Erjavecia 21 28 Z namenom nadaljnje promocije in izboljšanja poznavanja te skupine žuželk v celotni Evropi je bila dana pobuda za organizacijo projekta z naslovom: Atlas kačjih pastirjev (Odonata) Evrope. Projekt je zaživel v letu 2006 in vključuje številne strokovnjake za posamezne regije in področja odonatoloških raziskav. Za lažjo predstavo o obsegu in pomenu projekta velja dodati, da bodo v obdelavo vključene vse države Evrope, vključno z baltiškimi državami, Belorusijo, Ukrajino, Kanarskimi in Azorskimi otoki, Madeiro in Turčijo, medtem ko za evropski del Rusije situacija še ni znana. Končni rezultat v obliki knjige se pričakuje v letu 2010. Koordinacijo projekta je prevzela nizozemska organizacija European Invertebrate Survey, glavni koordinator pa je naš mladi kolega Vincent Kalkman. Vse, ki bi o projektu radi izvedeli še več podrobnosti, spoznali natančen časovni in vsebinski načrt ali navezali stike s koordinatorji projekta v posameznih državah, vabimo, da si ogledate naslednjo spletno stran: www.naturalis.nl/europeandragonflies Za več informacij se lahko obrnete tudi na koordinatorja projekta, ki je na voljo na naslednjem naslovu: Vincent Kalkman, European Invertebrate Survey – Nederland, Naturalis - National Museum of Natural History, P.O. -BOX 9517, NL-2300 RA Leiden, The Netherlands, tel. +31-(0)71-5687413, kalkman@naturalis.nl UTRINKI S 17. MEDNARODNEGA ODONATOLOŠKEGA SIMPOZIJA V HONG KONGU Med 31. julijem in 4. avgustom 2006 je v daljnem Hong Kongu potekal eden najzanimivejših svetovnih odonatoloških simpozijev doslej. Dogodek z uradnim naslovom »17TH INTERNATIONAL SYMPOSIUM OF ODONATOLOGY« so soorganizirale »Agriculture, Fisheries and Conservation Department«, »Government of the Hong Kong« in »International Odonatological Foundation (S.I.O.)«, koordinacijo nad samo organizacijo in potekom simpozija pa je vodil dr. T. W. Tam. Simpozij se je sploh prvič odvijal v jugovzhodni Aziji in če k temu eksotičnemu izhodišču prištejemo še sam Hong Kong, pa zanimive vrste kačjih pastirjev, prijetno druženje s številnimi odonatologi in za nameček še posimpozijsko »odpravo« na celinsko Kitajsko, je jasno, da se skušnjavi tokrat ni bilo moč upreti. Erjavecia 21 29 SLIKA 1: Uradni »jumbo« plakat 17. mednarodnega odonatološkega simpozija v Hong Kongu. Sicer je statistika simpozija naštela – brez številne organizacijske ekipe – preko 80 udeležencev iz 12 dežel, vključno s Kitajsko, Tajvanom, Filipini, Malezijo in Indijo. Starostni razpon udeležencev se je raztezal od komaj 8 mesecev, do zavidljivih 93 let dr. Sawana iz Japonske. Slovenske barve smo zastopali Matjaž, Mojca, Ana Mia in Bine Bedjanič, pri čemer nam je prestižno lovoriko omenjenega najmlajšega udeleženca za samo en dan odnesla mala Eliška Barta iz Češke. Seveda je bilo sam program simpozija zelo zanimiv. Dogajanje je bilo postavljeno v impozanten »HONG KONG WETLAND PARK«, ki je svoja vrata obiskovalcem odprl komaj poldrugi mesec pred simpozijem. Predstavljenih je bilo več kot 50 zanimivih referatov in posterjev iz različnih področij, kot so filogenija, taksonomija, paleontologija, morfologija, vedenjska ekologija, biogeografija in še bi lahko naštevali. Najzanimivejša so bila tri nekoliko daljša vabljena predavanja eminentnih odonatologov. Dr. Michael J. Samways iz Južne Afrike je predstavil temo »Dragonflies as umbrellas for monitoring the recovery of freshwater ecosystem health«, predavanje dr. Keitha D. P. Wilsona je imelo naslov »Comparison of Hong Kong and Guandong's odonate biodiversity«, medtem ko je naš mladi kolega K.