knji"niča
Videm-Krško, 4. septemb a 1954
CENA 10 DIN
Štev. 35
Leto VIL
Lastnik in Izdajatelj: Okrajni odbor Socialistične zveze delovnih ljudi Krško
—	Izhaja vsako soboto — Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Gošnik — Naslov uredništva in uprave: Posavski tednik Vid em-Krško 1 — Telefon uredništva in uprave Krško 17
—	Tekoči račun pri Narodni banki, podružnica Krško št. 615-T-145 — Letna naročnina 400 din, polletna 200 din, četrtletna 100 din — Tiska Mariborska
tiskarna v Mariboru
posavsBi
M	m	Jtao
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI OKRAJA KRS K
0 davkih, katastru in še kaj
Kako je z letošnjo odmero davkov po katastru? — Nad 2000 sklepov o prenosu v zemljiški knjigi še ni izvedenih — Na kaj naši kmetje radi pozabljajo? — Napake pri odmeri davkov bomo popravili
Te dni imajo občinski tajniki polne roke dela. Odgovarjati morajo številnim državljanom,
M so dobili davčno odmero po katastrskem dohodku in ki je prenekaterega davkoplačevalca razburila. Ob uradnih dneh je v pisarnah okrajnega odbora v Krškem naval, da ljudje komaj zmagujejo delo. To, za kar se marsikateri kmet v prejšnjih letih ni zmenil, naj bi se zdaj na katastru uredilo v pol ure. Vendar, tako hitro stvar spet ne gre. Poglejmo, kako je z letošnjo davčno odmero za kmeta in kaj je s katastrom.
Dajte nam davke po katastru!"
Desetletna borba kmetov za obdavčitev zemlje po katastrskem dohodku je zaključena. Ali se še spominjate, da ni bilo sestanka ali zborovanja, na katerem ob gospodarskih vprašanjih ljudje ne bi govorili o_ katastru in prednostih obdavčitve po njegovem čistem donosu?
7 dni po svetu
z velikim zanimanjem in hkrati s skrbjo je svetovna javnost pričakovala zasedanje francoskega parlamenta, na katerem so razpravljali o ratifikaciji pogodbe o evropski obrambni skupnosti. Skupščina je z odobritvijo resolucije poslanca Aumerana s 319 proti 264 glasovom zavrnila razpravo za EOS. S tem ukrepom je francoski parlament dejansko zavrnil 1. pariške pogodbe o ustanovitvi evropske obrambne skupnosti, 2. bonnske pogodbene sporazume, ki vračajo Nemčiji njeno suverenost razen na vojaškem področju, 3. dodatne protokole k pariški pogodbi In 4. pogodbe med Veliko Britanijo in šestimi državami EOS. Izid razprave o tem delikatnem problemu je seveda razburil duhove v Evropi in v Ameriki. V Londonu so sporočili, da bo britanska vlada po tem neuspehu predložila sestanek 8 držav, na katerem bi poleg dr-žav-podpisnic sodelovali še predstavniki Velike Britanije in TiDA. Kot vse kaže. bodo britanski predstavniki predložili, naj se Nemčija sprejme v Atlantski pakt. V Bonnu so bili zelo razočarani, medtem ko v Vzhodni Nemčiji svojega veselja n'so mogli skriti.
Predsednik egiptovske vlade Naser je preosnoval svojo vlado in na ta način izgladil nesoglasja med vlado in revolucionarnim svetom. Tako je bra. ta dosedanjega ministra za nacionalno orientacijo majorja Salaha Salerna postavil za namestnika predsednika vlade. Z imenovanjem stalnega tajnika islamskega kongresa podpolkovnika Sadateja za ministra) brez listnice je Naser pripravil teren za b’ižnje razgovore egiptovske vlade z islamskimi državami.
V ponedeljek sc bodo na Filipinih sestali predstavniki ZDA, Velike Britanije, Francije, Avstralije. Nove Zelandije, Filipinov, Siama in Pakistana. Razpravljali bodo o ustanovitvi pakta za obrambo jugovzhodne Azije (SEATO), ki bo poleg vo-
$ Zemljo dajte v razrede, pa bo vse v redu!« so zahtevali posestniki in dokazovali, da bodo davki potem pravilni. Da prejšnji način obdavčevanja ni dvigal volje kmetov za večjo storilnost, je prav dobro vedela tudi ljudska oblast. Vendar pa se na izza časov stare Avstro-Ogrske neurejeni kataster nismo mogli nasloniti. Nikakor ni bilo doslej mogoče odmerjati davkov po katastru, ki ni bil urejen niti v stari Jugoslaviji, niti nismo mogli v povojnih letih takoj urediti vseh številnih sprememb, ki jih prav v lastništvu zemlje nikakor ni bilo malo. Pomislimo samo na bridko dejstvo, da je okupator prav v našem okraju hotel enkrat za vselej zbrisati z zemlje Slovence. Preoral je številne stare meje, ustvarjal nove umetne površine, uničeval stari kataster in njegove podatke ter hotel s Kočevarji ustvariti nekakšna veleposestva pruskih junkerjev.
Po osvoboditvi je agrarna reforma vnesla precejšnje spremembe v lastništvo zemlje. Se zatem je marsikdo odprodal parcelo ali jo kupil, ne da bi v zemljiški knjigi izvedel vpis sprememb. Take kupčije so bile zlasti pogoste v času, ko je veljala prepoved o trgovanju z zemljo. Zaradi nezakonitega poslovanja posameznikov naj bi bila ob odmeri letošnjih davkov po mnenju takih kmetov kriva ljudska oblast. Potrebna je odkrita, jasna beseda: neštetokrat smo ponovili, da je kataster neurejen in da bo odmera davkov po njegovem dohodku
pravična Sele takrat, ko bodo vpisane vse spremembe.
Ne pozabimo, da klasifikacija zemljišč marsikje več ne drži! Redki so primeri, da je kmet prijavil spremembo parcele, ki jo je zboljšal; vsak pa je pohitel s prijavo, da je zemlja iz tega ali onega vzroka dosti slabša od predvojne in podobno. To vse in pa pomanjkanje strokovnega kadra, ki v teh kratkih letih ni mogel narediti čudeža tam, kjer sta to važno delo odlagali stara Avstrija in nekdanja Jugoslavija,_ je vzrok, da s katastrom, kakršen Je danes, ne moremo biti zadovoljni.
stem donosu, pri čemer so uporabili za vso državo enotne določene količnike. Takšen izračun seveda ni mogel zadovoljiti. v celoti niti kmetov niti okrajnih uprav za dohodke Odnos v dohodku med višjimi in nižjimi bonitetnimi razredi (klasami) zemljišč je marsikje nesorazmeren, saj dosega n. pr pri njivah razmerje 1:14. Hektar najboljše njive v I. razredu ne more dati 14-krat večjega dohodka od enega hektara njiv v 7. ali 8. razredu. V katastru niso vpisane spremembe kultur, nastale v zadnjih desetletjih, marsikje pa letos februarja prijavljene spremembe niso pre-
XIV. divizija na svojem pohodu na (v sredini pesnik Kajuh)
Štajersko
let že popravlja in ureja kata-	ki niso izve-
popravlja
ster, ki je ob letošnji odmeri davkov pokazal za krški okraj, da davki tudi prej niso bili prenapeti. Za celotno področje našega okraja daje izračun po katastru 191 milijonov dinarjev davkov, lani n, pr. pa je znašal davčni predpis kmečke dohodnine 170 milijonov dinarjev. Tako gledan, nam kataster za področje okraja daje kolikor toliko zdravo osnovo za obdavčitev. Da pa so pri posameznikih nastale ob odmeri večje ali manjše napake, bo zaradi prej navedenega vsakomur razumljivo.
