačih plač me. )v t :.r izdajalcev, ki so jih podpirali svetovni impertii- sti, Rdeča armada je to nalogo sij *no izpolnila, p^l rjer-1 bo^M pa ji je po- r.r:gal ves narod. Danes bije Rdeča armada že dve le- ti in pol silovit boj zn 63vobodituv;&- pod nasilnega okupatorja, ki je hotel podjarmiti miroljubne sovjetsko narod* /inovr; pomnga Rdeči irir.adi ves narod : kmetje na kolhozih in delavci po to- mnmmm varnah. Ti združeni napori Rdeče aimade in vsega sovjetskega prebivalstva vaa- 1 d ju arjda ja jo dnrps hitlerjeveem poraz za porazom. Rdeča armada pa se danes ne bori le zato, da prežene fašistične tolpe s svoje zemlje, Ne, ona ne bo odnehalap^j, dokler ne bo dokončno uničen hitiarj oki nostvor, doklor ne bo sovjatsk z:m- .lja,% očiščena dkupator je v. tor znova 3ast unih, ki so jo leta obdelovali in na njej v Miru živeli. Rdeča armada se bo- ri torej tudi za nas vse, saj u poru "ji njuna zmaga nad hitlcrjevimi tolpami tudi uničenje našega sovražnika in našo svobodo, Prav Rdeč:- armada je bila ona, ki je prva moralno podprla našo edinio-jki so začelo oborožen odpor v Jugoslaviji. Slovanski nrirod so začeli prešel j jvati in uničevati, in prav partizanska voj- ska je bila ona, ki je preprečevala to preseljevanje in uničevanje t-.r ga pr - prečuje tudi danes z mobilizacijo vse- ga, kar je zmožno z-; oborož .n o3por pro- ti sovražniku. In prav letošnj i oblet- nica Rdeče armade nam mora. \iti 3v:_- ________________1--I_____________ tal primer;da bo tudi naš gIov^bIo:?:- { RdoČo armade tudi proznih našo narafl- rod kakor narodi Sovjetske Zvezo no- no-osvobodilno vojsko in naših par- biliziral mož« in fante za oborožen cd- tizanskih idredov, Nase geslo ob le- por tor obenem vso zaledje za parno5 tosnji obletnici Rdeče -mode,te re- pri niši sveti borbiole tako bonoki- šiteljice človeštva pred popolno tar- Itor nekoč Rdeč i :rr.mda zadali smrtni i barizacijo,pa nora biti:splošna mo~ ud-ir ;c hitlrrjevski soldateski, uni- bilizacija in iztrebljenje hitlrjev- čili bomo pa tudi teko povezani trd-; skega sovražnika ter gestapovskih be- no z zaledjem vse izdajalce našega m- lo-plavogardističnih izdajalcev« roda,13 plavo-in bologardistične ge- Zato,; stapovske pomagače ter končno docela j HA J ŽIVI S.AVM liD^ČA ARMADA! osvobodili slovensko zemljo vs^h tu- JJAJ ŽIVI E[J11IT VRHOVNI KOMAJ^DAM? MAR- jih in domačih sovražnikov o i UAL STALIN] Zato a.i j bo 23 g februar -j pr&enik Miloš Ziherl Vsem vojakom, podoficirjem in oficirjem hrvatskih domobrancev in prav-ta- ko v eoiii drugim našim oficirjem in pod oficir jem nalagamo, da zapuste sovraž- nikove oddelke in s j prijavijo najbliži jim edinie^n JJar od no-osvobodilne voj- ske in partizanskih odredov,, Vsako nad"ljne delo v korist osvajalcem in domačin izdajalcem sebo šte- lo za izdajo domovine in naroda in bo povzročilo najstrožje kazni vse do odvzema državljanskih pravic in smrtne kazni*T8ioni,ki šo niso prijeli za o rož je ali šo omahujejo in na ta način pomagajo osvajale aa v boju proti .na- šemu n ;rodut Oni ski so bili s silo ali prostovoljno uvrščeni v nemško vojsko ali delajo v nemških tovarnah in pomagajo na ta način osvajalcu* v boju pro- ti nišomu narodu, na j takoj stopijo v vrsto