ftt 10.
V Gorici, v četrtek dne 23. januvarija 1908.
Irbaja trikrat m teden, in sicer v torek, četrtek
in soboto   ob 4. uri popoldne ter  stane  po poŠt pjejemana ali v Gorici na dom poSiljana:
vsa leto      ........15 K
Tečaj XXXVIII.
. 10
V,...........5   .
Posamične Številke stanejo 10 vin.
„SOČA" ima naslednje uradne priloge: Ob novem letu „Kaiipot po GorrHem in Grart1ie%n9katri''^ „Eaiipot po IJubljani is kranjskih mestih", dalje dva trat v letu „Voini red teletaic, parnifcov in postati mi".                                                                  ¦   *
Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici 5tev. 7 I. nadstr. v »Goriški Tiskarni t A. Gabišcek Ka naroČila brei doposlaae aaročn}nejsL ne oiiramo Oglasi in poslanice se računijo po Pi-dt-vrstan* če tiskano 1-krat 16 v, 2-krat !4 v, 3-krat 12 v vsaka vrsta. Večkrat po dogodbi. Večje črke po prostoru. ~ — Keklamo in spisi v uredniškem delu HO v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
»Vse m narod, svobodo in napredek I«   Dr. K- Lavrič.
Uredništvo
so nahaja v GospoVi ulici St. 7 v Gorici v I. nad ti Z urednikom je mogoč" govoriti vsak dan od 8. do 12 dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. dol?, dopoludne. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v I. naSstr. na levo v tiskarni. HaroSnino in oglase je plaCatl loco Gorica Dopisi naj se pošiljajo leoredniStvo, Naročnina, reklamacije in drugo reči, katere hO spadajo  v delokrog  uredništva,   naj  se pošiljajo   1» opravnlštva.
»PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
»Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakasrnah t Sclmarz v Šolski ul., Jellersitz v Nunski ul, Ter. Lebau na tekalisču Jo s. Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, 1. Bajt v po-kopahščni uHci,I. Matiussi v ulici Formica, LHavaiiskS-v Korenski ulTci Št21; vTrslu v tovarni Lavrenčid na trgu della Caserma.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Telefon it. 83.
»Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. J. Fabčie) tiska in zal.
O razkolu med goriškimi Slovenci
in njegovih posledicah.
(Dalje.) V tretjem odstavku svojega članka pravi dr. Franko, da se je omilila našemu časopisju beseda o superiornosti slovenskega plemena nad furlanskim. Ali on tega ue verjame prav, kajti pravi: da bi to ne ostala le fraza, ki bi zaaibala naš narod v brezskrbni spanec, da bi ne videl rovarenja našega ljubega soseda. Potem pa zopet govori o složnosti,- ko so nastopali Slovenci složno, da takrat so bili moč, da se je italijanstvo kazalo v vsej svoji slabeti in onemoglosti. Ali kakor da bo se prestrašili uspehov, dovolili so si iuksus klerikalnega in liberalnega pretepanja. Nastal je spor, Tepeni nasprotnik je okreval... Glede nato moramo pred vsem povdarjati, da je slovensko pleme res superiorno nad furlanskim. Povsodi je zaostal Furlau za Sloveucem. Kar je v nižini boljšega gospodarstva, je po večini tuje, industrije so skoro vse v tujih rokah. Vurlan je ostal rob, neveden; aualfabe-tov kar mrgoli po Furlauiji. Pri nas je vendar marsikaj drugače — le preveč slabih politikov brska med goriškimi Slovenci. - Fur-lani pa niso sosed, ki vstrajno rovari. Tisti, ki vstrajno rovarijo, so Lahi v Gorici in nji-kova pomočnica vlada. Ce bi ne bilo teh dveh mešalcev, bi se živelo v naši deželi čisto drugače, —» Kar se tiče složnega nekdanjega nastopanja Slovencev, pretirava dr. Franko, ker mu pač tako kaže. Da je nastal razkol, kdo je kriv V Ssj menda ve dr. Franko, kako se je spremenil dr. Gregorčič v letih 18U8. in 1899. <K>d pritiskom kardinala Missie, ki si je nadel nalogo vstvariti na Goriškem „k r a n j s k e razmere": to se pravi: po celi deželi razplesti klerikalizem. Na slovenski strani naj bi delali Gregorčič in drugi razni goreči nunci, za furlansko stran je pridobil Faiduttija ter ga preobrnil iz Slovenca v Laha. Potem pa se je začelo .... naivni politiki med Slovenci pa so javkali in še javkajo o osebnih prepirih itd. Kratkovidneži! Da so Lahi krepki - to je res. AH čegava je krivda > Krivda je na strani vlade, še več
pa na strani slovenskih klerikalcev, ki se spozabljajo tako daleč, da jim puščajo prvenstvo povsodi ter so omogočili celo tak nov volilni red za deželni zbor, da imajo zopet Lahi večino.
Zakaj vendar se tako boji dr, Franko govoriti odkritosrčno ter udariti po klerikalcih, ki to zaslužijo? ('emu tava v sredi ter hoče tlačiti v krivdo tudi one, katerih ne zadeva?
I, zakaj ? Zato, ker je pač klerikalni pri-ganjač!
V Trstu so tudi začeli ruvati klerikalci. Čez čas pa morda vstane kakšen Franko pa bo pel žalostno pesem o razkolu ter mahal na desno in levo, namesto da bi govoril resnico, da so klerikalci povsodi tisti, ki rušijo j složno delo ter delajo prepir in zdražbo med ' Slovenci.                                 (Konec pride.)     j
Klerikalci proti slcžnemu delu.
Neštetokrat smo novdarjuli, da je mogoče kaj doseči gledr srednjih ftol le s skupnim nastopom goriških Slovencev. Bil je trenotek, ko je bilo naravnost potreba nastopiti nkupno, in to ob znanih dogodkih na tukajšnji realki ter ob lafeki gonji proti premestitvi slovenskega učiteljišča iz Kopra v Gorico.
Narodno-napredna stranka je to vpošte-vala ter  zaželela  tak skupen nastop.  Pisalo se je k izvrševalnega odbora tako-le pismo: Gospodu doktorju Franu Pavleiiču,
predsedniku političnega društva „Sloge"
v Gorici.
Izvrševaini odbor narodno-napredne stranke je razpravljal v včerajšnji seji o našem šolstvu v Gorici, ter prišel do zaključka, da bi bilo neobhodno potrebno prirediti iropozanten mani-iestacijski shod goriških Slovencev brez ozira na strankarstvo z naslednjim javnim redom:
1.  Premestitev učiteljišča v Gorico.
2.  Trgovsko-obrina šola.
3.  Ljudske Šole in vadniee.
4.  Srednje šole.
Proti premestitvi moškega učiteljišča v Gorico so se uprli Italijani solidarno iz vodstva obeh strank, kar je . .čela vlada upoštevati in je v nauenem ministerstvu vže omajen sklep, da se to učiteljišče  premesti v Gorico.   Poskr-
beli smo sicer, da se izvrši parlamentarni pritisk na ministerskega predsednika samega, toda tudi' ljudska volja naj pride do izraza ter razkrinka in stre fikcijo o italijanstvu Gorice.
Trgovska zbornica si je postavila načelo ustanovitve trgovske šole v Gorici in letos je že otvorjen pripravljalni tečaj. Slovenščini je v tej šoli le toliko mesta, da se bodo italijanski mladiči pripravljali za bodočo konkurenco slovenskim tovarišem, katere bi izpodrivali povsod tam, kjer je slovenščina v govoru in pisavi potrebna. Ustanovitev italijanske trgovske šole je naravnost škandal in taka moralna pljuska slovenski dvctretjinski večini, da mora izzvati edino pravi odgovor združenega slovenskega ljudstva v deželi. Zato se je porodil trden sklep, da izvršimo goriški Slovenci po inicijativi »Trgov-skega obrtnega društva" vse predpriprave za enako trgovsko šolo s slovenskim učnim jezikom, od države, dežele in trgovske zbornice pa zahtevamo enako podporo, kakoršno bodo dajali italijanski. Manifestacijski shod naj bi javno iu svečano potrdil tako zahtevo.
