Poštnina plačana v jiitovini
Leto XXIV.
Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 70 lir (za inozemstvo 75 lir), za ‘/» leta 35 lir, za ‘/j leta 17.50 lir, mesečno 6.— lir. Tedenska izdaja letno 25 Ur. Plača in toži se v Ljubljani.
TRGOVSKI LIST
V
Cssopjs za trgovino. Industrija, odrt In denarništvo
Številka 101.
Uredništvo: Ljubljana Gregorčičeva ulica 23. Tei 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-61 Rokopisov ne vračamo. Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 11.953
Uublmna,	torek	7.	o
Minister Ricci v Zbornici za TI
V	soboto je v spremstvu svojih sodelavcev obiskal minister za korporacije Eksc. Renato Ricci Trgovinsko - industrijsko zbornico v Ljubljani. Pričakovali so ga predsednik zbornice Karel Čeč, Zbornični svetniki iz Ljubljane in vodilni tajniki uradov. Predsednik Čeč je naslovil na ministra pozdravne besede, proseč ga, naj posveča kot doslej svojo pozornost gospodarskim problemom Ljubljanske pokrajine. Eksc. Ricci se je predsedniku Čeču zahvalil za pozdrave ler o ato ogledal zbornične prostore in se podrobno zanimal za dosedanje delo zbornice.
Obrtniška konferenca
V	Ljubljani so se zbrali predsedniki in direktorji obrtniških in nialoindustrijskih ustanov iz vseh treh Benečij. Zborovanje je vodil predsednik obrtniške federacije Pierro Gazzotti. Konference so se udeležili zastopniki ustanov iz Bol-cana, Gorice, Rovereta, Benetk, Trsta in Ljubljane.’ Konferenca se je pričela s pozdravom Duceju, potem pa je predsednik podal navodila za delovanje ustanov ter vodil razpravo o raznih važnih vprašanjih obrtništva.
Nakup surovih kož v Ljubljanski pokrajini
Zveza trgovskih združenj za Ljubljansko pokrajino v Ljubljani sporoča, da je Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino na osnovi čl. 1 naredbe št. 102 z dne 11. sept. 1941 pooblastil za nakup vseh surovih kož v Ljubljanski pokrajini naslednje tvrdke:
V. Bitenc,
S.	Kalin,
A. Pollak,
Jos. Presker d. z o. z., vsi v Ljubljani.
Te tvrdke imajo izključno pravico nakupovati surove kože neposredno ali preko svojih pooblaščencev.
Zveza opozarja, da se po omenjeni, naredbi kaznifjejp tako neupravičeni nakupovalci kot prodajalci, ki prodajajo surove kože neupravičenim nakupovalcem.
Za nakupovanje krompirja pooblaščene tvrdke
Prevod razglaša, da so naslednje tvrdke pooblaščene za nakupovanje krompirja:
Smrkolj, Ljubljana,
Lavrič Jože, Toplice pri Noyem mestu,
Mestni preskrbovalni urad v Ljubljani,
E. Nikelsbacber, Ljubljana,
A.	Volk, Ljubljana, Gostilničarska nabavljalna zadruga, Ljubljana,
Gospodarska zveza v Ljubljani1, Kmetijska družba v Ljubljani, Nabavljalna zadruga uslužbencev drž. železnic,
Kompare v Ljubljani,
Ekonom v Ljubljani in Onič v Ribnici.
Slovesna otvoritev Liublianskega veleseima
Pomembne	besede	m	Ricciia,
Se nikdar se ni otvoril Ljubljanski velesejem na tako slovesen način kakor v soboto. Postavljen je bil nov in impozanten portal, za odličnike poseben oder, pred odrom pa karabinjerja v slikoviti paradni uniformi. Na srednjem stebru je bila velika črka M, ostalo ozadje pa so tvorile številne zastave.
Na levi strani od odra je bila po'Strojena v Ljubljani že popularna godba sardinskih grenadirjev, naprej od nje pa častna četa grenadirjev s polkovno zastavo.
Že dolgo pred 11. uro so prihajali na velesejem zastopniki civilnih in vojaških oblasti ter naših gospodarskih, kulturnih, verskih in socialnih organizacij. Posebno zastopniki gospodarstva so bili številno zastopani. More se reči, da se je k otvoritvi Ljubljanskega velesejma zbrala po svojih zastopnikih vsa Ljubljana.