-D. B. Dijkstra navdušil s predavanjem »Scientific benifits for odonatology of conservation- oriented projects: examples from tropical Africa«. Občudovanja vredne so bile tudi predstavitve številnih japonskih kolegov, zlasti izvirne raziskave mladih odonatologov, ki jih vodi dr. M. Watanabe. Znanstvenemu delu simpozija pa smo dali dodaten eksotičen pečat tudi Slovenci – sam sem namreč predstavil predavanje »Globally threatened dragonflies of Sri Lanka – present state and future perspective«, hkrati pa me je tudi doletela čast Erjavecia 21 30 predsedovati sekciji z naslovom »CONSERVATION«. O samem simpoziju ter Hong Kongu bi lahko zapisal še ogromno, ker je vtisov in lepih spominov krepko preveč za celotno številko Erjavecie. V nadaljevanju se bom zato omejil le na kratek pregled najzanimivejšega odonatološkega dogajanja na terenu. Kot rečeno, so se priprave na terenski del simpozija zame pričele že krepko pred odho- dom v daljni Hong Kong. Samo potovanje smo zastavili tako, da bi kar najbolje izko- ristili še čas pred in po simpoziju. Iz Slovenije smo namreč odpotovali že 22. julija, vrnili pa smo se 13. avgusta. Odlična knjiga »Hong Kong Dragonflies«, avtorja Keitha Wilsona (WILSON, 1995) je bila dober učni pripomoček za prepoznavanje tam prisotnih vrst, ki jih doslej na potovanjih po Aziji še nisem poznal. V izdatno pomoč pri kasnejšem delu na terenu mi je bila tudi novejša knjiga »Field Guide to the Dragonflies of Hong Kong«, ki jo je v sodelovanju s člani »DRAGONFLY WORKING GROUP« prav tako napisal Keith Wilson (WILSON, 2004). S pomočjo dr. Tama sem ob prihodu v Hong Kong dobil dobil tudi uradno dovoljenje – orožni list – za nošenje mreže in lov kačjih pastirjev, tako da za terensko delo ni bilo nobenih ovir več. Sicer šteje odonatna favna Hong Konga zavidljivih 112 vrst (od tega 3 endemične), kar je za tako majhno ozemlje – kopni del Hong Konga meri namreč vsega okoli 1000 km2 – gotovo zavidljiva številka. Začetnik moderne odonatologije v tem delu Kitajske je dr. Keith D. P. Wilson, katerega delo zadnjih petnajstih let so v zadnjih letih dopolnili še člani »DRAGONFLY WORKING GROUP«, ki deluje v okviru državne ustanove Agriculture, Fisheries and Conservation Department in katere član je tudi dr. Tam. Sicer je v Hong SLIKA 2: »HONG KONG WETLAND PARK« je ena najnovejših in najmodernejših turističnih atrakcij Hong Konga. Gre za ogromen kompleks umetnih mokrišč, ki so v osnovi nastala kot nadomestni okoljevarstveni ukrep ob pozidavi območja v ozadju. Dolgoročno je Wetland Park z razstavnimi dvoranami in vsem potrebnim za obiskovalce, namenjen predvsem ekoturizmu, okoljskemu izobraževanju in ohranjanju vrst. Foto: M. Bedjanič Erjavecia 21 31 Kongu obilo mokrišč, kot drugod v tropih in subtropih pa so za kačje pastirje seveda najzanimivejše tekoče vode. Kljub izjemni urbanizaciji je ob tem na mestu dodati, da je več kot 40% ozemlja Hong Konga zavarovanega, kar pomeni, da kljub izjemnemu pritisku človekovih dejavnosti, v tem delu Azije še vedno ostaja dovolj prostora tudi za kačje pastirje. V nadaljevanju sledi le nekaj najzanimivejših terenskih opažanj, ki sem jih zbral tekom obiska Hong Konga. Med terenskimi izleti gre vsekakor izdvojiti tistega na dan 25-VII-2006, ko sva z dr. Tamom obiskala nekaj najzanimivejših lokalitet na severnem delu območja New Territories, nedaleč od meje s preostalo Kitajsko. Zjutraj me je dr. Tam najprej peljal na eno maloštevilnih lokalitet globalno ogrožene vrste Mortonagrion hirosei. Ta droben, komaj več kot poldrugi centimeter velik kačji pastir naseljuje zmerno brakična močvirja in ima zelo specifične ekološke zahteve, za- radi česar je vsled velikega pritiska na zanj ustrezna