Kakošna je naša mizerija glede ljudskih šol in vadnic v Gorici, je pač znano, in naša zahteva je, da se srednje šole delijo v italijanske in slovenske brez nemških, da se ljudske šote uredijo tako, kakor zahteva naša korist, da bodo vadniee res vzorne Šole poleg učiteljišč in ne samo ponemčevalnice naše mladine.
V  dosego tako lepih ciljev pač ni prevelika nikaka strankarska žrtev, marveč je potrebna in bi bila za goriške Slovence le častna skupna akcija v državnem in deželnem zboru, vseh občin v deželi in tudi s prireditvijo skupnega manifestacijskega shoda v Gorici.
Prosimo Vas, velerodni gospod predsednik, da v odboru »Sloge" razpravljate o našem predlogu in nam sporočite, ali in kako hočete sodelovati. Ker posebno prva točka ne more dolgo časa čakati, prosimo Vas, da bi nam morda že do sobote naznanili odborov sklep.
Z najodličnim spoštovanjem
Gorica, dne 6. novembra 1907.
Došel je tak-le odgovor:
Gorica, 11. nov. 1907. Ugledni izvrševaini odbor nar.-napredne stranke
v Gorici!
V  današnji seji Sloginega odbora se je prebralo Vaše cenjeno z dne 3. t. m. v zadevi skupnega nastopa za slov. šolstvo v Gorici. Naznanja se Vam torej, da je odbor »Sloge"
v vednem stiku s poslanci »Slovenskega kluba" radi slov. Šol v Gorici. Klub se je zavzel z vso energijo za naše zahteve in nadejamo se ugodnega vspeha. Mi bomo i nadalje urejevali svoje nastopanje po potrebi. To Vam v vednost po naročilu odborovem.
Za odbor:
Dr. Dermastia. Na to jo odgovoril   izvrševaini  odbor takole:
Uglednemu odboru
polit, društva »Sloga"
v Gorici.
Izvrševaini odbor narodno-napredne stranke je sprejel v seji 11. t. m. z zadovoljstvom na znanje vsebino Vašega cenj. dopisa z dne 9. t. m., iz katerega odmeva nada, da bosta odslej oba parlamentarna kluba na Dunaju sicer vsporedno, toda v bistvu jednotno postopala v borbi za naše šolstvo v Gorici.
Iz »Jugoslovanskega kluba" je bilo že v juliju poskrbljeno vse potrebno, da smo vedeli za stališče vlade glede" na premeščenje učiteljišča iz Kopra v Gorico in trgovsko šolo. Izjave v tem oziru na mcrodajnili mestih so nas zadovoljile. — Toda med parlamentarnimi počitnicami se je položaj poslabšal: Italijani so nastopili složno, brez ozira na stranke, na shodih, v raznih korporacijah in občinskih za-stopili, proti premestitvi učiteljišča v Gorico in za trgovsko šolo po načrtu trgovske zbornice — in vladina odločnost je bila omajana. Ob jesenskem zasedanju je zaslutil »Jugoslovanski klub" nov veter v naučnem ministerstvu, ~ in mi smo bili naprošeni, da poskrbimo poslancem novih povodov za energičen nastop, zlasti v ta namen, da stremo fikcijo o italijanstvu Gorice. Ker nam je pred očmi le končni vspeh v blagor našega naroda ob jezikovni meji, in ne strankarsko izkoriščanje položaja, vidimo v jedinosti, ki se je dosegla za nadaljno postopanje vseh naših poslancev, najboljše garancije v dosego zaželjenih vspehov. Zato le pozdravljamo sklep v Vašem društvu in direktivo, katero sta dobila Vaša poslanca v tem pogledu. S tem Vašim rodoljubnim činom se izpopolni delovanje iz »Jugoslovanskega kluba" povsem po uzorcu Lahov: tam izjedinjeni Lahi, tu Slovenci in Hrvatje brez razločka na stranke! Ako bodo združeni poslanci kos svoji nalogi, vspeh ne bo smel izostali.
Toda s svojim povabilom za skupen nastop obeh strank  nismo  mislili na delovanje
Dvajset let pozneje.
Hadaljevanje
= „Treh mušketirjev". =
Francoski spisal: =====   AJLEXANDRE DUMAS.   =====
(Dalje.)
Od časa do Časa so se princu raztegnile nosnice, kakor da bi se mu mudilo, dihati vase smrad smodnika, in sopihal je, kakor njegov konj.
Slednjič je bilo Čuti topove tako blizu, da je bilo očividno, da so komaj miljo oddaljeni od bojišča. In res, na cestnem ovinku so zagledali pred seboj malo vasico Aunay.
Prebivalci so bili vsi zmedeni; govorica o krutosti Španjolcev se je bila razširila med njimi in navdajala vsakoga z grozo. Ženske so že pobegnile proti Vitry-ju, ostalo je Še nekaj moških samih.
Ko so zagledali princa, so pritekli k njemu; eden izmed njih ga je spoznal.
—- Ah, milostljivi gospod, je rekel, kaj ste prišli prepodit vse te španske capine in vse te lotrinške roparje ?
—- Da, pravi princ, če mi hočeš biti za vodnika.
—  Rad, milostljivi gospod; kam naj popeljem Vašo Visokost?
-— Na kak vzvišen prostor, odkoder Inhko vidim Lens in okolico.
—   V tem slučaju vam lahko ugodim.
—   Ali ti lahko zaupam? Si dober Francoz? Jaz som star bojevnik  izza  Rocroy-a,   Mon-
seigneur.
~- Čakaj, pravi princ in mu da svojo mošnjo, to imaš za Rocroy; in sedaj povej, če hočeš konja ali greš rajši peš ?
—  Peš, milostni gospod, peš, služil sem vedno pri pešcih. Sicer pa mislim voditi Vašo Visokost po potih, kjer bo treba pač včasih stopiti s konja.
-¦¦ Torej pojdi, pravi princ, in ne gubiva časa.
Kmet se je spustil v tek pred princevim konjem ; ko je bil sto korakov od vasi, je krenil na ozko pot, ki je bila skrita v lepi dolinci. Kake pol milje so hodili tako pod vejami dreves, dočim je bilo čuti strele topov tako blizu, da bi bil dejal, da morajo čuti žvižganje krogelj. Slednjič so zagledali stezo, ki se je odcepila od poti ter namignil princu, naj gre za njim. Ta je stopil s konja, velel enemu izmed osebnih služabnikov in Raoulu, da storita isto, drugim pa, da naj počakajo tu njegovih povelj ter ostanejo na straži, ter začne plezati po stezi.
Čez deset minut so dospeli do razvalin starega gradu; te razvaline so stale vrhu griča, s katerega se je videlo daleč na okoli. Komaj Četrt milje pred seboj so zagledali Lens v skrajni stiski in pred Lensom celo sovražno vojsko.
Z enim samim pogledom je preletel princ prostor, ki se je raztezal pred njegovimi očmi od Lensa do Vimy-ja. V enem trenutku se je porodil v njegovem duhu cel bojni načrt, ki je imel naslednjega dne v drugič rešiti Francijo poraza. Vzel je v roko svinčnik, odtrgal iz knjižice ter napisal:
Moj dragi maršal!
»V teku ene ure bo Lens v sovražnikovih rokah; pridite za menoj in pripeljite s seboj celo armado. Jaz bom v Vendinu, da jej odkažem postojanke. Jutri vzamemo Lens nazaj in potolčemo sovražnike.«
Nato se obrne k Raoulu, rekoč:
— Gospod, odjašite v naglem diru in ponesite to pismo gospodu Grammontu.