Dan je bil izredno lep in topel, napetost na velesejmu v pričako-
vanju visokih gostov na višku, ko so točno ob 11. prišli burno pozdravljeni od vseh zastopnik italijanske vlade Minister Eksc. Renato Ricci, Vis. Komisar Eksc. Gra-zioli, podpredsednik Zbornice fa-šijev in korporacij Eksc. Ezio Maria Gray, poveljnik armadnega zbora Eksc. Ambrosio in drugi odličniki.
Minister Eksc. Ricci je s svojini spremstvom najprej obšel častno četo, ki jo je pozdravil z rimskim pozdravom, četa pa mu je krepko vojaško ozdravila. Nato je stopil Eksc. Ricci na oder, pred mikrofon pa je stopil Eksc. Grazioli ter nazdravil Kralju in Duceju. Množica je med tem v zboru večkrat skandirala: Duce, Duce, Duoe. Godba je nato zaigrala himno.
Nato je stopil pred mikrofon predsednik velesejma Franjo Bonač ter izrekel najprej v italijanščini, nato pa v slovenščini naslednji govor.
Govor predsednika Bonača
Mednarodna železniška konferenca
V	Zagrebu se je 8. L m. sesta-mednarodna železniška konle-
•	enca, katere se udeležujejo delegati iz Italije, Nemčije, Madžarske, Hrvatske, Slovaške, Bolgarije, Srbije, Turčije, Grčije, Romunije, Polj-
Kot predsednik glavnega odbora Ljubljanskega velesejma si štejem v čaist prisrčno pozdraviti Eksc. ministra Riccija, zastopnika fašistične vlade in izraziti globoko hvaležnost vsem onim, ki so na kateri koli način pripomogli k uresničenju te velike velesejmske slavnosti.
Ta otvoritev, kronanje dela, katerega smo vajeni le v popolnoma normalnih prilikah, je res izredna. Omogočila pa nam jo je zlasti visoka pomoč ter naklonjenost Du-ceja. Njegova zasluga je, da lahko Ljubljanski velesejem brez presledka in kljub današnjim okoliščinam nadaljuje svojo dvajsetletno delavnost.
Btagovolite, Ekscelenca, izraziti Duceju, ki mu dolgujemo zavarovano bodočnost, mirno delo in možnost, nadaljevati z našimi tradicijami, našo globoko in odkritosrčno hvaležnost in našo močno voljo sodelovati z vsemi močmi, da se Ljubljanska pokrajina gospodarsko razvija kolikor mogoče v skladu z ostalimi italijanskimi pokrajinami.
Blagovolite, Ekscelenca, tudi izraziti našo hvaležnost Duceju, da je poslal ravno Vas — enega izr med. svojih najbližjih sodelavcev - kot zastopnika vlade na to slavnost, kateri (kije Vaša pričujočnost še večji sijaj.
Najspoštljivejši pozdrav in izraz naše hvaležnosti velja tudi Ekscelenci Eziu Maria Gray, podpredsedniku Fašistične in Korporacijske zbornice, katerega visoka pričujočnost daje tolik podvig Ljubljani in njenemu velesejmu.
Pozdravi jam tudi ostale oblasti, ki tukaj predstavljajo velike sindikalne in tehnične italijanske ustanove ter izražam globoko hvaležnost močnim industrijskim družbam bi voditeljem vseh tvrdk, ki so pripomogle veliki ljubljanski razstavi do še večje važnosti in značilnosti.
Štejem si v dolžnost in v poseb-
no veselje mi je izraziti tudi v imenu viseli sodelavcev te razstave iskreno zahvalo Visokemu Komisarju Ekscelenci Grazioliju, ki je kljub težkemu in obširnemu delu posvetil naši pokrajini toliko pozornosti, da imamo tudi letos Ljubljanski velesejem.
Ta velesejem, ki šteje čez 1.318 razstavljalcev na prostoru 15.000 m2, kaže popolnoma novo obličje in ima poseben pomen. Kaže nam v veličastni, čeravno nepopolni obliki, kolikšna je gospodarska, industrijska in poljedelska moč fašistične Italije in hoče odkriti gospodarsko prizadevanje nove Ljubljanske pokrajine. Ta velesejem ima namen vzpostaviti in olajšali vezi med Ljubljano in drugimi pokrajinami in jim razkriti novo zemljo, pa se nadejamo, da bomo ta cilj tudi dosegli.