bivališča tudi močno ogrožen. Moje oči se kar niso mogle privaditi zasle- dovanju teh drobnih predstavnikov družine škratcev, zato pa je imel dr. Tam v tem oziru zelo izostren pogled in me je čisto začetniško vodil od posnetka do posnetka. Nadaljevala sva v za- varovanem območju Ng Tung Chai, kjer pa sem tudi jaz postavil stvari na svoje mesto in uspeli sta nama dve izjemno zanimivi najdbi. Že ob vzpenjanju v dolino se je v moji mreži znašel samček vrste Idionyx claudia iz družine lebduhov, ki ga dr. Tam dotlej še ni videl, saj je bil iz Hong Konga, sicer prav iz doline Ng Tung Chai znan le en sam primerek iz leta 1994. Že po nekaj minutah naju je čakalo naslednje presenečenje, ko sem nedaleč od poti opazil in fotografiral vrsto Lamelligomphus hainanensis iz družine porečnikov. Tudi ta je bila doslej znana le na podlagi najdbe enega leva ter najdb nekaj ličink, ki so se kasneje preobrazile v laboratoriju ter zabeležena na vsega dveh lokalitetah v Hong SLIKA 3: Drobni škratec Mortonagrion hirosei je globalno ogrožen in uvrščen na IUCN Red List of Threatened Animals. Znan je z vsega nekaj lokalitet na Japonskem in v Hong Kongu, naseljuje pa brakična močvirja. Foto: M. Bedjanič Erjavecia 21 32 Kongu. Ob ohranjenem potoku v dnu doline sem se dodobra nagledal pogostih vrst, kot sta Euphaea decorata iz družine Euphaeidae in Coeliccia cyanomelas iz družine Platycnemididae, medtem ko je eden od manjših gosto zaraščenih pritokov skrival nekaj osebkov vrste Agriomorpha fusca iz družine Megapodagrionidae. Ampak zanimivih najdb še ni bilo konec, saj sva ob zadnjem tolmunu potoka kar dolgo nemočno opazovala divje spreletavanje in kroženje nekaj lebduholikih kačjih pastirjev, ki pa so se slednjič le znašli v moji mreži. Šlo je za samičke prej omenjene zelo redke vrste Idionyx claudia in dr. Tam še nekaj dni kasneje, vse do potrditve dr. Wilsona, ni najbolj verjel moji determinaciji. Uspešen dan sva sklenila na območju Luk Keng na skrajnem severovzhodu Hong Konga, kjer sem v močvirjih in ribnikih med drugim opazoval meni zanimive in lepe ploščce vrst Acisoma panorpoides panorpoides, Brachydiplax chalybea flavovittata, Lyriothemis elegantissima in Nannophya pygmaea. SLIKA 4: Uspeli posnetek samčka vrste Lamelligomphus hainanensis iz doline Ng Tung Chai predstavlja sploh prvo najdbo odraslega osebka te vrste v Hong Kongu. Foto: M. Bedjanič Za naslednji zelo zanimiv izlet sta poskrbela kolega Graham Reels in Rory Dow, ki sta me vzela s sabo dne 30-VII-2006. Graham Reels, ki je sicer Anglež, že dolga leta živi v Hong Kongu in odlično pozna najboljše odonatološke lokacije, kar je bil odličen obet za zanimiva opazovanja. Zjutraj Erjavecia 21 33 smo najprej obiskali meni že poznano lokaliteto z vrsto Mortonagrion hirosei, kjer sem se bolj osredotočil na vrste stoječih voda v neposredni okolici. Najbolj sta me navdušila velika porečnika vrst Ictinogomphus pertinax in Sinictinogomphus clavatus, pa ob kopici ploščcev seveda še ogromen lebduh vrste Epophthalmia elegans. Nadaljevali smo v zavarovanem območju Pat Sin Leng, kjer pa je vreme počasi začelo kazati zobe in je bilo sonca bolj malo. Kljub temu je Rory Dow v močvirju na vrhu hriba uspel ujeti drobnega samčka vrste Aciagrion tillyardi, ki je bila za Hong Kong znana le na osnovi enega podatka iz leta 2000. Mene je bolj navdušil škratec vrste Onychargia atrocyana in pa ponovno nekaj samčkov in samičk drobnega, krepko manj kot dva centimetra velikega ploščca vrste Nannophya pygmaea, ki so pozirali v najrazličnejših položajih. Žal na tem območju nismo zabeležili gigantske vrste Philoganga vestusa, filogenetsko zelo