naše NOV in POJ, da na ta način odvrnejo od s^bo posledice,ki bi jih z:;, de le po osvoboditvi naše dežele* Pozivam vse poštene Srbe iz Hedicevih in Mihajlovicevih vrst in pravta- ]-o vse one S,lovence,ki se bore v vrstah generala Rupnika,da takoj : prida o0 na stran Narodno-osvobodilne vojske in partizanskih odrodov Jugoslavije,da operejo razsebe to sramot o 0 Pozivam in opozarjan vse hrvatske oficirje brez ozira na vrste orožja., v kateri vrsti (formaciji) vojske služijo in so nahajajo v službi izdajakr.Pv. velidn. da j., to zadnja možnost, da operejo s sebe svojo sramoto. Poverjenik za narodno obrambo in vrhovni komandant NOVinPOJ maršal TITO lova risu Auguštim barletu- Ambrožu. Dan..-s je slovenska zemlja pr.pcjp na s krvjo svojih najboljših siiinv: Redko so slovenske vasi, redki goz- dovi in grape , koder nebi samotne ga- nile pričale o veličini našega boj&jn žrt^v*26,. januarja pa je zbor i padlih junakov pomnožil tudi tovariš Avgu- štin Barle-Ambrož,član Pokrajinskega konitota KP3 za. Gorenjsko«, Zdaj po- čiva v objemu ljubljene primorske ze- mljo med svojimi dragimi dragimi to- variši. ki so prav tako kot on padli kot žrtve strahotne gestapovske bo- 1 o -plavo-ga rd i3 ti čno izdajo, Tako je končala tmjeva živi jurski pot boren-proletarca,pot neusmiljeno borbe za živi jonski obstanek. fr; ve že bila ta borba trda in. t.ežka v ča- sih krivične stare Jugoslavije, jopo- atala zanj kot delovnega človeka "rat težja, ko so prod tremi leti gc- •■tapovs-ki psi odvzeli ljuHstvu po- slednjo trohico narodne in osebna svo- bode. Tovariš Ambrož jo od tedaj z vztrajnim političnim delom * vkl"^ ub strahotnemu gestapovsk ;mu t.;rorjuno- us t ras eno širil misel našega narodn>- ga upora. Zdaj se je ž o 3koro dve le- ti kot partizan s puško in besedo bo- ril za osvoboditev slovenskega nrro- 2.5» februarja 194-4• št.4. -4- ■> "" SLOVENSKI POROČEVALEC Šal krogla ne izbirajo po naših že ljah, preČestokrat zadenejo •!' ' • med na j bol j širni, Kratko po njegovi smr ti pa je kot talec padel od iste mozLl ske roke tudi njegov brat Savo, dru- žina pa je žo dolgo izseljena nekam čel leč v tujino o Tako se je znova odigra- la ena izmed krvavih dram tisočih naj boljših slovenskih družin,, Vsi, ki smo tovariša Ambroža pozna li} vemo ceniti težko izgubo,ki je za dela narodno-osvobodilni pokret. ..Na stotino novomobiliziranih slcvonckih fantov in mož, pobiti gestapovski in belo-plavo gardistični psi, iztirjeni vlaki in porušeni mostovi pa priča- jo, da nismo pozabili na njegovo opo roko, ter drugih padlih junakov, ter na maščevanje njihovih življenj. Vsa osvobojena slovenska domovina pa po- staja najsijajnejši spomenik njemuin tovarišem, najtrdnejše jamstvo " za sigurnost in neuničljivost njihovo plemenite setve. Slava padlim junakom Prvi uspehi Rdeče armade v zimski ofenzivi so pokazali, da hočejo sov- jetski zavezniki razbiti umikajočo hitl;rjevske armade v tri dele t.;r jih ločiti. Tako so Sovjeti prodrli na j da], je na za pa d iz severne Ukrajine v poljsko ozemlje, zavzeli prometno križišče Šepetovko ter se pri- bližali važni strateški točki: Tarnopolu, s čimer je ogrožen Lvov iz nepo- sredne bližine, obenem pa so s tem presekali zvezo fted