Vso zahvalo izrekam ljubljanskemu županu dr. Adlešiču za izkazano pomoč ter globoko razumevanje in prijaznost v vseh ozirih — enako tudi vsem tistim, ki so pripomogli pri organizaciji te razstave.
Ko Vas, Ekscelenca, prosim, da blagovolite otvoriti 20. Ljubljanski velesejem, dajem izraza naši vdani misli na Veličanstvo Kralja in Gosarja ter Duccja.
Živio Kralj! Živio Duce!
Množica je povzela te vzklike, nakar je stopil pred mikrofon minister Eksc. Renato Ricci.
Govor	ministra
Minister je govoril v italijanščini, njegov govor pa je gladko ponovil v slovenščini tajnik Ruffini.
Minister je ob največji pozornosti poslušalcev dejal, (la je 20. ljubljanski velesejem posebno važen, ker je izobličil in ponazoril spojitev gospodarskih koristi Ljubljanske pokrajine z italijanskimi koristmi. Napor, ki ga je Ljubljana storila, zasluži pohvalo, ki se razširja tudi na predstavnike, na so-trudnike in na vse prebivalstvo.
Naglasil je, da bo pri vsaki priložnosti tolmač tako visokih čustev, ki so se ob tej priliki manifestirala za Dueeja.
01» koncu svojega govora je zaželel največji uspeli tej manifestaciji, ki pomeni začetek nove dobe, ki bo Ljubljani prinesla trgovski in industrijski blagor.
Z navdušenim odobravanjem so sprejeli poslušalci ministrove besede, godba je zaigrala himno, nakar so si visoki gostje ogledali velesejem.
Najprej so si ogledali paviljon «M», v 'katerem razstavljajo Ministrstvo za korporacije in druga ministrstva.
ske gubernije in Češko-moravske-ga protektorata ter predstavniki mednarodnih družb za spalne in jedilne vagone. Predvsem razpravlja ta konferenca o potniški in blagovni tarifi, o obračunavanju plačil ter o ureditvi prometa preko Romunije, Bolgarije in Turčije.
V	Zagrebu pa se je sešla tudi konferenca, ki se bavi z razdelitvijo voznega parka bivših jugoslovanskih železnic. Prva konie-'•enca v to svrho je bila meseca
julija na Dunaju in takrat so bile dane splošne smernice za razdelitev ter ustanovljeni trije pododbori: eden za razdelitev lokomotiv, drugi za vagone in tretji za razdelitev železniškega materiala. Prvi pododbor je imel nedavno svojo sejo v Budimpešti, ostala dva pa v Zagrebu. Vseh treh sej so se udeležili predstavniki Italije, Nemčije, Madžarske, Hrvatske in Bolgarije. Zdaj se je zbral v Zagrebu plenum razdelitvene konference
Nato so si ogledali razstavo Goriške pokrajine, razstavne predmete velikih italijanskih velepodjetij FIAT inMontecatini, ki razstavljata v lastnih novozgrajenih paviljonih. Naslednji obisk je veljal paviljonu, v katerem razstavlja Ljubljanska pokrajina. Razstavo Ljubljanske pokrajine so si Eksc. Ricci in njegovo spremstvo ogledali s posebno pozornostjo. Minister se je ponovno ustavil pred razstavljenimi predmeti, se razgo-varjal z razstavljalci ter se pohvalno izrazil o razstavljenih predmetih.
Pred paviljonom, v katerem je razstava kmetijstva Ljubljanske pokrajine sta pozdravila ministra načelnik kmetijskega oddelka inž. Podgornik in komisar dr. Moscri. Tudi tu si je minister z največjo pozornostjo ogledal razstavljene predmete.
Eksc. Ricci si je nato ogledal še razstavo Društva malega gospodarja, nato pa velika paviljona, v katerih razstavlja italijanska industrija, ki s svojimi izdelki v res nioi imponira obiskovalcem.
Po ogledu vseh velesejmskih razstav je minister Eksc. Ricci če stital predsedniku velesejma in vsem sodelavcem pri organizaciji velesejma k doseženemu uspehu.
Dejal je, da je Ljubljanski vele sejem velik, bogat in zelo dobro organiziran. Tuko predsedniku, kakor tudi ostalim velesejmskim funkcionarjem naroča, da takoj, ko se sedanji velesejem zaključi, začno priprave, da se sedanji velesejem še razširi, da bo postal še večji in da se bo mogel uvrstiti med svetovno velesejme v Milanu in Lipskem.