Raoul se pokloni, vzame papir, se vrne naglo po klancu v dolino, zajaha konja ter se spusti v dir.
Četrt ure pozneje je bil pri maršalu.
En del čet je bil že prišel, čakali so še na ostanek, ki je moral dospeti vsak trenutek.
Maršal Grammont se je postavil na čelo pehoti in konjiči, kar je je bilo na razpolago, ter odšel ž njo proti Vendinu, dočim je dal vojvodi CMtillonu po velje, da počaka na ostale čete ter jih privede za njim.
Vso topništvo je bilo že pripravljeno ter je šlo nemudoma na pot.
Ob sedmih zvečer je prišel maršal na dogovorjeno mesto. Princ ga je že čakal. Kakor je bilo Že naprej videti, je padel Lens v sovražnikove roke kmalu po Raoulovem odhodu. Dejstvo, da ni bilo Čuti več topov, je že samo dovolj jasno naznanjalo ta dogodek.
Čakali so, da pride noč. Z naraščajočo temo so prihajale po vrsti čete, po katere je bil poslal princ. Dano je bilo povelje, naj se nikjer ne oglasi niti boben niti tromba:                                           '             ,
Ob devetih se je naredila trdna noč. Vendar se je zadnji somrak še slabo svetil nad planjavo. Tiho so se odpravile trume na pot, princ sam je vodil armado.
strank za kulisami ali poslancev, marveč da se oglasi združeno naše ljudstvo, ki naj bi govorilo, manifestovalo, zahtevalo — ter tako dalo sijajne moralne opore svojim poslancem. To naj bi se zgodilo s sijajnim manifestačnim shodom v Gorici, na deželi pa z resolucijami in peticijami vseh občinskih zastopov. Ako le hočeta vodstvi obeh strank, tedaj bo naše ljudstvo v celi deželi soglasno zahtevalo takojšno izvršitev naših zahtev na šolskem polju.
Podajamo te misli uglednemu odboru „Sloge" na uvaževanje, ko bo v seji formalno sklepal o našem povabilu.
Z vsem spoštovanjem.
Na topismo ni bilo nobenega odgovora. Klerikalci so jasno pokazali, da nočejo nobenega skupnega nastopa, pa če je kaka reč Se tako nujna, če Se tako zadava nas yse, če je Se tako vsestranskega pomena.
Na vabilo od napredne strani so podrezali klerikalci svoje poslance, „Gorica" je priobčila članek o. srednjih Solab, potem pa udarila na veliki boben, da je v teh vprašanjih že storil .važne sklepe" ŠusteršiČev klub na Dunaju. Ti »važni sklepi" seveda I  niso nič vredni — kaj vreden bi bil skupen
Kolesarski Dles v soboto 25. t. m.
Klerikalci skupnega nastopa niso marali, ker ni jim čisto nič mar za naSe potrebe, najmanj pa za Šole. Članek o Šolah v „Goricitt je bil le grda hinavSčina. Klerikalci se za realke sploh nič ne brigajo, za gimnazij pa zato ne, ker misli nadškof odpreti svoj gimnazijski zavod, ki bo pa tudi nemški. Glede* trgovske Šole moramo pribiti z nova, da se Gregorčič ni .nikdar potegoval za njo, marveč so klerikalci zakrivili v deželnem zboru in odboru, da je ta šola čisto laška. Ko je poslanec Štrekelj na Dunaju hotel skupno iti v tem vpraSanju z Gregorčičem in Fonom, je to odbil Gregorčič, ki je odbil tudi promemorio BTrgovsko-obrtnega druStva" v tej stvari.
Ta gola dejstva, katera z nova pribijamo, govorijo jasno, kako so klerikalci proti vsakemu složnemu delu. Poseben komentar ni potreben.
Deželnozborske volitve.
(Dalje.)
§ 21. Poslancem v deželni zbor je izvoljiva vsaka oseba moškega spola, ki:
a)  je avstrijski državljan;
b)  je trideset let stara;
c)  uživa vse državljanske pravice, in
č) ima pravico voliti poslance za deželni zbor po določilih prejšnjih paragrafov v kakem volilnem razredu, t. j. ali v volilnem razredu veleposestva; ali mest, trgov in industrijskih krajev; ali kmet-¦        skih  občin; ali  v   spošnem   volilnem
.........razredu.........'¦--.....-.....-........-................-...........................
Te  kvalifikacije  za izvoljivost veljajo tudi za poslance trgovske in obrtne zbornice.
Od volilne pravice in izvoljivolsii so izključeni:
a)   osebe, ki so bile kaznovane radi hudodelstva ali radi prestopka tatvine, pone-verjenja, njune deležnosti, goljufije, zvodstva (§ 460, 461, 463, 464, 512. kaz. zak.).
Ta posledica kazenske obsodbe neha v tistih slučajih obsodbe, ki jih našteva § 6. štev. 1 do 10 zakona z dne 15. novembra 1867 drž. zak. št. 131, ko je prestana kazen; v slučajih obsodbe radi drugih hudodelstev, ko preteče deset let, ako je bil krivec obsojen na najmanj petletno kazen; drugače ko preteče 5 let; v slučaju obsodbe radi označenih prestopkov pa ko pretečejo tri leta po prestani kazni
b)   Osebe, o katerih premoženju se je razglasil konkurz, do rešitve konkurza.
c)  Osebe, ki radi ubožtva uživajo ali so uživale v letu neposredno predidočem vo-litvi preskrbo iz javnih ali občinskih sredstev, ali ki sploh žive od javne milodarnosti.
Za preskrbo ubožnih ali za dela javne milodarnosti se ne smatrajo: podpore iz bol-šnih blagajnic, renta za nezgode, starost ali onemoglost, oprostitve šolnin, podelitev učil ali štipendijev ter pomoči v stiski.
č) Častniki, vojaški duhovniki, gažisti brez činovnega razreda in moštvo oborožene sile, oziroma orožništvo, vštevši tiste, ki so začasnp na dopustu, ne morejo ne voliti ne voljeni biti.
Od izvoljivosti so izključeni razun zgoraj imenovanih tudi vsi trajno ali začasno aktivno službujoči uradniki oborožene sile.
Izvoljivost pa ni omejena glede tistih oseb, pripadajočih oboroženi sili, katere v dotičnem Času aktivno službujejo vsled tega, ker so zakonito zavezane orožnim (službenim) vajam.
III. Kako se razpisujejo volitve in kako se delajo priprave za nje. § 23. Opomin za izvedbo volitve izda praviloma deželna politična oblast z odloki, ki morajo obsegati dan, katerega se mora izvesti v volilnih krajih, določenih po tem volilnem redu, volitev poslancev v. deželni zbor.
Volilni dan je določiti tako, da se morejo dovršiti pred istim vse potrebne priprave.
§ 24. Obče volitve za deželni zbor se morajo razpisati tako, da se izvolijo najprej poslanci sploSnega volilnega razreda, potem poslanci k m e t s k i h občin, na to poslanci mest, trgov in industrijskih krajev, kakor tudi trgovske in obrtne zbornice, in kontno poslanci veleposestva; in tako, d« se vrši volitev vsakega volilnega razreda v celi deželi istega dne.
§ 25. Sploši? volitve se razglase v deželnem uradnem listu in z lepaki v vseh občinah.
Posamezne volitve glede; volilnega razreda veleposestva in trgovske in obrtne zbornice se objavijo v deželnem uradnem listu, glede volilnega razreda mest, trgov in industrijskih krajev, kakor tudi kmetskih občin in glede splošnega volilnega razreda pa z lepaki v občinah, ki tvorijo dotične volilne okraje.