starega enakokrilega kačjega pastirja iz družine Diphlebiidae, za katerega je bila sezona očitno že prepozna. Pozno popoldne smo za konec obiskali še potok in manjša močvirja v okolici vasi Tin Sam na območju Wu Kau Tang, kjer sem ob potoku slikal prikupno predstavnico družine Chlorocyphidae, vrsto Rynocypha perforata perforata, v obrežnem grmovju pa so se fotoaparatu, vsled močno razširjenih in lepo opaznih belih golenc, neuspešno skrivali samčki in samičke presličarja Copera ciliata. Povsem slučajno sem v bližnjem grmovju zasledil počivajočo predstavnico družine dev, sicer ne ravno pogosto vrsto Anaciaeschna jaspidea, Rory Dow je ulovil samičko lebduha vrste Idionyx victor, previsoko za naše mreže pa se je nad potokom spreletaval še velik samček lebduha globalno ogrožene vrste Macromia urania. Simpozijski izlet v dolino Sha Lo Tung smo pričakovali kot pravo odonatološko poslastico, saj je bilo na tem območju doslej zabeleženih že 72 vrst kačjih pastirjev. Tudi tokrat pa vreme ni igralo naše igre in truma odonatologov je v dolino zakorakala v oblačnem in vetrovnem vremenu, ki ga je le tu in tam razsvetlil žarek sonca. Tudi sama sezona letanja odraslih osebkov je bila za večino najzanimivejših vrst že praktično pri koncu, tako da so bili obeti bolj slabi. Toliko odonatologov na kupu pa seveda ni od muh in če ob tem upoštevamo še japonsko vztrajnost, rezultati seveda niso izostali. Med odraslimi kačjimi pastirji je bila bera bolj slaba, je pa zato uspel dr. Haruki Karube iz Japonske s priročno vodno mrežo izbrskati ličinke pravzaprav vsega najzanimivejšega. Tako smo med drugim od blizu spoznali ličinke vrst Megalogomphus sommeri, Gomphidia kelloggi, Asiagomphus hainanensis, Heliogomphus scorpio, Macromia urania in Macromidia rapida. Nekoliko razočaran nad svojim bornim ulovom sem čas malice izkoristil za stikanje po gozdu ob potoku pod bližnjim WC-jem in v goščavi bambusa presenetil dva samčka in samičko dokaj redke vrste Gynacantha japonica ter Erjavecia 21 34 najdbo za nameček kronal še z uspešnim posnetkom. Popoldanskemu delu izleta smo se bili prisiljeni odpovedati, saj je bližajoči tajfun sprožil tretjo stopnjo alarma, kar je z vetrom in dežjem zaznamovalo še nekaj naslednjih dni. SLIKA 5: Simpozijski izlet v odonatološko »vročo točko« Hong Konga - dolino Sha Lo Tung je bil idealna priložnost za opazovanje mojstrov pri delu. Na sliki so od leve: K.-D. B. Dijkstra iz Nizozemske, najboljši poznavalec kačjih pastirjev Hong Konga in Kitajske - dr. Keith Wilson iz Anglije ter odlični japonski odonatolog dr. Haruki Karube. Slednji je v potoku kar v steklenico vode nabral ličinke najbolj zanimivih vrst, katerih značilnosti prisotnim razlaga dr. Wilson. Foto: M. Bedjanič Če pod vse zapisano potegnem črto, sem lahko vsled dokaj pozne sezone in vse prej kot ugodnega vremena, s preko 50 opazovanimi vrstami kačjih pastirjev zelo zadovoljen. Ob tem naj le še dodam, da smo imeli v Hong Kongu kačje pastirje pred očmi res skoraj vedno. Organizatorji so namreč uspešno poskrbeli, da je ob ogromnem oknu našega apartmaja v 25. nadstropju hotela Harbour Plaza Resort City, neumorno patruljiralo nekaj samčkov vrste Pantala flavescens, medtem ko nas je kar v hotelski recepciji ob odhodu v Nankunshan presenetil še zanimiv ploščec vrste Zyxomma petiolatum. Posimpozijska odprava v naravni park Nankunshan v provinci Gunagdong na južnem Kitajskem je burila domišljijo že krepko pred odhodom iz Slovenije. Erjavecia 21 35 Nankunshan predstavlja enega redkih dobro ohranjenih gozdnih kompleksov na južnem Kitajskem, leži pa v gorovju Nan Ling, ki je oddaljeno približno 100 km