Prihodnji velesejem mora biti še močnejša afirmacija delavnosti Ljubljanske pokrajine. — Končno je Eksc. Ricci poudaril, da bo tudi v bodoče posvečala rimska vlada Ljubljanski pokrajini največjo pozornost, ker so njene gospodarske težnje popolnoma izenačene s težnjami ostalih državnih pokrajin.
Minister Eksc. Ricci se je nato poslovil od predsednika velesejma Franja Bonača ter ostalih funkcionarjev ter nato v spremstvu Vis. Komisarja Graziolija zapustil velesejem.
Velik obisk na velesejmu
Že v soboto, na prvi dan otvoritve, je bil obisk velesejma izredno dober. Se mnogo večji pa je bil v nedeljo. Po vseh paviljonih je bilo vse polno ljudi, ki so si z zanimanjem ogledovali razstavljene predmete. Nihče ni pogrešal nekdanjih zabav na vseličnem prostoru. Resni značaj velesejma je bil vsem po volji.
V	nedeljo sta prišla v Ljubljano dva posebna vlaka obiskovalcev velesejma iz Gorice in Trsta. Tudi iz drugih italijanskih mest je prišlo vse polno obiskovalcev. Ves dan hi ves večer je bilo živahno vrvenje na velesejmu. Novost, da je velesejem odprt tudi v večernih urah, se je izkazala kot zelo dobra. K temu je zlasti mnogo pripomogla lepa razsvetljava na velesejmu.
Že danes je jasno, da je uspeh letošnjega velesejma v vsakem pogledu zagotovljen.
Iz italijanskega gospodarstva
Italijjinsko-hrvatski gospodarski odbor je končal svoje konference v Benetkah ter sklenil, da se dosedanji italijansko - hrvatski trgovinski Sporazum z manjšimi spremembami podaljša za tri mesece. Za preskrbo Dalmacije so bile določene posebne ugodnosti, sprejeti pa so bili tudi sklepi o -sodelovanju Italije pri javnih delili na Iirvatskem. O zavarovalništvu in o kreditih bo ta mesec razpravljala posebna komisija v Rimu.
Italijanska industrija riža ima na razpolago najmodernejše stroje, njena kapaciteta pa presega že 1,2 milijona ton na leto. Podjetja v severnih pokrajinah so po kapaciteti zelo različna. Dnevno od-premijo na tržišča po eno do 150 ton riža.
Kompenzacijska plačila med ita-lijansko-albansko carinsko unijo in Grčijo bodo določena na konferenci zastopnikov italijanskega državnega zavoda za izvoz in grške narodne banke.
3.794 novih patentov je lani odobrilo in dovolilo korporacijsko ministrstvo. Izumitelji so se najbolj udejstvovali v električni, strojni in orožarski stroki.
Znižane voznine na železnici
se bodo mogli poslužiti vsi, ki bodo potovali na letošnji Ljubljanski velesejem. Velesejem bo od 4. do
13.	oktobra. Na odhodni postaji se kupi cela vozna karta do Ljubljane in sicer med 1. in 13. oktobrom z veljavo 13 dni za brezplačen povratek. Vsak obiskovalec dobi na velesejmu brezplačno potrdilo o obisku pri blagajni, ko si nabavi vstopnico, ki stane za enkraten obisk L 4.—, za 10 obiskov pa' L 15.—.
Stran 2.
»TRGOVSKI LIST«, 7. oktobra 1941-XIX.
štev. 101.
Naredba o odpiranju in zapiraniu
trgovinskih in obrtnih obratovalnic in pisarn
Tekstilni in oblačilni
predmeti
Predmeti, ki so izvzeti od prepovedi
prodale
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal naslednjo na-redbo:
Clen 1.
Čas za odpiranje in zapiranje trgovin, rokodelskih in obrtnih obratovalnic, pisarn trgovinskih in industrijskih podjetij ter denarnih zavodov in zavarovalnic v Ljubljanski pokrajini se odreja po predpisih naslednjih Členov.
Člen 2.