§ 26. Vsi volilni upravičenci, kateri izvršujejo po določilih tega volilnega reda svojo volilno pravico v enem in istem volilnem okraju in na enem in istem volišču in ki pripadajo eni in isti volilni skupini, se vpišejo v posebne imenike volilcev po abecednem redu.
§ 27. Imenike volilcev za volilno skupino veleposestva in trgovske in obrtne zbornice mora sestaviti deželna politična oblast.
Za sestavo imenikov za volilne razrede mest, trgov in industrijskih krajev, za volilni razred kmetskih občin in za splošni volilni razred skrbi glede vsake občine dotičoi župan. Volilne imenike veleposestva in trgovske in obrtne zbornice razglasi deželna politična oblast v deželnem uradnem listu in določi za reklamacije rok 14 dni, računajoč od dneva razglasitve.
Volilni imeniki drugih volilnih razredov, ki jih sestavi župan, se razpoložijo v uradih dotičnih obtk vsakomur v upogled.
Razpoložitev volilnih imenikov se javno razglasi in se določi za reklamacijo 14 dnevni rok, računajoč od dneva razglasitve. En izvod volilnega imenika mora predložiti vsak župan neposredno predstojni politični oblasti.
(Prida" še.)
DOPISI. Iz komenskega okraja.
S Krasi, — Bližajo se deželnozborske volitve, ki morda ne prinesejo našemu slovenskemu narodu na Goriškem nič dobrega. Že je agrarna stranka v Dutovljah dne 19. t. m. vzdrževala svoj shod, katerega se je udeležilo blizo 1000 volilc&v. Shodu je predsedoval g. Sirca, tajnikova! g. Vendramin. Glavni govorniki so bili: gg. Mrmolja, Večerina, državni poslanec Štrekelj in dr. Franko. Volilci so pritrjerali gospodom govornikom, kajti važnost deželnega zbora je znana, saj smo ravnokar preživeli šest suhih let. Lahi so bili v njem gospodarji, vsega so si prilastili ter Slovencem delili drobtinice, po milosti našega cartanega voditelja, ter nas konečno osrečili tudi z volilno reformo. Po zaslugah naSih malih imamo volilni red tako sestavljen, da jeden Lah velja za dva Slovenca. Ni li to skrajno poniževalno za nas goriške Slovence? I To nas boli!i Po tej postavi bi ne smeli Slovenci nikdar voliti poslancev v deželni zbor, toliko manj, ko je naše ljudstvo vložilo protest proti istemu nestvorn; protestirali so napreduj alti, klerikalci, r.grarci, da protestirali so Se isti, ki so volilno reformo sklenili.
Visoka vlada se ni ozirala na proteste, ter potrdila volilni zakon, ki bode donaSal Lahom popolno nadvlado nad Slovenci. Torej
ima tretjina Lahov 15, a dve tretjini Slovencev le 14 deželnozborskih zastopnikov. Zdaj pa volimo in bodimo Stafaža našim laškim sosedom!? Ako bi vsi Slovenci složno volili, bi nas mogoče Lahi malce upoštevala, drugače pa nič, in naši poslanci, ki se bodo gotovo cepili, ne dosežejo nič. — Tedaj bi bilo za goriške Slovence najboljše, da bi se vse stranke — naprednjaki, klerikalci, agrarci, socijalisti — združili ter sklenili: Ne vdele-žiti se volitev poslancev deželnega zbora goriškega, dokler visoka vlada ne izda volilne postave, po kateri bi imeli Slovenci 20 in Lahi 9 poslancev, zastopnikov v goriškem deželnem zboru, kajti Slovenci nismo le pol ljudje, kakor nas smatra zadevna volilna postava. Hočemo enakopravnosti!
Tz Ico&affšRega okraja.
Iz Sedli, dne 20./I. — Pogosto je citati po časnikih, kako se mnogi prečastiti gospodje zadirajo nad naprednimi časopisi in nad naprednjaki, (samo o našem nuncu ni bilo), nič pa se ne čita o naSem nuncu, dasi zasluži v tem oziru prvo darilo, kajti redke, zelo redke so nedelje, ob kateri bi se, ves zelen od svete jeze, tuleč, kakor razjarjen lev, s prižnice ali izpred aitarja ne zaganjal v c -prednjake, framazone in v njemu neljube '> sopise. Posebno pa se je izkazal včeraj, dne 19. t. m., zmerjajoč nas s Kotarji, tožbavci in povzdigujoč sebe v deveta nebesa. Naj bi drugič ne pozabil, da je on Krnčan, da je prišel v Kot nepoklican, da nismo mi tukaj radi njega, ampak le on radi nas, da mu mi polnimo vreče in mošnjo, in da ima prosto pot.
Radoveden sem, s kakim obrazom bode hodil zdaj agitirat od hiše do hiše za svoje kandidate in kako bodemo pri tem Kotarji, tožbavci, zavrnili pametnega Krnca.
Iz tolminskega okraja.
Čitalnici na Ponikvah bo imela dne 26. t. m. svoj redni občni zbor, — K obilni udeležbi vabi odbor.
Iz ajdovskega okraja.
Brj8. — V Brjah imamo bralno in pevsko društvo, ki že več let vrlo deluje. Pred leti si je omislilo, novo krasno zastavo. Od takrat se je posebno mladina zavzemala za društvo. Lani se je skoro same mladeniče volilo v odbor. Posebno priden je bil denarni-čar. Plačal je vse. stare in tekoče dolgove in izdatke ter še prihranil blizu 40 K za tekoče leto. Ta mesec so bile nove volitve, V odboru so sami mladeniči in sicer Franc Cink predsed., Milan Trpin podpredsed., Josip Pečenko deuarničar, Alojzij Fabjan tajnik; odborniki so Andrej Pečenko, Leopold Možina, A. Stegovec, A. Štokelj. — Predsedniku je Slo pretočeno soboto zvečer večina udov in pevski zbor čestitat na izvolitvi. Marsikatera dobra beseda se je ta večer rekla. — Društvo ima na razpolago tele časnike „ Slovenski Narod", „Edinost", „Sočo", „Naš glas", „Prim. gospodar", nRdeči prapor" in svobodno misel". Društvo namerava pomladi prirediti veselico.
Iz goriške okolice.
Bresti« Japrej" v Deraierp bo imelo svoj
letni občni zbor v nedeljo 26. t. m. s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo predsednika, tajnika in blagajnika; 2. volitev 2 odbornikov in 3. razni nasveti in predlogi. — Vstop imajo udje le z izkazom povabila.
Odbor.
ŽllSSttl kflnBC pijanki — 42-letno Katarino Bone od Bonetov St. 73. v občini solkanski so našli 20. t m. ob 3V, pop. v kuhinji mrtvo, ležečo na tleh, vso opeklo po celem telesu. Booetova je bila jako udana pijači in bila je pijana tudi na dan 20. t. m. Občinski redar Anton Jug iz Solkana jo je videl, kako je omenjeni dan ob 2V4 pop. se zibala v hišnih vratih, Pokojnica se je gibala okoft ognjišča ter se pri tem zažgala in umrla vsled strašnih ran.
V BartRJi Vrtojbi je prišel pod voz kmet Črne, po domače Može; peljal je drva domov, vole je vodil spredaj neki fantič, Črne je korakal poleg voza. Ko je bil že blizu doma, je prišel nasproti neki voz, kateremu se je izognil. Voz je prišel preveč blizu cestnega jarka ter se prevrnil na Črneta, ki je nevarno poškodovan.
Zveza narodnih društev.
Predavanje nPn>SYlte". — Prihodnjo sredo bo predaval v običajnih prostorih ob O'/* zvečer g. Josip Michl: O izvoru glasbe.
Včerajšnja predavanja g. dr. Ozvalda je privabilo nad sto poslušalcev. G. predavatelj je govoril o kompoziciji umetnine, katero je razlagal na Prešernovem sonetnem vencu. Povedal je, kako govori prvih pet in zadnjih pet sonetov o ljubezni in kako odlično mesto je odkazal Prešeren ljubezni do domovine. Občinstvo je jako hvaležno za taka tri predavanja, kakoršna je imel g. dr. Ozvald.