namškimi armadami na severu ter na jugu0 OSMA BITKA ZA LENINGRAD J/Ted tem, ko so se začele pripravlja ti tako nemška kakor sovjetska armada 1 na odločilne spopade v dnjeprovem ko- lenu, je docela nepričakovano izbruh- nila sovjetska ofenziva pri Leningra- du, z vojaškega vidika vsestransko pri pravi j ena ofenziva je bila 03ma in ©d nja bitka za Leningrad, Krona na je bi- ' la z zmago. Za dvajsetletnico Leninove smrti je na Stalinovo povelje 20 salv , iz 224 topov naznanilo v Moskvi,da so I č -te leningrajske fronte prebilo vse obrambne črte,ki jih je sovražnik gra j dil okoli Leningrada 28 mesecev ter jih imenoval "jekleni obroč" in zavze le mesti: trdnjavo Krasno je selo in križišče Ropšo« Nemci so izgubili 297 topov,67 tankov,252 minrv-^bov in veli ko. število strelnega orožja in munici j.e,'ujetih je bilo preko 1000 in ofocorjev,a na bojišču jih jo ob Ig žalo preko 20000.Tako je postal Lenin grad^pr^č katerim je i s&rtevclo 24 nem ških. divizij, simbol hrabrosti ~Rd-3Če' armade,Za tem so osvojilo sovjetsle Se 1 to na teh odsekih Novgorod, Staraja Ku 30 in Lugo,kjer so dooile v roke 52 velikih skladišč, ki jih Nemci niso več ujtognili izprazniti,nato Holm ter se : 'približale Pskovu, c-o vrat v Estonijo, nemške izgube pa so narasle nad sto tisoč vojakov. UNIČENJE DIVIZIJ V DNJEPROVEM KOLENU V dnjeprovem kolenu na področju Korsuna in Kan jeva je Rdeča armada obkolila lo nemških divizij ter jih docela uničila. Tudi divizije-, ki so jih poslali Nemci na pomoč je do letela enaka usoda. Materijalno pa so izgubili Nemci tu še več kakor pred Leningradom; tudi vojaške žrtve so bile večje.Obkoljevanje nadaljnih divizij v kolenu pa se nadaljuje. ZAČELA SE JE BITKA ZA RIM Po izkrcanju zavezniških čet pri Anciu, 30 kilometrov južno od Rima so morali Nemci privleči na pomoč 7 rezervnih divizij iz Francije, se- verne Italije in Jugoslavije,'da bi zadržali prodiranje proti Rimu. 6000 letal nad Nemčijo Zavezniki so začeli napadati Nem- čijo z italijanskih in angleških le- tališč hkrati, Samo v 4Gurah je bi lo podnevi in ponoči nad Nemčijo 6,000 bombnikov in lovcev, ki so od- vrgli nad zasedeno ozemlje in na to- varne. lovskih letal v Nemčiji nad 9.000 ton bomb. Napadeni so bili Leipzig-, Harmovver, Braunschweig in drugi kraji. V parlamentu je pa iz- SLOVENSKI POROCEVALEC -5- _ L _ 2%februarja 1944.št.4. javil. Churchill, da je naraščanje-skega ozemlja, ter osvobodila nad 3o a nglo-ameriške letalske ofenzive tisoč mest in naselbin. Za fašistične samo doprinos k deležu skupne za okupatorje so bliža ura osvete in vezniške borbe proti Nemčiji,da je ni več daleč čas, ko bodo odgovarja- samo angleška proizvodnja letal da li za svoja grozodejstva.-Isti dan je nes večja od nemške,ter da je ena-M Rdeča armada v naskoku zavzela Eri- ko z rusko in ameriško proizvodnjo | voj Rog. letal. Obenem je pozval prebival- ; stvo, da se odstrani iz bližine nem j ALI VEŠ ? ških tovarn, ker o odo odslej bom- ; bardirali zavezniki tako velike ka ...da namerava general Pranco razpu- kor manjše kraje. I stiti falangiste, ker ima gotovo sla !bo vest? PINSKA ...da se v Kairu trgajo za sliko mar ; šala Tita, ki jo je prinesla tja de- V finskih vladnih krogih so za- putacija