;ì
i
Posamezna §1
Naročnino listu: ( 40 din, četrt leta
eŽ'J&rt&fat (**?*€’
i*\J Ulli«; UIWVWAIW
fcvan Jugoslavije: Celo leto 140 din Inserti di oznanila se zaračunajo po dogovorni rti večkratnem inseriranju primeren popast Iprevnižtvo sprejema naročnino, inserate In reklamacije.
Po§tnina plačana ▼ gotovimi
—■	.1 I „„ I ■■■!■■ ». I !■■■■■■■ 1 ■"  I I	•
STRAŽA izhaja v pondeljek, sredo In pefcgà Uredništvo in upravništvo je v Maritaste Koroška cesta št 5 Ž uredništvom se WKP& govoriti vsaki dan samo od 11. do 12.
Rokopisi se ne vračajo.
Nezaprte reklamacije so poštnine
Telefon interurban št 113.
■"■"■«""nr-nnr -................
JlM/T» £tev* -	IMmi»ift>ox% «ine 3. novembra 1023*4. Imetnik XVI.
Angleške tolitve in zunania, politika.
Angleške volitve zanimajo svet veliko bolj, kakor volitve katerekoli države. To zanimanje se ni samo javilo v tem, da je pretekli četrtek in petek radio imel polno posla z donašanjem ne kakšnih koncertnih in kabaretnih točk, marveč poročil o izidu angleških volitev. Vsi časniki se že nekaj; dni ponajveč pečajo z razmišljanjem o resullatu teh volitev.
Resultat je res takšen, da presega vse pričakovanje na eni, vso bojazen na drugi strani. Bojazen je bila na strani liberalnih svobodomiselnih elementov. Da bodo angleški liberalci pri volitvah pretrpeli poraz, to je bilo pričakovati. Da pa bodo pretrpeli popoten polom ter od 168 mandatov, ki so jih imeli, rešili samo 44, to je več, nego se je bal najbolj črnogi èden pristaš liberalnega meščanstva. Velik nauk angleških volitev je predvsem v tem, da je meščanski liberalizem popolnoma nesposoben za rešitev velikih socialnih in gospodarskih nalog sedanjega časa. Tok časa je na Angleškem vrgel na površje dve veliki struji: ena je struja starih narodnih tradicij, združenih s smislom za potrebne socialne reforme, druga pa je radikalna preobrazitev socialnih razmer v smislu Marsovega socializma. Med obema strujama je kakor med ogromnima mlinskima Namenoma obležal stisnjen in zmečkan meščanski liberalizem.
Iznenađeni so tudi konservativci, ki so od 256 mandatov narasli na 415 ter tako imajo dvotretjinsko večino. Na tako zmago sami niso računali, ker niso si bili V svesti, da imajo med! narodom tako ogromen kapital zaupanja.
Iznenađena je kajpada tudi delavska stranka, ki je računala na to, da postane naj večja stranka na Angleškem, pa je od 193 mandatov padla na 152. Njena tolažba je v tem, da je stranka bodočnosti v čemer jo potrjuje veliko število volilcev, ki znaša 5.5 milijonov, dočim je za konservativce glasovalo 7.7 milijonpv.
Kakšne spremembe bo v notranji politiki rodil re-sultat sedanjih volitev na Angleškem, nas v tem momentu ne zanima toliko. Prirodno je, da se predvsem vprašamo, ali in koliko bo konservativna zmaga na Angle: kem. vplivala na smer in metode angleške zunanje politike.
V poštev prideta v prvi vrsti dve točki, in sicer Rusija in ženevski garancijski protokol. Kar se Rusije tiče, je znano, da je delavski voditelj, Macdonald kot predsednik angleške vlade dne 1. februarja 1924 priznal sovjetsko rusko vlado s pripombo, da bo to priznanje spravilo po obče veljavnih načelih mednarodnega prava avtomatično (samogibno) v veljavo vse prejšnje pogodbe, da se mora urediti vprašanje medsebojnih terjatev bodisi vlad, bodisi državljanov ter da se mora od ene ali druge strani opustiti vsaka sovražna propaganda. Meseca septembra je Macdonald zaključil ž zastopniki ruske sovjetske vlade trgovsko in gospodarsko pogodbo, ki dosedaj še ni potrjena ne od ruske vlade ne od angleškega parlamenta.
Kakšno stališče bo nova konservativna vlada zavzela napram priznanju sovjetske ruske vlade?
Ne da se zanikati, ker to potrjujejo dejstva, da”je ruska sovjetska vlada že od svojega početka proti Angles ki zavzela sovražno stališče ter proti njej! zlasti po Aziji vodila sovražno propagando. V poletju 1920 je sovjetska vlada sklicala panazijski — vseazijski — kongres, katerega se je udeležilo nad 1800 odposlancev iz vseh delov Azije in kateremu je predsedoval Zinovjev, predsednik komunistične internacijonale. Kongres je naslovil slovesen poziv na vse vzhodne narode, ki je bil prestavljen na vse orientalske jezike in v mnogoštevilnih izvodih razširjen po vsej Aziji. Ta poziv končuje s temi besedami: »Poživljamo vas na sveto vojno za vašo svobodo in življenje. -Vstanite možje Indije, ki ležite poteptani na tleh, izstradani in usužnjeni! Vstanite kmetje Anatolije, ki vzdihujete in krvavite pod trinoštvom krvosesov. Vstanite možje Arabije in Afganistana, ki ste po zaslugi Angležev odrezani od ostal&ga sveta! Vstanite proti sovražniku človeškega rodu, proti imperialistični Angliji!«
Boljševiki so si kot središče svoje propagande v srednji Aziji izbrali Taškent, glavno mesto Turkesta-na, odkoder se njihova agitacija širi po Perziji, Afganistanu in Indiji. Glavna poteza pri tej obsežni propa-gadni je bila zveza s Kemalovo Turčijo, ki je prešinjena s sovraštvom proti evropskim državam. Cilji kemalistov je združenje vsega mohamedanskega vzhoda. Kemal skuša v zvezi z Rusijo razdreti zvezo antantnih držav. Pri 'em računa na simpatije Nemčije. Značilno je dejstvo. da je vojaška pogodba, med boljševiško Moskvo in turško Angoro meseca oktobra 1922 bila sklenjena v Beri nu.
Obstoja torej; velika ruska in turška fronta pod patronato Nemčije, za to fronto pa se zbira ogromna ma-
I sa narodov Azije, katere sovjetska vlada pridobiva za i svoje nazore in namene.
Pred! temi dejstvi Anglija ne more zapirati oči, in ! to tem manj, ker v angleških domini j onih in kolonijah vlada vrenje in nemir. V Indiji so baš zadnje dni se godile obsežne aretacije zarotniških elementov, ki so hoteli z bombami in drugim orožjem odstraniti visoke angleške uradnike. Vre tudi v Egiptu, kjer se egiptovski j nacionalizem odločno in brezobzirno dviga zoper an-) gleško nadvlast. Radi mesta Mosul ob Tigrisu v1 Me-! zopotamiji vlada oster spor Anglije s Kemalovo Tur-! čijo. Situacija ni torej lahka in nova angleška vlada bo j stavljena pred dalekosežna vprašanja, katera bo marala j rešiti.
Pri znani preudarnosti in previdnosti angleške zu-I nanje politike se ni treba bati, da bi Anglija zavzela I sovražno stališče proti sovjetski vladi. Priznanje te vla-! de, izvršeno po Macdonaldu, popolnoma spada v okvir-! je angleške politike. Zato se na tem dejstvu ne bo nič i spremenilo. Vprašanje pa je, kaj bo z rusko-angleško * pogodbo. Da bi bila sprejeta tako, kakor je bila sklen-I jena, na to ni menda misliti. Saj je ta pogodba bila med ! volilnimi gibanjem glavno agitačno sredstvo zoper rus-J ko politiko delavske stranke in njenega voditelja. Ako j bo konservativna vlada sprejela to pogodbo, se bo to zgodilo samo z velikimi spremembami in kavtelami (zavarovalnimi pristavki).