Predavan]« I Peni. — V.nedeljo, dne2G. t. m. se bo vršil redni občni zbor bralnega in pevskega društva „Naš prapor" v Pevmi. Na tem občnem zboru bo predaval dr. Dinko PlC   „0 kmetskem vprašanju".
Kanalska Čitalnici vabi na plesni veuček, katerega priredi v soboto dne 8. februarja t. 1. v dvorani hotela „Prl zlatem levu". — Začetek ob 8% uri zvečer. Vstopnina za osebo 2 K. Predplačilom za nabavo nove či-talniške zastave se ne stavlja meje. K obilni udeležbi uljudno vabi                         odbor.
Dreštve »Nada" v Snodajan vabi na veselico, kojo priredi dne 26. t, m, v prostorih gosp. Kodermaea. Vspored: 1. Ipavic: „ Danici", možki zbor z bariton šolo, 2. „,% „Jaz in moja Micka", komičen balet s petjem. 3. Sattner: „Pogled v nedolžno oko", čvetero-spev. 4. *% »Zaljubljena Domina", burka s petjem. 5. „Urška", komičen prizor s petjem po narodnih motivih. Po vsporedu ples. Začetek ob 3. uri popoludne. Vstopnina k veselici 40 vinarjev, sedeži I. vrste 60 vin., sedeži II, vrste 30 vin. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
Včlanjenim društvom »Zveze narodnih društev".
— Tem potom so naprošena vsa ona društva, ki Se niso vrnila izpolnjenega obrazca, naj bi to storila v najkrajšem času; za slučaj, da so obrazce izgubile, naj javijo, da se jim koj drug obrazec dopošlje. Radi stroge statistike, katero vodi nZveza narodnih društev", naj bi naznanjala društva njej vse občne zbore, predavanja, veselice, važnejše izpremembe v društvu, važnejše sklepe bodisi odborove ali zbo-rove itd.
Predavanje v Šmarjah. — v nedeljo, ob 3.
pop, se bo vršilo predavanje v Šmarjah pri Ajdovščini in sicer v prostorih »bralnega in pevskega društva „Školj". Predaval bo dr. Levpušček: „0 novem deželno-zbor-s kera zakonu".
BPrQSVataa naznanja vsem nečlanom, ki se poslužujejo njene čitalnice, da si morajo priskrbeti za 1. 1908. nove izkaznice, katere lahko dobijo pri tajniku dr. Medve-Ščeku v društvenih prostorih vsak dan do konca t. m. med L~2. uro pop.
Domače vesti.
h družbo sv. Cirila la Metoda je nabrala
vesela družba  1*60 K v gostilni pri g. Valentinu Komelu na Ajševici.
Osebna U8t. — Evangeljski Župnik in senior V. A. S c h m i d t v Gorici je bil pro-moviran od c. kr. evangeljske teološke fakultete na Dunaju licencijatom teologije (kar odgovarja nekako naslovu doktorja filozofije), in sicer radi zgodoviuskih, arhivnih in virovnih študij za zgodovino reformacije v Avstriji. Imenovani gospod Schmidt se peča neumorno z reformacijsko dobo po kranjski in naši deželi.
V nSofii" je priobčeval zgodovinsko Studijo „Evangelij v Vipavi in okoli Vipave". Nadaljevanje pride.
Čislanemu gospod« čestitamo na zasluženem odlikovanju.
Ženski zbor Ptvskep in ifasbmsga društva v
B§tfd priredi s sodelovanjem možkega zbora v soboto dne 15. februvarija pevski večer s plesom. Natančni spored je sedaj še ljubka tajnost sodelujočih gospodičen in ;osp&. Vršijo se priprave, ki obetajo, da bo ta veselica ena najlepših letošnjega predpusta — ne po gizdavem vnanjem lišpu, pač pa po milini in prisrčnosti, ki bo razzvenela po dvorani Trgovskega doma iz izbranih slovanskih pesmij, ki jih bo proizvajal številni Ženski zbor našega Pevskega društva. S tem bo dano pravo razpoloženje, ki naj vlada pri sledeči plesni zabavi. Zatorej raste zanimanje za ta častni večer ženskega zbora, čim bolj se bliža dan 15. febtuarija.
1
Spominski večer 6lasb»e Matice Simonu Gre- j gor Mil v Ljubljani 19. t I. — Ugodno naklučje je hotelo,   da  sem  mogel prisostvovati spominskemu koncertu, ki ga je priredila Glas. Mat. I Simonu  Gregorčiču  19.  t. m. v Ljubljani v veliki dvorani Narodnega doma. Ni moja naloga opisati vso slavnost,   četudi le v ozkem okviru Časniških predalov. Kratko,  ali s primerno,  slovenskega čuvstva polno besedo je sporočil »Slov; $arod" z 20* ^m^-o^vali^-J stnem koncertnem večeru. nBil je to rekvijem — tako čitamo ondi. kakor ga iskrenejšega, v svoji mehkrbi veličastnejšega še 'nismo do- | živeli." „ZvoL<, ki jih je izzvala   Gregorčiče- j va poezija iz duS njegovihj»lasbemških inter- j pretov, bučali so in drhteli,   prosili in molili j in hrepenili tja gor, kjer ni gorja....".
Poleg najlepših, širno znanih, obče priljubljenih  Gregorčičevih  pesmij je   bilo  na | sporedu  nič manj nego 8 novih  skladeb, ki so bile ali navlašč pripravljene za to prireditev, ali pa so se ob tej priliki pele v Ljubljani j prvikrat,
Mogočen vtis je napravila velelepa pe- J sem  „0 nevihti"    v Sattuerjevi skladbi za j mešani  zbor,  izvedena   v moderni   tehniki. Globoko ,v življenje segajoča vsakemu umljiva čuvstva izraža soglasno besedilo te pesmi in skladba.
Vendar to ni najgloblje zasnovani Gre- J gorčičev umotvor. Prvenstvo v tem smislu I pristoja menda brez dvojbe oni veličastni pesmi, ki začenja s filozofskim razmotriva-njem o večnem kroženju snovi v prirodi in izzveni z britko motivirano molitvijo: „Človeka vstvariti nikar" l          '    "*
Ako je mogel le odličen pesnik spočeti { ta resna, strmeiija in občudovanja polna in slednjič v krvaveči bolesti proseča čuvstva in jih izliti v besede — kako je pač glasbenik znal slediti pesniku v vse podrobnosti njegovega mišijenja in čutenja, in v kakšno glas« ber.o obliko je prelil to, kar je prevevalo I notrino pesnikovo, ia kako je s pomočjo glasbe Se poglobil pomen in vsebino večnolepe pesmi V To vpiažanje je drhtelo v duši marsikoga izmed nepregledne množico občinstva, ki n® je bilo zbralo, da počasti spomin velikega pevca. Ni se varalo, ako je pričakovalo odlično izvršitev tudi te točke sporeda Že z ozirora na to, da je bil prvi naš glasbeni zavod prireditelj slovesnega večera.