NOV? čeli razpravljati, Itako bi najbolj I ...da je od 30.000 <7ugoslovanov, ki poceni sklenili mir ter dosegli u- so bili odposlani v Norveško v delov godne mirovne pogoje. Več finskih na taborišča ostalo , do letošnjega ja politikov je odšlo v Stockholm, da i nuarja samo še 800 živih? bi stopili v zvezo s sovjetskim po , ..da je svinčeni rudnik Trepča mo- slanikom tovarišico Kolontajevo.E- ral ustaviti delo, ker je ušlo 80 na k nemir v vladnih krogih je na- mehanikov k partizanom? stal tudi v Romuniji, i ...da znaša letalska proizvodnja za~ •■ j veznikov trenotno l6.5oo letal na me G-OVOR MARoALA STALINA OB 26 LETNICI sec? RDEČE ARI A1)E ...da je bilo v Italiji ustreljenih in j aretiranih mnogo duhovnikov zaradi 23. .iebruarja ob priliki 26 let protifašističnega delovanja? niče Rdeče armade je maršal Stalin ...da je skupina ruskih ujetnikov,ki govoril Rdeči mornarici, letalstvu se je pridružila našim partizanom še in auhozeim&i vojski.Med drugim 'je prej pognala v zrak 40 vagonov mu~ dejal: Rdeča armada je do danes o<* niči je? svobodila 3/4 zasedenega sovjet - i MINIRANJE IDQ/JSK£CA /) UD NI K A RS J je objavil: Ponoči od 6. i ( 1000 1 na minuto ) in prižgalavži februarja je izpeljal vod XXXI.divi galno vrvico. Hitro sta se podala k zije sestavljen iz prostovoljcevnad j glavnim črpalkam in skupaj s tovari vse drzno sabotažno akcijo.Pognal je ši odšla- v 7.polje, kjer so minira- v zrak: črpalke za stalno odvajanje li še batno črpalko (150 1 na min.), vode v idrijskem živosrebrnem rudni Ko so se bližali vrhu so že zočuli ku. Skrbno pripravljena akcija so prvo eksplozijo, kmalu nato pa še je začela ob 22.oo uri.Za vhod viud dve eksploziji.Akcija je trajala več _ nik je bil izbran "Ferdinandov" ja- kot 4 ure ter je bila največja sabo ^5ek. Ključe Ferdinandovega jaška sta tažna akcija v Sloveniji: Prepreči- dva tovariša s silo vzela stra- la je vsako delo v rudniku do 11.po žar ju v koloniji. Po težkem in na- lja, ker je te predele zalila voda. pornem plezaniu ifo naši prodrli v : Ker jo bilo s tem onemogočeno izko- globino 257 m,kjer je glavna črpal- risčanjo prav najbogatejšega predo- ka, ki ima kapaciteto 3000 1 v mi- la v rudniku, je zadala ta akcija te- nuti. fcinerci so takoj pričeli z mi žalc udar ' fenzive. posebno je povdaril drz- ske divizije mogle razbiti naše"; ni napad naših edinic na Banjo lu- osvobodilne vojske j ko. * BOJI V SLOVENIJI i AKOIdS V ISTRI I ! • Slovenske edinioe so uspele u- Bcrci Istrskega odreda so uni- ničiti nemške kolone in motorna vo "i-čili vlak na progi Trst - Reka .Pri. žila m iti Ljubljano in Kočevjem,na- tem je padlo vsliko nemških voja- daljujejo blokado Novega m i sta, lik j kov,. Isti borci so uničili tudi vidirajo sovražnikove posadke v o- sovražno kolono pri Kozjanskem mo kolici Gorica, čistijo Gorski Katar stu in zaplenili pri tem večjo ko in bij 3jo boje v neposredni okoli- ličino pušk in inunicije. ci Ogulina in Sušaka, (LOfNIDODM- ® Š[K(DFQJ . Londonski radio je izjavil sle deče; Ljubljanski škof dr.Rožman je s svojimi zadnjimi govori razoča- ral vse tiste po širnem svetu, ki so imeli še kaj spoštovanja do nje gar Sedaj je razumljivo, da zapu- šča narod svoje dušno pastir je,če