Druga velevažna točka v zunanjepolitičnem programu nove angleške vlade je ženevski protokol, sprejet od Zveze narodov, ki ima namen odstraniti vojno in omejiti oboroževanje. Anglija je bila med tistimi 54 državami, ki je po svojem zastopniku lord Parmooru pristala na ta protokol. Ali ‘bo konservativna vlada potrdila ta protokol? Utemeljeno je upanje, da bo to storila. Anglija je vedno bila v prvi vrsti tistih vlasti, ki so i zahtevale razorožitev ali vsaj omejenje oboroženosti. j Ravno ta njena zahteva je vzbudila pri drugih državah, zlasti pri Franciji, nekak sumi proti namenom Anglije, j Angleška zahteva se je vedno samo ozirala na oboro-i ženost na kopnem, dočim bi naj angleško brodovje s j svojo ogromno oboroženostjo Ostalo izven debate. Spričo j tega je Francija postavila v'ospredje zahtevo po var-i nosti držav. Obe ti ideji sta sprejeti v ženevski proto-I kol ter tvorita njegovo bistvo. Da bi Anglija sedaj na-j pram temu protokolu zavzela absolutno odklonilno sta-i lišče, je skoro nemogoče. Saj je njen prejšnji zastopnik pri Zvezi narodov, konservativec lord Robert Cecil, ki se bo sedaj menda vrnil v Ženevo, izdelal posebni garancijski pakt. Pričakovati pa je, da bo Anglija zahtevala nekatere spremembe tega protokola, ker ni voljna, da bi svoje brodovje dala na razpolago in pod komando Zveze narodov.
V	razmerju do Francije ne bo prišlo do nikakih pomembnejših sprememb, marveč se bo Macdonaldova politika sodelovanja s Francijo v svrbo pomirjenja Evrope in človeštva nadaljevala. To bo tem lažje, ker se je po sprejetju Dawesovega načrta reparacijsko vprašanje med Nemčijo in Francijo približalo rešitvi ter se
! je h krati ludi pripravila likvidacija ruhrskega pro-i blema.
i
V	Nemčiji je izid angleških volitev bil sprejet samo i z delnimi simpatijami. Zlasti veleindustrijski krogi opo j zarjajo na to, da pridejo konservativci, ki so priznani j protektorji angleške industrije, na vlado baš tisti čas, j ko se je začela zopet dvigati nemška industrija, stara
konkurentinja angleške industrije.
Kar se tiče naše države, se v odnošajih Anglije do kraljevine SHS ne bo kaj, posebnega spremenilo. Saj Macdonald ni niti izmenjal angleškega zastopnika v Beogradu, ki pripada konservativni- stranki, Pašiča ne navdaja neskaljeno veselje nad zmago angleških konservativcev, med katerimi ni nikdar užival posebnih j simpatij ne med vojno, ne po vojni. Geslo konserva-I tivne angleške vlade bo ono, kojega se je konservativna s stranka vedno držala, namreč pomirjenje in sporazum, j Naj bi to geslo našlo odmev tudi v naši državi!
PoOtRne beležke,
! Nekaj o vzrokih naših stalnih državnih kriz. Radikalna i stranka je ustvarila po šestletnem kaotičnem upravljanju I države ibrez pravega političnega kompasa, brez stalnega ‘ političnega kurza na vseh poljih državne uprave, pri vseh državnih organih nekako nestalnost, začasnost in koleb-; Ijivost. Iz ravnokar navedenega je tudi ustvarjeno načelo: i osigurati se materijalno za vsako ceno in vsemi mogočimi i sredstvi. Od tega ravnokar pribitega principa, ki so ga i ustvarili pred vsem ministri in odgovorni politiki, pa do j korupcije državnega «radništva pač ni bilo daleč in tako j se je pri nas razpasla korupcija kot nekak politični sistem. ! Ko je bilo pri nas potom političnega sistema pokvarjeno j in okuženo uredništvo, so prišli vsi pošteni elementi do Ì prepričanja, da naša država ipod radikalnim vodstvom ne i čuti ne moralnih in ne materijalnih obveznosti; napram ■ podložnim. Radi te moralno materijalne brezčutnosti od
najvišje strani si je začel državni uradnik sam jemati nagrado iza svoje delo in prijadrali smo že tako daleč kot v nekdanji Turčiji, ki tudi ni mogla sama plačevati svojega uredništva. Na drugi strani pa nam kažejo famozne afere radikalnih ministrov im politikov, koliko je vredna avtoriteta naše države kot moralni, pravni in politični subjekt, ki nima moči, da bi zaščitila svoje podanike, od katerih zahteva vse in jim odvzema, kar more. Radi grabežljivosti upravnih organov se ustvarja utis, da dela država na propast lastnega naroda. In današnja kriza vendar ni prav nič drugega, kakor nova izdaja onih permanentnih državnih kriz, ki so pri nas na dnevnem redu od izglasovanja vidov danske ustave in še celo od poprej. Lahko pa rečemo, da je jedro sedanje krize slabo razumevanje hrvatsko-srbs-kega problema. In ako- je temu tako, potem bi ne bilo nič bolj nujno logičnega, nego ta problem, ki se je začel pod1 Davidovičevo vlado bolje razumevati, rešiti sporazumno, ker ravno za tako rešitev je baš sedaj v narodu največ volje in razpoloženja. Sribski narod ni poznal Hrvatov, ne1 njihovih političnih teženj in potreb, ampak edina poročila o politični psihologiji Hrvatov so prihajala v Beograd preko izvedenca za hrvatske zadeve — Svetozarja Pribičeviča. Ker je pa ta politika potom izvedenca Pribičeviča doživela fijasko, bi pač moral narekovati navaden zdrav razum, da se za bodočnost zavrže dosedanji, hrvatski izvedenec in njegova politika, ki ie eden glavnih vzrokov dosedanjih naših vednih kriz. To vedno menjavanje in ekserdranje z nasilnimi političnimi metodami je izzvalo nevoljo v krajih, ki so se pridružili Srbiji po prevratu. In ta nevolja radi načelnih političnih metod se je prenesla od Pašiča in Pribičeviča tekom let na celi srbski narod. Ker pa sedaj'"uvideva vsakdo, da je dosedanji nasilni sistem nekaj nemogočega za bodočnost, potem je pač najbolj logična potreba, da se dosedanja nasilnost zamenja sporazumno z nekaj boljšim in potem bo odstranjen glavni vzrok vseh naših državnih kriz.
Mandator Timotiiević.
Davidovičev demokratski klub je vzel samo na znanje,
da je dobil njegov član mandat za sestavo vlade in potem, se je napotil Timotijevič od voditelja do voditelja. Demokratski klub mu ni mogel dati kakega posebnega priporočila na to pot, ker je Timotijevič dobil mandat na precej neprimeren način. Dobil ga je na dan, ko se v Beogradu navadno ne dela in povrh še v odsotnosti Ljube Davido-viča, ki ni samo šef stranke in kluba, ampak rudi voditelj politike, ki naj bi veljala tudi za novo zvezno. vlado. Neprimernosti se menda vsi, ki so spravili Timotijeviču v roke mandat, tudi zavedajo in zato se je njegova misija začela v Davidovičevi odsotnosti. Moralne pomoči mu Davidovičev klub ni mogel dati že iz načela, da morajo man-datorji sami vsebovati tako moralno moč.