Kako je z letošnjo odmero davkov?
Dejali smo že, da je zemljiški davek letos predpisan na osnovi katastrskega dohodka. Leta je izračunan na starem či-
zemljiški knjigi, ki niso izvedeni, kar občutno vpliva na nesorazmerja v opravljeni odmeri davkov.
Zaradi vsega tega je odmera letos takšna, da ima približno 75 odstotkov vseh davčnih zavezancev v okraju predpisane primerne davke, ki odgovarjajo povprečni obdavčitvi prejšnjih let. Precej je primerov, v katerih imajo kmetje od 50 do 300 odstotkov višje davke kot v preteklih letih, okoli 2000 pa je v okraju kmetov, ki jim je kataster pokazal od 30 do 400 odstotkov nižje davke.
Mnogi, ki se zaradi davkov pritožujejo, ne vedo, da je izhodišče za letošnjo odmero zem-ljiško-knjižno stanje, kar pomeni: davek je dolžan plačati tisti, ki je zemljiško-knjižni lastnik zemlje. Zavezanci, ki teh (Nadaljevanje na 2. strani)
B@ 14 dni d© srečami« na
OSTROŽNEM
Bolj ko se bliža veliki dan ŠTAJERSKE, narašča število prijav v posameznih krajih. Na Ostrožnem pri Celju so v teku zadnje priprave, da bo ta veličastni praznik vsestransko uspel.
Poglejmo delavnost organizacij v našem okraju in število prijav po stanju 2. sept. 1954:
Iz Artič bo šlo na Ostrožno 266 ljudi, iz Brežic 981, iz Čateža 225, iz Velike Doline 95 in iz Cerkelj 768. Leskovec je prijavil doslej 431 udeležencev. Videm-Krško 741, Bnčka 100, Studenec 130, Veliki Trn 100, Sevnica 600, Zabukovje 217, Boštanj 114. Krmelj 270, Tržišče 140, Raka 60, Blanca 205, Brestanica 350, Senovo 1024, Podsreda 200.. Bistrica 300. Bizeljsko 400, Pišece 205, Dobova 600 Kostanjevica 132 in Podbočje 63.
V nekaterih krajih organizacije vrše do zadnjega še vedno niso dovolj seznanile ljudi s pomenom proslave na Ostrožnem. Odbor SZDL v Kostanjevici orav gotovo ni storil vsega, kar bi lahko, saj na primer v Orehovcu, na Vodenicah, Oštrcu in Dobu do 1. septembra niso imeli še nobene prijave! Predsednik odbora SZDL v Prekopi pravi,
da bo šel na Ostrožno, če bo prestavljena »kvatemica«. Ni čudno, da je na Prekopi edini prijavljenec samo predsednik SZDL. K sreči pa je takih mlačnežev prav malo. Se je čas, da odbori SZDL popravijo v nekaterih krajih zamujeno in dvignejo število udeležencev!
PARTIZANSKE PATRULJE
11. septembra bo krenila na pot patrulja borcev in oficirjev bivšega kozjanskega odreda. Vodil jo bo Janez Janežič, z njim pa bo šlo 19 tovarišev. Obiskali bodo Sromlje, Pilštajn, Planino, Kostrivnico, Senovo, Jurklošter, Svetino in prišli 18. septembra v Celje. Iz Velike Doline in Kostanjevice bosta šli na pot do Krškega patrulji članov ZB, ki bosta 19. septembra raportirali v Celju generalnemu polkovniku Dušanu Kvedru, nekdanjemu komandantu Brežiške čete.
VAZNA OBVESTILA UDELEŽENCEM
Kakor smo obveščeni, bivši interniranci, izseljenci in otroci padlih borcev na Ostrožnem ne bodo sestavljali posebnih formacij. Vsi borci-Štajerci, ki so
Skoz begale in lepe gozdove
na Gorjancih bo stekla nova cesta Kostanjevica-Jastrebarsko—Karlovac
se borili v drugih enotah izven štajerske in so doma iz krškega okraja, se bodo na Ostrožnem zbrali v posebni svoji enoti.
Opozarjamo vse udeležence, da bodo vozili vlaki v Celje že v soboto popoldne in ponoči. V nedeljo bo mogoč samo še prevoz z avtomobili. Oglejte si razpored odhoda vlakov, ki bo izšel prihodnji teden v dnevnem časopisju!
Vsi borci in aktivisti naj poskrbe za tak odhod, da bodo na Ostrožnem že v soboto do 15. ure.
Pozdrav visokemu gosto!
Veličastni sprejem, s katerim In so trdno odločene ohraniti so jugoslovanski narodi po- svetovni mir. zdravili predsednika zavezniške i Pozdravljamo modrega. pred-republike Turčije DlELALA sednika prijateljske in zaVczni-
.............. ; ške države1
I Ponosni smo na tovariša Tila i in naše vodstvo, ki z modro politiko utrjuje zavezništvo nove Jugoslavije z balkanskimi sosedi in daje zgled pravilnega sodelovanja med narodi. Naj se prijateljski stiki med Turčijo in Jugoslavijo še okrepijo in poglobi naše harmonično sodelovanje!
Reorganizacija v gostinstvu
Gospodarski svet okraja Krško je razpravljal o reorganizaciji v gostinski mreži in sklenil, da bodo lahko še dalje obratovali privatni gostinski obrati v Krškem. Brežicah, Sevnici in vseh ostalih podeželskih krajih, čeprav je bil že enkrat sklenil, da bodo privatne gostilne v mestih ukinili. Privatni gostinski obrati bodo lahko poslovali, ne bodo pa smeli zaposlovati tuje delovne sile, razen v izjemnih primerih (sejmi, ...	. : prazniki itd.), ki jih bo dovolil
jaleljico Grčijo bo z osebnim okrajni ljudski odbor. obiskom in novimi prijateljskimi j Gospodarski svet je prav tako stiki še bolj okrepila in poglobi- j skienil, da ne bo izdajal novih
privatne gostilne v -nc
BAiAHjA je izraz naših globokih čustev do prijateljske zavezniške države in modrega predsednika turške republike. Nedavna sklenitev trojne _ zveze med njegovo in našo državo in našo skupno sosedo in pri-z
la turško-jugoslovansko in trojno prijateljstvo na Balkanu. Utrjena varnost treh balkanskih držav, ki je bila pred očmi vsega sveta na tako sijajen način manilestirana na Bledu, bo z razgovori visokega gosta In naših predstavnikov še bolj poglobljena. Balkan že dolgo ni več »sod smodnika«, temveč svetal primer iskrenega sodelovanja držav z različno notranjo ureditvijo, ki pa se med seboj spoštujejo
S seje ljudskega odbora mestne občine Videm-Krško
le„ v(>_ Nova cesta se bo vzpenjala do
w«»»«-«««*"f/	ti
države vseboval tudi gospodar '.j j . stalne zyeze g Kostanje. ske klavzule. Indijska vlada J s vjCOi k0 pomebna tudi za razvoj odločno zavrnila sodelovanje na ,urizma v tem delu Gorjancev.