Pesem »Človeka nikar8 je bil zložil za bariton šolo s spremljevanjem klavirja učenec slavnega Dvorska, J. M i c h 1, vodja glasbene t šole   in  pevskega  zbora   našega   Pevskega | društva v Gorici.   Culi smo  njegovo skladbo , že v Gorici na Gregorčičevem večeru, ki ga je bilo priredilo  imenovano dnfttvo  v mino-lem letu.   /a Ljubljano je bila ta točka novost. Predaval jo je operni pevec Bogdan pl. ' V u 1 a k o v i č,   dovršen baritonist, krepkega, j obsežnega glasa  in  i2bome  pevske tehnike. ' Spremljal ga je na klavirju mlad umetnik X. j Jstrilof z enakim polnim umevanjem skladbe z j Vso sigurnostjo. Občinstvo je sledilo pevcu in I igralcu  s slovesno  pozornostjo  iu je obema j naklonilo  z burnim ploskanjem  iskreno o varijo, ki je brez dvojbe veljala  tudi  nenavzo-čeinu skadatelju.  Vsaj  smemo  to  posneti iz imenovanega poročila v „SIov. N'ar.B,   ki naglasa,   da  je  skladba  J.   Michla   „po svoji . glasbeni karakteristiki mojstrsko delo". Zatorej je pevec   predaval   z zanosom   iu je po sklepu  toplo čestital   spremljevalcu  na klavirju. Bodi nam pa dovoljeno,  da pristavimo skromno svoje menenje,   da   bi   bila skladba dosegla še večjo veljavo,  ako  bi bilo sprem-Ijevanje še bolj  izrazito  in ako bi bil pevec zadnje stihe pesmi primerno skladbi in besedilu  stopnjeval in tako  pripravljal mogočni konečni fortissimo,  ki je v istini pretresljivo izzvenel iz polne duše.
Iskreno nas zadovolja, da je našla naj- j globokejša  Gregorčičeva  pesem mojsterskega i glasbenega tolmača na Goriškem in nadejamo se, da pobodri priznanje na odličem mestu v slovesnem    trenotku    veščega skladatelja  k nadaljnjemu umetniškemu ustvarjanju!
S.
Stranski železnim pra§l S«. Luciji-Kobartd In Si, Luelja-lirija pa profesor Berteč.  —  Profesor
Berbuč je napisal v št. 5. „Gorice" članek, katerega je blagovolil nasloviti „ Liberalna nepoštenost". ~ V tem članku se mož zvija radi stranskih prog od Sv. Lucije do Kobarida, oziroma Bovca ter do Idrije. Mož zabavlja upravnemu svetu vrhniške železnice, ker se je ta moral pobrigati za predkoncesijo od kranjske deželne meje do Sv. Lucije, ker se na goriški strani to ni zgodilo. Deželna odbornika slovenska sta spala ter se brigala
za to reč toliko kot za lanski sneg. Sedaj pa I se baha člankar, da že delata, da sta pridna I ter da že naredita vse. Farbarija 1 Naj pove I profesor Berbuč, zakaj se ni brigal deželni I odbor za imenovano predkoncesijo? Ali ni to I škandalozno, da se on nič ne briga, da mora I torej upravni svet vrhniške železnice stopiti I na noge ter si pridobiti predkoncesijo za prav j potrebno delo na gor.iških tlehl                 I
t*? ?4&-^orici"-4wu4ivaii, da bo že, bo že, I da se porabi tudi tistih 12.000 K, katere je I votiral deželni zbor za načrt, drugam  pa I
p o r o č a i n p i š e, da laška veČina deželnega odbora noče porabiti teh 12.000 K, ker bi bile nove proge t korist le slovenskemu dela dežele. Tako dela deželni odbornik Ber- I buč! To, kar smo povedali mi, je resnica — J kar piše „ Gorica", je farbarija, kar pisari dru- j ^am Berbač, to pa kaže moža v vsej 'njegovi 1 onemoglosti nasproti Lihom.
Pod slovenskima deželnima odbornikoma Berbučem iu Klanfcičera ni mogoče dobiti od deželnega odbora niti onega denarja, katerega je dovolil deželni zbor. Tako sta onemogla, taka reveža sta. Volilei, le volite ju šel
Da bi se opral nasproti javnosti, pa grozi člankar, da v tem vprašanju razkrinka A. Gabrščeka. Le hitro na delo, gospod odbornik Berbuč! Gabršček se nič ne boji — le še tim bolj bo razkrinkan profesor Berbuč!
Slovenski socljilnl demokrat^ na Soriškem se | udeleže deželnozborskih volitev v splošni kuriji. i Tako so sklenili na zadnjem zborovanju   19. t. m. Kandidatje se proglasijo v kratkem.
Še neka! n socljalnem kurzu. — Prireditelji
tega knrza so se bali, da postane vsa stvar predolgočasna zn različne udeležnike. Igre še najbolj raztresajo ljudi in preganjajo dolg čas. Toda m „pandolo" in „Žgurlo" ni bilo prostora v natlačeni dvorani, za „klaput" so imeli premalo drobiža, ker so ga snedli udeleženci, zato so prišli na drugo idejo : igrali so se klerikalce, liberalce in socijalne demokrate. Klerikalca je kborno igral dr. Denna-stja, liberalca je „špilav" dr. Keražar, soc. demokrata pa dr. Krek, Seveda je dr. Der-mastja oba potolkel in jima dokazal v tej igri, da je le klerikalna stranka najboljša. Najlepše je pa bilo to: ko se je dr. Kremžar delal liberalca, mu j* cela dvorana ploskala in komaj nekaterniki so po dolgem trudu pomirili navdušenje ter dokazali, da se dr. Kremžar le igra. Ali iu kdo je bil pameten V
V ŽllO SRIO zadeli s članki »Deželna uprava ob koncu šestletne dobe". „Goricaa rogovili in motovili radi teh člankov; seveda stvarne besede se ne spravi iz nje, ampak zavija in govori o drugih rečeh, ki ue stojijo v nobeni zvezi s članki o deželni upravi. „Goricau obljublja, da navede vspehe zadnje šestletne dobe. Prav 1 Mi te »vspehe" že postavimo v pravo luč in Ž njimi člankarja, kateremu še vedno dHe kronice deželnega udboraištva. V deželnem odboru je kimal, sedaj ko gre za mandat, bo pa strašno priden. Celo vrsto člankov nagromadi v lažnjivi »Gorici". No, pa dobi odgovor, ki pomore odvzeti mu mandat in ž njim svetle kronice, katere mu tako dopadejo.
»Delilni uradi In uradaikl8. — »Gorico" in
njene matadorje so strašno razsrdili članki o deželnem uradništvu,  ki so do pike resnični. »Gorica" laže, da nekdo, ki ni njen pristaš, odgovarja sedaj »Soči".   Tisti,  ki odgovarja, je pristen,  klerikalec,   drugače   bi   ne lagal. Člankar v »Gorici" je pobral po pristni kle-| rikalni navadi nekaj stavkov iz »Soče" in na i teh jaha, skrbno pa se   ogiblje   vsega onega, I kar tako strašno govori proti slov. deželnima : odbornikoma. Koliko vere je dati člankarjn v »Gorici8, sledi iz tega,  da  proglaša gospoda dež. uradnika G ali a za Slovenca!  Gall pa je Lah in je bil kot Lah sprejet v deželno službo. Če bi bil Gall Slovenec, bi ne bil nikoli deželni uradnik! —   »Gorica" nesramno laže in tako bo   lagala nesramno, karkoli bo pisala odslej o deželnem zboru in odboru.
Zajci U tfeltt* — »Gorica" prinaša to-le I notico: »Od raznih krajev poročajo f »Gorica" j ni dobila nobenega poročila od raznih krajev, I ker je posnela to notico po »Slovencu"), da I je zajec na sadnih vitih, koder drevje ni za-I varovano, že na delu in da gloda mlado drevje, j koder le more. Na travnikih krt, na vrtu za-I jec, na polju pa miši, to so škodljivci kmetu, I za katerega se naši liberalci seveda toliko I brigajo kot za lanski sneg." —Le to se nam I čudno zdi, da ni urednik »Gorice" še konstati-I r&l, da so krt, zsjec in miš liberalnega miš-1 ljenja, in da delujejo po naročilu nar. nap. I stranke proti »kmetskim zvezam".