Cesti sestanki Timotijeviča s Pašičem in slavospevi ki jih je prinašal nanj Pribičevičev tisk, so ustvarili potrebo, da se mandatorja Timotijeviča1 od strani parlamentarne večine in od pribornikov politike sporazuma in poštenja temeljito izpraša. To je najboljše izvedel predsednik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec, katerega je Timotijevič od'Zastopnikov bloka najprej obiskal.
Razgovor med dr. Korošcem in Timotijevičem je potekal takole:
1.	»Kaj mislite o sporazumu in o metodah, s katerimi bi na miren način prišlo do iskrenega sporazuma med Slo venci1, Hrvati in Srbi in to s posebnim ozirom na Vašo. preteklost in na preteklost radikalov?« •— G. Timotijevič o metodah ni dal nobenega odgovora. To pa je zelo važnoj vprašanje, ker metode, ki jih je uporabljal PP režim, nei vodijo do sporazuma. Glede svojega stališča o sporazum^ je dejal, da je vedno mislil in da še misli, da je program; bloka premalo konkretiziran in da bi se moral pri delu za sporazum reševati hkrati ves kompleks vprašani, ki se tin čejo sporazuma, rie pa razpravljati samo o posameznih periodah, oziroma o enem delu sporazuma sedaj, o drugem delu pozneje. Kar se tiče radikalov, misli, da radikali, ki so. nasprotniki sporazuma, ne bi mogli biti člani vlade, s čemer ni rečeno, da ne bi mogli biti člani vladne večine.
2.	»Kaj mislite o sodelovanju radikalov, ki so proti sedanjemu ostremu kurzu pobijanja korupcije?« Odgovor: »Tii radikali ne bi šli v vlado; korupcija bi se še nadalje pobijala.«
3.	»Kaj mislite o sodelovanju Radičevcev v vladi?« Odgovor: »Seveda lahko sodelujejo pod gotovimi pogoji, ki so približno isti, ki so jih dali radikali; na skupni seji voditeljev radikalov in bloka na dvoru. Ti pogoji1 pa so bili za HRSS žaljivi.«
4.	»Kaj mislite o oboroževanju nekaterih meščanov in organizacij, katerih oboroževanje je naperjeno proti dru gim sodržavljanom? Kaj mislite ukreniti za razorožitev že oboroženih?« Odgovor je bil zelo nejasen. Timotijevič se je skliceval samo na neke obstoječe zakone, ni pa povedal, kaj hoče po obstoječih zakonih tudi konkretno ukreniti.
\
5.	»Kaj mislite o -brezpogojni hranitvi parlamentaria-* ma?« Odgovor je bil popolnoma nejasen.
6.	»Kaj mislite o vmešavanjih neparlamentarnih faktorjev v politiko in v reševanje krize?« To vprašanje je vtzel g. Timotijevič na znanje, ni pa dal nobenega odgovora.
7.	»Kaj mislite o Pribičeviičevem sodelovanju?« Odgovor: »Mislim, da ne bi mogel biti v vladi, -ker se je njegova skupina vedno izjavila proti sporazumu.«
8.	»Ali imate volilni mandat?« — »Nimam!« —
Dr. Korošec je izjavil, da mu definitivnega odgovora ne more dati, ker se vsi poslanci Jugoslovanskega kluba nahajajo izven Beograda. Sklical jih bo na sejo in bo dal odgovor.
Odgovarjanja mandatarja Tiimotijeviča na jasna in potrebna vprašanja dr. Korošca je primeren tud; odgovor, katerega je podal v petek Jugoslovanski klub. Ta odgovor se glasi: »Velecenjeni gospod! Jugoslovanski klub je imel danes dne 31. oktobra sejo, na katera se je razpravljalo o Vašem mandatu za sestavo nove vlade. Toda blagovolite oprostiti, klub še ni mogel končnoveljavno sklepati, ker mu njegov predsednik, ki je z Vami razpravljal, ni mogel odgovoriti na vprašanje, ali so radikali voljni podpirati vlado z Vašim programom in pod katerimi pogoji so to, voljni stantii Velecenjeni gospod! Mislimo, da- je- naše vprašanje popolnoma opravičeno, ker se radikalna stranka {lojalno priznavamo izjeme) dosedaj v svoji celokupn sti še ni javno izrekla za dosedanjo politiko sporazuma, reda, zakona in borbe proti korupciji, kakor jo je vodila Davi-dovičeva vlada in katera politika se mora nadaljevati. -Jugo slovanski klub ostane zbran, dokler ne debi od Vas, velecenjeni gospod, zaprošenega odgovora. Sprejmite tudi ob tej priliki izraz našega spoštovanja. Beograd, dne 31. okt. 1924. Za Jugoslovanski klub: dr. A. Korošec.«
Podpredsednik HRSS se je o mandata Timotijeviča tako-le izjavil: Mi sploh ne razumemo, kaj se hoče s to kombinacijo. Timotijevič ni niti predstavnik, niti vodja kake parlamentarne skupine. Parlamentarni red zahteva, da se vedno dela s šefom ali voditeljem stranke. Mi imamo v Davtdovdča zaupanje, ker nam daje jamstva za izvedbo ideje sporazuma. Poleg te ideje pomeni tudi mnogo Da-vidovičeva osebnost, ker je on pošten, hraber in dosleden.' Timoiijeviču pa mnogo manjka. On se pred vsem nikdar ni izjavil za pristaša sporazuma s Hrvati. On je res v Da-vidovičevi skupini, a je v njej menda edini, ki se v pogledu sporazuma še ni jasno izjavil. Ravno* nasprotno se ne-prstano govori po listih o izstopu iz kluba in to ravno radi Davidovičeve politike sporazuma. Ker za politiko sporazuma ni gotov in odločen, se z njim ne more delati. Glavni vzrok, da njegove kombinacije ne sprejemamo, je pa ta, ker ne razumemo, da bi bila potrebna, ko imamo vendar Davi Jovič evo kombinacijo, ki je povrh še parlamentarna. "Ne sme se pustiti, da bi mimo voditeljev strank sestavljali vlade navadni člani, izvlečeni iz strank. S tem. se dela samo zmeda v položaju in v strankah. Kabinet Timotijeviča bi lahko služil samo kot prehod k PP vladi, rie more pa pomeniti koraka bližje sporazumu.
atif 1r~f	, „i hmm iiiiir^TiTMiiii • finirmi ìtmnrrrrt
Po svetu,
Mussolini in general Cadorna. Italijanski predsednik vlade Mussolini hoče zopet spraviti na položaj bivšega generalisimusa Cadorno, ki je med vojno vs-led neuspehov italijanske vojske padel v nemilost in bil upokojen. Cadorna bo z Mussolinijem nastopil na nekem velikem političnem shodu in s tem bo zopet uveden v javno in državno življenje.
Politični pretepi v Italiji. Fašisti proslavljajo obletnico svojega pohoda v Rini in polastitve vlade. Prvi đan te proslave je prošel še precej mirno, drugi dan pa so že bili najprej krvavi pretepi v Rimu, potem pa tudi v drugih mestih. Najhujše je bilo v Genovi. Najprej so se fašisti na ulici spopadli z .delavci, ki so kakorkoli izražali svojo nasprotnost fašistovskim manifestacijam. Ker je po dtaevi policija preprečila spopade med masami, se je pa sovraštvu med vladajočimi fašisti in opozicijo dalo duška tembolj ponoči. Na raznih krajih se je streljalo, bilo je na obeh straneh več mrtvih in celo policijskega šefa v Genovi, ki je član fašistovske milice, so našli nevarno ranjenega izven mesta.