so mu ti.nasprotni in če sodeluje jo z okupatorjem proti svojemu na- rodu, Tudi Anglija ima kfttcliSke škofe, ki pa se borijo za pravico in svobodo malih narodov, Canter burški nadškof celo nabira pris^cv ke za Rdečo armado. Poglejmo . pa i škofa Rozmana. V svojih g^verih nima niti ene dobre besede za slo venske borce, ki se borijo za csvo boditev svoje zemlje in izpod o- kupatorjevega jarma,ampak jih ce- lo napada. Ce dr, Rozman nima v svojih govorih kaj drugega povoda ti, naj raje molči, s tem vsaj no bo blatil svojega imena. - Vse drugačni so verski predstavniki v drugih, po Nemčiji zasedenih ev- ropskih državah, Ti pomagajo na- rodu in ga branijo v borbi pro- ti okupator ju, škof. Rožman pa poma ga okupatorju proti svojemu naro du. Sami se to I čep po zobeh Belordistično in plavogardi- , naših vaseh in kjerkoli so goreli stično izdajstvo je doseglo vrhu- • slovenski domovi, kjerkoli je te- nec v dnevih nemške ofenzive. Kot kla kri, kjerkoli so ječale one- stekli psi so divjali v nemških u » čaščene žene in osirotela fl?-ca, nifOxiiwh ti izdajalski izrodki po povsod je bilo zraven njihevo r-» SLOVENSKI POROCEVALEC -7- 25. februarja 1944.št,4. Sitno in prikrito izdajstvo. Šaman se trudi Rupnikova propaganda, da bi prikazala sodelovanje z Nemci v drugi luci. Oropane vasi, žgani domovi, poklani gospodarji in posi ljene žene - to je resnična slika tega, kar nam prinašajo z Nomcinji hovi domači izdajalski hlapci. Med kraji, ki so najbolj trpeli pod nemškim nasiljem, je fara St. , Rupert na Dolenjskem, 44 poklariih in postreljenih moških in žena -to je bil uspeh belogardističnega iz- dajstva, Po vsem kar so doživeli ljudje v teh krajih, pa se je zgo- dilo še nekaj, kar do neba vpije; po zlaganosti in sleparstvu Rupni-j kove propagande, Nemške in belogartiistične tolpe so odšle iz vasi. Niso se še ohla«; dile luže pravkar prelite krv:UPla :meni požganihhiš so plapolali v :nebo. TJi še zamrlo škripanj b vo- :zov, na katerih so roparji odvle- kli, kar je bilo kaj vrednega. Iz vasi se je razlegalo vekanje ov- 'dovelih žena in vrišč strok. Tedaj je za brnel na nebu nem- ški avijon. Iz njega se je ^3ul , cel oblak belih lističev. Zbega- ni ljudje so segali po njih in brali proglas generala Rupnika: "Bratje Slovenci! Nemška voj- ska prihaja k vam, ne da bi pleni la in pustošila, ampak kot prija- teljica, da vam prinese red in mir in srečno življenje v okviru Ftth- rerjeve Nemčije. Mirno pričakujte prihoda nemških vojakov na svojih domovih, nikomur se ne bo nič ža~ lega zgodilo." VSESL0VAN3KI KONGRES . AMERIŠKIH "" SLOVANOV januarja je zasedal v Pittsbur-i gu vseslovanski kongres. Kongres je izrekel priznanje sklepom mos- kovske in teheranske konfercnce in z navdušenjem povdaril junaško borbo Rdeče armade, dobro ocenildej lo Vseslovanskega odbora v Mos- kvi ter pohvalil češkoslovaško - sovjetsko pogodbo. Zelo ostro je kritiziral fašistom prijazno delo- vanje reakcionarnih slovanskih sku pin v ZDA. Jugoslovanski predstav nik, pisatelj Adamič je kritiziral poljsko in ju^oslov mak o pobeglo vlado, Poljski zastopnik Kral je dejal; "Obsojamo poizkus poljske vlade in njeno nebrzdano propagan- do proti našemu najbolj junaškemu zavezniku. Ko hoče