z motivacijo, da j^o,. je bij na Ravni ali Opa-nevtralni komisiji {ovj gori, ta ve, kako lep razgled v Indokini. Siam- se nud; od tod ljubitelju narav-
konferenci predseduje za premirje v Indokini. Siam ski nredstavniki želijo, da bi bil SEATO čim bolj podoben organizaciji Atlantskega patka, čer>rav ne bo vseboval vseh določb. ki lih zasledimo v pogodbi o Atlantskem naktu. Pakistanska vlada se bo konference sicer udeležila, vendar je preko uradnih predstavnikov panovedala rezervirano stališče.
pogorja Prek:
nih lepot od OrHškega do Bohorja in Kozjega. Prekras na je Krka, ki se vije po dolini. Nič manj lep ni pogled rta Kostanjevico in njen grad. Na obeh
zanimanje izletnikov za ta del Gorjancev. Potrebno bo, da tudi ostali faktorji priskočijo na pomoč, kajti od turizma bo imel koristi ves okraj. Predvsem bo treba pomagati društvu, da bo čimprej uredilo planinsko kočo na Ravni gori.
Z dograditvijo ceste bo močno skrajšana pot iz Kostanjevice m Krškega do Karlovca in Jastre-barskega. Cesta bo odprla tudi nove zaloge lesa za našo lesno
straneh so	J*- **»**> V “	,	.
vi in bujni gozdovi.	I Na naši strani gradijo cesto iz
Nova cesta bo poživila turizem , sredstev gozdnega sklada m v našem okraju. Zato so v Ko- j okrajnega proračuna grad; jo pa stanjevici že ustanovili turistično Lesno industrijsko podjetje iz
društvo, ki si prizadeva zbuditi Karlovce
27. avgusta so odborniki LO MO Videm-Krško na 18. redni seji razpravljali o vrsti komunalnih in ostalih vprašanj. Predsednik Jože Kukovičič je poročal o izvrševanju sklepov zadnje seje nakar so odborniki potrdili sklepe dveh sej Sveta za gospodarstvo in Sveta za komunalo m urbanizem, ki sta bili med tem časom.
Ker je OLO Krško dodelil za popravila po poplavi poškodovanih poti 1,500.000 din, je odbor po daljši in temeljiti razpravi sklenil, da bodo s tem denarjem popravili sledeča pota: Videm— Sremič, Videm—Bučarca, Zdolska cesta—Kremen—Bučarca Ponikva Zdolska cesta-s-Anovec—-Ravne, Zdole—Ravne, Star, grad —Marof in Stari grad—Libna, Potoško pot, Zdole—Novi kamnolom Stara vas—Libna, pot na Trško goro (310.000 din) m pot na Goro (230.000), za Pijavško— Strmo Rebro pa je določen znesek 45.000 din. Za nadzor nad izvršitvijo dei so bili zadolženi posamezni odborniki.
Med sklepi, ki jih je LO MO sprejel na tej seji. je tudi odlok o posesti psov, odlok o opustitvi starega pokopališča za samostanom in sklep o zgraditvi javnega stranišča med stavbo Mestne restavracije in hišo Franca Jur-čeca.
Na seji je bi! sprejet sklep, da
Valter Rankelj, za cestarja pa Jože Zorko. Rešeni sta bili dve prošnji za brezplačno zdravljenje, imenovana je bila komisija za kategorizacijo stanovanj in sprejet sklep, da se za nadziranje o izvajanju odlokov LO MO
dovoljenj mestih.
35 let gasilske godbe v Krškem
Za v soboto in nedeljo pripravlja Prostovoljno gasilsko društvo Krširo lepo proslavo v spomin na 35-letnico ustanovitve gasilske godbe v Krškem. Godbo vodi oožrtvovalni kapelnik tov. Stane Žabkar. V soboto bodo priredili samostojen koncert v nedeljo pa večjo proslavo.
pooblasti Franc Arh. V Starem gradu in na Pijavskem bodo po možnosti postavili nove cestne svetilke.
Sklep Gospodarskega sveta LO MO, da razpiše natečaj za izdelavo idejnega projekta za novo stanovanjsko hišo z desetimi stanovanji in samskimi sobami, so odborniki potrdili.
V Brežicah razpravljajo delih v letu 1955
že o
Svet za urbanizem in gradnje
je na zadnj; seji obširno obravnaval gradbeni načrt za Gre za naslednja važnejša dela. ureditev pločnikov na cesti Bratov Milavcev, odstranitev starih kostanjev pred gimnazijo in Prosvetnim domom, ureditev trimetrskega zelenega pasu med cesto in pločnikom na istem mestu, zasutje obcestnih jarkov, ureditev javnega stranišča v kleti nasproti pošte in nabavo načrtov za postavitev 2. nadstropja hiše na sedežu LOMO.
V načrtu je nadalje zidava nove stanovanjske občinske hiše v Vodnikovi ulici, postavitev nove klavnice, dograditev Bizeljske ceste kf bo vezala novi del Brežic s starim mestom in bo imela pri vodovodnem stolpu nadvoz dokončna ureditev osmih novih cest in ulic v novem delu mesta in postavitev tržnice. Utrditi bo treba sejmišča pre-
ste Prvih borcev na sejmišče, gre za ureditev dvorišča in okolice grajskega poslopja, razšir-j en j e r&zsadnika na pokopali-šču, namestitev ograje v glavnem parku in asanacija tamoš-njega vodnjaka ter kanala. Razširjeno b0 vodovodno omrežje in izpopolnjena kanalizacija. Urediti bo treba zavarovanje pred nevarnostjo plazov med mestom ln vrbino. geološki študij Hrastince zaradi drenaže in odtoka talne vode, postavitev re-mize in skladišča ob mrtvašnici itd.
Posebna komisija (Kolenc, ing. Mišič, Toplišek, Šambarek) bo podrobno sklepala o tem načrtu
Vremenska napoved
Padavine pričakujmo okrog 5. $n 10. septembra V ostalem
iz Na seji je bil sprejet sKiep. oa utrniti do trt-ua	i	, ,	,	.
-nc se za blagajnika LO MO namesti ! mestitj občinsko tehtnico s ce- bo prevladovalo iepo vreme.