Izid angleških volitev. Dolga leta so bile na Angleškem tri približno enako močne stranke, volitve dne 29. m.-m. so pa sistem treh strank zaenkrat odlpfavile. Konservativci so dobili veliko število mandatov, liberalci pa pridejo kot neznatna skupina v novi angleški parlament. V tem parlamentu se bo vršil boj med 'zastopniki velekapitala in meščanstva in med socialistično stranko, ki se nakratko imenuje tudi angleška delavska stranka ali* labour.* Konservativci imajo 415 mandatov, labouristi 152, liberalci 44, vse druge skupine pa 4 mandate. Poprej so imeli konservativci 258, labouristi 193, liberalci pa 158. Pri prejšnjih volitvah je bilo oddano za konservativce
5.500.000	glasov, za labouriste 4,340.000 in za liberalce
4.200.000	glasov. Sedaj so pa dobili konservativci j 7,334.744, labouristi 5,463.797, liberalci 2,844.177 glasov. 1 e- številke nam kažejo, da ima silno- moderna Anglija ; prav zastarel volilni red. Konservativci so pridobili slaba
2	milijona glasov in imajo 159 mandatov več kot poprej, dočim so labouristi izgubili 41 mandatov, ko imajo vendar dober milijon glasov več kot pri prejšnjih volitvah. Ker so nekdaj tako močni liberalci padli na zelo malo parlamen-tarno skupino, bodo cd sedaj naprej zastopali konservativci vse zainteresirane sloje in skupine proti zelo močnemu socialističnemu, pokretu v Angliji. Konservativci so stranka, ki se ne sme soditi in tolmačiti po imenu. Liberalci so v marsičem veliko1 bolj nazadnjaški in velekapita-listično prevzeti kot pa stranka angleških konservativcev, ki je pravzaprav angleška narodna stranka velike prožnosti
in zelo modernega stališča. Angleška delavska stranica bo morala napeti vse sile, da izvojuje enaki in čisti volilni proporc, ker drugače bo res veljalo za Anglijo to, kar se že dolga leta povda-rja v političnih 'krogih, namreč, da se v Angliji pametno vlada, a nespametno voli.
Po francoskem priznanju Rusije. Francoski senator de Monzi, ki je posebno sodeloval pri pogajanjih in zbliža n ju med Francijo in Rusijo, je izjavil, da se bodo takoj po- priznanju razna vprašanja najhitrejše uredila. Glede dolgov stare Rusije Franciji se* bo našel kompromis. Sovjetski vladi bo vrnjeno poslopje ruskega poslanstva v Parizu in cela vojna flota, ki je internirana v Bizerti. Te vojne ladje si je doslej lastil Wrangel. Francija se bo pobrigala zlasti za to, kar imajo njeni podaniki od poprej v Rusiji na posesti in industriji. Trgovske zveze med Francijo in Rusijo-, ki so bile pred vojno zelo močne, bodo dobile kmalu svojo predvojno moč in svoj predvojni obseg, zatrjuje fran coski senator.
Izjava sovjetskega predsednika. Član predsedstva sovjetske vlade Rikov je izjavil povodom- francoskega priznanja sovjetske Rusije: To priznanje je ponovni dokaz, da želijo evropski narodi mir. Francoski narod je svojo željo za mir pokazal že tedaj, ko je poveril vlado Herriotu in vrgel prejšnji režim, ki, je stremel za vojnimi cilji. Francija je Rusijo priznala, ker so njeni gospodarski interesi to odločno zahtevali One države, ki doslej niso uredile svojih odnošajev z Rusijo, bo to francosko priznanje vspodbu-dilo in vznemirilo. Mnogi- bodo spoznali, da so se zakasnili. Ko bo enkrat ur-ejen 'sporazum z Japonsko, potem bo edino še Amerika od -mečnih gospodarskih sil ostala brez stikov z Rusijo. Pa tudi- to ne bo moglo več -dolgo trajati.
Albanija in Rusija. Albanija je Rusijo priznala in od ruske strani je že postavljen komisar Esimov za poslanika v Tirani. Albanski listi so navdušeno pozdravljali prihod ruskega zastopnika v Tirano, povdarjajoč, da je zbližanje z Rusijo začetek narodnega osvobojenja in narodne samoodločbe na Balkanu, V stike z Rusijo je stopil predsednik albanske vlade povodom svojega bi vanja v Rimu potom ruskega zastopnika Krestinskega.
Panazijatski pokret. Še pred! vojno se je vi Evropi mnogo strašilo z »žolto nevarnostjo«, pod katero se razume pohod Kitajcev, Japoncev in drugih azijatskih narodov proti evropskim državam in proti celi Evropi. — Dolgoletno svetovno vojno,so bili beli narodi sami med seboj in ko so se klali, so pozabili na nevarnost vzhoda. Ko je vojna nehala in ko so ruski mejaši med Evropo in Azijo izvedli revolucijo, je pa naenkrat začela Evropa zopet z veliko skrbjo gledati na razpoloženje v Aziji. Danes sé zopet prav resno računa z žolto nevarnostjo. Zadnji spor med Japonsko in Ameriko radi prepovedi japonskega useljevanja je dal nekak povod k osnovanju ž-oltega ali azijatskega bloka. Najmodernejša država vzhoda, to je Japonska •— je prevzela vodstvo tega pokreta. V Toki ju se je osnovala organizacija pod imenom »Velika Azija«, ki ima nalogo zbližati in ujediniti vse azijatske narode. Zveza narodov v Ženevi bo imela prav kmalu priliko razpravljali o azijatskem. imperializmu.
Volitev novega župana v Ptuju. Proti občinskim volitvam v Ptuju ni bil vložen noben rek-unz. Zato se bo prihodnjo sredo že vršila v-olitev župana. Razmerje strank je sledeče: Slovenski blok 20 odbornikov (JDS 7, SLS 6, NSS 5, NRS 2), Nemci in nemškutarji 4, socialist 1. Zastopniki SLS v 'občinskem odboru so: prof. dr. Fran Kotnik, upravitelj hiralnice Janez Rupar, krojaški mojster Blaž Pihler, posojilnični knjigovodja in organist mestne proš ti j-ske cerkve Ferdo Fras, trgovski pomočnik I. Rajšp in davčni asistent Gustav Kos.
Iz debelega poglavja o Pašič-Pribičevičevi korupciji. Že samo to dejstvo, ker si je Davidovičeva vlada narodnega sporazuma ter poštene uprave postavila kot svoj program: boj korupciji, je napravilo Pašič-Pribičevičevi bandi, ki je kradla na vse strani z balkansko drznostjo, največje neprilike. Režimi, v katerih sta imela glavno besedo Pašič in Prihičevič, so odpuščali iz službe čiste, sposobne ter vestne uradnike; nastavljali pa skoz in skoz nepoštene ter nesposobne elemente, od katerih je sedaj že veliko v preiskavi, proti drugim P. P. miljenicem pa se sestavljajo obtožnice. Med glavne ne-govance P. P. režima spada tudi bivši veliki župan v Dubrovniku, Peter Grisogono, 'brat bivšega pravosodnega ministra pod P. P. vlado dr. Grisogona. Kakor hitro je vzela državne vajeti v roke Davidovičeva vlada, je bil Grisogono kot veliki župan odstavljen. Po odslovitvi se je ürisogoiio zgubil iz Dubrovnika. Njegov naslednik je ugotovil, da je gospod! Peter Grisogono poneveril 180 tisoč državnega denarja. Za Grisogonom je bila izdana tiralica s- pozivom, da se ga prime in pod varnim spremstvom preda okrožnemu sodišču v Dubrovniku. Pobegli Grisogono je poskusil vse načine, kako bi celo afero zatuškal, a ni se mu posrečilo. Časopisje
javlja, da se je Grisogono radi te poneverbe skušal uslre liti, a se ga kroglja ni prijela smrtno. Takih P. P. kavalirjev kot je na primer Peter Grisogono jih je še več; v radikalni in policaj demokratski družbi.