poljska vlada razcepiti zavezniško vlade, po- maga Hitlerju, S svojim obnašanjem je dokazala, da ni sposobna vodi- ti poljskega naroda do zmage in u-l stanovitve neodvisne demokratične poljske." Kongres je naglasil potrebo 0- notnosti vceh Slovanov v Ameriki^d štejejo 15 milijonov. ZAPISKI NA ROBU Prva narodna vlada . Angleški list~nrNew "s^aTesman aiid Nation"jo napisal: Titovo ime bo ostalo v zgodovini. Njegove čete vežejo danes skoraj isto-toliko divizij kakor sile generala Eisenhovverja. Nadalje so partizani organizirali odbor, v katerem so pravilno iz- voljeni zastopniki. Mnogi izmed njih so visoke osebnosti v Jugcsla vi ji. To je prva narodna vlada, ki jo je izvolila okupirana deže la, Uaztava tiska. Ob priliki razsta ve palrUIzanskega tiska je zapisa- la tovarišica M, Vilfanova: "Bar bari v gozdovih" pišejo in tiska- jo povesti, sklada jo" pesmi, ki jih poje ves narod, nosijo kulturo v zadnjo'hribovsko vas. " Kulturo- nosci" - belogardisti pa pomagajo Nemcem pobijati naje najboljše kil turne delavce: pesnike,, pisate- lje, slikarje in glasbenike. SI "RT (JESTAPOVSKI BELO-PLAVI GARDI SMRT NEMŠKIIv; MSISTICNIM OSVAJAL- CEM J •f\ « o _februar^a_19441št.4.._________-8-____________SLOVENSKI.POROČEVALEC m 4 Predsedništvo protifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije o ustanovitvi Državne komisije za ugotovitev zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev 1. Zaradi ugotovitve odgovornosti, preizkave in kaznovanja vseh o- seb, odgovornih za zločine, ki so jih napravili v Jugoslaviji in jih še delajo v teku vojne okupator ji • in njihovi pornagači, se ustanavlja pri predsedstvu Nacionalnega komiteta osvoboditve Jugoslavije DržavHr. komisija za ugotovitev zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev, 2. Nacionalni komitet osvoboditve • Jugoslavije bo imenoval člane te komisije in predpisal pravilnik o njenem dolu, 3. Ta odlok stopi takoj v veljavo. V Jajcu, dne 3o, novembra 1943. Sekretar Protifašističnega sveta na< rodno osvoboditve Jugoslavije : Rodoljub Colakovic,l.r. Predsednik Protifašistične^ ga sveta narodne osvobodita ve Jugoslavije: Dr.Ivan Ribar, l.r. 0 -SlVDL PROTI PA 31 o TI Č NI SVET NAK0JJN3. OSVOBODITVE JUGOSLAVIJE! .JTViCL NACIONALNI 1/0 'ITE OSVOBODITVE JUGOSLAVIJE! ŽIVELA NA11OD1TO r 01> V0J3 OD I LBA VOJo A IN PAnTI S Al^ICL 0DR'31)I ^GOSLA -- VI JE,KI Z RAMO OB RAMI 3 SVOJIMI ViSLIklMI ZA VE Z.'III.I SOVJljTbKO ZVE ZO, VELIivO BHITA -I JO IN Af vJHI. 0 U, .IGU JE JO HITL.iltJEVSKI VOJNI STROJ! ŽIVEL TOV. T I T O, PRVI MARŠAL JUGOSLAVIJE I IT VODITELJ JUŽNOSLO- VAmiH NARODOV! / Z velikimi žrtvami in napori je zvezano izdajanje „Sloverfakega po- ročevalca .Že zato naj velja: ko prečita š, daj naprej! w •m m Tovariš IJelcdo je dobil "Slovenskega poročevalca". Zmečkal ga je v kolikor mogoče brezoblično kepo in ga stisnil pod suknjič. Preje je sedel mirno v krčmi ali v vlaku, zdaj pa se neprestano ozira, kakor da bi na vsakem oglu prežali nanj gestapovci in belo-plavogar- disti. Ves svet se mu zdi kakor eno samo vo- hunsko gnezdo. Tovariš Nekdo beži proti domu,kar ga nesejo noge,Nikjer se ne čuti več varnega."Ves zbegan in prepoten se ozira okrog sebe, kakor bi nosil ukradene