Erar In bOŽIČnlci- - Vsako leto daje erar j nemškemu »Schulvereinu" za božičnico drva za kurjavo. Tako tudi letos. Slovenskim ubogim okoličanom, ki imajo že od nekdaj pravico dqs suhih drv, je pa snedel letos to božičnico, ker je zaprl Panovec.                          j
Volilni Imeniki za splošno kurijo in mesta na goriškem municipiju so razpoloženi ter se morejo vpogledati od 22. t. m. do 4. febr. t. 1.
ftpren" SSdnlje. — Utonil je 21 mesecev stari otrok Ivan Zapelot v Perteole, ker ni imel zadostnega varstva. Mater so radi tega obsodili na teden dnij strogega zapora.
Štirinajstkrat je sunil  z nožem 22-letni
Martin Mrak  iz   čepovanske   občine  Antona
Muravca, ko je ta odhajal iz gostilne V. Šu-
I ligoja. Mrak je obsojen na 4 mesece v težko
I Ječo,---------------
Kadi javnega nasilstva je obsojen E. Pa-I dovan iz Gradeža na 6 mesecev težke ječe.    1
Zajca so jedli Ivan in M. Železnikar, Franc in Frančiška Novak in K. Čeme iz Doraberga. Ta zajec je bil presneto drag, ker so se morali radi njega zagovarjati pred sod-nijo. Niso mogli dokazati zajčeve provenience ; zato so dobili: M. Železnikar in Fr. Novak po 14 dnij zapora, Frančiška Novak 8 dnij, Iv. Železnikar 3 tedne; Čeme je prost; nima še 14 let.
LefO mkO si je zlomil 32-letni Franc Špa- I capan iz Ozeljana, ko je razkladal z voza les. j Ker je dobil še nekaj drugih poškodeb, se je j šel zdravit k usmiljenim bratom.
Trgovske - obrtne in gospodarske vesti.
Hotelska družba »Triglav". — Ker se je okoli novega leta priglasilo več novih deležnikov in ker so nekateri češki rodoljubi prosili, naj se rok za podpisovanje deležev podaljša, se ustanovni obč. zbor hotelske družbe še ni vršil iu je torej še vsakemu dana prilika, da pristopi k družbi. Zlasti opozarjamo one gospode in zavode, ki so obljubili pristop, da drže dano besedo in se odločijo za podpis. Podpisanega je že veliko, toda potrebna glavnica še ni pokrita in dovolj žalostno bi 1 bilo, ko bi ne prišlo do ustauovitve tudi v narodnem oziru tako važnega narodnogospodarskega podjetja. Čeprav je obrestovanje za-sigurano, vendar se apelira tudi na rodoljub-nost rojakov in za vzgled navajamo besede iz pisma g. dr. T. z dežele: »Čeprav ' 1 materijelno bogvekaj dobro podprt, bi i dar očital, ko bi se za Slovence tako važna zadeva kot hotelska družba »Triglav" ponesrečila, zato pošiljam..." Kralj, glavno mesto Praga je tudi brez posebnega povabila pristopilo k družbi ter je župan g. dr. Groš po-slai delež z laskavim pismom, da se bo na Češkem delala propaganda za naše prekrasne kraje in da želi, da bi tudi naše občine posnemale zgled mesta Prage. — Ustanovitev družbe je gotova stvar in pripravljalni odbor je tudi že preskrbel za izvrstnega najemnika hotelov v Boh. Bistrici. Sklenil je najem pogodbo z znanim hotelirjem hotela pri ,.Juž-nem kolodvoru" v Ljubljani, gosp. Alfredom Seidl. G. Seidl je bil veliko let poslovodja in vodja velikih turistiških hotelov na Tirolskem, v Švici, na Angleškem in Francoskem ter govori pet jezikov. Pridobil si je tudi že I v Ljubljani in na Kranjskem najboljši glas v svoji stroki in odboru se čestita, da je dobil i tako priznano in izvrstno noč za najemnika Jfriglavskih hotelov. G. Seidl bo upravljal in vodil lepo podjetje na oni višini, ki jo zahteva I moderni tujski promet. Hoteli bodo celo leto I Odprti.
j Zadruga gostilničarjev in krčntr]if v Gorici sklicuje sejo na dan 24. januvarja ob 2. uri pop. v dvorani hotela »pri treh kronah" v pritličju. Razpravljalo se bode o ustanovitvi delniške družbe, katera bo postavila tovarno sodavice ter zalogo karbolne kisline. Prebrala se bodo tudi pravila v slovenskem iu italijanskem jeziku. Namen konsorcija bo zboljšati gmotne, razmere svojih članov ter prodajati njim, kakor tudi nečlanom pridelke svoje tovarne po nizkih cenah. -— (Zadruga je doslej prezirala slovenski jezik. Sedaj pa vabi tudi po slovensko). — Nekaj takega se je nameravalo že pred nekaj časom, pa je vse utihnilo. Nimamo posebnega zaupanja v tako podjetje. Interesi se bodo preveč križali. — Sicer pa imamo Slovenci dobro tovarno sodavice, tako  da ni treba zadružne konkurence 1
Pletarska razstava v Radovljici. — v soglasju I z ravnateljstvom c. kr. centrale za vzorno I pletarstvo na Dunaju priredi vodstvo c. kr. ' pletarske šole v Radovljici v letošnji poletni
sezoni razstavo plefcarskih izdelkov. Razstava se bode vršila v razsežnih prostorih pletarne, ki bodo v te namene naj-ukusnejše prirejeni.
Bazne vesti.
Za splošno volilno pravico na Ogrskem. — So-
cialno-demokratfčna stranka poživlja delavstvo, da se zavsame odločno   za   predložitev   zakonskega načrta o splošni volilni pravici. Poreškega škofa Flappa tožijo pri papežu,
in sicer 3ta ga zatožila puljski prost  Zanetti * in  rovinjski   župnik Rocco  radi   njegovega nekrščanskega delovanja.
Čoln, ki se da Zložiti. — V Zagrebu sta hr-vata Ferencina in Merzep izumila čoln, ki se da zložiti. Narejen je iz močnega platna, prostora je v njem za osem oseb. Lepo zložen je tako lahak, da ga lahko nosi ena sama oseba. Čoln vzbuja splošno zanimanje, posebno v vojaških krogih.
Dveletna vojaška služba. — »Oesterr. Voiks-
zeitung" javlja, da so v vojnem ministerstvu končana že vsa dela, tičoča se uvedbe dveletne vojaške službe. Ob enem s to uvedbo se ima zvišati rekrutni kontingent in spremeniti službeni reglement.
Ušlteljstvo proti spremembi  šolskega zakona.
— Nemško-avstrijska učiteljska zveza na Dunaju je na svojem shodu sklenila odločen protest proti predlogu poslancev Jedez, Stockler in dragov, naj se državni Ijudskošol-ski zakon spremeni in se uvede sedemletni Šolski obisk. V protestu se izraža želja, naj bi se napredni poslanci vseh narodov združili V krepko organizacijo, ki bi bila dovolj močna, z uspehom odbijati klerikalne napade na novodobno šolo.
»Na smrt Obsojeni." — Tako se imenuje dramatska slika znanega pisatelja Maskota, katero so igrali sedaj v ljubljanskem gledališču.