I.	DELAVNIKI.
A. Prodajalnicc:
1. trgovine oblačilne stroke, pohištva, papirnice, knjigarne in z mešanim blagom: od 8.30 do 12.30 in od 15. do 18. ure v zimskih mesecih; od 8.30 do 12.30 in od 16. do 19. ure v poletnih mesecih,
2. trgovine z živili in prodajalnice premoga in drv: od 8. do 12. in od 15. do 18. ure v zimskih mesecih; od 8. do 12. in od 16. do 19. ure v poletnih mesecih,
3. trgovine s sadjem in zelenjavo: od 6.30 do 12.30 in od 15. do 19, ure,
4. prodajalnice kruha in mlekarne: od 6.30 do 20. ure,
5. prodajalnice peciva, slaščic in piškotov: od 8. do 20. ure,
6. mesnice: od 6.30 do 11. ure,
7. prodajalnice rastlin in cvetja: od 8.30 do 12.30 in od 15. do 20. ure.
Za obhodno prodajo blaga in predmetov, spadajočih v zgoraj naštete obrate, se mora upoštevati urnik, ki velja za ustrezne obrate.
B.	Obrtne obratovalnice, prodajalnice monopolskih predmetov, prodajalnice časnikov, klavnice:
1. obrtne obratovalnice, ločene od prodajalnic: od 7. do 12. in od
14.	do 19. ure,
2. brivske*, lasuljarske, maniker-3ke in kozmetične obratovalnice: od 7.30 do 12.30 in od 14.30 do
18.30 ure v zimskih mesecih; od
7.30 do 12.30 in od 15.30 do 19.30 v poletnih mesecih,
3. obratovalnice za pranje in likanje: od 8.30 do 12.30 in od 15. do 18. ure v zimskih mesecih; od
8.30 do 12.30 in od 16. do 19. ure v poletnih mesecih,
4. pekarne in slaščičarske delavnice: od 7. do 15. ure,
5. prodajalnice monopolskih predmetov 'in prodajalnice časopisov: od 7. do 20. ure v zimskih mesecih in od 7. do 21. ure v poletnih mesecih.
Urnik za javne in zasebne klavnice določijo občine po zaslišanju pristojnih strokovnih organizacij.
Ob sobotah in dnevih pred prazniki se morajo zapirati brivske, lasuljarske, manikerske in kozmetične obratovalnice pol ure kasneje.
Pripravljalna dela, kakor: kurjenje peči, pristavljanje kvasa in mešanje testa, se smejo pričeti ob
4.	uri in se sme v ta namen zaposliti le nujno potrebno osebje.
0 številu potrebnega osebja odloča v spornih primerih krajevno pristojno občeupravno oblastvo prve stopnje po zaslišanju Zbornice za trgovino in industrijo in Pokrajinske delavske zveze.
C. Pisarne:
1. pisarne trgovinskih tvrdk na debelo, komisijskih in špedicijskih tvrdk, industrijskih podjetij, bančnih zavodov, zavarovalnic in podobnih: od 8. do 12. in od 15. do 18. ure, pri čemer pa omejijo ti zavodi poslovne ure za občinstvo popoldne od 15.30 do 16.30,
2. potovalne pisarne, ki prodajajo tudi železniške vozovnice: od
8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19. ure.
Ob sobotah poslujejo pisarne
bančnih zavodov, zavarovalnic in podobne vzdržema od 8. do 18. ure, za občinstvo pa do 12. ure.
Člen 3.
II.	PRAZNIČNI DNEVI.
Ob nedeljah in drugih dnevih, ki so praznični dnevi po na red bi z dne 19. septembra 1941-XIX, št. 105, morajo biti vse prodajalnice, obrtne in rokodelske obratovalnice pod A. in B. in vse pisarne iz C. člena 2. zaprte, razen kolikor je v naslednjem členu dru-dače odrejeno.
Člen 4.