Dobrovoljci bodo prisiljeni, da se izselijo iz Suhega polja. V bližini Osijeka je imetje grofa- Andreja Jankoviča, iki se imenuje Suho- polje-. Grof Jankovič živi v Budimpešti v zelo slabih prilikah. Za siromašni življenski položaj grofa Jank-ovi-ča j.e zvedel radikalni poslanec dr. Grgin. S pomočjo svojih poverjenikov majorja Stimakovičai in ravnatelja Beševiča je kupil -od Jankovičevega veleposestva 12.000 oralov za 12 milijonov D. Dr. Grgin je namreč osnoval poseben konzorcij za nakup vlastelinskih posestev in v to družbo je namesti! svoje zaupnike, ki so se lotili ofenzive proti grofu Jankoviču. Vse to se je doigralo -pred enim letom. Po -odredbah agrarne reforme bi spadal zemeljski kompleks Jankoviča pod udar agrarne reforme. Te zemlje bi ne smel nikdo kupiti. Kljub -temu pa je dr. Grgin sklenil z Jankovičem pogodbo, v kateri je zabeleženo, da bo dr. Grgin izpoisloval dovoljenje za prodajo in se- bo Jankovičeva posest proglasila kot kompleks, -ki nikakor ni prikladen za kolonizacijo'. Dr. Grgin bi namreč rad ustva- ! ril posest od 6500 oralov, ostalih 5500 pa bi razparce-' lira! ter prodal z velikanskim dobičkom. Po- pogodbi je posest grofa Jankoviča kupljena za 12,000.000 din., kar znači 1000 din. za en crai.-Kdor zna, koliko je danes vreden en oral najrodovitnejše zemlje, ta bo tudi uvidel, da se bi izplačalo dr. G-rginu plačati še enkrat 12,000.000 din., samo da bi se po radikalni navadi priplazil do te posesti. Na posesti grofa Jankoviča v Suhem polju so bili dosedaj dobrovoljci in ti- se bodo morali izseliti, ako se bo dr. Griginu posrečila njegova manipulacija. Ako se bo Pašič zopet vsedel na vladni prestol, bo dr. Grgin zaslužil, težke milijone, povrh bo še grofovski veleposestnik, in. dobrovoljci- bodo romali s trebuhom za kruhom.
Po uboju dijaka Jociča. V zadnji »Straži« smo poročali, kako je prišlo medi dijakom Jocičem in novosadskimi -oficirji do spopada, ki je končal z ubojem študenta. Dne 30. m. m. je dospela iz Beograda v Novi Sad posebna vojaška komisija, ki se je lotila v zvezi s politično oblastjo preiskave -glede uboja dijaka Jociča. Po* zaključkih dosedanje preiskave je bila aretiranih šest; •oficirjev. Po izpovedbi prič je smrtno mahnil s sabljoi po študentu kapetan Mrak. Pogreba ubitega dijaka seje udeležilo nad 3 tisoč ljudi. Ob odprtem grobu je govorilo več govornikov, ki so vsi -zahtevali kazen za ta zločin. Dijaki subotiške juridične fakultete so priredili povodom tega uboja zborovanje, s katerega so poslali vojnemu ministrstvu posebno resolucijo, ki zahteva eksemplarično kazen za oficirje, ki so sodelovali pri poboju. Vse univerze po naši državi so dobile brzojavni poziv, da se pridružijo tej subotiški resoluciji. V celi zadevi bodo tudi poslanci iz Vojvodine vložili interpelacijo.
Čaiugi bodo odvzeli za kazen slamnjačo. Jovo Stani-savljevič Čaruga je užival ter se veselil v zadnjem času v' ječi raznih ugodnosti. Te dni so- ga pa zalotili, kako je na nedovoljen način dopisoval. Čaruga bo radi tega kaznovan j disciplinarnim potom Za kazen mu bodo odvzeli slam-njačo, na- kateri je dosedaj ležal.
Komitske akcije gredo proti koncu. Kakor znanoj je sedanji notranji minister Nastas Petrovič storil vse,! da bi strl razne komitske bande, ki so neprestano plenile po južnih krajih ter vznemirjale prebivalstvo. Raznim oglasom notranjega ministra proti komitom se je pridružilo tudi prebivalstvo in šlo glede preganjanja komitov oblastem na roko. Iz južnih krajev že prihajajo razveseljiva poročila, da je odpor komitske akcije mno-j go slabši od poprej in je pričakovati, da bodo komitski pohodi v doglednem času nehali. Na drugi strani pa so izbruhnili med komitskimi bandami samimi prepiri in marsikateri komita je v zadnjem času prikrajšal svojega tovariša za glavo. Radi močnih pogonov od strani oblasti so komitaške bande rapršene in se skrivajo po planinah. Ako bo Nastas Petrovič še nekaj časa notranji minister, bodo hajduki izginili in ubogi narod se bo bvaležno oddahnil.
Zverina v človeški podobi. V Petrovem selu v Bački je posilil Iza Topolicki 10 letno hčerko svojega sosteda in jo še povrh okužil. Te dni je bila ta zverina v človeški podobi obsojena na 3 leta ječe in na plačilo 100 tisoč dinarjev za zdravljenje posiljenega in okuženega I otroka.
Izkopavamjja rimskih grobov v črni gori. Pred kratkem so začeli v okolici Duklje v črni gori kopati in iskati rimske grobove. Izkopavanja vodijo beograjski univerzitetni profesorji.
Za utrganim' konopcem — lizol. V Sarajevu je poslala pred dvema mescema vdovica neka Pavlina Bo-,^ govič. Pokojni mož je bil gostilničar in ker ni znala sama dalje voditi krčmarske obrti, je dala gostilno v najem. Po moževi smrti so opažali vsi na njej znake globoke žalosti, a nikomur se niti sanjalo ni, da bi se žen ska ukvarjala s samomorilnimi nakanami. Nečega ve'-j cera, kakor običajno, jo je čakala z večerjo obitelj Focht,
kamor je hodila na hrano. Ker pa žene ni bilo, so šli,

Schicllt-ovo milo z znamko „Jalen
u
je bilo, je in bo vedno ostalo najboljše! Pri nakupu ' pazite na ime „Schiebt“ in na znamko „JelenV
dia jo poiščejo in ker le ni odprla svojih vrat, so vdrli v njeno sobo. St-opivšim v sobo se je nudil grozen prizor. V kotu je ležala vsa črna Pavlina in krog vratu konec konopca. Znaki kažejo, da se je najprej obesila, a se ji je vrv utrgala in nato je pila lizol, ki je bil bolj smrtno lčinkovit kot pa konopec. Na stolu pod mizo so našli poziv davčne oblasti, da mora plačati 20.0C0 dinarjev davka. Njen rajni mož je bil sicer prihranil nekoliko denarja, a je posodil vso gotovino sorodnikom v Sloveniji, ki so denar naložili v neko podjetje. Pri samomorilki so našli še 3000 dinarjev.
Tatvine in vlomi v Karlovcu. V Karlovcu so razne lavine na dnevnem redu in to po najbolj prometnih ulicah in pred nosom ter očmi »javne varnosti«. V našem listu smo že poročali, kako je bilo pred dobrimi 14 dhevi vlomljeno v trgovino zlatarja in draguljarja Bu-kovinca in odnesenih raznih dragocenosti v skupni vrednosti preko pol milijona kron. Za temi vlomilci ni niti sledu. Spio., je v Karlovcu od preobrata sem običaj, da -ne izsledijo niti jednega tatu in vlomilca. Zadnje dni so bili izvršeni zopet nič manj nego trije vlomi. Naj-poprej so poskušal lopovi vlomiti v Gospodarsko zadru-gq, a jih je nekdo od tam prepodil. Za tem so imeli več sreče pri trgovini s čevlji, kjer so se pošteno preobuti. Kako je ravno lopovom sreča mila, kaže slučaj, da so še isto noč vlomili v mlin nekega Miheloca, odkoder so odnesli na prosto veliko železno blagajno, jo razbili in pobrali iz nje denar. Karlovec je postal nekak Eldorado za lopove, kjer se krelajo mirno in brez strahu pred policijo.
liskama sv. Cirila v Mariboru priporoča sledeče knjige iz lastne zaloge: Jugoslovanski Pijemont s poštnino vred 8 D, Slovenska ženska 11 D, Moj stric in moj župnik 5 D, Gladiatorji I. del 9 D, II. del 11 D, Zgodba o nevidnem človeku 8 D, Dušica I. del 17 D, V Libijski puščavi 12.50 D, Vzor človek 10.80, Pridige 31.40.
Razglednice za sv. Miklavža, Božič, Novo leto, so po nizkih cenah na razpolago v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
V2č. gg. duhovnikom naznanjamo, da imamo v zalogi vsa dr. Opekova dela, razne svetopisemske pridige (Abraham, Job, Samuel), ki kažejo, kako se naj uporablja sv. pismo pri oznanjevanju božje besede in druga dela te vrste. Opozarjamo tudi na dela, ki seznanjajo dušnega pastirja z sedaj aktualnimi vprašanji na primer z vodstvom duhovnih vaj;, Marijinih kongregacij, z liturgičnim gibanjem itd.
DIJAŠKA VEČERJA V MARIBORU
daje stradajočim srednješolcem v Mariboru vsak dan toplo večerjo. Draginja je velikanska in priprosto stanovanje s hrano za dijake stane 3000 K mesečno in še več. Tako ogromnih zneskov naši srednješolci po večini ne morejo plačevati. Zato jih je veliko število izročenih stradanju in pomanjkanju. Tem stradajočim revežem priskoči na pomoč »Dijaška večerja« v Mariboru, ki jim poskrbi vsak dan toplo večerjo. Letos se je oglasilo 79 dijakov za večerjo. Vsi so revni in potrebni, zato nismo mogli drugače, kakor da smo jih sprejeli.
79 stradajočih revežev
imamo torej letos vsak dan na večerji. Mi zaupamo v Boga, da bo blagoslovil naše početje, ter se, kakor do-zdaj, zanesemo na radodarnost našega dobrega ljudstva, da nam ho z milodari pomagalo prehraniti teh 79 revežev.
Obračamo se danes v imenu revnih srednješolcev do dobrega slovenska ljudstva s prisrčno prošnjo, da podpira Dijaško večerjo in daruje za njo. S polno hvaležnostjo se sprejema denar pa tudi živila, kakor: krompir, fižol, žito, pšenica, rž itd. Karkoli nam pošljete, vse bo prav prišlo lačnim želodcem.
Velečastite g. duhovnike prav lepo prosimo, da nam ostanejo naklonjeni tudi zanaprej ter organizirajo pobiranje milih darov za Dijaško večerjo v Mariboru.
Člane in članice Marijinih družb ter Mladeniških in Dekliških zvez kakor tudi Tretjerednike pa prosimo, da se tudi letos žrtvujejo za Dijaško večerjo ter pri vsaki priložnosti zbudijo zanimanje za njo in napravijo zbirco. Če Vas zbere radost na veselici ali žalost na sedmini, če se radujete na 'svatbah in gostijah ter se Vam vsaj za trenutek dobro godi, spomnite se p-i takih prilikah tistih mladi ljudi, ki študirajo, pa zraven tega trpijo lakoto, ker nimajo denarja, da bi si kupili večerjo. Darujte za nje v zavesti, da z vsakim vinarjem, ki ga darujete v ta namen, pomagate utešiti glad: učeči se srednješolski mladini, ki vsak dan po večerji glasno moli za vse svoje dobrotnike. Vsem darovalcem in dobrotnikom naših srednješolskih dijakov, že vnaprej kličemo: Bog povrni! Bog plačaj!
ZA DIJAŠKO VEČERJO
Dr. Anton J eìt o v š e k.
občnem zboru podružnice dne 2. t. m. soglasno sprejeti. Ob tej priliki je g. Priol predaval o sadjarstvu, g. Majcen pa je zborovanje spretno vodil.
Knjižnica Prosvetne zveze v Mariboru. — Izzvani po ostrih beležkah v »Taboru« in »Jutru« glede na otvoritev naše osrednje knjižnice v Mariboru, ugotavljamo sledeče: Prerekanje o Ljudski 'knjižnici v Mariboru med »Stražo« in »Taborom« ter »Jutrom« je zadeva, ki Prosvetne zveze v Mariboru in njene osrednje knjižnice prav nič ne tiče in ni s tem tudi v nobeni zvezi. Nikakor pa ne moremo dopustiti, da bi se podajala javnosti dejstva, ki so popolnoma neresnična ali vsaj temu slično prikrojena. Prosvetna zveza v Mariboru je naslednica bivše Slovensko krščansko socialne zveze za Slovensko Štajersko v Mariboru, ki je ustanovila v Mariboru svojo osrednjo knjižnico že leta 1907, torej v času, ko se nekaterim gospodom o zdaj toli povdarjani nujnosti in važnosti Ljudske knjižnice še ni sanjalo. Leta 1908 je imela naša knjižnica že 4370 knjig, izposodila je med 230 izposojevalcev 2320 knjig in vzdrževala poleg tega še 7 obmejnih knjižnic. Leta 1911 je knjižnica narastla na 6800 knjig, ki je izposodila 2542 knjig med 260 izposojevalcev, 620 knjig pa je priskrbela obmejnim knjižnicam. Leta 1912 je knjižnica že imela 6946 knjig, izposodila jih je 4509 med 380 izposojevalcev, 315 knjig je dala obmejnim knjižnicam. V letu pričetka svetovne vojne, leta 1914, pa je imela*knj'iznica že 7006 'knjig, katerih je izposodila 3890 medi 317 izposojevalcev, 393 knjig pa je zopet naklonila obmejnim knjižnicam. Svetovna vojna pa je našo knjižnico popolnoma uničila, večina njenih knjig je prešla v roke vojakom in dijakom;, tako, dia smo našli leta 1918 le prazne omare, ne da bi vedeli kje iskati knjige, Povojne razmere so nam dopustile šele v letu 1923, da smo pričeli z novim; delom pri osnovanju knjižnice, kar se nam je zdaj; končno posrečilo iz lastne moči, ne da bi dobili pare podpore. Knjižnica pa ima zdaj zopet že 2392 del v 2837 zvezkih, tako, da smo jo magli otvoriti, ne da bi pri tem; sploh mislili na Ljudsko knjižnico v Mariboru, saj; smo delali isto že prej, ko Ljudske knjižnice v Mariboru še sploh ni bilo. Poleg tega pa naša knjižnica ni samo' krajevna mariborska knjižnica, temveč matica vseh v Prosvetni zvezi včlanjenih društev. Kaj pa tudi ta društva store na polju resničnega prosvetnega dela kaže to, da je imelo v poslovnem letu 1923-24 od 142 včlanjenih društev 134 društev lastne knjižnice z 51.662 knjigami. Ta društva so izposodila v tem letu 43.172 knjig in izdala za knjige 47.057.02 D. Gospoda, to so dejanska dejstva, zato prehajamo preko vseh neosnovanosti in natolcevanj mirno k svojemu resnemu in pravemu kul-turno-prosvetnemu delu. — Prosvetna zveza v Mariboru.
Knjižnica Prosvetne zveze v Mariboru. Kakor simo že zadnjič javili, je knjižnica odprta vsak četrtek od 18. do E20. ure in vsako nedeljo od 11. do 12. ure predpoldne.
Knjižnica' je nastanjena v pisarni Prosvetne zveze Aleksandrova cesta 6 I. Zaenkrat je sicer knjižnica še nekoliko nedostatna, ker nima marsikatere lepe knjige, ki bi jo ta ali oni čitatelj mogoče žele -dobiti;, vendar bo- lahko v precejšnji meri ustregla vsakomur. Knjižnica ima 807 slovenskih leposlovnih del v 1132 zvezkih, 939 slovenskih poučnih del v 1023 zvezkih, nadalje 495 nemških knjig, hrvatske in češke knjige, pa tudi druge. Sedaj dobiva knjiž niča vsako slovensko knjigo, ki izide, takoj ter je vsaka na novo izišla dobra slovenska knjiga izposojevalcem že nekaj dni po izdaji na razpolago. Članarina in izposojnina sta malenkostni. Pozivamo člane vseh krščanskosocialnih organizacij, da se knjižnice pridno poslužujejo.
Preprečena nesreča. Včeraj v nedeljo zjutraj ob sedmih je kočiral majhen fant mesarski voz z eno- starejšo kobilo od' kadetnice po Frankopanov! cesti. Kar mu prileti od artilerijskih vojašnic nasproti mula. Muli je- cingljala veriga od vratu, očividn-o se je bila utrgala iz hleva’ ter ušla na cesto. Mula se je zagnala z vso živalsko silo v kobilo; in jo začela grizti v prsa ter vrat. Kobilg^ je začela brcati, fant je udrihal en čas z bičem po divjaški- muli, nato pa med -krikom izpustil vajeti in skočil z voza. Fantku se na srečo pri skoku z voza ni zgodilo nič posebnega. Kobila je zdirjala z vozem stran s ceste in zadela ob plot, da ni mogla ne naprej in ne nazaj. V ubogo kobilo se je sedaj zaganjala mula od spredaj ter od zadaj. Zbralo se je v naglici veliko ljudi, a nikdo se ni prav upal, da bi razgnal obe živali. Ko je bila kobila žer čisto obgrizena ter spehana, so pridrveli po Frankopanov! ulici; trije vojaki, ki so iskali ubeglo mulo. Nekaj; časa so gledali tudi- ti boj med upreženo kobilo in mulo, nato pa se je vendar enemu posrečilo, da; je zagrabil mulo za lanec, vsi trije so komaj odtrgali žival od kobile, jej zažvalili gobec z verigo, vsak je odtrgal eno; planko od plota, letele so balkanske klet-
vice, po muli pa so padali težki udarci skoz med potjo do hleva. Vojaki so muli njen napad na mirno kobilo pošteno vrnili. Ako bi ne bil fantek skočil pravočasno z voza, Ibi bila kobila zdivjala naprej po cesti, voz bi se bil prevrnil in fant bi se bil ubil. Gledalci tega prizora so bili- po preprečeni nesreči vsi mnenja, -da še ni nobeden videl tako divje ter -krvoločne mule, kakor je bila ta. Vsak jej je privoščil od srca batine, katere so jih odštevali s plankami vojaki.
Na ustanovnem občnem zboru društva tobačnih trafikantov za mariborsko oblast s centralnim sedežem v Mariboru, ki se je vršil dne 2. novembra 1924, se je izvolil društveni odbor večinoma iz težkih invalidov, in sicer: Za predsednika Franjo Geč, podpredsednika Miloš Gnus, tajnika Franjo Kopina, blagajnika Anton Golež, odbornike Filip Hauptman, Karol Jakob, Franc Belle, Rudolf Niefergal, Andrej Muršec, za namestnike Leopoldina Nerat, Amalija Straus, preglednika Štefan Renčelj, Ante Tončič.
Odbor orlovskega odseka Maribor sporoča tem potom, da se vrši kot dosedaj vsako sredo fantovski sestanek ob pol osmi uri zvečer v društvenem prostoru, Koroška cesta 1 (bivša knjigoveznica Tiskarne sv. Cirila). Udeležba za redne člane obvezna, starešine vljudno vabljeni. Bog živi! Odbor.
Redovna telovadba za člane in starešine orlovskega odseka se vrši vsaki četrtek v gimnazijski telovadnici. Vhod iz Koroščeve ulice. Bog živi! Načelnik.
Državna borza dela v Mariboru. Pri tej borzi dela je bilo od 26. oktobra do 1. novembra 72 prostih m-est prijavljenih, 170 oseb je iskalo dela, v 58 slučajih je borza dela posredovala uspešno in 9 oseb je odpotovalo. Od 1. januarja do 1. novembra 1924 pa je bilo 6355 prostih mest prijavljenih, 8771 -oseb je iskalo dela, v 2923 slučajih je posredovala borza uspešno in 1345 oseb je odpotovalo.
Dušica.
Rcmsn v treh delih. Angleški spisali? 8. Orcsy.
Prevedel Paulu«.
65
Mirno je legel spat, v poznih jutranjih urah je že bilo ,in obžaloval je le to, da bo moral še štiri dni čakati.
XXI.
Potni list.
Nočni mir je legel na Richmond.
Gostje so se drug za drugim poslovili, zelo zadovoljni sami s seboj in z večerom. Francoska pevka sicer ni nastopila s svojimi pesmicami, pa večer jim je nudil toliko drugih zabav, plesa in godbe, izbranih vin in izbornih jedil, da se nihče ni mnogo zmenil za izpre-mern-bo v sporedu.
Vsi pa so enodušno priznavali, da gospa Margareta Blakeney še nikdar ni bila tako ljubezniva in dražestna ko tisti večer. Neutrudljiva se je zdelo da je, za vsakega, tudi za najnižjega gosta je skrbela, za vsakogar je imela prijeten smehljaj, prijazno besedo, vse je zabavala, čeprav je imela še posebej več ko polne roke opravka s spremstvom Njegovega kraljevskega Vi-sočanstva.
O dogodku v budoarju gostje niso mnogo govorili. Neolikano bi bilo v tistih dneh, govoriti vpričo dam o prepirih med moškimi. Zato se o neljubem prizoru skoraj nič ni zvedelo v javnost. —
Končno je zadnji gost z globokim poklonom odšel in Margareta se je smela vdati lastnim mislim in se uglobiti v bridkost svoje duše.
Na -misel ji je prišel gospod Andrej Foulkes.
Kdo ve zakaj —? Morebiti ker se je poslovil med zadnjimi gosti in dejal, da gre peš domov za svojo ženo, ki se je odpeljala z vozom. Percy ga je pospremil do vrtnih vrat.
Srce se ji je krčilo, ko je mislila na mladi par.
O —, ni še bilo dolgo temu, ko se je dobrodušno smejala mali Suzani, da s toliko skrbjo straži moža in ga nikamur ne pusti, — drugi člani lige pa medtem hodijo s svojim vodjem na Francosko v smrtno nevarnost, reševat žrtve krvave revolucije. Dražila je
Iz Maribora.