Prva naloga: pomoč
sa gradnjo stanovanj
Upravni odbor podružnice Narodne banke na prvi seji
V okviru novega gospodarskega sistema ie izšla tudi Uredba o bankah in hranilnicah, ki predvideva da je organ podružnice Narodn* banke upravni odbor in direktor podružnice. Upravni odoor sklepa o načelnih in drugih vprašanjih z delovnega področja podružnice in nadzoruje delo podružnice.
Cetud- statut v podružnicah še ni sprejet, je vendarle že dovolj dela, ki upravičuje obstoj upravnega odbora. Prepričajmo se o tem m si oglejmo potek njegove prve seje, ki je bila dne 27. avgusta 1954 pri podružnici Narodne banke Krško.
Na seji se je upravni odbor seznanil z notranjo organizacijo podružnic, pregledal način odobravanja vseh vrst kratkoročnih in dolgoročnih kreditov ter delo družbene ev.dence v banki.
Največ je zatem upravni odbor razpravljal o gradnji stanovanjskih hiš, ki je trenutno najvažnejša naloga. Po zbranih podatkih banke se je iz območja našega okraja prijavilo 122 prosilcev za gradnjo stanovanjskih hišic za letošnje leto, v skupnem znesku 53,000.000 din.
Razen tega je še 20 prosilcev, ki so z gradnjo začeli leta 1953 inimajo hiše tik pred dograditvijo, potrebujejo pa letos še šest milijonov dinarjev kredita.
Ugotovljeno je, da izmed 122 prosilcev za novogradnje izpolnjuje pogoje za odobritev kredita 36 interesentov, ki potrebujejo 18,000.000 din. Letos bi torej potrebovali za te kredite 24 milijonov dinarjev.
Na območju našega okraja imajo banke 14 milijonov dinarjev sredstev, primanjkuje pa torej še 10 milijonov dinarjev.
Na zadnji seji je OLO Krško sprejel v celoti predlog poročila, ki ga je podal predsednik Gospodarskega sveta Stane Nunčič za prvo polletje. OLO je sklenil d- med drugim pomaga
s krediti tudi gradnji stanovanjskih hiš
Upravni odbor banke pa predlaga vsem državnim gospodarskim podjeriem, da tudi ona svoja prosta sredstva vložijo za gradnjo hiš, in sicer preko kreditnega sklada OLO. Na ta način bodo v prvi vrsti pomagala članom lastnega kolektiva. Kolikor bodo podjetja več prispevala, bomo že v letošnjem letu ugodili vsem prosilcem, ki so izpolnili pogoje.
Upravni odbor je z gospodarskega stališča ocenil, da je izgradnja stanovanjskih hiš po zasebni iniciativi najcenejša. Na ta način bomo najprej zmanjšali stanovanjsko krizo. Če upoštevamo. da mora prosilec, ki gradi stanovanjsko hišo, vložiti najmanj polovico lastnih sredstev ter da dobi v najboljšem primeru 800 000 din kredita, pomeni to. da smo s tem posojilom pridobili eno stanovanje. V primerjavi, s stroški, ki jih imamo pri gradnji stanovanjskih hiš s stran, socialističnega sektorja, ko nas stane eno stanovanje dva do tri milijone, je ta ugotovitev oovolj potrjena. Razen tega smo v prvem primeru denar za grsdnjo samo posodili, ki se nam v določeni dobi v celoti povrne.
Kredite bpdp dodeljevale podružnice Narodne banke, upravni odbor pa bo točno zasledoval upravičenost kreditiranja.
Kot je znano, obstajajo na območju našega okraja tri podružnice NB: v Krškem, Brežicah in Sevnici Za vse podružnice imamo samo en upravni odbor enajstih članov, katere je imenoval OLO z območja vseh podružnic Iz bank so člani odbora samo direktorji kot člani po svojem položaju.
Pravilna se nam zdi ugotovitev. ki jo le izrekel na seji tov. Nunčič, predsednik upravnega odbora banke: »To je drugi okrajni Gospodarski
svet.« Po-
0 letošnjih davkih
(Nadaljevanje • 1. strani) odnosov nimajo urejenih, jih morajo seveda čimprej urediti. Zaradi njihove dosedanje malomarnosti, ko se za posestne in zemljiško-knjižne odnose leta in leta niso brigali, pa oblast seveda ni prav nič kriva. Se to: tehnično ne bo mogoče vseh teh odnosov urediti v nekaj tednih.
Odprava nesorazmerja v obdavčitvi
Da se odpravijo nastala nesorazmerja v tistih primerih, kjer zaradi neurejenega katastra obdavčitev za 1954 zares ni primerna, bodo napake v prihodnjih tednih popravljene na sledeči način:
1.	Davčni zavezanci, ki so zaradi neurejenosti katastra obdavčeni letos za zemljišča, katerih lastniki pa v zemljiški knjigi niso več, imajo možnost, da v pritožbenem roku, to je do 15. septembra, v nekolko-vani vlogi pokažejo dejansko stanje svojih sedanjih premoženjskih oz. posestniških odnosov. Vlogi morajo priložiti prepise sklepov sodišča o prenosu v zemljiški knjigi. Na osnovi takšnih vlog bo izvršen popravek predpisanega davka.
2.	Tistim davčnim zavezancem pa, ki imajo posestno stanje v zemljiški knjigi in katastru vsklajeno in urejeno, imajo pa letošnji predpis davkov za več kakor 30 odstotkov višji ali nižji od davka v letu 1953, bo
letošnja odmera davka popravljena brez vsake pritožbe ali vloge. Kmetom, ki imajo po novem predpisani davek za več kot 30 odstotkov višji od lanskoletnega, bo letošnji davek znižan na višino lanskoletnega, povečanega za 30 odstotkov. Nasprotno pa bo davek tistim kmetom, ki imajo letošnji predpis za več kakor 30 odstotkov nižji od lanskega, zvišan na višino lanskoletnega
Razlika 30 odstotkov je po dosedanjih praktičnih primerih in izkušnjah primerna in v skladu z nekoliko spremenjenimi odnosi v davčnih obveznostih ob prehodu na odmero po katastru. Pereča nesorazmerja bodo tako s to zasilno rešitvijo urejena, medtem pa bomo kataster urejevali naprej in ga spravili čimprej v tako stanje, da bo zares pravična osnova za kmečko dohodnino.
Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti, da mora biti davek v skladu z našimi vsedržavnimi potrebami. Splošne potrebe državljanov so danes dosti večje kakor pred leti. če odštejemo vse potrebe za državno obrambo, za naš veliki gospodarski in kulturni dvig v novi državi, so tudi potrebe kmečkega človeka danes veliko večje kakor pred enim ali dvema desetletjema. Vse te potrebe krije naša skupnost z dohodki vseh državljanov — zato je bilo in bo ostalo redno plačevanje davkov merilo zavednosti ljudi.
men nalog, ki jih bo reševal upravni odbor podružnic Narodne banke, bo obsežen in važen za celotni razvoj gospodarstva v okraju. To Je med drugim potrdila že prva odborova seja.