Ob dnevih iz člena 3., izvzemši božič,
a) morajo biti odprti za občinstvo':
1. mesnice od 7. do 10. ure,
2. prodajalnice kruha, mleka, sadja in zelenjave od 7. do 12. ure,
3. brivske, lasuljarske, manikerske in kozmetične obratovalnice v vsej pokrajini, izvzemi! mesto Ljubljana, od 7. do 12. ure,
4. fotografski ateljeji z istim urnikom kakor ob delavnikih,
5. prodajalnioe monopolskih predmetov, vrsteče se po redu, določenem od krajevno pristojnega občeupravnega oblastva, z istim urnikom kakor ob delavnikih,
6. prodajalnice časopisov z istim urnikom kakor ob delavnikih,
7. pogrebna podjetja z istim urnikom kakor ob delavnikih,
8. vobče vse obratovalnice na nedeljo pred božičem ali po božiču z istim dopoldanskim urnikom kakor ob delavnikih,
9. prevozniška podjetja, če pride nedelja na običajni dan selitev, za ves dan;
b) smejo biti odprte za občinstvo:
1. prodajalnice cvetja in slaščic vobče od 8. do 12. ure,
2. prodajne lope in stojnice pri cerkvah za prodajo podob in drugih nabožnih predmetov, knjig, igrač in slaščic ob cerkvenih slavjih, z istim urnikom kakor ob delavnikih.
Obratovalnice pod a) št, 1. morajo biti zaprte vse petke in obratovalnice pod a) št. 3. vse ponedeljke kot nadomestne dni za počitek. Če pa je torek praznik, se za brivske obratovalnice preloži dan počitka na četrtek.
Člen 5.
Izjemne določbe.
Na letne in mesečne sejmske dni morajo biti obratovalnice iz čl. 2. ]>od A. in B. v vsej pokrajini (izvzemši mesti Ljubljano in Novo mesto) odprte nepretrgoma in brez opoldanskega presledka.
V	zdraviliščih in kopališčih ter letoviščih, ki so uradno proglašena za take, določi urnik krajevno pristojno občeupravno oblastvo prve stopnje na zahtevo prizadetih strokovnih organizacij.
Člen 6.
Pekarnam je prepovedano peči kruh ob .nedeljah, izvzemši1:
1. zadnjo nedeljo pred božičnim dnevom,
2. bolniškim, zdraviliškim in sa-natorijskim pekarnam, toda samo za potrebe teh zavodov in naprav.
Člen 7.
Za notranja dela smejo biti trgovinske in obrtne obratovalnice odprte brez časovne Omejitve. V ta ramen morajo zaprositi te obratovalnice pri krajevno pristojnem občeupravnem oblast v u prve stopnje posebne dovolitve, obrazloživ-ši razloge, zaikaj so dela- izven delovnega časa potrebna. Dovolitev se izda po zaslišanju pristojnih strokovnih organizacij.
Člen 8.
Za prodajanje na javnih trgih določijo, čas pristojna! občinska oblastva.
Člen 9.
Splošne določbe
Določbe te naredbe se nanašajo na vse prodajalnice in rokodelske in obrtne obratovalnice na ozemlju Ljubljanske pokrajine, ne glede na to, ali pripadajo zasebnikom ali javnim ustanovam in ali je v njih izaposleno .pomožno osebje.
Člen 10.
Ta naredba se ne uporablja za:
1. lekarne,
2. podjetja za prevažanje oseb z vozovi, avtomobili in drugimi vozili,
3. javno postrežništvo, kakor: čistilce, nosače ter garaže,
4. obhodno prodajo časopisov in kadil nega pribora,
5. brivske in lasuljarske obratovalnice na železniških postajah kakor tudi ne za prodaijo slaščic vobče na postajnih peronih,
6. prodajanje slaščic v kinematografih, koncertnih dvoranah, gledališčih, zabaviščih in tem podobnih lokalih,
7. industrijske obrate,
8. gostinske obratovalnice (hotele, restavracije, gostišča, gostilnice, kavarne, penzije ljudske kuhinje itd.) iz § 76. obrtnega zakona.
Člen 11.
Ob času, predpisanem za zapiranje obratovalnic, se morajo zapreti vai dohodi v prostore, ki so določeni za promet s strankami.
Strankam, ki so ob času zapiranja v prodajnih prostorih, se moral postreči, kar pa redoma ne sme trajati dalj ko četrt ure po času, določenem za zaprtje obratovalnice.
Lastnikom obratovalnice in njihovim rodbinskim članom je dovoljeno bivati in delati v obratovalnici tudi po času, določenem za zaprtje obratovalnice.
V obrtnih in rokodelskih obratovalnicah, v katerih iz higienskih razlogov ni mogoče delati v zaprti delavnici, sme ostati delavnica odprta, toda brez pomočnikov ali vajencev. To velja tudi za obrtne posle, ki se opravljajo na prostem.
Člen 12.
V obratovalnicah za prodajo raznovrstnih predmetov, za katere je določen različen delovni čas, velja najkrajši delovni čas.