severovzhodno od mesta Guangzhou - prestolnice province Guangdong. Bolj kot ne naključno zbrani odonatološki podatki so obljubljali visoko vrstno raznolikost favne kačjih pastirjev, skoraj popolna neraziskanost pa je bila za vse seveda dodaten motiv in nam je pošteno burila domišljijo. Naš bazni tabor v bližini vasice Shan Ping je bil od Hong Konga oddaljen en dan vožnje z avtobusom, tako da so nam bili med 5. in 9. avgustom 2006 za terensko delo na voljo dejansko le trije dnevi. Čeprav smo po tihem pričakovali odmaknjeno kitajsko idilo z nič ali malo komforta, nas je scena zelo presenetila. Idila je še presegla pričakovanja, da o komfortu sploh ne govorim - nastanjeni smo bili namreč v čudoviti dolinici ob majhni rečici s kristalno čisto vodo, z obdajajočim gozdom bambusa, vsak v svojem ličnem bungalovu, katerega balkon je gledal reko. Glede na nadmorsko višino približno 500 m je bila klima prijetna, le vreme spet ni ubogalo, tako da je bilo pršenja, ploh in oblakov skoraj več kot lepega sončnega vremena. SLIKA 6: Slovenski udeleženci 17. mednarodnega odonatološkega simpozija v Hong Kongu: Ana Mia, Matjaž, Bine in Mojca Bedjanič. Na desni se nam je pridružil glavni organizator simpozija, dr. T. W. Tam. Erjavecia 21 36 Navkljub ne preveč ugodnemu vremenu je hitro postalo jasno, da začetek avgusta ni najboljša sezona za kačje pastirje v tem delu Kitajske. Kar pa seveda ni pomenilo izostanka zelo zanimivih najdb, saj skoraj dvema ducatoma odonatologov le stežka kaj ubeži. Samo delo je potekalo bolj kot ne individualno in zato bolj sproščeno, saj smo se iz začetne lokacije ponavadi skorajda v diru razkropili po lastni presoji na vse vetrove. Tako je bilo na voljo dovolj časa za umirjeno fotografiranje ter opazovanje kačjih pastirjev in narave, kar je bila tudi moja glavna želja. V Nankunshanu sem uspel zabeležiti zavid- ljivih 33 vrst kačjih pastirjev, vsi skupaj pa smo številko dvignili na preko 60 opazo- vanih vrst. Ena najbolj fascinantnih vrst, ki je letala dobesedno pod našimi balkoni je bil ogromen bleščavec vrste Archineura incarnata, katerega bakrenozeleni samčki imajo krvavordeče obarvane baze kril. Sicer je ob reki pod bungalovi letala še vrsta Euphaea decorata, pa ob nekaterih pritokih v gozdu tudi Agriomorpha fusca, medtem ko je bila čudovita črnomodra Rhinocypha chaoi le redko na spregled. Ob rani zori in mraku, ko so ob reki skrivnostno čakali na svoj divje letajoči plen naši japonski kolegi je bilo možno v okolici našega tabora opazovati še devo vrste Planaeschna suichangensis. Največ zanimivih vrst smo pričakovali v družini porečnikov, katere seznam vrst šteje v provinci Guandong skoraj okroglo 50 vrst. Kljub res neugodni sezoni sem tudi sam zabeležil nekaj izvrstnih najdb porečnikov, skupaj pa smo jih zabeležili dober ducat. Ob reki Shi He Qi Guan blizu mesteca Xia Ping sem uspel uloviti in fotografirati dva samčka zelo redke vrste Anisogomphus anderi in samičko vrste Leptogomphus intermedius. Na potoku zahodno od vasi Shan Ping, ki so ga nekateri obiskali celo dvakrat pa sem dokaj slabovoljen ulovil le samičke treh različnih vrst porečnikov. S pomočjo fotografij in skeniranih detajlov je bilo s pomočjo dr. Keitha Wilsona SLIKA 7: Porečnik vrste Anisogomphus anderi je zelo redek in znan z vsega nekaj lokalitet na Kitajskem. Erjavecia tokrat prinaša prvo in doslej tudi edino sliko te vrste v naravnem okolju. Foto: M. Bedjanič Erjavecia 21 37 kasneje vendarle možno razkriti njihovo identiteto in sicer pripadajo vrstam Heliogomphus scorpio, Merogomphus paviei in Ophiogomphus sinicus. Medtem ko smo ostali res »garali« po spolzkih kamnih