Poziv dijakom v Brežicah, Krškem in Senovem!
Ravnateljstvo popolne gimnazije v Brežicah in ravnateljstvi nižje gimnazije v Krškem in na Senovem pozivajo vse dijake, ki stanujejo v Brežicah, Krškem in Senovem, da se v torek, dne 7. septembra 1954, zberejo ob pol 14. uri pred svojimi šolami. Za ostale dijake, ki stanujejo drugje, udeležba ni obvezna.
Ravnateljstva gimnazij v Brežicah Krškem in Senovem.
Važno za upravičence otroških dodatkov
Zvezni izvršni svet je izdal Odlok o potrdilih o premoženjskem stanju upravičencev do otroškega dodatka (Uradni list FLRJ št. 29/54). Po tem odloku so vsi upravičenci do stalnih dodatkov za otroke, ki prejemajo zaradi dohodnine od kmetijskega posestva znižane dodatke, dolžni predložiti do 1. oktobra 1954 pristojnim okrajnim zavodom za socialno zavarovanje potrdila o dohodnini od kmetijskega posestva za leto 1954 ter še nekatere druge podatke.
Obrazce potrdil bodo od začetka septembra 1954 prodajale občine in Uprave za dohodke na okrajnih ljudskih odborih.
Obrazce je treba predložiti najprej v potrditev občinskemu ljudskemu odboru, nato pa upravi za dohodke pri Okrajnem ljudskem odboru. Če ima upravičenec obdavčene dohodke v več krajih, je treba predložiti potrdila o dohodkih in davku iz vseh teh krajev.
Za zaposlene upravičence oskrbijo potrdila v prvi vrsti delodajalci kolektivno. Upravi-
čenci, ki so uživalci pokojnine ali invalidnine, si preskrbijo potrdila sami, kolikor bi tega ne izvršilo Društvo upokojencev kolektivno.
Izpolnjena potrdila predložijo za zaposlene upravičence delodajalci okrajnim zavodom za socialno zavarovanje oziroma njihovim • podružnicam in izpostavam po razporedu, ki ga določajo tj zavodi. Uživalci invalidnine in pokojnine po zakonu o soc. zavarovanju predložijo sami potrdilo okrajnim zavodom za soc. zavarovanje. Uživalci invalidnine po zakonu o vojaških vojnih invalidih, ki prejemajo otroški dodatek pri invalidnini, predložijo potrdila okrajnim (mestnim) tajništvom za zdravstvo in soc. politiko.
Upravičencem, ki do 1. oktobra 1954 ne bi predložili predpisanih potrdil, bo izplačevanje dodatkov ustavljeno, dokler ne predložijo novih potrdil.
Pojasnila dajejo okrajni zavodi za soc. zavarovanje in Zavod za soc. zavarovanje LR Slovenije.
Krediti za dograditev stanovanjskih hiš
Znan0 nam je, da imajo uslužbenci in delavci letos prav ugodne pogoje za dograditev stanovanjskin hiš. Z nižjim navodilom se lahko koristijo tudi tisti interesenti, ki se pripravljajo za gradnjo hiš v prihodnjem letu, ker verjetno ne bo večjih sprememb.
Kako bodo banke odobravale posojila?
Najprej bodo odobrila posojila tistim prosilcem, ki imajo hiše v zaključni fazi dograditve, dalje tistim, ki so se že zasilno vselili, nimajo pa še notranjih stanovanjskih prostorov v celoti dovršenih, in tistim, ki imajo stanovanjske hiše znotraj že dovršene in so se že vselili, morajo pa še poravnati nujne manjše račune. Vsem navedenim prosilcem bo posojilo odobreno, četudi jim je banka svoj čas že podelila dolgoročno posojilo Za dodatna dolgoročna posojila bodo morali prosilci predložiti predračune, iz katerih bo razvidno v katere namene je posojilo še potrebno. Upravičenost teh potreb bodo banke preverjale z ogledi na mestu gradnje. Dodatna posojila ne smejo presegati določeni okvir 800.000 din skupno odobrenega kredita.
Novim prosilcem bodo banke odobrile posojila, če
2.	Načrt stanovanjske hiše, potrjen od OLO.
3.	Predračun stroškov, sestavljen od projektanta in potrjen od OLO za celotno vrednost stanovanjske hiše.
4.	Predračun investitorja ali izvajalca dovršitvenih del za material in dela, ki jih želi plačati iz posojila. Pred. račun mora vsebovat; material po vrsti in količini ter stroške za dela, katere namerava poravnati s kreditom. Ta predračun podpiše investitor sam.
5.	Gradbeno dovoljenje.
6.	Zemljiškoknjižni izpisek — dokaz lastništva parcele, kjer se gradi hiša.
7.	Potrdilo o višini mesečne plače.
8.	Potrdilo o davčni in taksni oprostitvi.
9.	Izjavo o administrativni prepovedi na plačo.
Predračun projektanta je sestavni del glavnega projekta, kar pomeni, da bi ga prosilci morali predložiti OLO skupaj s prošnjo za gradbeno dovoljenje. Ta predračun mora vsebovati celotno vrednost stavbe po današnjih cenah, t. j. tud-; tisti material in dela, ki ga vloži investitor sam. da se tako lahko ugotovi dejanska vrednost stavbe. Predraču" mora biti sestav-
Izlet gasilce* na Rab
Precej časa smo se pripravljali in dogovarjali, da tudi mi, gasilci krškega okraja, obiščemo grobove prvih žrtev fašističnega terorja na Rabu.
Pretekli teden se nas je zbralo kar lepo število. Uredili smo vse potrebno in se v najlepšem razpoloženju odpeljali na Rab. Ker nismo dobili takoj stanovanja za vso našo skupino v hotelih, smo se zadovoljili s prenočišči pod šotori, ki so bili prav dobro
Sestanek Članov CMD za krški okraj
V torek, 31. avgusta je bil v Krškem okrajni sestanek duhovnikov članov Cirilmetodijskega društva za krški okraj. O »Dolžnostih in pravicah socialnega zavarovanja »duhovnikov« je referi-ral župnik J. Šket, o delu GO CMD pa je poročal sekretar Janko Žagar. Na sestanku so izvolili 12 delegatov za občni zbor CMD, ki bo konec septembra v Ljubljani. Sestanek, ki ga je vodil predsednik Pokrajinskega odbora CDM Zasavje dekan Alojzij Kurent, je bil zaključen s pregledom političnih dogodkov in raznimi predlogi članov.
ALI SI SE ZE PRIJAVIL ZA OSTROŽNO? NE ODLAŠAJ, PRI VOŽNJI BO 75 ODST. POPUST!
Dobro opozorilo
V nekj gostilni so gostje našli listek s sledečim opozorilom: »Prosim vas, da kot inteligenten človek uporabljate pepelnike. Luknje v prt lahko vžiga vsak bedaki«
Velemestni otrok
Mali Tonček pride prvikrat iz mesta na deželo. Ko zagleda naših I mavrico, vpraša ves začuden oče-1 ta: »Kakšna reklama pa je to?«
opremljeni in smo se v njih odlično počutili ves čas našega bivanja.