Člen 13.
Za poletne mesece veljajo meseci april-september, za zimske pa oktober-marec.
Člen 14.
Glede delovnega časa pomožnega osebja .in vajencev veljajo posebne določbe zakona o zaščiti delavcev.
Člen 15.
Kazenske določbe
Kršitelji določb te naredbe se kaznuje jo v denar ju od 50 do 8000 lir.
Člen 16.
Denarne kazni se stekajo v sklad za obrtno in trgovinsko šolstvo pri Visokem komisariatu.
Člen 17.
Razveljavljajo se vse v tej stvari poprej izdane določbe, nasprotujoče določbam te naredbe, ki stopi v veljavo 13. oktobra 1941-X1X.
Ljubljana dne 3. oktobra 1941-XIX.
Visoki .komisar za Ljubljansko pokrajino:
Emilio Grazioli
*	barra,	plenim	in
Ze v 24 urah
td. Škrob) in gretlolika srajce, ovral n tke ln maniete. Pere, suši, monga Is lika domale perilo
tovarna JOS. REICH
“oljanskl nasip 4-6. Selenbnrgora ni. S Telelon it. 28-78.
«11 Piccolo» z dne 4. oktobra je objavil naslednji članek:
Ministrstvo za korporacije je z ozirom na prepoved z dne 30. septembra o prodaji tekstilnih izdelkov in drugih lepotičnih predmetov zaradi posebnih potreb tistih, Ji i se poroče, določilo, da si ti morejo nabaviti potrebne izdelke na podlagi posebnih pogojev.
Da ne bi nastale izimedte v produkciji in trgovinski delavnosti, so bile razen tega izdane določbe, da se morajo dobave za obrtna, trgov-»Ica in industrijska podjetja na debelo in na drobno redno izvršiti, pri čemer ostane v veljavi prepoved prodaje konsumentom. Tvrdke prodajalke se tedaj v svojih inventarjih Tazbremene za poslano bla-go, odpremo blaga pa morajo javiti p rov i ncij ske m u korporacijskemu svetu, na čigar območju imajo sedež tvrdke prejemnice, ki se pa morajo za prejeto blago obremeniti.
Za blago, ki so ga kupili pred 30. septembrom zasebni potrošniki, je dovoljeno, da- se izroči kupcu, in prav tako se lahko izroče konfekcijski izdelki naročeni po meri, bodisi da je surovino dobavil naravnost konfekcionist bodisi da jo je dal sam odjemalec. Dalje so predpisani posebni ukrepi za jamstvo, in sicer morajo preprodajalci zaradi potrebne kontrole javljati proizvode, ki jih predajajo, provin-cijskemu korporacijskem« svetu v glavnih mestih, drugod pa občinskim oblastem.
Ministrstvo za korporacije je prav tako določilo, da se oproste
«11 PlccoIoj- z dne 5. oktobra je objavil naslednje:
Smatramo za potrebno dati celoten seznam oblačilnih tekstilnih izdelkov, katerih prodaja je ustavljena, dokler ne bodo- izdane nakaznice:
Tkanine za perilo kakršne koli vrste, tudli hišno perilo (posteljnina, namizni prti, toaletno in kuhinjsko) bodisi za opravo;
konfekcijske in tapetniške tkanine: zastori in zavese, rjuhe, odeje, pregrinjala, z vato polnjene odeje, poikrivači, prevleke, prti, prtiči, robci, brisače, kopalni ogri-njači, kuhinjske krpe, vse brisače, narejene na roko ali s strojem.
Kar se tiče konfekcijskih predmetov iz tekstilnega blaga, spadajo naslednji izdelki med blago, katerega prodaja je bila ustavljena: cele obleke kakršne koli oblike in za katere koli namene, moške, ženske, deške, otroške; suknjiči, jopiči, telovniki, hlače; mali površniki; srajce in jopice; vrhne delovne obleke, predpasniki; površniki, suknje, dežni plašči, preijasnice
Gospodarske vesti
Ljubljanska borza začne v kratkem zopet delovati.
Luščilnica za riž v Ljubljani bo
v bodoče predelovala tudi surovi riž.
Kolektivna pogodba med združenji delodajalcev v brivsko-frizerski
in kozmetični stroki ter pomočniki je stopila 1. oktobra v veljavo. Pogodba ureja enotne delovne in plačilne pogoje.