Delegati Kmetijske podružnice Maribor za občni zbor Kmetijske družbe v Ljubljani: 1. Gabrijel Majcen, pos. in profesor v p., Maribor, Petrovo selo; 2. dr. Anton Jerov-šek, posestnik in ravnatelj Cirilove tiskarne v Mariboru; 3. Franjo Žebot, posestnik in narodni poslanec, Maribor, Loška ulica 10; 4. Marko Krajnc, posestnik in tajnik, Maribor, Gregorčičeva ulica 18; 5. Ljudevit Flucher, posestnik in župan, Sv. Peter pri Mariboru; 6. Ivan Velker, posestnik in oskrbnik, Maribor, Gajeva ulica 7; 7. Stanko Hauptman, posestnik, Rošpoh 125; 8. Jožef Kolarič, posestnik, Krčevina pri Mariboru 64. Ti delegati so bili na
Bujni, svOasii lasfe,
£ uimiuiiiHHiiiuiKiuiiiiuiuuiunnuiitiiiiiiiiiiiuiinitHiimntiiiKintimitmiiuiii po rednem umivanju glave z
„Elida™ Shampoon0” !'•
ki obrestuje hranilne vloge po
oziroma po dogovoru.
[Tisk tiskarn« sv, Girila v Mariboru,
Odgovorni urednik: Tlado Pušenjak.
Izdaja konzorcij «Strale,«
Foulkesa, da je zaljubljen mu je pravila, da je izgubil vso možatost, da nimo nobenega poguma več, kar je oženjem.
Pa zadnje dni sem se je, sama ni vedela kako in ke-daj, v njeni duši oglasila napol priznana, napol pritajena zavist, kadar je mislila na Suzano in na Foulkesa.
Kaka razlika med mladim parom — pa med njo in Percyjem!
Percy jo je ljubil, ljubil z vso silo svoje globoke, strastne duše. O tem ni bilo dvoma. Greh bi bil, dvomiti o tem.
In vendar se ji je včasi zdelo kot da ona, njegova žena, ni prva v njegovem srcu, da so njene skrbi, da je njena žalost, njen strah, — da je vse to postranska briga sredi velikih načrtov in ciljev, ki si jih je stavil za 'svoje življenje. In nobene moči ni imela, da bi sr priborila vse njegovo srce, zaman se je trudila, da bi si ga navezala nase kakor Suzana svojega Andreja. Če ga je pograbila njegova strast, je šel in nikdar ni vedela, ali se bo še kedaj vrnil —.
O —, kako je zavidala Suzano! Kako je sovražila Percyzjeve pustolovščine, kako je sovražila vse tisto tujce, ki si ji jemali njegovo bližino —!
In nocoj se je močneje ko kedaj poprej oglašalo v njeni duši srčno hrepenenje po možu.
Kako radd bi se mu vrgla v naročje, mu pošepetaia na uho, koliko trpi zaradi njega, mu pripovedovala 'o svojih straheh in mukah, o samotnih urah, ko čaka nanj, rotila bi ga pri njegovi ljubezni do nje, naj se je usmili, naj je ne muči •—.
Pa ni ga bilo —.
Druge skrbi, druge misli so polnile njegovo dušo —.
Toda kmalu se je moral vrniti. Saj ni šel daleč. Le do vrtnih vrat.
Naproti mu pojde —.
Stopila je na verando in po peščenem produ. Tod je moral priti.
Vkljub napornemu dnevu ni čutila nobene utrujenosti. Napeto je poslušala, da bi ujela prve glasove njegovih stopinj-.
Da —! V rahlo šumenje reke se je vmešavalo šu-štenje obleke, pesek je zaškrtal pod previdno umerjenimi koraki. —
Obstala je, čakala.
Nekdo je prihajal. Temna postava se je izluščila iz nočnih senc.
»Kdo je?« je zaklicala Margareta.
Postava je obstala. Nato pa je naglo stopila bliže in boječ glas je rekel:
»Ah, — gospa Blakeney!«
»Kdo ste —?« je vprašala Margareta odločno.
»Jaz —! Renata Candeille«, je odgovorila temna postava.
»Gospodična Candeille —?« se je začudila Margareta. »Kaj počenjate tukaj —? Sami in ob taki pozni uri!«
»Psssst —!« je šepnila Renata Candeille hlastno. Stopila je čisto blizu.
»Sama sem. Hotela sem govoriti —, s komerkoli —. Z vami, če bi bilo mogoče, gospa Blakeney —. Ni mi dalo piiru —. Skrbelo me je, kaj se je zgodilo —.«
»Zgodilo —? Kedaj: —? Ne razumem vas!«
»Kaj je bilo med državljanom Chauvelinom pa med vašim soprogom —.«
(Dalje prihodnjič).
Spominjajte se Dijaške večerje !
Hijacinte in tulpe, kakor tudi druge č> bulčke za cvetljice pri-$ ; poroča M. Berdajs, Maribor, Trg svobode.	678 2
Odeje, velike 145 x 200. dobro prešite, iz močnega rožnatega kambrika s fino pavolo po D 220'—, fini flanel porhant D 14'— in razne ostanke po skoro polovični ceni razpošilja po pošti: Tekstilbazar, Ljubljana, Krekov trg. Za htevajte novi cenik!	659 4
Predivo kupuje po najvišjih cenah ali zamenja za gotove vrvi tvrdka Ivan N. Adamič, Maribor, Vetrinjska ul. 20.	613
Sir cenejši ! Trapist kg D 27—, bohinjski kg D50—. V.Hmelak Maribor, stojnica Glavni trg, preje M. Lah.	67O 2
Umetniške gosli na prodaj: Vpraša se pri hišniku v Cirilovi tiskarni.

SAMOPBODAJA
mehanik
Ivan Legat, Maribor
Vetrinjska ulica št. 30. — Telefon internrb. 434
priporoča svojo specijalno delavnico za pisalne, računske in kopirne stroje itd. kot edini ter najsposobnejši zavod.) Zaloga novih ter rabljenih pisarniških strojev. Samopro daja najboljšega razmnoževalnega aparata »Opalograph« ter njegovih originalnih potrebščin. Ustanovljeno 1919.
Josip Nekrep, tesarski mojster in podjetnik, Maribor, Smetanova ulica 59, telefon št. 140, prevzame vsa dela » točnim in cenim izdelovanjem.	465 1?—1
Premof iz svojega premogokope pri Veliki Nedelji pro- ^ daja Slovenska premogokopno družba z o. z. v ' jub-
Ijani, Wolfova ulico št. I—L	10^
Strope mizarstvo
HOCHHEGER&WIHER

fr
fr-
fr
Koroška c. 53 MARBOR Koroška c. 53
se priporoča za izdelovanje pohištva in stavb kakor vseh v to stroko spadajočih mizarskih izdelkov. — Pohištvo za sobe in pisarne trajno v zalogi.
Edini izdelovatelji stiskalnic ,Patent Rudi1.
Postrežba točna!	Cene zmerne 1
fr'
fr'
ZVONARNA IN LIVARNA
ŠT. VID NAD LJUBLJANO
vliva
BRONASTE ZVONOVE
v vseh velikostih za župne cerkve, podružnice in kapele po najnižji cenah. Kupuje stare in razbite zvonove po najvišjih cenah.
CUNJE
šrojaške, suknjen« in platna« M odpadke, staro železj«, forano in vlito, giaževino, kakor odpadka vsake vrst« so ^ajvüjÜK «anakl
A. Arbeiter,
Ueribor, Dravska allea 13.
Eamenjara tudi staro katero je za vporabo, a km vaškimi odpadki in vlitmo,
Širite „Stražo“!
Zadružna gospodarska banka dl d.
podružnic« v Mariboru*
V lastni, novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 6, pred frančiškansko cerkvijo. Izvršuje vse bančne posle najkulantneje.! — Najvišje obrestovanje vlog na knjižice in v tek. računu
Pooblaščeni prodajalce »reèk državne raasr. loterije«
*»00000000000000000000000000000000*