Drugi dan po našem prihodu smo si ogledali razpadajoče taborišče, ki so ga ustanovili fašisti. Na tisoče nedolžnih ljudi je moralo žrtvovati svoja življenja vso našo skupino v hotelih, smo vzorno urejeno pokopališče, se oddolžili žrtvam z enominutnim molkom, na njihov skupni spomenik pa smo položil} šopek cvetja.
Dnevi našega bivanja na Rabu nam bodo ostali v najlepšem spominu.
L K.
Lojze Avsenak:
oaoorue posojila, ce so z last— ijen in podpisan od gradbenega nimi sredstvi zgradili polovico, I strokovnjaka. Prosilci, ki tega ah pa imajo na gradbišču toli-1 predračuna nimajo potrjenega k0 gradbenega materiala, da10(j nr.n nu ™ in predstavlja polovično vrednost celotnih gradbenih stroškov. Posojila bodo odobrena v celotnem znesku predračuna, s katerim bo morala biti stanovanjska hiša popolnoma dograjena.
Pred odobritvijo posojila pa bodo banke ugotavljale upravičenost prosilca na mestu gradnje.
Poleg teh pogojev morajo prosilci predložiti banki sledečo dokumentacijo:
1. Prošnjo za dolgoročno posojilo na posebnem obrazcu.
OLO, ali pa imajo starega, ki ne odgovarja sedanjim cenam naj takoj poskrbe za sestavo novega in ga naj s posebno prošnjo prsdlože OLO v potrditev.
Brez predložitve omenjene dokumentacije banke ne bodo mogle odobriti posojila. Ker so letos ta sredstva dana na razpolago zelo pozno, je potrebno s predložitvijo vseh zahtevanih dokumentov pohiteti, da bi lahko banke kredite čimprej odobrile.	Ivan Glogovšek
Prigode ruskega spomenika v Berlinu
V zapadnem delu Berlina, ki je pod Amerikanci, so bili Rusi postavili spomenik — težki sovjetski tank znani »T 34«, in ga postavili na podstavek, da bo
TOVARIŠICI
(Nadaljevanje in konec)
Vimik in žena sta slonela na oknu, gledala kolono, ki je odhajala, in čakala. Oba sta čakala istega.
»Ali bosta zraven?« je nenadoma vprašala ona.
Vimik, čeprav je tudi sam mislil le na to, je vendarle nekam začudeno pogledal ženo. »Tisti dve misliš od sinoči?«
Takrat pa ga je žena že hlastno zgrabila za roko. »Glej jo, glej jo! Marta je!«
Bila je res ona. Počasi in previdno je stopala v koloni, prav tako kakor b,- se bala trdnega koraka. Iz žepa ji je gledal kos domačega kruha. Toda to ni bila več Marta iz minule noči. Na licih ni bilo nasmeška, okrog ust pa globoka, nova črta, ki je prej še ni bilo. Usta je krčevito stiskala, kakor bi jih ji bila zadrgnila neusmiljena sila, pogled ubit, takšen kakršnega rodj najhujša bolečina.
Vimika sta strmela. Toda nekaj sta morala storiti. Marta je
Priporočamo se za nadaljnje sodelovanje!
0
CUS/Čj
Članom ilme ijsk h zadrug, delovnim kolektivom in vsem detovn m ljudem česilfiaio k prazniku
„ŠTAJERSKA V BORBI"
korakala že pod oknom in Vir-nica bi za vse na svetu ne ho. tela, da bi odšla brez slovesa. »Martal« je poklicala dekle.
Marta se je zdrznila in se zastrmela na okno. Res, vsa je bila spremenjena.
»Marta!« je spet kliknila Vir-nica, kakor da jo mora šele prebuditi.
Takrat je dekletov obraz preletelo nekaj svetlega. »Pa srečno!« je zaklicala, »srečno in hvala za vse!«
»A tovarišica —?« je vprašala Vimica, »Partizanka s pištolo?«
Za hip je dekle kakor odrevenelo, potem je postala in pokazala na nosila, ob katerih je stopala.
Vimikova je zgrozilo. Pod kocem je ležalo negibno bitje.
»Ona —? Mrtva —?«
»Brezupno je —,« je odvrnilo dekle, potem pa je začela, kakor da jo mora opravičiti. »Saj ni moglo biti drugače. Ona ni več živela za življenje, temveč za ono drugo, lepo in visoko. Res, ni več živela in trpela za kruh.« Premolknila je in dopolnila:	»Da ste jo videli danes
pred zoro! S pištolo v rokah je j utišala na postojanko, z golo pištolo proti mitraljezom!«
Bolečina ji je stisnila grlo in : ji utrgala besedo. Le pomahala ie še in pohitela za kolono.
I Dolga vrsta se je vila proti j Bohorju. Nad sotesko se je vla-; čil sajast dim in padal vedno j niže, kakor bi pretil, da bo j njim, Id so korakali v koloni,
; odvzel svetlobo sonca. Toda za-; nje je luč pomenilo svobodo in svoboda luč. Ta pa je bila v njih samih vsa močna, visoka ; neuničljiva. Saj so verovali,
; da je pred njimi zadnja, j velika pomlad. Ni ga bilo med i njimi, ki bi ne vedel, da lahko veliko življenje vzklije samo iz , smrt,- najboljših. Vojkina smrt je le eno od neštetih zlatih se-; men, položenih v zemljo za 1 življenje drugih. In kaj bi bilo i takrat življenje brez dragocene luči, ki je — okopana in preizkušena v smrti, žarela v prihodnost.
spominjal na prihod Rdeče armade v Berlin.
Kasneje je področje, kjer je spomenik, pripadlo Amerikan-cem. Nasprotniki Sovjetov so na tem spomeniku dajali duška svoji jezi. Onečejali so ga, pisal-; po njem razne sramotilne napise in podobno. Sovjetske oblasti so trikrat zahtevale od Ame-rikancev, da spomenik zaščitijo. Amerikanci so jim ustregli, spomenik so ogradili z žico, da je bil kakor v velikanski kletki, pa tudi to ni pomagalo. Nedavno je bil na ta spomenik položen venec v počastitev 21 sovjetskih vojakov, ki so bili postreljeni lani, ker niso hoteli streljati v nemške državljane v času velikih demonstracij v sovjetskem sektorju Berlina. To je bilo sovjetskim oblastem le preveč Zaprosili so Ameri-kance, da jim dovolijo spomenik kratkomalo odpeljati na Vzhod. Amerikanci so jim dovoljenje seveda takoj dali.
Če umre milijonar brez oporoke
Leta 1930 je umrla v Ameriki vdova Henrietta Garrett, ki je zapustila premoženje vredno 17 milijonov dolarjev pa nobene oporoke. Njen mož je imel tovarno tobaka za njuhanje.