Neki Statistik je izračunil, da se rodi na leto po vsem svetu 86 milijonov otrok, torej 70 na minuto. Ako bi se zibelke vseh teh otrok postavilo eno poleg druge, ki bila ta vrsta tako dolga, kakor je potovanje okolu sveta; ako bi se pred kom pustilo defilirati matere ena za drugo, vedno 20 na minuto, bi bili zadnji otroci, ki bi šli mimo, stari že Štiri leta. —
Občni zbor »Društva slovenskih književnikov In
Časnikarjev" se je vršil 20. t. m. Društveno premoženje je znašalo koncem leta 1906. 5841 K 81 vin., koncem leta 1907. pa 7112 K 96 vin., torej je naraslo za 1271 K 15 vin. Vseh dohodkov je bilo 7204 K 62 vin., stroškov pa 91 K 66 vin., torej čistega premoženja 7112 K 96 vin. Društvo je imelo 17 pravih članov I. vrste, 23 pravih članov II. vrste, 40 podpornih članov in 12 ustanovni-kov. Društveni odbor je dal iniciativo za proslavo 4001etnice Trubarjevega rojstva. Za predsednika je bil soglasno izvoljen gosp. dr. Ivan Tavčar. V odbor so bili izvoljeni izmed pravih članov I. vrste: gg. A. Beg, Fran Jošt, M. Malovrh in R. Pustoslemšek, izmed pravih članov H. vrste: gg. Ant. Trstenjak, I. Turk in dr. G. Žerjav, za namestnike pa gg. Anton Ekar, dr. I. C. Oblak in dr. Ivo Šorli.
Orožna nesreča na italijanski železnici. — 20. t. m. so na mestu Acguabella trčili skupaj trije vlaki. — Vlak, ki je odšel iz Milana v Rim, je ob 9. uri zvečer trčil vkup z vlakom, ki je vozil v Pavijo, in ki je odšel prej ter čakal na znak, kedaj bo proga svobodna. Lokomotiva rimskega vlaka in zadnji vozovi vlaka, namenjenega v Pavijo, so skočili na bližnji tir. V tem hipu je pridrdral vlak iz Bergama, ki je vdaril na prevrnjeno lokomotivo rimskega vlaka. Trčenje je bilo grozno.
Doslej seje konštatiralo, da je bilo usmrtenih 9 oseb, mej temi ena ženska in en otrok. Izpod razvalin so izvlekli 35 ranjencev, od teh so trije težko ranjeni. Listi poročajo, da je vso nesrečo zakrivil neki čuvaj na iz-ogibališču, ki je pobegnil.
Vrtnar
zmožen slovenskega, nemškega in drugih jezikov, izvežban v vseh vrtnarskih delih
išče tal<oj slažbo.
Ponndbe je pošiljati pod „VBTNAR" na upravniStvo tega lista.
Anton Potatzky v Gorici.
N* sredi BaStelJa 7.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kupovalsč* nlraberikega In drsbaega blaga ter tkanin, preje la nitij.
POTREBŠČINE
za pisarnice, kadilce in popotnike.
NajboljSe Sivanke za šivalne stroje.
POTREBŠČINE
za krojač* in čevljarje.
STetioJlce. — Rožni venci. ¦— Masne knjižice.
lišna obuvala za vse letne čase. Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje  oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih
Lekarna Cristofoletti
v Gorici. ŽELODČNE KAPLJICE
z znamko sv. Antona Padovanakega.
potrdili kupa pri
TrLcW5ko-obrtna zadruga V Gorici
regrlstrovana zadruga s neomejenim Jamstvom.
Načelstvo in nadzorstvo »Trgovsko-obrtne zadruge v Gorici« je z ozirom na premenjena in dne 29. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni seji dne 30. decembra 1905. sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanji;
Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6% obrestovanju.
Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalca določi tudi na 10 ali več let.
Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine */tL prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube.
Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po 4'/,%, večje, stalno naložene pa po dogovoru.
Deleži so dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron.
Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primorec«.
Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo dobil, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«.
Načelstvo in nadzorstvo.
Andrej Fajt
pekovski mojster
v Girici Csrsi Frane. Gius. it. 2. --------  Filijalka ? Dornbergn.   --—=•
Sprejema naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove maše in godove, kolače za bir-mance, poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji naročnikov.
Ima tudi na p, odaj različne moke, fino pecivo, fina  vina in  likerje po zmernih cenah. Za veliko   noč   priporoča   goriške plnce, potice Itd.
a
Ivan Kravos
na Kornu št. II. GORICA na Kornu št. II. sedlarska delavnica
in zalc-ga rnz-lii-niii konjskih vpri'H za lahko ali p;i težko vožnjo; dalje i m u v z»lr»i različno konj-J&Z*r~~       skft   p 0 t r c h
§ c i n e,  potovalne   potrebščine   kakor :   kov-
čege, torbice, denarnico, listnice
itd. —  Izvršuje  in sprejem v
popravo različne  koleseljno  in -i——— kočije. =====
Poprauila se izuršujejo točno.
gLMr~   Cen-e zmerne.   -*Wy
Odlikovana pekarija in sladcičarna
Rarol Draščik
v Gorici na Komu v (lastni hiši)
zvišuje naročila vsakovrstnega tudi najfinejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina in ISfcarja na drobno aH v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo 3IP* po Jako zmernih cenah. ""•¦1
-s.
1}
Ht1 F Vnlftifi v Novem mestu Ui. II, TUlulu (BadoUoTo :: Kranjsko)
j© uredil in izdal:
1. CiTilno-Dravflni rei in sodni pvilnit «B
len zbornik pravil omamno vrste; ktwvm Iva*
rim? jo ohsirii:> stvarnu kazalo v slovt-n^kt-ni itt
hrvatskem jeziku.       Obseg XII, in '.*¦"* strani;
cena vc/ani knjigi M K. poštnina "»'? v.
0 nrlTrotnio^a tarifa ,'l,,,,,,li.la v
L, UlUUUllu&U lUlUU    inhrvtt.
skeiii  jeziku  pred  sodfSči;   sodnft   pristojbine
Obseij ?:» strani (2*7 tabel*; cena J K 80 v, -¦-
Knjigi se dobivate v ,,Slovanski knjlgrarnl"
A. Oabriček v Oorici.
Kožuhoviie ovratnike
= (boa) = u največji  izberi  -  po čudouito nizkih cenah
Raznovrstne pletenine za zimo
Jaegerperilo m,
naj si v lastno korist ogleda vsakdo pred nakupom ? trgovini
J. ZORNIH - Gorica, Gosposka ulica št. 10.
Cene brez vsake konkurence!    - Kakovost blaga najboljša! Solidna postrežba!          Cene stalne !
Goriška tovarna mila A. Gabršček.
Narodno podjetje, edino te vrste.
Ustanavljajmo domačo obrt in  industrijo,  ker brez te  bomo Slovenci  za Vselej
le hlapčev*ali tujcem.
Slovenske psplje! Posffsajte milo iz le tata ioiane! Melje izisfi. Cene običaji' Naša specijaiiteta je: Caprasole - Koza s solncem.
Poskusite in sodite !
Svoji k svojim. V-Gorici je na prodaj v sledečih trgovinah: Biokar ,ios., De Bias Lueijan. Bratuž a:.v4\ ^c-.^.:;* tv.. r.i:..
pella Vikt, Cleri Al., Kuštrin Ant., Kutin Josip, Marega Jak., Maraž Jak., Marega Al, Modic Fr., Podpornik M.. >nv^i: i..*:.-. [\.-.-\:i Viktor v Gledališki in .Semeniški ulici, Vodopivec vd. Alojzije, Vuga Rafael, Vallcrio Petrina. - V Solkanu : :-a't >Jšr H-k.;,. v,tlv.tl. zarič Marija, Jug Josip, Jug Anton, Komei Fran, Stabile M., Vuga Valentin.
Zdravilna moč teh kapljic je neprekosljiva — Te kapljice vredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico popije. Okrepe pokvarjeni želodec, storč, da zgine v kratkem časn omo-
(varstvena .znamKaj.   y KraTKOUl CaSU UmU"
lica in životna lenost (mrtvost). Te
kapljice tudi store, da človek raji j6.
Cena steklenici 60 vin.
iFistoIolettiJBfa ppa iz "Kine
in   falp7a   najboljši   pripomoček    pri 111   limuhil) zdravljenju s trskmim oljem
Ena steklenica stane 1 krono 60 vin