tisočake pod suknjo. Takšno vedenje ga šele dela sumljivega in ni čuda,če se ozirajo za njim gestapovci in belo-plavo- gardisti. % ; >< v Tovariš Nekdo jo prisope srečno do- mov. Tam ne vo, v kateri kot bi se skril, do- . klar ne zbeži na podstrešje, kjer sode v naj- temnejši kot med staro šaro, da preplaši vse miši. Tam razmota zmečkan p ipir in ga začne ■ hlastno brati. Hitro,mrzlično in v neprestanem strahu, da ga no bi kdo zalotil. preskakuje vrste, preobrača liste, a gestapovci in belo- plavogardisti mu ne gredo in ne gredo iz gla- ve. Če ga ni morda kdo izdal? Tovariš Nekdo se priplazi v stanora- nje,odpre vrata pečice' in "Slovenski poroče- valec" je v nekaj sekundah žrtev plamena in nesmiselnega strahu. Šele tedaj si tovariš Nek- do oddahne. Ne pomisli pa na to,da je s tem uničil orožje, ki bi pomagalo pregnati ljud- sko nezavednost, ki je kriva vseh zločinov belo-plavogardistiČnih gestapovskih pomaga- čev. Tovariš Nekdo je kakor vojak, ki je vr- gel puško v koruzo, /T di \ v / ij Tovariš Nekdo je dober človek, je poštenjak. Mnenja je, da bi bil že čas, da bi se ta vojna končala. Preveč je že preteklo krvi, pravi. In ljudje so sami krivi, da je tako pravi. Da, če bi vse ljudi pamet srečala, da, Če... Kar lepo bi bilo, če bi že lahko uživali zlato svobodo. Samo na to je pozabil, da si bomo morali svobodo priboriti v skupni borbi, v ka- teri bo moral pomagati vsak posameznik. Tovariš Nekdo je eden onih, ki ne Bodo ničesar doprinesli za našo svobodo, ker niso sodelovali v skupni borbi. IKjti tudi tisk je naše orožje in njegovo razširjanje je borba. Zato mora biti naše geslo: v*&fwi! S trnaoru in 3 težavami nabavljajo pa- pir, barvo, matrice, stroje in ostali ma- terial, ki je potreben za tisk nase li- terature, Mnogo kilometrov, skozi mesta in po vlakih, kjer preže na naš 3 'ljudi gestapovci in njihovi belo in plavogar- distični pomagači, je treba pretihotapi- ti in prebiti vsak košček papirja, pre- den pride do naših zvez. Hribi in skalovja, deroče in ledeno- mrzle reke, mraz in sneg, gestapovci t ar belo in plavogardistični domači izda- jalci, nikdo no moro zadržati kurirjev, ki v potu svojega obraza in v stalni nevarnosti prenašajo težke tovore mate- riala na mesto, kjer izdelujejo litera- turo. Podnevi in ponoči ropočejo pisalni 3troji in se vr3te razmnoževalni apara- ti. Tudi ura z, mrzla deževnica in snež- nioa, ki kaplja za vrat, ne morejo u-/ staviti ali zavreti dela, T^-umorni de-/'; lavoi za stroji se zavedajo, da a o ko- vači orožja in luči, ki se ji ara v i r snica, Ta luč, ta resnica bo pregaaja- la temo ter pokazala ljudstvu one,ki se d a no s p orna ga jo gostap ovcen. in zopet je kurir tisti,ki v temnih, mrzlih nočeh, ko se drugi grejejo pri peči ali soijo v toplih posteljah, brc« de mrzlo vodo ter z naperjeno pištolo v rokah in z očmi uprtimi v gluho temo prenaša tiskano orožje ter ga v no pre- stani nevarnosti za svoje življenje si- ri m:d ljudstvom: "Slovenskega poros- vaica", "l\rašo ženo", "Mladino" in še mnogo drugega...... Ko prejmeš naše liste, brošure, .1 take, premisli koliko truda inžrt-v je bilo treba, prodno je prišla literatura v t/oje roke. Zato jo ne vrzi v peč, ne z* kaplji v gnoj, ampak: . _