P°_ njeni smrti so se oglasili dediči iz vseh delov sveta. V kratkem času se jih je prijavilo iz Amerike in 25 zunanjih držav nič manj kot 25.8001 Sodnik v Philadelphiji, ki je obravnaval to zapuščinsko zadevo, je v dvajsetih letih tako razredčil vrste dedičev, da jih je ostalo le še 350. Končno je dognal, da je Garrett zapustila tri bratrance in da imajo njihovi potomci delno pravico. Sodnik Charles Klein bi kmalu sam umrl pri tem zapuščinskem postopku. Na svoji pisalni mizi je imej stalno pripravljeno pištolo, za slučaj, če bi se javil kak nov dedič in se morda hotel maščevati, ker je zanikal njegove zahteve.
SPOMINI
Grega je spoznal mično vdovo in jo vprašal:
»Tako me spominjate na mojo pokojni) ženo. Ali bi hotel j postati moja druga žena?«
»Ne, preveč me spominjate na mojega prvega moža.«
VOZEL
»Zakaj imaš vozel na robcu?«
»Zena mi ga je naredila, da bi ne pozabil oddati pisma na pošlo.«
■»Pa si ga oddal?«
»Ne. Pozabila mi ga je dati s seboj.«
TO IN ONO IZ SEVNICE
Priprave za Ostrožno so v polnem teku. V ta namen sta bila doslej sklicana 2 sestanka. Prijav je dc sedaj nekaj čez 300, vendar pa bo to število naraslo najmanj na 500. Delavski kolektivi, podjetja in ustanove bodo zastopani polnoštevilno. Na proslavi bo sodeloval tudi mešani pevski zbor Svobode.
Sevniški vodovod je bil zgrajen leta 1932. Namenjen je bil za potrebe bivšega trga in vasi Šmarje. Projektiranje vodovoda pa je bilo zgrešeno že zato, ker je bilo tedanje zajetje premalo strokovnjaško obdelano, kar so je pokazalo že v prvem letu v tem, da je bila voda že ob vsakem dežju kalna
Da se odstranijo navedene nevšečnosti, se je pred nekaj leti pričela akcija za pojačanje vodovoda Po vsestranskem razmišljanju in pregledu terena nam je uspelo skopati vodnjak na mestu, kjer je tudi ob sušnem zimskem času dovolj vode. S pomočjo kredita OLO Krško, ki nam je bil nakazan iz proračunskih sredstev, bo pojačani vodovod v nekaj tednih dovršen. Le zgradba nove strojnice prepočasi napreduje Ves ostali material, med tem tudi črpalka, je na mestu. Vsa tehnična dela
je izvedel LOMO Sevnica z domačimi strokovnjaki ki jih vodi inštalater in strojnik Blaznik Stanko starejši. Pri pojačanju vodovoda imata tudi zasluge ing Guzelj m tehnik Pelhan iz Ljubljane
Gradnja zaklonišč lepo napreduje. Na pobudo in intervencijo občinskega ljudskega odbora Sevnica je MINOT Ljubljana nakazal 920.000 dinarjev za ureditev in dograditev zaklonišč v Šmarju in Sevnici. Prvo v Šmarju je delno gotovo, drugo, ki je tik zgornje šole vrtano pod gradom, je pa še v delu. Ko bo gotovo, bo nudilo v slučaju vojne varno zavetje šolski mladini in ostalim Sevničanom. Vsa dela so v režiji občinskega ljudskega odbora. Zaenkrat so v teku le vzdrževalna dela, drugo leto pa se bodo nadaljevala in dela dovršila Tunel bo izpeljan pod grajskim hribom; izhod bo na travnatem pobočju gradu. Potrebna bi bila tudi kanalizacija zaklonišča, v katero bi se vključila še kanalizacija šole. S tem bi bil; zavarovani obe poti, ki vodita k šoli in zaklonišču. Popravila ie potreben tudi oporni zid. ki je deloma porušen in ovira človoz k zaklonišču in šoli
-ič.
Iz Brežic in okolice nam pišejo
Kostanjevica
Prihodnji mesec bo v Kostanjevici taborjenje mladine pred-vojaške vzgoje. Za razliko od spomladanskih taborjenj, ki so bila v več krajih, bo jesensko taborjenje samo v Kostanjevici, ki je najbolj primeren kraj za taborjenje
Blanca
Na Blanci, od koder se je le malo ljud-. udeležilo proslav v Dolenjskih Toplicah in na Okroglic:, se je doslej prijavilo za proslavo na Ostrožnem več kot 200 ljudi
Ta uspeh pa ni pripisovati agilnosti obč. odbora SZDL, ki spi spanje pravičnega, ampak občinskemu štabu, ki se je potrudil, da je objasnil ljudem pomen velike politične manifestacije ki bo 18. in 19. septembra na Ostrožnem pri Celju.
-nc
Izvolili so upravni odbor trgovine
Delovni kolektiv trgovine št. 3 v sestavu trgovskega podjetja »Potrošnja« v Krškem je prvi v Slovenij-; izvolil upravni odbor, ki bo skupaj z delovnim kolektivom in poslovodjo vodil celotno poslovanje trgovine.
Tudi delovni kolektiv trgovine št. 1 v sestavu trgovskega podjetja »Potrošnja« v Krškem je izvolil upravni odbor. V trgovinah, kjer je zaposlenih manj
bodo izvolili samo delovnega kolek-
kot 5 oseb, predsednika tiva.
Znano je. da so se bivše poslovalnice trgovskih podjetij toliko osamosvojile, da imajo večjo samostojnost, ker lahko same nabavljajo blago, postavljajo prodajne cene, volijo posebne organe in imajo samostojne obveznosti do družbe.
Z Bizeljskega sporočajo
Na zboru volivcev vaškega predela mestne občine Brežice, ki je bil v nedeljo v Lenartu in ki se ga je udeležil tudi predsednik okrajnega sveta za gospodarstvo Stane Nunčič, je pri zelo slabj udeležbi volivcev poročal, predsednik LOMO o raznih gospodarskih vprašanjih. Ustanovljen je bil pripravljalni odbor za ustanovitve vodne zadruge. Mnogo je bilo govora o občinskih cestah, mostovih in brveh. Podpredsednik OLO Nun. čič je pojasnil, kako se odmerja dohodnina po katastru.
Nove klopi, ki so močnejše in zanesljivejše od prejšnjih, je namestila komunalna uprava v glavnem parku nasproti gradu. Sprehajalci naj jih čuvajo in zlasti otroke v tem pogledu poučujejo!
Zelenjava, zlasti če gre za plevel, vsekakor ne spada na strehe in strešno žlebovje naših hiš. Posebno bi tega ne smelo biti na glavni mestni cesti, naj si bodo poslopja že zasebna last ali pa splošno ljudsko premoženje.
Zaradi bližnjega občinskega praznika, ki bo v četrtek, 28. oktobra, bo treba urediti in olepšati zunanji videz našega mesta. Predvsem naj bi se uredile fasade hiš tako občinskih kakor ostalega splošnega ljudskega premoženja, pa tudi zasebnih. Velika dvorana prosvetnega doma bo pravočasno končana in bo na dan občinskega praznika slovesno odprta. Pripravljajo obrtniško razstavo, s čimer naj obrtniki že sedaj računajo.