in brzicah omenjenega potoka se je kolega Werner Piper odločil za malo bolj umirjeno varianto blizu vasice in mesta, kjer nas je odložil avtobus. V tolmunu pod prvim mostom je opazoval in do onemoglosti fotografiral dve vrsti iz rodu Macromia, kar ni uspelo nikomur od nas. Inovativni ali bolj ležerni pristopi očitno neredko delujejo tudi v azijskih razmerah… V zaključku vsekakor moram izpostaviti izvrstno organizacijo simpozija in spremljajočih dogodkov v celoti, za kar je zaslužen predvsem dr. T. W Tam ter njegova številna ekipa. Poleg brezhibne izpeljave strokovnega dela simpozija in posimpozijskega izleta v naravni park Nankunshan v provinci Gunagdong na južnem Kitajskem, so se organizatorji nadvse potrudili priskočiti na pomoč in ustreči vsaki najmanjši želji udeležencev, kar smo tudi mi, vsled potovanja z majhnimi otroki, pogosto potrebovali in izkoristili. Člani organizacijskega odbora, še zlasti pa dr. T. W. Tam in g. Kiyoshi Inoue, so nam z vsemi pomembnimi informacijami olajšali priprave že nekaj mesecev pred simpozijem ter z raznoliko pomočjo in ustrežljivostjo podarili nepozaben spomin za celo življenje. SLIKA 8: Po stari tradiciji je ob zaključku simpozija predsednik organizacije International Odonatological Foundation, g. Kiyoshi Inoue (levo), predal uradno zastavo S.I.O. v hrambo organizatorju 18. mednarodnega odonatološkega simpozija v Indiji, dr. Raymondu J. Andrew-u. Na desni stoji dr. T. W. Tam, organizator 17. mednarodnega odonatološkega simpozija v Hong Kongu. Foto: M. Bedjanič Erjavecia 21 38 Za čisti konec naj še dodam, da bo »18TH INTERNATIONAL SYMPOSIUM OF ODONATOLOGY« organiziran v mestu Nagpur v centralni Indiji in sicer oktobra ali novembra 2008. Glavni organizator je indijski odonatolog dr. Raymond J. Andrew (rajuandrew@yahoo.com), ki mu lahko že predhodno pišete za dodatne informacije. Izdajmo le, da bo simpozijski izlet ponudil priložnost za obisk gozdov v centralni Indiji, ki so znani po populaciji tigrov, medsimpozijski izleti pa bodo vodili do številnih jezer in drugih mokrišč v okolici Nagpurja. Tradicionalno prijetno druženje z odonatologi iz številnih dežel je seveda le še dodaten argument za obisk Indije v letu 2008! LITERATURA: WILSON, K. D. P., 1995. Hong Kong Dragonflies. Urban Council, Hong Kong. vii+212 pp. WILSON, K. D. P., 2004. Field Guide to the Dragonflies of Hong Kong. Agriculture, Fisheries and Conservation Department, Friends of the Country Parks & Cosmos Books Ltd., Hong Kong. Second Edition, 383 pp. (M. BEDJANIČ) HRVATSKO ODONATOLOŠKO DRUŠTVO „PLATYCNEMIS“ Odonatologija u Hrvatskoj ima duboke korjene, preko austrougarskih istraživača 19. stoljeća, prvih hrvatskih odonatologa Rösslera i Koče, do moderne odonatologije koja traje od 90-tih do danas. U želji, da odonatologija dobije zasluženo mjesto u hrvatskoj entomologiji i biologiji uopće, početkom 2006. godine je osnovano nacionalno odonatološko društvo i dobilo ime po vrsti Platycnemis pennipes, sveprisutnoj vrsti sa vrlo širokom ekološkom valencijom! Trenutno su glavne aktivnosti društva skupljanje i objedinjavanje hrvatske odonatološke bibliografije, popis koje možete vidjeti na stranicama društva, te početak izrade atlasa vretenaca Hrvatske. Ovom prilikom bih želio i pozvati na doprinos u literaturi i nalazima, o čemu također možete više saznati na stranicama društva. Ovu priliku bih želio iskoristiti i za prvu najavu „Dana vretenaca“, koji će se održati sredinom 2007. u Međimurju, jedinom mjestu u Hrvatskoj u kojem možete naći dobru populaciju Sympetrum depressiusculum, vidjeti Aeshnu grandis, Sympetrum pedemontanum i Coenagrion ornatum!