Med Bolgarsko in Albanijo je
bila sklenjena pogodba o ureditvi poštnega, telefonskega in telegrafskega prometa med obema državama.
Hrvatska je sklenila z Bolgarsko trgovinsko pogodbo in plačilni dogovor. Blago se bo plačevalo po kliringu. Obračunski tečaj je določen na 61 kun je 100 levov.
Število zaposlenih delavcev se je na Hrvatskem v juniju zvišalo za
prepovedi naslednji predmeti, ki zadovoljujejo posebne potrebe od-; jemalcev in so potrebni za razne tehnične in proizvajalne namene: Oblačila, ki so izdelana za otroke, čepice in havbice za otroke; dežniki in njih prevleke; klobuki; rokavice; ovratniki in kravate; stezniki, rokavice, nedrca; spodnji j pasovi 'in pasovi kakršne koli vrste; higienske serviete največ do velikosti 60; naramnice; podveze za nogavice; nogavice za krčevite žile; dokolenke in potnice; žalni trakovi; ščitniki za nogavice; tkanine in izdelki iz slame, papirja, celofana ali odrezki ,iz lepenke; mašna obleka, perilo in ukrasi za verske obrede; čipke, vezenine, tuli, izvzete so pa vezene tkanine; i vrvice in trakovi krajši od 20 cm; 1 vsii predmeti drobne galanterije, spletene ali zavite tkanine za okras obleke ali oprave, toda ne širše od 4 cm; pozamenterija; gumhi; zastori za svetilke; sponke in stikači iz blaga, zaponke in podobno-; zastavice; zastave in distinkcije; pred-posteljniiki in preproge; ortopedič-ni predmeti; medicinske antisep- ! tične obveze; tkanine za zavijanje, I za zastore in tehnične predmete; coklje; povoščeno in gumirano platno sploh; voščene namizne tkanine; pergamoidi in dermoidi za sedlarstvo; posebna gumirana tkanina za tiskarske in litografske stroje; razni izdelki in gumirane tkanine za medicinsko uporabo; umivalniki in banje iz gumirane tkanine; copate, če ni na njih kožuhovine ali usnja; športni predmeti, razen čevljev in oblačil.
in šali; dnevne in nočne srajce ter maje; ovratniki ter manšete; spodnje hlače in kopalne hlačke; domače obleke in kombineže, pižame, spalne halje', kopalni plašči, kopalne obleke in hlače; nogavice, fine nogavice in dokolenke; kakršno koli moško in žensko, deško ali otroško spodnje ali vrhnje pleteno oblačilo (jopice, telovniki, žemperji, kombineže, pajački, hlačke, krila, bluze itd.).
Navajamo naslednji izdelek kot tisti, ki spada pod postavko «osta-li oblačilni izdelki* in ki bi imel veljati za izdelke, podrejene zapori prodaje: krzno.
Na vsak način pa so vezani na prepoved prodaje po izrečni določbi zakona: trgovine z obutvijo, sedlarne, in sicer veljajo za obrate z obutvijo tisti, kjer so izdelki gornjega dela in podplatov iz kožuhovine ali usnja, nadomestkov za usnje, tekstilnega blaga ali gumija. Kakor srno rekli, ta seznam ni brezpogojno veljaven, ker bodo merodajne oblasti izdale določbe v tem pogledu.
12.772 ali za 5.8 %>. Vseh zaposlenih delavcev je bilo v juniju 233.893.
Zagrebški župan je odredil, da se zvišajo vse cene za hotelske sobe za 20%.
Vse cene za življenjske potrebščine so bile na Hrvatskem maksimirane.
Hrvatsko ministrstvo za obrt, industrijo in trgovino je podaljšalo prepoved prodajanja oblek in obutve.
V	Makarski se je otvorila nova trgovinska akademija.
Beograjska občina je pozvala prebivalstvo, da varčuje z električnim tokom, ker primanjkuje mestni elektrarni premoga.
Madžarska bo letos izredno mnogo pridelala vina. Vso letino cenijo na 2 do 2.5 milijona hi vina, kar je skoraj trikrat več od lanskega pridelka.
Gospodarski minister v Nemčiji je prepovedal trgovino z znamkami sovražnih držav. Prepoved velja tudi za zbirke znamk.
Predmeti pod zaporo prodale
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njen predstavnik dr. Ivan Plesa, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiBkarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani