^94 Št. — 4. ICtO« Poštnina pavšalirana. Današnja številka velja 2’— K V LjU' ;''*lVoV ^ctftck 18. aVgtlSta 1921* NaroCnina za kraljevino SHS MeseCno 40 K. Letno 480 K. Inozemstvo: Mesečno 50 K. Letno 600 K. foglasi: enostolpna mm vrsta za takrat 2 K, večkrat popust. JUGOSLAVi r,tt kn Uredništvo: r,i A- Telefon 360 ava: u '/»bi Telefon 44 je ne vračajo ,e priložiti znamko odgovor. ~7T ‘ >r.l-'Tar*yY llini 1 ti mm mmm IDI« Oklic vojski in mornarici. Beograd, T7. avg. Naredba ministra » vojno in mornarico št. 37.413 od 16. avgusta t. 1. vsej vojski in vojni mornarici: Kralj vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev, Nj. Veličanstvo Peter I. Kara-gjorgjevič je umrl danes 16. t. m. ob 17.30 v svoji prestolnici v Beogradu. Na prestol je stopil po členu 56 ustave Nj. Veličanstvo kralj Aleksander. Plemenito srce sivega kralja, ki*'je bilo 77 let y. ncprescgljivi, enaki ljubezni za vsa tri plemena enokrvnega našega naroda, je danes prenehalo biti: Njegova plemenita duša se je povspela v nebeške vi-line k Prestolu Najvišjega. Junaki, sinovi Šumadije, plakajte, ker je umrl prvi, najizvrstnejši sin Šumadije! Sinovi krsne Hercegovine in Crne'gore, divne Dalmacije, trde Krajine in Bosne ponosne, plakajte, ker je izdahnil Peter Mrkonjič! Junaki, sinovf lepe Makedonije, plakajte, ker je umrl vaš osvoboditelj! Junaki, sinovi ponosne Hrvatske, dične Slovenije, rodovitne Slavonije, ravnega Srema, Bačke in Banata, plakajte, ker se je za vedno utrnila duša velikega kralja, ki vas je, vedno razdvojene, združil v skupnem objemu! Junaki, vsi Srbi, Hrvati in Slovenci, točite solze, ker je izdahnil sivi, veliki kralj, ki je z vašimi dedi in očeti z ne-čuvenimi mukami in v ljutih borbah s sovražniki ustvaril svobodo nove domovine vseh Srbov, Hrvatov in Sloveiir cev. Zastavite svoje solze in molite Boga, junaki, za pokoj duše velikega kralja Petra I. Karagjorgjeviča, in v splošni globoki žalosti vsega našega troimenega naroda se združite še trdnejše z njegovim naslednikom, Nj. Veličanstvom kraljem Aleksandrom Kara-gjorgjevičem! Svečan spomin in slava blagopokojnemu kralju Petru! Naj živi Nj. Veličanstvo kralj Aleksander! Podpis: Minister vojne in mornarice in častni pobočnik Nj. Veličanstva kralja general Zečevič. Udeležba tulih suvereno« pri - . pogrebu kralja. !»■< 1 ‘ * . Beograd, r17. avg. (Izv.) Po privatnih informacijah prideta na pogreb kra-tica Petra češkoslovaški predsednik Ma- saryk in romunski kralj Ferdinand. Pričakuje se tudi priiiod general« Frančhet d’Esperaya. Odposlanstvo Češkoslovaška vlade pri pogrebu kralja. . Praga, 17. avgusta. (Izv.) Češkoslovaška vlada odpošlje k pogrebu našega kialja vojaško in politično misijo. Dis- pozicije za žalovanje češkoslovaškega naroda, ki skupno z nami občuti britko izgubo, so bile danes določene. Pogrebne svečanosti. !sl . •; ■ • ' Beograd, T7- av£- Državni odsek pogreb Nj. Vel. kralja se objavi Prestolnici s topovskimi streli vsake četrt ure od 6 do 18 od čhsa smrti P* dokler se vlak s smrtnimi ostanki kralja ne odpelje v To pol o. Razen bod0 v prestolnici in v vsej kraljevini zvonili zvonpvi v cerkvah vsako uro-p0 pet minut od 0 do. .i8 za ves čas »Epoha« piše: Umrl je kralj v svojem poslednjem skromnem stanovanju na Topčider-skem Brdu, tam, odkoder so naše preslavljene baterije .poslale krvnemu sovražniku prvi strel. Umrl je zadovoljen s svojim polnim - življenjem. Tradicija bo izročala zgodovino njegovega življenja, narod pa ga bo stavil v vrsto Nemanje, Dušana, Kara-gjorgja in Miloša. »Pravda* piše med dr.: S kraljem Petrom, izvršilcem za- obljubljene misli troimenega naroda, se je končala znamenita perioda naše zgodovine, življenje, v katerem vidimo sijajne uspehe, prepletene z bolestjo, preokreti in tragedijami in končno z neprimerljivim triumfom, S svojo smrtjo je kralj Peter odšel v carstvo naše narodne poezije. »Balkan« piše: Sodobniki ne morejo oceniti veličine kralja Petra, ki kakor polbog pripada veliki epopeji. — Demokracija* pravi, poudarjajoč brezmejno, v najtežjih časih dokazano ljubezen kralja za domovino in narod in naglašujoč, da je bil eden od naj-ustavnejših vladarjev. Kralj Peter je bil prvi vojak narodne svobode. Peter Mrkonjič je bil ljubezen Bosne in Hercegovine. Kralj Peter je bil nada Hrvatske, Slovenije, Vojvodine ii> Dalmacije! On je bii vera Srbije, Južne Srbije in Crne gore. — Beo-gradski Dnevnik«’ piše: Z imenom kralja Petra je zvezana največja politična preobrazba Srbije po njenem osvobojenju od Turkov. Z njegovim imenom je zvezano razširjenje Srbije 1. 1912 in osvobojenje in ujedinjenje vseh plemen na slovanskem jugu. — »Vojnički glasnik« s polnim pesniškim poletom pozivlje vojsko in narod, da izkaže spoštovanje mrtvemu kralju, ki ga je Vodil na poti sv< bode. Obrača se. na ves narod in kliče: Narod, odkrij se, pokloni se stvaritelju svoje rešitve, svobode in ujedinjcnja in spoštuj onega, ki ti je po vsem svetu raznesel slavo, dušo in tvojo veličino! ZAGREBŠKI LISTI O SMRTI KRALJA PETRA. Zagreb', 17. avg. »Narodne novine« j pišejo: Z vencem zmage na glavi, v skromnem dvorcu sredi zgodovinskega parka je zaprl kralj junak svoje trudne oči. Milijoni vernih sinov se v duhu zgrinjajo okoli njegovega odra, da mu zakličejo poslednji »Z Bogom«. Danes še ne moremo popolnoma videti njegove veličine, ker smo mu preveč blizu. List navaja nadalje najslavnejše dneve Kralja Petra in pravi, da bodo skoro minula tri leta od onega slavnega dneva, ko je pravnuk Karagjorgjevičev v imenu kralja Petra I. proglasil ujedinjenje vseh južnih Slovanov v eno državo pod svetlim žezlom narodne dinastije Kara-gjorgjevičev. Prostrana veličanstve-nost zgradbe narodnega edinstva ie zapuščina kralja Petra I. Narod ne bo nikdar dopustil, da bi se omajali njeni temelji. Smela dejanja in polet pravnuka Karagjorgjeviča naj nam bode jamstvo, (h bo kralj Aleksander I. s svojimi sodelavci in s svojim naraščajem še bolj utrdil temelje. Stoječ ob odru kralja se klanja vsa Hrvalska njegovemu junaškemu spominu. Zatem prinaša list dogodke'iz življenja kralja kakor tudi pro-klamacijo vlade in vojske, k čemur pristavlja opis življenja in delovanja kralja Osvoboditelja, kneza Aleksandra Kara-gjorgjeviča ter podrobni opis delovahja Nj. Vel. Kralja Aleksandra I. Zagreb, 17. avgusta. »'Agiamer Tagblatt« piše .povodom sfhrti kralja Petra: Prvi jugoslovenski kralj je umrl ih dobil svoje mesto v svetovni zgodovini. Po dolgih brezprimernih naporih in žrtvah za svoj narod je danes kralj Peter mirno zasnul. Nikoli se ni izneveril svoji nalogi, kateri je posvetil svoje življenje, tudi v naporih prognanstva je vedno deloval in mislil na svobodo^ in ujedinienje svojega naroda. Ko je* leta 19O3 zasedel prestol, je pričel delovati in *v malo letih napravil iz neznatne srbske državice državo, ki zavzame vzorno mčsto na Balkanu. Pa to še ni bilo dosti. Hotel je svojo nalogo popolnoma izpolniti, to je ujediniti ves veliki jugoslovenski narod v veliki demo- kratski clržavi. Svetovna zgodovina se ga bo spominjala kot enega največjih svojega časa in kot redek primer izvrstnega vladarja, »Novosti« pišejo: Ginjeni stojimo pred njegovim mrtvaškim odrom. Sedaj je čas spoštovanja njega kot vojaka, kot državnika, ki je izvršil svojo dolžnost napram domovini, kot vzvišenega boritejja za idejo svobode in čas spoštovanja njega, ki je bil vzor državljana. Vladar, ki je posvetil narodu vse svoje sile, ki je bi! svojemu narodu obenem njegov prvoboritelj in vladar. V njem objokuje srbski narod svojega prvega kralja, slovenski in hrvatski narod svojega prvega vladarja po stoletnem suženjstvu. — »Jutarnji list« prinaša obširen življenjepis in genealogijo naše države izpod peresa dr. Vojničiča, v katerem se poudarjajo ^gasluge kralja Petra za nažo državo.'Svetovna vojna, posebno prehod skozi Albanijo je dvignila kralja Petra na višino herojev in dala njegovi sliki konture antičnega junaka. Po vseh borbah in žrtvah, po vsem trpljenju je kralj Peter i;;\ršil svojo nalogo: uresničil je ideal vseh Jugoslovenov, «— »Obžor« piše v uvodniku, da je kralj Pejjj^^o,končal veliko započeto delo, katero je začel Črni Jurij. Vnuk Črnega Jurija je izpolnil sanje naših, največjih idealistov. Peter je ujedinil •fso zemljo sc.lnčnega slovenskega juga od Triglava do Vardarja, od Jadrana do Timoka. —-Vzdignil je svojo domovino na višino in umrl kot človek, ki je izpolnil svojo dolžnst. . OPOROKA KRALJA PETRA’. Beograd, 17. avgusta. (Izv.) Oporoko kralja Petra še niso odprli. Oporoka sc nahaja v mali Skrinjici med ostalimi listinami, ki jih je kralj vedno pri sebi imel. Ključ Skrinjice je zadnje dni Izročil svojemu slugi naredniku Vukmanu, ki mu je vedno verftb služil. Po smrti kralja je narednik Vukman izročil ključ Skrinjice oblasti. ŽALOBNA SEJA ZAGREBŠKEGA OBČINSKEGA SVETA. Beograd, 17. avgusta. KluB večine mestnega 2astopa je imel danes ob 17. sejo.' £a jutri je sklicana ža- lolma seja mestnega zastopa. Mestno glavarstvo je pozvalo meščanstvo, naj se priključi splošni narodni Milosti in razobesi žalobne zastave. Trgovska zbornica bo imela jutri ob 16. izredno sejo. Do pogreba kralja P6-tra. ki bo v ponedeljek, so odpovedani v Zagrebu vsi koncerti, predstave itd. Gostilne, so radi prehrane odprte do 23. ZAPRISEGA VOJAŠTVA V ZA* GREBU. Zagreli, 17. avgusta. Danes ob’ II, dopoldne se je zbralo v Aleksandrovi vojašnici, v kateri je nastanjen 35. pehotni polk Zrinjskega, vojaštvo vseh vrst orožja z vsemi svojimi ča> stniki in poveljniki ter je ob prisotno* sti poveljnika armije generala Pe-šiča in poveljnika divizije polkovnika Tasovca položilo prisego zvestobe kralju Aleksandru. AVSTRIJSKO ČASOPISJE O KRALJU PETRU. Dunaj, 17. avg. (Izv.) Tukajšnje časopisje ne piše ravno simpatično o kralju Petru, ki je s svojim delovanjem za ujedinjenje vseh Srbov. Hrvatov in Slovencev dosegel raz-y. pad Avstrije, s katerim se je kortttrfft nadvlada Nemcev nad zatiranimi Slovani v bivši avstro - ogrski mo-| narhiji. Prikrito pa priznavajo za-; sluge, ki jih je stekel naš pokojni kralj za naš narod s tem. da se Je zvesto in neomajno boril za svobodo naroda, iz katerega je izšel in za katerega je živel do konca svojega živ-. Ijenja. (Kakor vse kaže. so gospodje, na Dunaju še vedno ostali isti, kakor so bili pred vojno. Trn v peti jlrn je vsak. ki 'jim odvzame možnost, da bi zatirali in mučili druge narodnosti,, kakor so to delali pred vojno. Ideja, za katero je kralj Peter živel, trpel v pravem pomenu besede in umrl, je zmagala, ker je bila čista In poštena.'* V srcih našega naroda pa bo živel spomin kralja Petra — osvoboditelja vekomaj! Sram nas je priobčiti citate iz raznih dunitjskih časopisov,’ ker nam je spomin na našega pokoj/ nega kralja - Junaka presvet, da bi ga skrunili z l?rodkl nemško - šovinistične zagrizenosti! Op. ur.) Kralj Aleksander I. Kralj Aleksander je bil rojen dne '4. decembra 1. 1888 na Cetinju. Takoj, ko je dosegel deško dobo, je zajedno s svojim leto starejšim bratom Jurijem (Gjorgje) stopil v . dvorjanstvo carja Nikolaja II. Pozneje je živel v družbi svojega očeta in brata v Ženevi in se povsem posvetil svojim študijam. Pod spretnim vodstvom in vplivom svojega blagega očeta navzel-se je patrijotskih in demokratskih idej ter navduševal za jugoslovansko narodno stvar, kateri je zajedno s svojim očetom posvečal vse sile. Po smrti zadnjega Obrenovlča, ko je kralj Peter postal kralj Srbije, spremljal je takrat šele 15 let stari princ Aleksander svojega očeta v prestolnico Srbije v Beograd. Ker le bil po ustavi kraljevine prestolonaslednik brat Gjorgje kot prvorojenec, je princ Aleksander živel tiho In samotno deloma na očetovem dvoru, deloma pa v Inozemstvu. V letu 1909, v viharnih dnevih aneksije Bosne In Hercegovine se Je princ Gjorgje odrekel prestolu in tedaj je Aleksander sprejel prestolonasled-I stvo, Mladi orestolonaslednik si ie s svojim simpatičnim pojavom kmalu pridobil srca vseh. Posebno priljubljen je bil. svoji vojski, zlasti, ker Je uničil turškega generala Zeki-pašo pri Kuniano-vem. Dne 24. junija Je obelodanil bel-r grajski uradni list lastnoročno pismo kralja Petra, ki imenuje Aleksandra za regenta. To Imenovanje le bilo začetkoma provizornega značaja. Ker se pa zdravje kralja Petra ni hotelo več zadostno okrepiti, Je bila gotova stvar, da je regentstvo Aleksandra stalno. Nastopila je potem zopet balkanska vojna. Regent Aleksander je prevzel vrhovno poveljstvo armade. Junaštvo armade v tistem času je znano po vsem svetu. Tri leta Je Aleksander bodril svoje junake na fronti, ki jo le vodila ententa za svobodo malih narodov, In zmagal jel L. 1918 so Srbi ponovno osvobodili domovino ln rešili jugoslovanski narod nemških ln madžarskih zatiralcev, t. decembra 1918. je*proglasil regent svečano ujedinjenje In neodvisnost države SHS ln s tem ustanovil veliko Jugoslavijo. , 2lve( nai kralj Aleksander L Borbe v Albaniji. . iV 'Albaniji pokajo znova puške. Sicer je tam nejkaj najnavadnejšegk in drugačnih' vesti razen bojnih iz te inajzanemarjenejše evropske dežele »ploh ne dobimo. Toda pokanje pušk je to pot važnejše nego običajne »mede med Arnavti, ker zadeva prav resno tudi našo državo. Katoliški severni Albanci ~s bojujejo zoper tiransko vlado, ki. je pretežno muslimanska in italijanska. Uspehi Miriditov zoper Tirano nas tedaj že iz tega razloga bolj zadovolje nego obratno. Saj albanska vlada v Tirani 'ni zamudila nobene prilike, ,da bi je ne izkoristila zoper nas, in italijanske intrige so našle pri nji .vedno hvaležno polje. Miriditsko borbo pa moramo pre-motrivati še z drugega stališča. Kakor vse kaže, se bodo v Albaniji stvari tako razvile, da se bosta v deželi borila za premoč vpliv iz Rima in iz naš« države. Nam ne more biti .vseciio, kake razmere vladajo v tej •državi«, ki lahko vsak trenutek igra za ,našim hrbtom vlogo zahrbtnega ■napadalca, zlasti kadar se imamo kaj pomeniti z Italijo na drugem koncu. Italiji ne bo vseeno, kaj se godi po arnavtskih gorah, ker je Že po svoji prirodi dobro obdarjena glede diplomatskih zmožnosti in idobro ve, da sc da boj za Trst in iReko voditi tudi na albanskih mejah. Vprašanje nastaja sedaj, kateri ©d tekmecev ima boljše šanse v Albaniji, V tem oziru smo nedvomno na slabšem. Italija nima resnih' namenov, prisvojiti si 'deželo —- razen jValono in kar je zraven potrebno- —-Kajti ta lejži ravno j na Otrantski ožini na onem mestu, kjer je mogoče zapreti dohod iz Jonskega inorja v Adrijo oziroma zapreti slednjo. Le to ,je cilj Italije. Sicer so jo batine lan-jakega leta prisilile, da 6e je zaenkrat mestu odrekla in se omejila le na otok Saseno pred Valono, s čimer pa je svojo maritimno nalogo kolikor toliko rešila. Da bi mi zabranilj Italiji eventualno prisvojitev kosov Albanije pri jValoni, smo se postavili na stališče: 'Albanija Albancem! Ker so se v glavnem tudi Italijani umaknili na to naziranje, se je boj prenesel na notranje intrige. In v tem imajo, kakor rečeno, naši prektnorski sosedje ugodnejšo pozicijo. Kajti pravilo je. da se oni, ki ima z Albanci direktnega stika, -direktne meje, z njimi ne more razumeti. Albanska metoda, preživljati se z ropom, jih' žene neprestano v konflikte z nami, bodisi one, ki so ostali v okviru naše države kakor one, ki bivajo onstran naših meja. Ce prištejemo k temu še spore radi mejne črte, o katerih' smo že zadnjič govorili, je očitno, da ima italijanska diplomacija v Tirani lažje •tališče, nego naša, ki zoper Italijane po zaključku valonskega podjetja takorekoč nima j>ripravnega orožja. Ako hočemo tedaj paralizirati italijanski vpliv v Albaniji, si moramo poiskati zaveznikov med onimi, znotraj njenih tn^ja, ki so nasprotniki tiranske vlade. To so nedvomno tudi Miriditi, ki so se kakor beremo v srbskih listih, za časa strašnega umika preko Albanije edini pošteno obnašali napram naši vojski. — Ta plemena je torej treba podpirati, da si na ta način pridobimo prijateljev med Albanci .samimi in tako prekrižamo Italijanom račune. S tega »tališča nam je tudi motriti vse notranje borbe v Albaniji, ma. V svoji zadnji številki je »Avtonomist« opozoril na neokusnost .načelnika v ministrstvu za izenačenje zakonov, g. dr. Sagadina, ki pod krinko znanstvene objektivnosti obvešča srbsko, občinstvo v »Srp. Književnem Glasniku«'o slovenskih razmerah čisto pristransko v »mla-dinsko«-centralističuctn zmisln.Ta vredni eksponent Žerjav-Kratnerjeve klike v imenovanem ministrstvu gre v svoji »objektivni« zagrizenosti tako daleč, da se v dosego svojih namenov poslužuje celo očitih laži. Posebno ima nar. soci-jaliste v želodcu. Iz početka jih je prikazal kot efemerno prikazen brez vsake važnosti. Ker je to sedaj nemogoče, zavija resnico prav po »Jutrovi« metodi. Tako piše v številki »Srp. knjiž. Glasnika« bd 1. avgusta o občinskih volitvah te-le nesramnosti: »Stranka narodnih socijalistov, po večini sestavljena od demokratskih disidentov (katerim so demokratje premalo nacijonal-nl, a preveč bankokratski), glasovala je v mestu Ptuju — glavnem središču nemške iredente, proti slovenskemu demokratu, in za Nemca, — sedaj formalno socijal-demokratov, — da bi mogla v Ljubljani, v zvezi z hjternaci-jonalnimi socijalisti — komunisti in klerikalci, zmagati s svojim kandidatom, vojnim dobičkarjem ... Socijalni demokratje niso še določili svojega razmerja napram komunistom (ali razumete to sramežljiva clenuncljacijo?); med lem koketirajo s klerikalci proti demokratom in narodnim socijalistom, četudi spadajo po svojem programu v njihovo idejno serijo kot skrajna levica. Brez-načelno tavanje. A klerikalci, zmerom suaviter in modo, fortiter in re, glasujejo v nacijonalno največ eksponiranem Mariboru pri ožjih volitvah proti narodnemu kandidatu za soc. demokrata, gotovo za to, »ker jim je vera v nevarnosti«. Ako navedemo še kurijozum, da eden od intelektualnih voditeljev soc. demokratov smatra za potrebno, da v svrho podpiranja avtonomističnega gibanja, izdaja poseben list »Avtonomist«, dočim se istočasno njegova stranka izjavlja za centralizem, — mislim, da podam popolno sliko politično-ideološke zmede, ki danes vlada v Sloveniji. G. načelnik je popolnoma pozabil na demokrate, ki se doma proglašajo za edine prave Jugoslovane, v Belgradu pa glasujejo za Eshaezijo; ki doma kričijo proti odplatni agrarni reformi, v Belgradu pa mečejo milijone agam in begom v žrelo; ki se doma bahajo s svojimi demokratičnimi načeli, v Belr gradu pa odobravajo neustavne »ob-znane«; ki doma nastopajo kot zaščitniki obrtnikov, v Belgradu pa izdajajo stanovanjsko uredbo, s katero omogo-čujejo neonuejeno stanovanjsko oderu-štvo itd. itd. Sedaj pa k pozitivni strani gori navedenih »objektivnih« načelnikovih trditev I Disidentstvo ne bi smel g. načelnik tako zaničljivo očitati; naj vendar pomisli, da tvorijo jedro, in sicer edino dobro jedro njegove demokratske stranke baš disidenti radikalne stranke, kakor Ljuba DaVidovič, pok. Draško-vič, pok. Kosta Stojanovič in zunaj par-. lamenta stoječi Slobodan Jovanovič. Več nego predrzna je laž o ptujski volitvi. Narodni socijalisti so glasovali za Nemca! To se upa g. načelnik trditi, ko ve danes v Sloveniji že vsak otrok, da so nar. socijalisti pri prvi volitvi glasovali za svojega kandidata, pri ožji volitvi pa oddali bele listke, ker niso demokratje hoteli pristati na pošten kompromis, in da so nar. socijalisti vložili reklamacijo za izbris soc. dem. kandidata, dočim so pa ravno demokratje izsilili, da ostane ta »Nemec« v volilni listi. Nič manj predrzna %ž je trditev, da Je bil nastop nar. socijalistov v Ptuju v zvezi z ljubljansko volitvijo in da je pri tej obstajala kaka zveza med nar. socijalisti in ostalimi opozicijonalnimi strankami. Očitek .vojnega dobičkarstva na naslov nar. soc. kandidata je pa tako podel, posebno v ustih vladnega funkcijonarja, da ga zamore opravičiti le duševno sorodstvo z junaki pri »Pon-deljku«. G. načelnik se čudi »Avtonomistu« in njegovemu uredniku. Gotovo je pozabil, kar je sam o avtonomiji napisal 1.1920, menda pod Protidevim ministrstvom. Takrat je spisal lepo knjigo »Naš sadašnji ustavni položaj«, kjer pravi na strani 55: »Četudi bi bili v stanju, da v najkrajšem času izjedna-čimo pravni red v celi državi, ako dalje popolno abstrahiramo vsako zgodovinsko in plemensko stališče, pstajejo še zmerom velike kulturne, gospodarske in druge razlike, ki zahtevajo, da se o njih vodi račun; na koncu koncev imamo pred seboj eno veliko državo z blizu 13 milijonov duš; tako državo so ne more upravljati iz jedne centrale samo preko okrožnih oblasti«. Potem označuje kot čisto racijonalno delitev naše države na sledeče provincije: Slovenijo, Hrvaško in večji del Slavonije, Vojvodino s Sremom, Bosno, Hercegovino, Crnogoro, Srbijo, Staro Srbijo in Macedonijo in naposled Dalmacijo, ter nadaljuje: »Ni v absolutnem protislovju z državnim jedinstvom, če Je potreba, da se za teh osem provlncij, v katere se mora država razdeliti, predvidijo posebna zakonodajna telesa, ali z jedno besedo, o čemur se je do sedaj mnogo govorilo, da se jim da avtonomija. Ni ravno potrebno, da se zato poslužujemo argumentov političnega federalizma. To načelno odklanjamo. Ali vendar bi se moglo opravičeno reči, da treba o posebnostih posamnih provlncij voditi račun tudi pri zakonodaji, In da se centralni parlament osiobodl od stvari čisto partikularnega značaja.« v Danes pa je »potkrepljenje avto-matičkog ppkreta« — kurijozum. — Danes je namreč ministerski predsednik centralistični Pašič, kateremu se je posrečilo, da je tudi druzega slovenskega znanstvenika, namreč dr. Vošnjaka brez dvoma s svojimi znanstvenimi argumenti iz prepričanega avtonomista preobrazil v ravno tako prepričanega centralista. Kako je že »Politika« imenovala Slovence po koroškem plebiscitu? G. načelnik bi moi;da svojemu narodu več koristil, če bi nekoliko več pozornosti posvečal zakonom, ki izhajajo iz njegovega ministerstva in ki so ne samo v meritornem, temveč posebno tudi v formelno tehničnem oziru tako pomanjkljiva, da se jim na vsakem § pozna diletantizem. Politiko »n politične preglede pa naj g. načelnik opusti.. Kar je rekel o drugih, velja še posebno zanj: »Ako se tu i tam pojavljajo članki nepo-srednjega izvora, prihajajo isti navadno iz krogov glavnih strank in so prikrojeni po strankarskih interesih, na škodo — stvarnosti«. Taki članki pa ne služijo širjenju pravih' pojmov o nas Slovencih' med brati Srbi in tudi ne služijo v čast tako ugledni reviji, kakor je Slobodanov »Srpski književni Glasnik«. Beii te nadaljujejo Miren pri Gorici, dne 16. avg. 1219. " —e—. Domneve, Izražene v mojem zadnjem pismu, se vresničujejo: »mir« sklenjen med fašisti in socialisti ni prinesel zaželjenega potnirjenja duhov, temveč se boji z nevgnano srditostjo nadaljujejo. Poročila sicer govore večinoma o bojih med fašisti in komunisti, s čimer se hoče najbrže utrditi mhenje, da med fašisti in socijalisti sklenjena po*> godba drži, vendar se nam zdi ta natančnost V nomenklaturi precej dvomljive vrednosti. Vseeno pa moramo beležiti — da se aufenuistično izrazimo — kot pridobitev dejstvo, da spopadi iz zadnjega časa niso tako divji in krvoločni kakor so bili boji v Sarzani in Roc-castradi. V minulem tednu so se vršili boji v Bolonji, Piaccaci, Cremoni in še po nekaterih drugih krajih, -po spopadov je prišlo zlasti v mestih, kjer fašisti ne priznavajo sklenjenega miru. Povsod je bilo nekaj ranjenih in tudi par mrtvih, toda grozne in barbarske manire nekaterih prejšnjih bojev se niso še ponovile. Sicer pa ne smete misliti, da se ne bodo nikdar več ponovile. Ne, ne! Naši prijazni sodržavljani italijanske narodnost! so še vedno — vsega zmožni . .*. Dokaz, da »mirovna pogodba« nima in ne bo imela trajne vrednsti, je doprinesel v zadnjem tednu tudi naš Trst. V soboto dne 6. t. m. se je divji ples pričel. Ta dan zvečer so pokale po tržaških ulicah bombe. V pondeljek dne 8. t. m. zvečer so fašisti razdejali komunistični «izobraževa!ni krožek« v Skednju. V torek zvečer so se reVanžirali »ljudski arditi« (arditi del popolo), ki so pri Sv. Jakobu vdrli v sedež fašistov, razbili pohištvo, raztrgali razne fašistovske srajce in odtrgali iz zidov več slik. Da je bilo pri tem tudi precej streljanja z revolverji in bombami je umevno. V noči nato so fašisti zopet obiskali komunistični »krožek« v Skednju in razbili še kar je od prej ostalo. Pri vseh teh spopadih in ekspedicijah je bil 1 komunist mrtev in več oseb, med njimi tudi povsem nedolžni ranjenih. Zadnje dni je v Trstu mir, prihajajo pa poročila o novih spopadih med fašisti, ljudskimi arditi in kmeti iz Srednje Italije, do katerih je prišlo včeraj in predvčerajšnjim. Naj zaključim: krvavo, teroristično razširjenje političnih načel se nadaluje in konca še ni videti. Iztreznenie. / iVes svet prerokuje neposredni zlom boljševiške vlade v Rusiji. Morda smo glede' neposrednosti še vedno raje nekoliko skeptični, eno pa stoji trdno: metoda, s katero šo hoteli boljševiški teoretiki odrešiti svet, se je izkazala kot napačno. Da so navsezadnje debatirali o njeni teoretični upravičenosti; ako bi se izpeljala natančno po načelih n»cnih etično polnovrednih početnikov. ako bi ji ne nasprotovale ovire osebne, strankarske, razredne, politične in gospodarske narave, torej bi morda prinesla marsikaj dobrega na svet. Kakor rečeno, o tem se da razpravljati, teortični zagovornik tega, kako »bi« se moralo napraviti, ne bo tako zlepa ugnail. Toda resnično življenje, to ao vse one neštevilne ovire, tradicija dosedanjega stanja, vse ono resnično, kar dejansko določuje potek in razvoj stvari na zemlji, vse ono je tako močno, da se še nikdar nobena torija ni uresničila preko tega. In tudi to pot se nil Vse to se je zapisalo ih zgovbrilo že stoinstokrat. Toda bili so povsod, tudi med nami ljudje, ki so verjeli, da je nastopil nov čas. ki bo kratko-malo pometel z vsem takim in neglede na preteklost in realpe predpogoje uveljavil čez noč — idejo splošne enakosti in pravičnosti. Bilo jih je nešteto. ki so pričakovali socijalne rešitve, iz Moskve in slepo verjeli, da je Ljeninova volja tudi zakonom razvoja diktirala in zapovedala preskočiti par postaj. Danes se nahajamo nedvomno v stadiju splošnega iztreznenja. Fantom ruskega socijalnega čudeža razpada v nič, in spoznanje, ki je sad tega kolo-salnega eksperimenta, bo moralo biti merilo nadaljnim programom, kažipot bodočim smerem, In sredi protikomunistične akcije, kjer se sedaj naha-jamo, si ne moremo želeti .ooljše in srečnejše razgrešitve, kakor da to spoznanje splošno fecodre med komuni- stičnimi voditelji in pa med komunistično množico, bodisi zapeljano, bodisi lahkoverno, hitrega uspeha željno. Kajti dejstva, mimo katerih ne more nihče, ako se ne prišteva lum-penproletarijatu ali k lumpeninteli-genci — da se izražamo z označbami belgrajskega centrumaškega glasila — so, da je prvič »tara država še povsod tako močna, da žene vsakdo, kdor propagira neposreden krvav boj ž njo. množico v silne, a brezplodne žrtve. In drugič, da bi stalo delavstvo, ako bi z zmago zaklučilo tak gigantski boj, tedaj pred najhujšo, najodloČnejšo nalogo, zgraditi iz razvalin novo srečnejšo socijalno zgradbo, pred nalogo, kateri bi kakor kaže ruski vzgled, ne bilo kos. Kajti ne smemo se slepiti kakor da bi bila desorganizacija, lakota, epidemije itd. v Rusiji ie slučajne, le posledice posebnih »ruskih« razmer, in bi se v drugih, bolj civiliziranih državah ne primerile. Ne, sličen katastrofalni konec je nujna posledica poskusa, razbiti najprej celo moderno družabno organizacijo in nato iz kaosa in anarhije zgraditi novo. Kdor se le nekoliko vživi v ves komplicirani, s tisočerimi medsebojnimi vezmi prepleteni današnii gospodarski red, si bp dobro premislil, predno se loti tdko odgovornega razdiranja, ki velja milijone žrtev ne le buržujskih. marveč prav tako delavskih in kmetkih slojev. Vsega tega nas uči Rusija. Po tem strašnem nauku mora slediti v Rusiji kot pri nas splošno iztreznenje in so-cijajna politika se bo morala vrniti nazaj k predvojnim metodam in ciljem. Cim preje prevlada tudi v najekstrem-nejših vrstah, tem boljše za nas vse, za vse človeštvo. KOSTA VOJANOV1C: Tragikomedija v Vrhovnem svetu. Vrhovni svet ima zopet konferenco in sier to pot v znamenju dvoboja med Anglijo in Francijo. 2e tri leta so minula, odkar je bilo konec svetovne vojne, ali antanta še do danes ni imela energije, da bi začrtala stalne meje evropkim državam. Največji hutnbug so uganjali s takozvanimi plebisciti, kar smo okusili zlasti Jugoslovani, Ljudsko glasovanje so nam dovolili v ponemčeni Koroški, a odrekli so ga nam v nacijonalni Primorski, s takim početjem so ustvarili nasprotje med Cehi in Poljaki in podobne prizore, ki že skoraj eno leto razburjajo Evropo, doživljamo sedaj v Gornji Sleziji. Na zunaj, za javnost navidezni boj za narodne pravice, za kulisami pa brezobziren boj velesil, ki jim narekuje njihovo politično moralo lastni gospodarski imperijalizem, koji deluje z znanim orožjem intrig, kompenzacij in prikritega hujskanja. Ta dvoličnost se kaže tudi v vsem nastopu odločujočih diplomatov, ki govorijo skozi okho patetično, ko so v zasebnih razgovorih že v glavnem vse določili in je konferenca samo še komedija za javnost. Tako ve povedati zunanje politični poročevalec »Petit Parisfena« o komunističnem razploženju konferenčnih delegatov, zlasti Brianda in Lloyd Georga, ki sta najbrž že dogovorjena, a ju vidi javnost kot neizprosna duelanta. V tem tiči komedija današnje diplpmacije. Tragično stran pa tvori vprašanje, kako se bo rešil dnevni red konference, ki se dotika razmer, kateri* so življenskega pomena za milijone ljudi. Med najvažnejše konferenčne tbčke spada gornješleziško in orijentsko vprašanje, ker se v marsičem neposredno dotika tudi naše države, a je dvomljivo, če bodo naši zastopniki povabljeni k sodelovanju v naših lastnih zadevah'. Gornja Šlezija spa'da med prirodno najbogatejše evropske pokrajine. Njeni premogovniki so skoraj neizčrpni, če pomislimo, da znaša površina rudokopov samo na enem mestu 25 kubičnih metrov, kar si najlažje predstavljamo v primeri z ljubljanskim; močvirjem do Krima, ki meri 1 kvadratni mirjameter. Dežela pa je boi gata tudi na drugih rudah ter im* silno razvito industrijo. Razumljivo je tedaj, da se Nemčija bori s silo obupanca, da se ji prisodi ves industrijski del kot gospodarsko nedeljivo celoto, Poljska pa zahteva skoraj vso Gornjo Slezijo ter stoji na historičnem stališču. po katerem je bila dežela nekoB popolnoma poljska, dasi se je dane«; večina prebivalstva izrekla za Nem-' čijo. Anglija si je osvojila nemško stališče, Francija pa poljsko. Italija lavir* kakor vedno ter je predlagala tako« zvano Sforza-črto, ki pripušča Poljski zlasti okraja Ples in Rybnik s poljska večino Poljski, a važnejše industrijske kraje Nemčiji. Ne samo, da hoče Anglija izigravati Nemčijo proti Pnnciii in je slednja na tem, da napravi iz Poljske nekak »Pufferstaat« in svojat kolonijo, so vzroki za to nasprotje š« globlji. Anglija je angažirana v tV -jcntu', kjer ima svojo naravno pot po suhem v Indijo. Njihovi eksponenti na tej poti so Grki, ki so, kakor vse kaže* preprečili renesanco turškega cesarstva iz Angore. Nič. ne more panbele-nističnega nacijonalizma bolj navdušiti, kakor da so Angleži obljubili Grkom Carigrad, katerega naj zavzamejo z angleškim denarjem In orožjem. Francoski interesi SO čisto nasprotni angleškim. po mirovni pogodbi je dobila IV i j a mandat nad Syrijo, t. j. poki med F.vratom' in arabsko puščav ki šteje okrog) 2 milijona prebivalcev. Dežela je pod turskim gospodarstvom popolnom* propadla in nima nič. industrije, kar J« seveda važno za franoski izvoz. Francija bi se bila tudi turških Kemalistovj ubranila, toda težje Ih, šlo z Angleži, Vsa Syrija je namreč obkoljena od angleškega interesnega kompleksa, k| bo tudi to 'francosko kolonijo kmaltl gospodarsko absorbiral. Kako idilKn* razmere vladajo med Angleži in FratH cozi, kaže slučaj Emir Feysala, kate* rega je francoski general Gourand p«U gnal kot upornika iz Damaska. Feysa| je zbežal v London, kjer so ga sprejeUj z največjimi Častmi icr je sedaj n* potu v Bagdad, da postane operetni kralj Mezopotanije. Njegov oče je kralj v Hrdšasu, a brat je kralj Transjo)^, danije. tedaj sama dobra so*sodšči za-Francijo; ,ki grozi zadušiti njet sjrrsko kolonijo . . . Ni treba posebne prevdarnosti. 'M se na podlagi tph' dejstev, takoj uvidj ozko zvezo med gornjcšloziškem irt orijentskim vprašanjem, razumljivo j* tudi neodločeno stališče Italije, ki M v Gornji Sleziji približuje Angliji, M Levanfu pa Franciji, ker se boji •«* Grške, Kako 'daleč sega gospodarski eg g0:si lavcev, vendar pa kljub temu ne bomo tr* peli, da bi se s temi ljvjdmi množili stalni tuji elementi. Mi smo se morali učiti nemškega jezika celo doma na lastni zemlji la torej opravičeno lahko zahtevamo, da SO tujci, ki so pri nas stalno nameščeni in živ^ od nas, tudi priuče našemu jeziku. Ker imajo ravno največja tehnična in industrij* ska podjetja največ tujcev, bi znala ravrn* ta podjetja, ki so merodajna za razvoj naše trgovine in industrijo, postati zopei nemšk# gnezda in bi širila švabski in židdvški elf« ment. Priporočamo tujcem, da ne zaničujejo našega Jezika in se ga privadijo. Opoza^ jamo jih, da naj ne računajo več tolik* z našo potrpežljivostjo in narodno mlaB« nostjo kot prej. Pozabiti pa tudi ue smejo* da* mi nismo več poti njihovo nemško vlado* marveč so sedaj oni pod našo Jugoslavijo- — Tedenski zdravstveni izkaz. V čas« od 7. do 13. t. m. je bilo v Ljubljani novO. rojenih 24. med njimi 13 dečkov in 11 deklic. Umrlo je v istem času 36 oseb (14 moškili, 22 žensk), med njimi 1,9 dom». činov in 17 tujcev. Smrtni vzroki so bffl: jetika 4. davica 1, griža 6, zastrupljeni« rane 2, možganska kap 3, rak 2. drugi na« ravni smrtni vzroki 16. Nalezljive bolezni so bile naznanjene sledeče: trebušni legat 3 slučaji, griže pa 43 slučajev. = Društvo tobačnih trafikantov v Ljub" ijani sklicuje ponovno sestanek dne 23. t. m. ob 8. uri zvečer v gostilni pri »Zlati ribi«. Prosi se za obilno udeležbo. • = Nevaren tat. Milan Sikiif iz Tuzle Je bil po prestani 4 mesečni kazni izgnan le naše kraljevine. Sikič, ki je ogoljufal vse urade in si nadel napačno ime, piše se namreč pravilno Vladislav Murgič, se je vtihotapil zopet preko meje in iavršil zopet v«8 tatvin. ■; = Marii Kogoj pred sodiščem. Danes, v četrtek ob pol 2. uri popoldne pride komponist M. Kogoj pred obravnavo, ker se le po mnenju nekega stražnika vmešaval v. njegov službeni'posel in sicer tako, da spada pod kazenski zakon. ==• Umrl je v hiralnici sv. Jožefa na Vidovdanski cesti stolni dekan g. Mat. Kolar, star 78 let. Pogreb je bil dne 16. t. 111. — V, Radovljici je umrla notarjeva soproga ga« Sonja Peganova. N. p. v 111.! i Stanovanje, obstoječe iz dveh sob 1« ene kuhinje v Celju se zamenja za tema Odgovarjajoče v Ljubljani. Pojasnila v ured* ništvu lista. Bamaia politika. X Pieteta. Vsi slovenski listi so vzdržali v žalostinsjti številki povodom kraljeve smrti vsakega političnega ip osebnega napada, edino »Jutro« je drzno pogazilo f strankarsko-osebnim blatenjem vso pieteto do pokojnega Junaka, kralja osvoboditi»j,a. X Jutrovci sami priznavajo, da ySparto-< v zadnjem času prožna gibčnost |R pričakovati prav napete igre. V lekarni pri Mariji Pomagaj na Alefc-•jMdrovl cesti nameščeni magister Filipo-ViS Je danes, v torek popoldne okrog 5. ure Is neznanega vzroka povžil večjo množino morfija. Voz rešilne postaje ga je nezavestnega prepeljal v javno bolnico, kjer se je Sele po dolgem trudu posrečilo dobiti Iz njega življenske znake. Njegovo stanje Je Kilo resno. Društvo jugoslovanskih akademikov ona v sredo 17. trn, ob 8. url zvečer v Narodnem domu sestanek, na katerem se bo razpravljalo o prireditvi v korist visokošol- Olavnl nabor. Dne 5. In 6. septembra IL od sedme ure zlutraj naprej se bo vršil » Gambrlnovi dvorani letošnji glavni nabor ■B mesto Maribor. Nabor Je določen za vo-laške obvezance letnika 1901 in. za one, ki tani niso bili pridržani ali se iz kakega dru-(•ga vzroka niso udeležili ndvačanja. Poroka. Poročil se je v Mariboru gosp. Vlnsc Lovrec, železniški uradnik y Zidanem aostu z gdč. Pavlo Rebolovo. Tatvina. V čevljarsko delavnico Jurija Fučkarja in Karla Temeta v Loški ulici so v noči od petka na soboto vdrli neznani tatovi in odnesli 27 parov novih čevlje« y prednosti 19.000 kron. Kavama »Jadran« na Aleksandrovi celi se otvorl v soboto 20. t m. Lokali so moderno preurejeni, Istotako Je napravljena ■ova, moderna veranda. Za dobro postrežbo Nt blago jamči Ime lastnika, znanega primorskega rojaka. Kavarno toplo priporočamo. Celje. ‘ »Minister dr. Kukovec med ljudstvom..« Pod tem »Izvišeno-duhovitlm. geslom priobčuje celjska »Nova Doba« shode, ki ilh Prireja minister dr. Kukovec sedal po štajerskem. — Nočemo biti zafrkljivi In govo-,rltl na dolgo in široko o jmešnostl takih, Visokih naslovov pod kojlml se napovedujejo kvečjemu obiski In posetl krallcv in cesarjev med ljudstvom, ampak r»di stvarnosti hočemo »Novo Dobo« kar na kratko ▼prašatL Ali Je njen nivo res tako »visok«, da smatrai nastope ministrov pred javnostlo kot nekako posebno milost božjo, ali nekak prihod sv. Duha med apostole — kajti samo tedaj je opravičeno takšno* pretirano-pom-pozno oznanjevanje takih dogodkov, ali'pa hoCe 9 tem mogoče Imenitno »prispevati« do čim višjega ugleda ministra In njegove stranke med iavnostjol V prvem slučaju — kf'pa menda ja ni — bi bil seve vsak komentar odveč In bi se dalj kvečlem čestitati k tako »pusvitlenemu« stališču, v drugem slučaju pa bi »Novi Dobi« brez vsa-Mt mučnih opazk resno povedali, da s takim ravnanjem' sebe In svoje pristaše kvečjemu samo j>smeši: kaltl prvič’ Je za Javnost, ki' pozna dr. Kukovca ‘kot stvarnega, resnicoljubnega in tudi skromnega moža. prepričana o tem. da v teh svojih notoričnih lastnostih odklanla vsako tako umetno »kadilo« In »farbarllo« ali k akt r že hočete — drugič pa so tako n*ši ministri kot Mia Javnost v svojem pritličnem naziranju menda že toliko napredovati, da smatralo •ni kot drugi Ljudske shode — če tudi od ministrov prirejene — kot Cisto normalne politične pojave, ki spadajo tako pri ministrih kot pri javnosti med njih politične dolžnosti, pri prvih, da referirajo, prt javnosti pa da se informira in kontroHra delovanje ministra In njegove stranke. Naloga Stvarnega časopisja pa je, da predvsem o Stvari sami Izčrpno poroča, ne pa, da prihod ministra med ljudstvo že kot tak slika v velikanskih ponpoznlh naslovih krt nekako nebeško prikazen. Olede varnih meritornih tadev, ki so se mogoča na shodu obravnavale, pa odpravi čltatelle z nekaj površnimi !n puhlimi Irazaml, ki so ponavadi na koncu zabeljene z duhovitim zaključkom...« na-• kar Je bil shod z velikanskimi in navdušenimi ovacijami na ministra N, N. naključen. Š takim pisarjenjem še seveda ne vztfaja ljudstvo k napredku ampak k političnemu larlatanstvu In neresnosti in to vendar ni BaS program. — — — AH nimate na razpolago nikakih večjih ali ino/emskia listov, is kojih bi se znala priučiti temeljna metoda furnallstlke. ko že predpogoji so čut odgovornosti »stvarnosti« itd. To smo imeli mimogrede povedati brez vsakih slabih namenov napram »Novi Dobi« in ne glede špe-jtfjalno na shode ministra dr. Kukovcu, ampak prlncipijelno glede na žurnalistično metodo »Nove Dobe« sploh. Primerov m to tr-flttev bi bilo najti skoro v vsaki številki ►Nove Dobe«: tako le n. pr. za njeno doslednost značilno, da ponavadi zelo strogo '»krtači« celjske Nemce, vendar ra jiin pri vsaki priliki, če le mogoče gre na roko —• n. pr. z raznimi reklamami za nemška podjetja td. le ime »N. D.« tako daleko grjačo za tuk. Nemce, potem je vsekakor si’no zanimivo, da ne najde delo med dnevnimi noticami reklame za vsakovrstne koncerte bivšega, sedanjega In bodočega nsjvečisga Slovenožrca Skobrneta. Samo poglejte sl te koncerte in videli boste, kakšna hajlarska banda se tam zliva 'In se neprestano norčuje, »Uber die guten slowenischen Trottoln von oben bis unten«. Ravno taKo le s hotelom Union — toliko torej samo v stvarni preudarek da ne bo zopet prihodnja »N. D * nadarlla z »roparjem«, češ, zopet si Ji je nevarna stvar, tu si potem takoj komunist, nihilist, bolševik, malkontent, z eno besedo vse samo človek ne. čeravno si najbrž v bistvu mnogoboljši demokrat, kot marsikateri oni znani štajerski demokrati, p kolib gre. kakor znano glas, da s svojim »demokratizmom« sistematično kopljejo grob JDS. Tragično-zanimlv shod fe doživel vsekakor minister dr. Kukovec v četrtek dne 11. t. m. v Hotelu Balkan. Bil je namenjen tuk. trgovcem in obrtnikom, avantgardi JDS. Min. dr. Kukovec, ki je imel doslel gotovo najboljše mnenje o teh »zastopnikih« ,|iaše celjske trgovine in obrti, pa Je doživel na tam. shodu bridka razočaranja. Ne Samo, da so ti gospodje v svojih »debatah« kazali popolno Ignoranco vsakih, v njihovo lastno stroko spadajočih naredb In zakonov ampak so v svojih »interpelacijah« kazali zanimanje edinole za zadeve, ki se tičejo njihovega lastnega — žepa. nreko vseh drugih vprašanj, ki se tičejo celotne njihove stroke kot take, v kojih jim ie razlagal min. dr. Kukovec, pa so šli z mirnim duhom in sluhom, tako. da so se vsi drupi navzoči poslušalci upravičeno škandalizirali nad takim duševnim obzorjem prisiljeni z velikim • nezadoščenjem jih poučiti J. šahovski kongres se je vršil v nedeljo 14. tm. v veliki dvorani celjskega Narodnega doma. Vsi šahovski klubi Jugoslavije so poslali na ta kongres svoje zastopnike. Na tem konja esu je bil predsednikom šahovske organizacije izvoljen dr. Milan Vidmar iz Liubljane. Šahovski turnir se Igra vsak dan od 9. do 1. ure v veliki dvorani Nar. doma. Popoldne pa se igrajo nedovršene partije. Vstopnina gledalcev znaša 20 ozir. 40 kron. Potne legitimacije, katere so zopet vpeljane za Slovenilo izd^a za kraje Celje, Gaberje. Savodno, Lavo. Preg policijski oddelek okrajnega glavarstva v Celju. Nogomet. Na praznik 15. tm. se je vršila na igrališču na glaziii nogometna tekma med »S. K. Celje« in »S K. Primorje, Ljubljana«. Končala je v razmerju 3 : 1 v korist »Primorja, Ljubljanr.«. — Na Igrali-šču pri »Skalni kleti« je bila Istotako tekma med »S. K. Ptuj« in ctljSki'ul Atletiki«. Končala je v razmerju 6 : 4 v korist »Atle-tikov«. V toplicah Dobrna pri Ceiju s* znižajo cene z 21. avgustom, ko ponoha glavna se-zija. Pri sobah znaša popust 25. do 50 odstotkov (oseba od 10 kron naprti/, zdraviliška taksa se določa na 80 K za cn mesec, cene kopeljim se znižajo za približno 30 odstotkov. Zlet celjske sokolske žuoe v Šoštanju Je Izpadel v nedeljo zelo povoljno, npvzlic temu. da je slabo vreme odvrnilo precej gostov. Izvajanja Sokolov in Sokolic, tako proste vaje, kakor telovadba na orodju, so žela splošno priznanje. 71et ie zaključila ljudska veselica, ki ie trajala d . rahpda večernih vlakov, ki so odpeljali zunanje udeležence. Obiranje zgodnjega goldlng-hmelja v Saviniski dolini, je, kakor smo poročali, v polnem teku. Vsak (lan »jrihalaio obiralci z raznih krajev v Savinjsko dolino. - • Tudi pozni hmelj se bo vsled dežja, ki je padel minule dni, nekoliko popravil Ptuj. Sokolstvo. Odbor Sokola Zagorje ob Savi Izreka tem potom prisrčno zahvalo sestrama Štefki Weinberger in Jožici Jerlnovi za trud in požrtvovalnost pri delu za Sokola, za katerega delujete že iz predvojne dobe. Narodna zavednost in agilnost obeh imenovanih bodi vzgled vsakemu dekletu. Šport in turistika. Redni sestanek T. K. »Skale« se vrši v četrtek 18. t m. ob 8. url zvečer v »Prešernovi sobi« restavracije »Novi svet«; razpravljalo se bo med drugim glede izleta na Veliko Pianino. Zupana v Ptuju še vedno nimamo. Vkljub temu, da je dne 19. julija potekel reklamacijski. rok in da so postale volitve pravomočne se gotovim gospodom z razpisom seje ne mudi. Vsi delavoljni odborniki si želijo čimprejšnje ustanovitve mestnega sosveta, samo sedaj vladajočim menda to ni všeč. Vojaški nabori ptujskega okraja so se Izvršili jako mimo. Razen ene teške poškodbe na Bregu se ni zgodil noben Incident, kakor je bilo v prejšnjih letih običajno. Mladeniči so, okrašeni s cvetjem, prepevali še na vse zgodaj po mestu narodne pesmi K naboru so prišli vsi, razun tistih, ki so odsotni, znak, da je življenje v tem oziru že zavzelo staro predvojno lice, ko Jo bil vsak ponosen, da je vojak. — Potrjenih je okoli 60 odstotkov. Zdravstveni teden se je vršil v Ljubljani. Celju in Mariboru, samo v Ptuju se v tem oziru ni še prav nič okrenilo. Občinstvo bi z veseljem pozdravilo enako prireditev. Pod voz je padel J. Muršec iz Grajena tako nesrečno, da mu je prednje kolo zdrobilo desno nogo. Pripeljali so ga v bolnišnico. Janez Veber je zgubil od ptujske postaje do pošte 1000 dinarski bankovec. Pošten najditelj naj ga proti primerni nagradi odda pri policiji. < Tatvina na kolodvoru. Med odmorom od 12—14 ure, je ukradel neznan tat J. Or-nlgu Iz zaprtega vagona vrečo moke. Tat misleč, da je v drugem vagonu kaj boljšega, Je tudi druzega odprl, »a na njegovo veliko presenečenje. Je bilo v Istem čreslo za strojenje usnja. — ' Vsled ponočnega razgrajanja in pijanosti je! bil aretiran F. P. —. Zjutraj se je prebudil v policijskih zaporih, odkoder je bil po primerni kazni izpuščen. Ce bi straža v tem oziru malo strožje postopala, bi bili ptujskf zapori vsako noč polni. — Pogosto-nm bi videli v njih tudi različne goste z doktorskim naslovom, ki do 5. zjutraj, s tamburaši na čelu zabavajo prebivalstvo. — Nepoboljšljiva tatica. Ana Vogrinec iz ljutomerskega okraja Je delazmožno deklei ki se samo okoli klati. Pred kratkim je prišla iz zaporov, kjer je presedela kazen radi neke tatvine. 10. t. m. je stopila- v službo pri I. V. v Vičarl. Cez par dni je opazila gospodinja, da ji manjka različna obleka v vrednosti par tisoč kron. Vso obleko so naši pri Vogrinčevi. Nepoboljšljivo dekle so zopot spravili na varno. Nepoštena prijatelja sta P. Krizmanlč in I. Bulič, katerima Je dal M. Amonovlč, po-tuločl gledališki igralec, več obleke, naj mu jo kje zastavita. — Po sprejetju zaupanega blaga, sta neznanokam pobegnila, tako da trpi A. okolo 20.000 K škode. — Svojega očeta zabodel. Ivan Majesnovič Iz Paradiža je bil pri naboru, kamor ga je spremljal tudi oče. Nazal grede sta se nekaj sporekla, nakar je sin zabodel očeta z nožem v prsa. — Rana je smrtnonevama. Čuden prijatelj. V gostilni Stanitz na Bregu sta se sešla M. Marnšek ln M. Bo-hek. Da bo sklenjeno prijateljstvo še te-' snejše, je po daljšem času prvohnenovanl vstal In se neopaženo odpeljal s kolesom druzega. — Budno oko orožnikov, ga je tako) zasledilo, in ga odvedlo v zapor, kjer premišljuje svoje dejanje. — Zemlje se prodajajo že po 2 K. V velikosti se ne razlikujejo dosti od poprejšnjih po 1 K. Peki hočejo najbrže prvi začeti z izenačenjem valute! — Pšenico so zažgali na njivi nekemu posestniku Iz Ptujske gore. Škoda znaša nad 4000 K. _ Ne pozabite v svobodi na brate v robstvu. Primorje. Službeni jezik češko-slovaškega konzulata. »Edinost« od dne 11. avgusta piše: Ze od več strani sem slišal pritožbe in tudi meni se je doslej vedno, prlgodilo, da dopisuje češko-slovaškl konzulat v Trstu z du-hovskimi uradi (ko gre za matične podatke) v italijanskem jeziku. V dopisih nam kvari celo naša krajevna imena. Ali nimajo v uradu nobenega Slovenca? Čemu sl ne nabavijo seznamka naših slovenskih krajevnih imen? Ali ne vedo, kje Slovenci bivajo?: Podpisujemo v polni meri, kar pravi z ozirom na ravnanje češkoslovaškega konzulata dopisnik »Edinosti«. Ko se ml borimo za vsako drobtinico pravice, naj bi nam tega dela ne kvarili naši bratje. Al pa moramo postaviti za »Bratje« vprdšaj? Odgovor bi bil zelo pfiporočljiv! Najboljša reklama za tržaški vzorčni semenj so novi poboji med arditi in fašisti. Sicer je sklenjen oficialno med fašisti in socialisti mir. toda kdo bi bil za tako dolgočasje. Saj ne pride v Trst prav noben tujec, če bo vse mirno in tiho. tako malenkostno. Pa so se zato pričeli zopet pretepati fašisti- in arditi. Fašisti so porušili arditom dom v Skednju, zato So pa arditi razbili fa-šistovskl dom v ulid S. Vito. Pri tem Je bilo, da je bilo bolj zabavno ranjenih tudi nekaj neprizadetih. Kdor Ima samomorilne namene, ta naj gre torej v Trst, gledat kako se bijejo fašisti in arditi In kako ohranuje pri tem red slavna kraljeva laška policija. Zato vsi na vzorčni sejem v Trsti Zaslužena blamaža. Ugled fašistov pada stalno in ni več daleč čaf, ko bodo mogli tudi komunisti pisati o fašlstovski agoniji, kakor so pisali pred kratkim fašisti o komunistih in pod uplivom vedno naraščajoče dekadence fašizma ni čudno, da smo do-živelf te dni nezasllšanost, da se je tržaško fašistovsko načelnlštvo javno oproščevalo radi sobotnih nemirov v Trstu. Fašist, ki prosi odpuščanja! Z vsem poudarkom treba nato zapeti ono eja, eja, alalal V Sežani ie bil od neznanca ubit orožniški brigadir Picclia, neznanca pa je ubil laški brigadir. »Piccolo« prinaša o tem dolgo storijo. Gledališče in glasba. Zvezna tiskarna založi in izda v kratkem 10 moških in mešanih zborov, na narodna besedila Iz Štrekljeve zbirke uglasbil •Emil Adamič ln nov moški zbor z'bariton, solom »Kam škrjanček moj hitiš?« na besedilo Iva Peruzzija uglasbil Zorko Prelovec. Adamičevi zbori še bodo hitro priljubili, Pre-lovčevi pesmi je pa zasigurana popularnost kot njegovim »Rdečim rožam«. — Male pesmarice II. številka^ bo v par dneh dotiskana. Vsebuje Volaričev lep moški zbor »Zvečer« z bariton solom, katerega bodo naš pevski zbori in pevci gotovo veseli. Nekatere številke Maje pesmarice so popolnoma razprodane in bo treba preskrbeti drugi natis, kar je dokaz da je bilo izdajanje Male pesmarce potrebno in je z njimi založništvo zelo ustreglo'pevcem. Naroča se v Zvezni knjigarni v Ljubljani. Pevskim •zborom! Trije moški zbori (Adamič: Ljubici, Rožanc: Mak žari. Prelovec, Rdeče rože, so pravkar izšli v drugi izdaji, ker je prva popolnoma pošla. Cena partituri vseh treh zborov 10 K. Naroča se pri založniku, pevskemu društvu »Ljubljanski Zvon«, ki razpošilja tudi litografirane glasove vseh treh pesmi za nizko ceno. Naročajte! , VeleseJnt. Zaščita industrijske svojine na »Ljub-Ijanskem velikem semnju. Minister za trgovino in industrijo ie z °^°r0I?11z dne ,7-avgusta 1921, Pr. br. 1118 odredil, da se ■prizna za predmete industrijske svojine, iz-ložene na Ljubljanskem semnju v času od 3.— 12. septembra 1921 pravo prvenstva v smislu paragrafa (>0 uredbe o zaščiti industrijske svojine in paragrafov 94 do 99 izvršilne naredbe k temu zakonu. S to odločitvijo, ministra za trgovino m industrijo je ljubljanski veliki« semenj priznan kot ofi-ciielna razstava, dočiiri ima za razstayljalce ta odločitev svoj veliki pomen v tem, da jim je zasigurana za njihove izume prvenstvena pravica ne glede na to, da s° izumi javno razstavljeni in vsakomur na vpogled. Poziv na trgovce, Industrljce In obrtnike! Uradu Ljubljanskega velikega semnja kljub najvestnejšemu delu ni mogoče sestaviti popolen seznam trgovcev, industrijcev in obrtnikov iz vzhodnih de,lov naše dr/ave, da bi se ilh povabilo na naš semenj. Zato naproša Urad Ljubljanskega velikega semnja vse induštrijce, trgovce in obrtnike, ki imajo trgovske zveze v hrvatskih in srbskih pokrajinah naše kraljevine, da pošljejo svojim odjemalcem 'in trgovskim prijateljem iz teh delov naše države vabilo za poset-»Ljubljanskega velikega semnja«. Potrebne tiskovine da brezplačno na razpolago Urad »Ljubljanskega velikega semnja«. V interesu stvari je, da naši pridobitni krogi omenijo v vsakem svojem dopisu namenjenem izven Slovenije našo prireditev s kratkim vabilom na popet. V informacijo naj služi, da se dobe legitimacije In sejmski znaki, ki uoravičujejo do polovične vožnje po vseh železnicah v kraljevini Srbov, Hrvatov In Slovencev v Ljubljano in nazaj, in do prostega vstopa v vse sejmske prostore za celo dobo velesejma'proti predplačilu Din 25 pri Uradu »Ljubljanskega velikega semnja« in pri sejmskih zastopnikih v vseh večjih mestih. Sejmski urad preskrbi na naročilo tudi: stanovanja. Razširjajte ,Jugoslavijo“, Pokrajina. Iz Prekmurja: Murska Sobota. V Murski Soboti izhaja tednik »Prekmurski glasnik«, glasilo JDS za Prekmurje, urejujejo ta list, razni ljubnališi z dvemi ali štirimi očmi ali pa takozvanl Redok-l. Vsi tl gospodje okoli Glasnika se šopirijo s pavovim perjem, blatijo, trgajo in mažejo vsakogar, ki ne trobi v njihov rog, nasprotno pa poveličujejo razne visoke gospode kar v deveta nebesa In pravijo, kaj vse so »obljubili«. Res je, da so g. minister dr. Kukovec za časa svojega potovanja po Prekmurju marsikaj obljubili in potolažili svoje najbližje in »najljubše« pristaše, dvomim pa, da bo kaj iz teh obljub. Največja skrb je tem gospodom okoli »Glasnika«, kako bodo krili deficit svojega tako »priljubljenega« lista, ako jim ne skoči vlada zopet na pomoč s kako subvencijo recimo z malenkostno svotico kakih 30.000 kron. V nasprotnem slučaju pa se govori, da bodo dali g. minister dr. Kukovec to malenkost iz svojega, da tako zadovoljijo svoje »drage« ovčice okoli »Glasnika«. Pretežna večina nas Prekmurcev si želi, da kar najhitreje pridemo v dobre gospodarske in politične odnošaje z brati Slovenci onstran Mure in pod nobenim pogojem ne smemo in nočemo ostati nekak osamljen del Slovenije, še mani pa prisilnim In zvijačnim potom pristaši neke politične stranke, ki je v Sloveniji najšibkejša in najbolj nasilna. Nas Prekmurcev je približno 120.000, in od teh ie pristašev od JDSarske politične organizacije morda kakih 120, ki so obenem naročniki »Prekmurskega glasnika«, toiej komaj eh promile. Prihodnjič pa še razkrijem druge zanimive reči, n. pr, kako so pobegnili Sallay-eni kodrasti junci preko meje. — Ikraseedei kiužarvos Prekmurski. - •---------------------------- NaJnoveJie vesti. BARANJSKA REPUBLIKA. Beograd, 17. avgusta. Včeraj je sprejel ministrski predsednik delegacijo baranjske republike, ki mu je prišla naznanit proglašenjc baranjske republike. Baranjska republika noče 'okupacije s strani Madžarske in se bo z orožjem v roki borila proti njej Delegati so prosili, naj vzame naši kraljevina njihovo republiko v varstvo in naj ji da vojaške pomoči. Ministrski predsednik Pašič ie odgovoril, da vprašanje Baranje ni odvisno samo od nas in da bi vsak poizkus, nasilno rešiti to vprašanje, izzval komplikacije in bi ot^žkočil pravilno rešitev. Kraljevska vladi je, videč razburjenost prebivalstva Baranje povodom vesti o naši evakuaciji, fe zahtevala pri velesilah, naj se evakuacija odgodi in je sedaj n^i zahtevo delegacije ponovila svoj korak. Pariz, 17. avgusta. Poslaniška konferenca je vzela na znanje brzojavko o položaju V Baranji ln sklenila takoj podvzeti v ‘Beogradu korake, da opozori jugoslovensko vlado na potrebo izpraznitve madžarskega ozemlja v zmislu mirovne pogodbe in jo opomni na poprejšnja opozorila o tem predmetu. Pečuh, 17. avgusta. Proglasitev srbsko - madžarske republike v Pe-čuhu je v vsem okupiranem ozemlju Baranje našla mnogo simpatičnega odziva. Iz Barča, Sikloša, Mohača, Sgetvarija in Villnyja so bile odposlane navdušene resolucije z dobro uspelih ljudskih zborovanj, na katerih so meščani, kmetje in ves narod soglasno proglasili republiko. Na zborovanju je bil sprejet sklep, da se osnujejo obrambne čete ter se je izvršila odločna spontana želja, da naj te čete čimprej dobe cirožje, da bf mogle same upreti se eventualni invaziji Madžarov. PeČuh, 17. avgusta. Na nedeljskem zborovanju je v Pečuhu silna množice prebivalstva iz vseh občin Baranje manifestirala za neomajno vztrajnost pri delu za proglašeno republiko. Na vseh dosedanjih zborovanjih je ljudstvo navdušeno pozdravljalo beograjsko vlado, srbsko vojsko in države male antante. Pečuh, 17. avgusta. Nekateri člani medzavezniške komisije vodijo razgovore samo z višjimi madžarski n] i krogi v Pečuhu, ki stoje blizu Horthijevcev. Angleški polkovnik Ciosset je baje pred madžarskimi krogi izjvil, da je Srbe pregnal dvakrat iz Koroškega in da jih bo izgnal Judi tukaj. ' V srbskih krogih vlada prepričanje, da bo morala naša vlada ukreniti energične korake, da se preneha razburjanje razpoloženja prebivalstva potem takih, fcjav. ALBANSKO VPRAŠANJE IN ZVEZA NARODOV. Ženeva, 16. avg. Vlada Albanije, ki je članica zveze narodoV, je, opi* rajoč se na člen 11 pakta o zvezi narodov, zahtevala intervencije sveta 'zveze narodbv, da se obvaruje mir med Albanijo in kraljevino Jugoslavijo, ki ga ogrožajo gotovi dogodki poslednjih dni. Predsednik sveta zveze narodov je v zmislu določb pogodbe sklenil staviti to vprašanje na dnevni red bodoče seje sveta zveze narodpv, ki se sestane v kratkem. ŽALOSTNA MANIFESTACIJA ZA BIVŠEGA CESARJA KARLA NA DUNAJU. Dunaj, 17. avg. (Izv.) Na današnji rojstni dan bivšega cesaria Karla so bile nameravane monarhistične manifestacije v kanucinski in v Kar- lovi cerkvi. Manifestacije pa so bile odpovedane, ker jih je policija izpovedala. Karlova cerkev je bila zaprta. V kapucinski cerkvi se je vršila služba božja, katere se je udeležilo le malo oseb, med njimi nekaj čast* nikov v uniformi in z redovi. Policija je prijela samo tri osebe, ki se niso hotele pokoriti njenim odred* bam. JONESCU PRIPOROČA MADŽARSKI LOJALNOST. .!■ Dunaj, 1.7. avg. Take Jonescu je izjavil uredniku lista »Jovo*, da se mora Madžarska konsolidirati in lojalno izvesti razorožitev, sicer jo 1)0 doletela ista usoda kakor Bolgarijo. HUJSKAJOČ NEMŠKI DIPLOMAT. Pragaf 17. avgusta. (Izv.) Kakor znano, je govoril nemški legacijski 'Svetnik Limcr na grobu pokopanih žrtev v Ustju hujskajoč govor proti Čehom in položil venec v vclikoncm-ških barvah. Vse praško časopisje najostreje obsoja netaktnost nemškega diplomata. Kakor poroča »Tribuna«, bo dobila češkoslovaška vlada za ta nekvalificiran nastop popolno. zadoščenje, ne da bi bili oduo-šaji z Nemčijo prizadeti. KONGRES ČEŠKIH MANJŠIN IN NJEGOVE ZAHTEVE. Praga, 17. avgusta. (Izv.) Kongres čeških manjšin v Libercih jc r;ozval češkoslov vlado, naj bolje ščiti češke manjšine, naj nadomesti nemško-nacionalne uradnike s češkimi, naj pomnoži , češke šole, naj prepove nemške napise ter zatre protldržav-ne manifestacije Nemcev ter hujskajoče članke v nemških listih. ZVEZA NARODOV. Pariz, 17. avgusta. Leon Bour* geois je dospel v Pariz. Drugi člani zveze so na potu v Pariz. V političnih krogih menijo, da se svet zveze narodov sestane v najkrajšem času v Parizu. ZAKAJ SE AVSTRIJA ZAVZEMA V VPRAŠANJU GORNJE ŠLEZIJE ZA NEMČIJO. Pariz, 17. avgusta (Izv.) »Echo de Pariš« piše: Lloyd George je naznanil Franciji, da zastopa nemško stališče glede Gornje Šlezije iz zgodovinskih. gospodarskih in drugih, vzrokov. GOSPODARSKA POGAJANJA MED ČEŠKOSLOVAŠKO IN MADŽARSKO. Praga, 17. avg. (Tzv.) Gospodarska pogajanja fned Češkoslovaško in Madžarsko se .bodo nadaljevala v oktobru. ČEŠKOSLOVAŠKA IN AVSTRIJA. Praga, 17. avg. (Izv.) Zunanji minister dr. Bene.š je izjavil časnikarjem, da se z avstrijskim držav-iim kancelarjem dr. Schoberjem popolnoma strinja, kakor se je strinjal ? . Rennerjem 111 dr. Mayrjem. VOJAŠKE SANKCIJE PROTI NEMČIJI SE UKINEJO? London, ,17. avg. (Tzv.) Na tiriUlnifi mestih menijo, da sc b°do nied Anglijo in Frarfcijo zopet pričela diplo* matična pogajanja glede vprašanja, da sc ukinejo vojaške sankcije proti Nemčiji. GRŠKO - TURSKA VOJNA. London, 17. avgusta. Dopisnik »Timcsov« na maloazijski fronti poroča, da se , je pričel drugi del grške ofenzive. Turki so se umaknili daleč nazaj in sc umikajo še vedno brez vsakega odpora. Poveljnik za-padne armade Izmed paša pripisuje vso krivdo izdajalstvu nekaterih tur« škili častnikov. Borzna poročila. Zagreb, 17. avgusta. Deviscc: Berlin 197 —200. Italija.750— 760, London izplačilo 640—64, London ček 638—0, Ncwyork kabel .174—0, Pariz izplačilo 1360—* 1375, Praga 205.50-206, Švica izplačilo 2950—3025, Dunaj 16.96—17.05. Valute: Dolarji 172-173, carski rublji 22—25, francoski franki 1320—1350, na-poleondori 585—595, nemSke marke 193 do 200, romunski leji 205— 220, italijanske lire 40—747, madžarske krone 0—^46. Praga. Marke 96.50, švic. franki 1478.50, ital. lire 370, franc franki 670.50, funti 318, dolarji 86, dinarji 190.25, leji 104.62, levi 67.50, av/trij. žig. krone 8.15, poljske marke 3. Dunaj. Dolarji 1028.50-1032.50, nemške marke 1160.50—1166.50, funti 3770—3790, franc, franki 7990—8030, tal. lire 4440—4460, jugoslov. dinarji & sočaki 2322—2342, stotaki 3202—2322, poljske marke 40—42, češkoslov. krone 1204—1210, švic. franki 17.325—17.375, madž. krone 265.50—268.50, levi 8l5 do 285.J Curih. Berlin 6.55, Newyork 594» London 21.63, Pariz 45.75, Milan 25-65< Praga 6.90, Budimpešta 1.50, 2agr^ 3.10, Budimpešta 7.10, Varšava 0.-6» Dunai 07fl avstrli. ^iirnsano Vrrni* n«1 Marijin trg št. 8* ob Ljubljanici obrestuje hranilne vloge in _ vlogo na tekoči račun po ijfflB ip Ustanovljen septembra 1919. g|P9|| Promet v lansk. I. nad 128,000.000 K. Podružnica v Murski Soboti in Doljnji Lendavi. 1 O - tistih brez odbitka'rentnega davka, 2 Neposredno pod državnim . nadzorstvom, gn?/-^S Michčl Zevaco: »NOSTRADAMUS." Mlajši je bil krutega, lepega lica; hekaj žlahtnega je bilo v njegovih Kretnjah in vsem njegovem gibanju; žareče oči so se mu svetile v temi kakor oči divjega mačka; podoben J* bil volku, ki išče prigod. V levi toki je držal vojki obeh konj in je »odil živali, jahaje tik poleg ranjenca ta ogibaje sc vseh zaprek, ki jih je jvidel bistro kakor o belem dnevu, Čeprav sta se zgrinjala nebo in zemlja v črn kaos, kjer ni bilo črt ne barv; vsakemu drugemu bi se bili skrili celo topovi, ki so spremljali cesto. . Odkod sta prihajala? Kaj je po* tnenil dolgi pohod, ki sta ga nadaljevala v burji, dežju in temi? Kaj je bilo krivo, da sta dospela nocoj v Melun? Zakaj sta napadla neznanega potnika? Zakaj je moral ta potnik zadati starejšemu smrtno tano? In kakšen smoter ju je vodil N. tod in ne drugod? Počasi in trumoma sta jahala v Ralfvu in ledeni burji; Melun, ki sta ga bila ostavila pred pol ure, je led. 1 jedva miljo za njima. Mlajši jezdec je Časih nenadoma ustavil kopja obrnil flavc nazaj in prisluhnil. Toda slišal ll le ječanje dreves, ki so se vila v burji, ter šum dežja po kamenju in fcestnih lužah. In zdajci je izprego-Sfpril: »Ne zasledujejo naju. Sicer pa je MOŽ odšel pred nama. Le' čvrsto , dalje!«' »Le jahajva,« je godrnjal ranjenec. »Smrti naproti... To je moja ladnja pot!« »Pogum, vraga! Pogum!« ' »Kako lije z neba! Prekleto! Iz Mene lije kri še bolj. Kako uro še tanorem, dečko moj. Čez dobro uro pa ne j)om potreboval nikake ko-Itejže več in nikakega vina. Tristo latanov! Tako mi je, kakor bi imel te* pekel v goltancu! . . . Oh, ne-Irad bi umrl, ne da ti povem « »Pogum, ti pravim! Ni hudič, da ne bi našla kmečke bajte, kjer ti dado piti! Če ne, tristo zlodjev, razbijem vse! Trebuhe jim poparaml Umirajoči se je nasmehnil z vidnim občudovanjem; nato je zahropel: »Ali poginem tu aii na slami, kaj me skrbi! Kar pusti me rajši ... a vendar . . . marsikaj ti imam razodeti . . .« Namestu da bi mu odgovoril, se )» tovariš vzravnal v stremenih in Se vprašajoče ozrl v globoko noč. »Luč!« je vzkliknil z jaspim, jeklenim glasom, ki je prevpil tuljenje Vetra. »Luč? Kje?« je zastokal ranjenec, ves poživljen po tej novici. »Pred nama! Jedva četrt milje. Naprej,, naprej!« Sklonila sta se na sedli in zasadila ostroge, rdeče od rje in konjske krvi, v boke svojih živali. Premočni in upehani kljusi sta se spusthi v tek, drgetaje od mraza ih skleca-yaie na vsakih deset korakov. Ploha " Postajala čedalje hujša. Burja je f®lla, In jezdeca sta se bližala lučki, ki je trepetala tam v temi; dirjala sta nalik dvema strahovoma, ječe *° se_jima klanjali obcestni topoli. »Konec se bliža,«, je hropel ranjenec. »Nič več ne morem. Kakšen su-Sore,la božja, kakšen sunek' v prsi! b kom, hudiča, sva Imela posla? ... in baš meni je prišlo na r* i iSea v Melunu napadla lega Boveka! Satanska misel! . , Mladi mož se je zdrznil. »Satanska misel!« je ponovil ra-Bjenec s hripavim gla-om »Zakaj nisva ustavila miroljubnega meščana, m bi se nama bil dal brez ugovora-steči do srajce! Ne! -Baš na- tega-Sufca sem se moral nateknitl! v »Molči! Molči!« je srdito kriknil ftuadi mož. »Mirno bi bila lehko dospela V Pariz!« je povzel ranjenec s čudno razburjenim glasom. »Tam bi našla ta-uha, prenočišče — vsega v obilju! A ne! Hudič mi je vdehnil misel da se ustaviva v Melunu! Izkušal me je, hudoba peklenska, z bogastvom neznanega potnika!« »Molči! Molči!« »Kakšen sunek! Pet ran Krišče-vih! Noter v korenino'življenja me je zadel! Kakašna pest! Kakšen vražji mečevalec! Še ti, moj levič si se umeknil pred njim!« Mladi jezdec je škrtnil t zobmi in kriknil kletvico, ki jo je odnesel vihar. »Umeknil! Da! Umeknil sem st — jaz! Resnica je! Zgodilo se Je, prvič v mojem življenju! Bilo mi je, kakor da. poginem na mestu! Da je bilo brezdno za mojim hrbtom — umeknil bi se bil!... In s čim me je primoral, da sem se umeknil? Oh, to je peklensko! Človek bi znorel od jeze! Samo roko je iztegnil — roko. proti meni! In s prstom se je dotaknil mojega čela! In sem se umeknil! Umekpil sem.se! Umeknil! . . .«- -»Nu, nu, potolaži se,« je godrnjal starec. »Nazadnje — —« >sKaj?« je zarjul mlajši. »Kaj hočeš reči?« »Nu da,« se je zdrznil ranjenec in-se prekrižal, »meni se zdi nedvomno, da je ta človek odposlanec živega Satana. Si videl, kakšen žareč plamen se mu je svetil v očeh? S? videl, kako bled je njegov obraz? Človek bi rekel, obraz mrliča, ki je vstal Iz rakve ... Ali si slišal tisto čudno, turško, pogansko ime, s katerim ga je poklical tovariš? . . .« »Ne! Nisem ga slišal.« »A jaz sem ga, in še dobro!« »Nu? Kako mu je ime?« »Tovariš mu je reke! . . . počakaj . . . kako že?« . , . Ah, strela božja;'pozabil sem!« »Spomni se!« je kriknil mladi mož. »Spomni se strela preklenska!« »Sovražim ga, pa bodi človek ali vrag — zato, ker je zadal tebi slbrtno rano in je pripravil mene, da sem se timeknil pred njim! Umeknil, jaz, prvič v svojem življenju! Tako mi je. kakor bi ga bil sovražil vse žive dni, od samega rojstva! Kakor bi se bil rodil zato, da ga sovražim! Najti ga hočem, da veš! Razparam ga s temile rokami, da vržem njegova jetra pSom! Spomni se, pravim, spomni se prekletega Imena, ki ga nosi!.,.« i »Imena?...« je zahropel ranjenec. »Počakaj... ime mu je... oh! že vem... tovariš ga je poklical... rekel mu je... NOSTRADAMUS!.« Umirajoči ranjenec je bil Btabant Brabanson. In njegov tovariš — Royal de Be-aurevers. (Dalje prih.) Zakonski načrt o ■ priseljevanju. S t e r 1 i n g B i 11. Senator Stgrling je predložil načrt glede ureditve priseljevanja. Ker se ta zakonski načrt, ki nosi številko S 1253, nanaša nh prihodnjo priseljeniško politiko'Združenih Držav in vsebuje napelj, ki so dalekosežne važnosti za vse priseljeništvo. ne bo odveč, ako tu nagajamo kolikor, mogoče kratek opis tega načrta, tako da bodi tudi naši javnosti dana prilika, da pravočasno izreče svoje mnenje o načelih in določbah imenovanega zakonskega načrta. Sanator Sterling je predložil svoj zakonski načj-t . (BiH) dne 27. aprila 1921, ki je bil po drugem čitanju izročen Senatovemu odboru za priseljevanje. Ta načrt je eden izmed mnogih drugih, ki so pili, predloženi glede, priseljeniškega vprašanja. .Odbor ni o tem načrtu še poročal (n pačrt je še na dnevnem redu tega pdhora, ki ddsedaj ni omjenf še ničesar ukrenil. Ta zakonski načrt ne sme se zamenjati z novim začasnim priseljeniškim zakonom, omejujočim priseljevanje, ki je sedaj v veljavi. Ustanovitev priseljeniškega sveta. Zakonski* rtačrt določa ustanovitev priseljeniškega • sveta (Immigration Board), sestojočega iz petih članov, vštevši Secretary of Labor in štiri druge člane, ki naj jih imenuje Predsednik Združenih Držav. Ob imenovanju teh članov bi se Predsednik »oziral na industrijalne, trgovske in poljedelske ter splošne gospodarske interese in potrebe dežele«. Vodilno načelo za Združene Države naj bo, »da se letno pripušča le toliko redoljubnih priseljencev te ali one narodne skupine, kolikor jih more biti tako zaposleno, da ne spravijo v nevarnost ameriški standard življenja, dela in mezd« in da morejo biti asimilirani tekom primerne dobe. V svrho najbolj koristnega po-razmeščevanja inozemcev širom dežele bi ta priseljeniški svet stopil v zvezo s. poklicanimi zastopniki raznih tukajšnjih držav oziroma teritorijev, da si zagotovi informacije glede produkcijskih sredtev, proizvodnje itd. dotičnih držav oziroma teritorijev; te informacije bi se ponatiskovale v raznih jezikih za razdelitev na priseljeniških postajah med inozem^e, katerim je bil dovoljen vstop v Artieriko. Te informacije bi se dajale na razpolago tudi ameriškim priseljeniškim agentom v inozemskih odhodnih lukah'. Ameriški priseljeniški nadzorniki v inozemstvu. Zakonski načrt določa, naj se stopi v dogovor z inozemskimi vladami v svrho nameščenja ameriških priseljeniških inšpektorjev pri konzulatih in odhodnih lukah v inozemstvu. Ti in spektorji bi pregledali dozdevne priseljence v svrho, da ugotovijo vzrok, radi katerega. nameravajo preseliti se, njih namen glede preselitve stalnega bivališča in državljanstva v Združenih Državah, kakor tudi v svrho, da razdelijo med nje navodila glede zakonov in določb, tikajočih se vstopa v Združene Države. Priseljeniški svet ima določiti delokrog in oblast teh nadzornikov in preskrbeti, da se pregledanje vrši kolikor mogoče blizu kraja, od koder se priseljenec spravlja na pot. Vsi inozemci, naj se napotijo v Združene Države kot začasni potniki ali pa kot priseljenci, bi se morali pred vkrcanjem podvreči pregledanju s strani teh nadzornikov. Proti dvojnemu držav,« 1 jafljtvu, , Secretary of State naj stopi, v dogovor z tujimi vladami, ki ne pripozna-vajo izključenega ameriškega državljanstva brez pripadnosti h kaki drugi državi, v svrho pripoznanja popolnega in izključenega ameriškega državljanstva vsake osebe, rojene v Združenih Državah ali pa naturalizirane. Ako bi dotične države ne hotele privoliti v pripoznanje izključnega ameriškega državljanstva, bi priseljeniški svet prepovedal vsako nadaljno priseljevanje iz dotičnih dežel. Prehodni potniki, Vsi inozemci, prihajajoči v Združene Države le na obisk, (izvzemši po-verovljene zastopnike tujih vlad), morali bi predložiti potni list z navedbo zakaj so prišli in koliko časa nameravajo ostati. • . Vsak tak prehodni potnik, ki bi ostal v Združenih Državah čez'izjavljeno dobo, ne da bi dobil naknadnega dovoljenja, bi zapadel globi ali zaporu in deportaciji. Letni maksimum priden 1 j e n c e v: Priseljeniški svet bi moral enkrat na leto določiti največje število inozemcev vsake posamezne skupine, ki naj se jim dovoli vstop v Združene Države tekom naslednjega leta. Ob določanju teh številk Board naj vzame v obzir: a) dokazano sposobnost za asimilacijo vsake posamezne narodnostne ali plemenske skupine; b) vzdrževanje ameriškega standarta življenja ih mezd; c) obseg nezaposlenosti oziroma pomanjkanje delavcev v Združenih Državah; d) splošne delavne in gospodarske razmere v raznih delih Združenih Držav, bodisi med industri-jalnimi, poljedelskimi ali drugimi delavci; e) sposobnost vsake posamezne skupine, da zadosti zahtevam in potrebam, Ozirajoč se na te točke bi imel Board pravico, da prepove prihod kake narodnostne ali plemenske skupine. Board bo vsako leto določil odstotek pripustljivih tujcev,' kateri odstotek sme biti kvečjemu deset od sto od onih pripadnikom vsake posamezne skupine, ki so 1, tukaj rojeni državljani, kateri tujerodni oče ali rr)ati pripada k do-tični narodnostni ali plemenski skupini in kateri so bili glasom predhodnega cenzusa nastanjeni v kontinentalnih Združenih Državah; in 2. naturalizirani državljani, nastanjeni v Združenih Državah glasom predhpdnega cenzusa; pod pogojem pa, da se v nobenem letu ne sme pripustiti v Združene Države več priseljencev kot tri' četrtine enega odstotka od vsega prebivalstva Združenih Držav in da letno število priseljencev iz vsake posamezne narodnostne ali plemenske skupine ne sme presegati ene petine enega odstotka od prebivalstva Združenih Držav. Na primer: Ako pripadniki kake narodnostne skupine v Združenih Državah v zmislu točke I. in 2. znašajo skupaj 5,000.000 bi se v slučaju zgoraj navedenega najvišjega odstotka (10 odstotkov) dovolil za dotično leto pri-hov 500.000 priseljencev one skupine. Ker pa priseljenci ne skupine ne bi smeli nikdar znašati na leto več kot eno petino enega odstotka skupnega prebivalstva Združenih Držav, bi število pripustljivih priseljencev dotične skupine znašalo kvečjemu 200.000. Pri tem pa se mora ta račun osnovati še na dejstvo, da vseh priseljencev skupaj ne sme biti na leto več kot tri četrtine enega odstotka od vsega prebivalstva Združen. Držav, Priseljeniški svet bi smel pod gotovimi pogoji zvišati maksimum pri-selj. ništva za kako posamezno skupino in morp znižati kvoto,. kar naj naznani tri mesece naprej. iVračajoči se priseljenci, Vsak inozemec, ki je šel v stari kraj na obisk in je pred tem vzel »prvi državljanski papir«, bi bil po tem zakonskem načrtu pripuščen v Združene Države brez ozira na kvoto za njegovo skupino. Ta določba pa se ne nanaša na druge omejitve odredbe prišeljeni-škega zakona. Parobrodna društva bi morala prevoziti vse potnike, ki so prišli po dopolnitvi kvote, nazaj v odhodno luko, in to brezplačno. Konzularna spričevala za pri.se J jen ce. Ko je priseljeniški Board dobil od raznih tukajšnjih držav in teritorijev poročila glede nezaposlenosti, potrebe delavcev v industrijah ali poklicih, odstotek naturaliziranih priseljencev in število v Ameriki rojenih otrok tujerodnih staršey, bi isti pošiljal od časa do časa te informacije ameriškim priseljeniškim uradnikom (vicekonzulom in atašejem) v . inozemstvu; ob enem bi tudj pošiljal poročija glede števila in značaja prišeljeništva, ki si ga ta ali ona država želi* Imenovani vicekonzuli in atašeji bi nato izdali nameravanim priseljencem posebna spričevala (Cer-tificates of admisiofi), v katerih hi bil naveden okraj, kamor naj gredo. Ime-jitelj tega spričevala bi motal, predno dobi kopčne dokumente za odhod, nabaviti si vozni listek naravnost do omenjenega okraja. Jugoslav Sectioft. * Fbreign Language Information Srvice. , . , Glavni dobitek 60.000 H Srečka I dinar. Žrebanje nepreklicno 20.* avg. 122! Proda se: FINE KONJSKE SALAMI se dobivajo vsaki dan sveže po 20 K kg pri Ivanu Marinšek-u, Glince pri Ljubljani HIŠA V DOBREM STANJU v Trbovljah-Bevško, obstoječa iz 5 stanovanj pripravna za vsako obrt. Zelo ugodno za kurjavo. Poizve se na št. 70 ravno tam. 1709 POSESTVO S HIŠO PRI FARNI CERKVI pb ugodni ceni. Prodam radi preselitve Podsreda št. 62 pri Raihenburgu. 1705 DOBRO VPELJANO DELIKATESNO TRGOVINO 30 let obstoječo, na najboll prometnem kraju, v sredini mesta, se pod ugodnimi pogoji takoj proda. Naslov v upravi lista. 1704 NOVO POPRAVLJENA HIŠA v Rimskih Toplicah, 2 minuti od toplic, ob cesti In Savinji, z 2 gostilniškimi sobami, 5 sobami za stanovar.jei 3 kletmi, z enim oralom njive, s senčnim In vrtom za zelenjavo, z nekal gozdiča, vsled smrti lastnika. Naslov pove upravništvo. . 169? Kupi se: I ELEKTROMOTOR, 300 VOLT NAPETOSTI */* PS. z 1200 obrati na minuto, z pogonskim oporom, se takoj kupi. Cenjene ponudbe prosim na upravništvo lista. 1613 1682 Službe: HIŠNEGA UČITELJA za, slovenščino Iščem. Naslov v upravi listat, 1711 IŠČEM MESTA KOT KUHARICA ali i prodajalka (zmožna slovenščine ta nem-čine v govoru in pisavi ter računstva). Cenjene ponudbe prosta pod št. 1710 na upravo Usta- 1710 POSTREŽNICA s hrano In dobro plačo se spiejme tako]. M. P. Mestni trg 19. I. nadstr. 1691 Razno: ŽENITNA PONUDBA'. Orožnik, star 27. let se želi seznaniti z gospodično aii vdQvo brez otrok v starosti od 18 do 25 let. Prednost imajo le one, ki ImaJ® posestvo v vrednosti od 100.000 K. Sam® resne ponudbe s sliko na upravo »Jugoslavije« pod Šifro1 »srečna bodočnost« št. 1707« VINSKA KLET s skladiščem za sode ozir. primernim dvoriščem v Ljubljani se Išče za takol ali pozneje. Ponudbe na An. zav. Drago Beseljak In drug. Ljubljana. Sodna ul. 5. 170J DIJAK - TRGOVSKI AKADEMIK išče v Ljubljani za prihodnje šolsko I^O stanovanje. Ponudbe na upravo lista pod •Trgovski akademik«. 1700 BREZPLAČNO STANOVANJE blizu Ljubljane onemu, ki ml odstopi stanovanje v mestu s tremi alf več sobami. Ponudbe na: »P. M. 22« na upravo lista. 169? DOBRO OHRANJEN PIANINO ter moško in žensko kolo znamke »Waffen-rad« A. Verčič. Ljubljana. Slari trg 20 UL' nadstr. 1541» V V Jamski paznik siimec ali oženjen Zidarski polir samec, 9Voje stroke 'popolnoma vešč, samostojen delavec. Ponudba naj se pošljejo s prepisi spričeval na upravništvo lista pod šifro „premog“. Krojači samostojni, vestni in natančni delavci dobijo takoj trajno dela Vpraša se Emonska cesta 8. Ljubljana/ V CELJU «11 MARIBORU. Ponudb« pOa anoučno družbo ALOMA COMPAKY Ljubljana, Kongresni trg S. manufakture, samo na i v Balkanu. Priporoča p. n. trgovcem svojo veliko zalogo in bogato Izbiro manufakturnega blaga po najnižjih konkurenčnih cenah. Solidna in točna postrežba zajamčena. NUDIMO: GlAVilike, lasne zaponk«, koščene zaponke; Nože, vilice, illce, leseno robo; Parfum, mazilo ta brke, puder, briljantine; Veliva, čipke, vrvice; Trakove za čevlje, stenj, naramnice; Broie, prstane, uhane!; Gumbe, sukanca: Svinčnike, peresa, gobe. Ščetke vseh vršt! i tn vso ostalo galenterljsko In nirberfko robo! Prodaja samo na veliko! Prodaja samo na veliko! BRAČA SVJEZIČ, ZAGREB Telefon 23-44. Petrinjska ul. 5. Telefon 23-2*. najugodnejši trenutek za premaganjs sedanje tppMe krize! Najcenejši, najbogatejši nakupni in trajni tinančni izvirnik BUdi obisk največjega vzorčnega velesejma v Češkoslovaški republiki! Cez 3090 raztavllakev! flailia i ifia Stekio, porcelan, keramične proizvode, jablonske dragulje, usnje obutev, rokavice, Instalacije, avtomobile, blago iz kovine in «fflajla,' kemične proizvode, tkanine, klobuke in slamnike, Čipke, gumbe, papir in papirnato robo, pohištvo, drveno robo, godala, živila, likerje, sirovine, polofabrikate in proizvode vseh obrtnih strok kupite hitro in poceni na od 1. do 8. septembra 1921. Popolni trg gospodarskih strojev in potrebščin za poljedelsko industrijo. Ugodnosti1. Polovična vožnja na vseh čsl. železnicah, ''posebni vlaki, c olajšave pri izdavanju potnih listov, stanovanja, tolmači in • . raznovrstna druge olajšave po predložitvi izkaznice in znake, ^jp^ki se izdajajo proti taksi dih. 20- — pri zastopnikih čsl. republike y inozemstvu, zastopnikih velesejma in v velesejmski pisarni, I., Staromestni občinski dom, kjer zahtevajte brezplačno vsa potrebna pojasnila. Jugoslovansko zastopstvo: Sloma [oropanj; Ljubljana, Kongresni trg Stav. 3. i Razpis. Elektrarna na Dobrovi pri Ljubljani r. ■ c. o. z. razpisuje stavbna In elektrotehniška dela ca svojo elektrarno. Načrti tn ofertni pripomočki se dobe . pri Jakobu Trobec posestniku v Kozarjah it 8, pri DSbroVl. ' Ponudniki naj stavijo svoje pismene ponudbe' na zadrugo do 24. avgusta L 1. Odbor sf pridržuje pravico oddati posamezna deta poljubno Izbrane ponudnike Večja množina odpadkov se proda. Porabljivo zelo za mesarje, delikatese itd. Natančneje v upravi lista. I. SANDRIN LJUBLJANA. ; 4 • ■ i t.i , " , r,j r i ' ' * . Velika zaloga HCTIICI ko^ podplatov, gonil* vsakovrstnega U O ll J Cl nih jermenov in boksa na debelo. 'VWT'. MESTNI TRG 6. Zaloga pohištva Karol Preis-a, v Mariboru, se ?e preselila v Gosposko ulico St. 20. Plrhanova hiša velika zaloga lesenega, železnega in tapetniškega pohištva. Ceniki aia razpolago! Na debelo! Eksport! Na drobno i Naznanilo! Naznanjam slavnemu občinstvu, da bom v svoji lastni hiši otvorll 20. t. m. moderno ievllarsko delavnico. Izvrševal bom točno vsa naročila po najn&jih cenah. L MU lito, MA, Ma tal JANČIGAJ & GAGEL LJUBLJANA, KOLODVORSKA UL. 8. priporoča bombaž za pletenje noeavic v vseh barvah In debelosti,- najelegantneje iportne Žepiče od 40 k naprej, 885 kakor tudi različne že vij e In gamaie po najniSjIh cenah. »im mi Trgovina $ manufakturnim blagom in oblekami domačega izdelka priporoča po zniianiti c@na§i. preskrbuje prevode vseh vrst Iz vseh jezikov. Dopise naslovite na pisarno, nujni odgovori se dostavijo takoj. Uradne ure od 15. do 18. ure Karlovška cesta 24/1. Največja zaloga klavirjev in pianinov v Ljubljani. Tvrdka J. Dolenc, Ljubljana Hilšerjeva ulica 5 priporoča za nakup najboljše inštrumente izvrstnih tovaren po nnjsolidnejsih nizkih cenah. Prevodni zanosi Gumn CBVi Polyglott zz vodo, plin, zrak, vino, žganje, spiralne za paro in visok pritisk dalje: kavčukove plošče, vsako vrsto asbesta, klingerita, ko« rioplje za vlaganje i. t. d. ima trajno veliko zalogo »PROMET" tek ind. podjetji Ljubljana. ' Pozor! Cenejše meso I Cenjene konzumente in gostilničarje obveščamo, da bomo prodajali la. goveje meso od te sobote dalje v mesnici na Sv. Jakoba nabrežju in na prosti stojnici po 28 in 30 K. Na stojnici nakupovalne zadruge, za Mahrovim zidom pod kostanjem pa po 22 in 24 K. P. n. občinstvo nadalje opozarjamo na naše la. mesne in klobasne izdelke in suho meso, ker prodajamo po,nizkih cenah na drobno v lastni prodajalni v Stritarjevi Ul. oziroma na debelo v tovarni na Zelenem hribu. Centralna Vnovievalnica. „SRNA MILA“ .. * • , . / Ivan Ferlež, Celje, Narodni doni Glavno zastopstvo za Štajersko, Koroško in Prekmurje. jermeni m za tovarne, mline, žage in poljedeljske stroje v vsaki širini, takoj dobavni pri\ Dobra knjiga je Najprimernejše darilo znancem in prijateljem so knjige iz Zvezne knjigarne v Ljubljani, tako da so v kras in prid vsaki hiši. Cena je vsaki knjigi ob današnji j i prijatelj. trg 8. Vsebinsko prvovrstne so tudi lepe zunanje oblike, ii draginji tako*nizka, da jo zmore prav vsak.. Zaloiba: Albreht Ivan: Slutnje, pesmi ......... Glaser Janko: Pohorske poti, pesmi • Pugelj Milan: Mimo ciljev, novele ....... Golar Cvetko: Kmečke povesti . . . . . . . • Kotnanova Marica: Šopek samotarke, novele . . , Ažov in Teffi: Humoreske, zbirka ruskih-grotesk . * Štuhec Janez Ev.: Slovenska narodna mladina . . Seidel Ferdo: Rastlinstvo naših Alp . . . . Kurentov Album, humorističen almanah s karikaturami Zbirka rudarskih in iužinarskih izrazov . . « . . Machiavelli N.: Vladar ........... Gruden Igo: Narcis ............ „ „ Primorske pesmi ................. Albreht — Gaspafi: Mlada Greda.............. broš. K 8*— vez. K « - 8-—; M »I 5 n. ♦* 2' S\ }1 “ ti w n » 24 — „ » »* i* 24’—“ „ » navadna 40 — finejša ftl 10--^ 10*- 12*— 15*— 12*— 15 25- 30- 30-- 60*- Knjižnica »Jugoslavije : I. zv. Larisch : Razkrinkan? Habsburžani n. Izd. . . II. In III. zv. Levstik* VI.: Višnjeva repatica, satiričen roman v dveh delih ...... broš. K 10- » „ 40*— vez. K 50*— v platno „ „ 60— broš. K 20— „ „ 26-— v platno „ „ 32'— V. zv. Waldova O.: Vera, roman . . . \ . . ; Narodna knjlinlca: K tej knjižnici lakko vsak pristopi kot naročnik s tem, da javi „Zvezni knjigarni4*, da se ga vpiše kot naročnika »Narodne knjižnice41. Kot tak* dobi vsako knjigo „Narodne knjižnice" z 10 % popustom in Še poštnine proste ter se mu pošlje vsaka novo izšla knjiga »Narodne knjižnice11 brez posebnega naročila. Tudi vse ostale knjige iz založbe »Zvezne knjigarne* dobi dotičnik poštnine prosto. Ker vrši »Narodna knjižnica4* velevažno kulturno nalogo s tem, da izdaja najboljša' izvirna in prevodna dela, je vsestransko priporočljiva in podpore vredna. Doslej je izšlo v »Narodni knjižnici44 28 snopičev: 1—2 snopič Val. Vodnika izbrani spisi ...... broš. K 4 — 3 — 5 snopič Andrejev L.: Gaudeamus, komedija, prevei dr. J. Glonar ......... „ „ 10— 6 — 9 snopič Levstik VI,: Gadie gnezdo, povest iz dni trpljenja in nad . . . . . ..... „ 14*—vez.K20 — 10—12 snopič Dostojevski F.: Bele noči, Mali junak, posl. dr. Borštnik V......................... . broš. K 12 13—; 15 snopič Cankar Ivan: Moje življenje , ... 16 snopič Albreht Iv.: Paberki iz Roža, koroške pravljice ...... . . \ 17 — 18 snopič Kmetova Marija: Bilke, novele . . . , 19—23 snopič Anatol France: Kuhinja pri Kraljici Gpsji Nožiči, prevei Oton Zupančič . . , . 24 snopič Puškin A;: Pikova dama, prevei Dr. V. Bqrštnik........................................ 25 — 26 snbplč Glaser J.: Slovenska narodna lirika . 27 — 28 snopič Albreht Iv. Malenkosti ...... „ 14— „ „ 8'— „ „ 10— h m 34; 11 11 .10*— 11 » 25'— r »i 18' vez. K 16 — » « 20*— n n 40- „ 30'- Brošure Carantanus: Koroška ■. . . . . . . , . « « . ..... . • ,. K 4'™* Vošnjak Dr. B.: Gosposvetsko polje 2‘— Naša Istra, spisal Fr. Erjavec........................•■,...*.................... I— < Abditus: Problemi malega naroda 2 — AIre: Jugoslovanska žena za narodno svobodo , . ... . . . M g — Štefanovič Emil: Moji zapiski z Dunaja . . . ............................ „10*— ' V teh brošurah se obravnavajo naša življenska vprašanja, ki bi jih moral poznati vsak zaveden Slovenec! Hala pesmarica St. 1 Jenko Dav. : Što čutiš Srblne tužni 2 pl Zajc Iv,: Zrinsko - Frankopanska 3 Hajdrih A.r Slabo sveča je brlela „ Pod oknom .... „ , V sladkih sanjah ;; 5 8 ti M n n n Jadransko morje .... i Pri oknu sva molče slonela Slovo ■ * • • ........ ........ . K 1 . „ 1 • ♦ » 1 1 • ii • i. 1 • n 2 . 2 * • ♦ • • « * t t* 2 ” 9 P. Hug. Sattner: Pogled v nedolžno oko .... ,, 10 ti ii ji Na planine 1'— Pevci, pevski Zbori! Z izdajo »Male pesmarice14 je „Zvezna knjigarna44 odpomogia pomanjkanju po primerni in pfiroČni žepni obliki najpriljubljenejših pesmi. Naj ne bo slovenskega pevca brez »Male pesmarice14. dobe pa Vse te knjige, se naročajo pri „Zvezni knjigarni« v Ljubljani, Marijin trg 8, pa se tudi v vseh podružnicah »Jugoslavije44 v Mariboru, Celju in Ptuju. »ZVEZNA KNJIGARNA*4 V LJUBLJANI, Marijin trg 8, Odgovorni urednik: Dominik CebU Izdaja konzorcij dnevnika »Jugoslavija«. Tiska »Zvezna tiskarna« v iJuhiiani