Razpored katastrske odmere
zfl 1954 davčnih zavezancev iz kmetijstva je bil deset dni razgrnjen na vpogled na občini. Udeležba pri tem pregledovanju je bila tako rekoč polnoštevilna in je bilo vloženih ogromno reklamacij zaradi mnogoštevilnih pomot.
Gibanje prebivalstva:
V preteklem mesecu avgustu je bi-lo 55 novorojenčkov, 27 dečkov in 28 deklic, od teh dva dečka mrtva.
Poročili so se: Cvetko Kuzmin, podoficir iz Brežic, in Marija Bradač, natakarica iz Brežic; Martin Zorič, študent iz Ljubljane, in Vera Marinček, poljedelka iz Župeče vasi.
Umrli so: Franc Kop, klepar iz Trnja; novorojenček Rudolf Kmet iz Gmajne; Alojzija So. tovišek. upokojenka s Trške gore: Terezija Pirc, gospodinja iz Leskovca; Terezija Proselc, upokojenka iz Sel, Jože Ger-jevič, mizarski pomočnik iz Tovarne pohištva; Stanislav Dr-
novšek, poljedelec z Lomnega; Marija Pečar, poljedelka s Sto-janskega vrha; Stjepan Štefa-nič, kmet iz Kostanjevca na Hr-vatskem; Zdenka Golob, otrok iz Velikih Malenc; Marko Majerič, rudarski upokojenec iz Mrčnih sel; Vladimir Merhar, steklar iz Brežic; Rudi Priver-šek, vodn; inštalater iz Lenarta. Vseh prebivalcev naše občine je 4223.
Odbojkarski turnir na Bizeljskem. V nedeljo, 29. avgusta, je bil na Bizeljskem odbojkar, ski turnir. Igrala so moštva iz Bistrice ob Sotli, Klanj ca, Podbočja, Bizeljskega in Študentski posavski klub. Prvo mesto si je priboril Študentski posavski klub, drugo Podbočje, tretje Klanjec, četrto Bizeljsko, peto Pa Bistrica.
Tekmovanje je organizirala mladinska organizacija Bizeljsko in pripravila tekmovalcem tud; nekaj nagrad, med drugimi čokoladno torto, šopek nageljnov in buteljko rizlinga. Bizeljskim tekmovalcem oziroma mladincem je poklonila Kmetijska zadruga 10 litrov vina, tov. Frece Ivan pa tudi 10 litrov. Vino bodo mladinci prodali in kupili nekaj najpotrebnejših športnih rekvizitov.
Lepo je, da bizeljski mladinci, čeprav jih je le 26, pokaže.
Rdeči križ krškega okraja ima nad 4000 članov
Organizacija Rdečega križa je poleg SZDL in gasilskih organizacij ena najbolj množičnih organizacij tako v državi kot v okrajih. Res je, da je ponekod zaradi povišanja članarine od 24 na 60 dinarjev letno članstvo padlo, res pa je tudi, da se je marsikje dvignilo, če pogledamo vasi Birčna vas in St. Janž, kjer so vsi vaščani včlanjeni v RK. Nujno bi bilo potrebno, da bi tudi v ostalih krajih sledili njihovemu vzgledu!
Veliki Trn, Tržišče in Bučka imajo velike potrebe po asana-
zgradilo več vodnih objektov kar je stalo več sto tisoč dinarjev — pa poglejmo število članstva: RK ima 70 in PRK 174 članov In kdo bi se čudil, če se bo okrajni odbor RK zavzel za Artiče takoj, ko bodo končani načrti na Centralnem higienskem zavodu v Ljubljani, saj se je dvignilo članstvo od’ 33 na 100, PRK pa šteje 110 članov. O asanacijah v ostalih krajih bomo še poročali.
Dolžnost vsakega zavednega državljana je, da postane član RK, ker le tako bomo lahko vse, kar smo dolžni D. V.
cijah — pp včlanjen ju v RK pa | storili žal ne. V Pišecah se je leta 1953 I storiti.
Kmetijski strokovnjaki krškega okraja so zborovali
V soboto, 28. avgusta, je bil v Brežicah občni zbor društva kmetijskih inženirjev in tehnikov Kmetijski strokovnjaki, ki so se tega zbora polnoštevilno udeležili, sc razpravljali 0 dosedanjem delu. V živahnem razgovoru so obravnavali vso problematiko, ki zadeva kmetijstvo. Kljub vsestranski aktivnosti mnogih kmetijskih strokovnjakov pa žal še niso bili doseženi pričakovani uspehi. Vzrok je predvsem v tem, ker doslej ni bilo izdelanega načrtnega delovnega programa. Zato je bilo sklenjeno, da se v bodoče te pomanjkljivost: odpravijo s tem, da se bodo kmetijski strokovnjaki bolj poglobili v sistematično proučevanje vseh činite-ljev ki vpPvajo na kmetijsko proizvodnjo Sprejet je bil sklep, da ie treba kmetijskim zadrugam nuditi več pomoči, ker je tem strokovni kader neobhodno potreben. Med drugim je bilo ugotovljeno da je sedanji sistem odkupa kmetijskih proizvodov nepravilen, kajti razna trgovska podjetja prodajajo te proizvode po dva- do trikrat višji ceni, kot Pa jo plačajo proizvajalcem.
Takšen način trgovanja je veli-1 ka ovira za hitrejši razvoj kmetijstva
Društvo bc v bodoče bolj skrbelo za strokovno izpopolnjevanje svojega članstva; zato bo ustanovilo osrednjo knjižnico. Prihodnji mesec bodo povabili univ prof ing. Veseliča, ki bo predaval o sodobni in smotrni obnovi vinogradov.
Na občneir zboru je bil izvoljen nov odbor, ki ga sestavljajo: predsednik ing Janko Milkovič, tajnik ing. Franc Prijatelj, blaga nik Konrad Kozole, člana odbora Stanko Iljaž in Slavko Vesel.	P. F.
jp, da jih tudi malo lahko ne. kaj stari. Vsi bodp odšli na Ostrožno in si bodo celo sami preskrbeli prevozno sredstvo. Pokazati hočejo, da se zavedajo vseh važnih nalog, ki jih pred nas postavlja naša ožja in širša domovina.
Pišece
Vodstvo mladinske organizacije v Pišecah je organiziralo predavanja za vso mladino. Predavajo člani posavskega akademskega kluba, k; se mudi na počitnicah. Vsa predavanja ki so redno vsak teden, so dobro obiskana.	-nc
Elektro Krško gradi novo cesto
Podjetje Elektro Krško je to poletje pričelo z izkopom nove ceste, ki bo vodila od Strme poti do stanovanjske hiše uslužbencev omenjenega podjetja na Vidmu.
Izkopali so preko 1600 ma zemlje, v četrtek pa so že pričeli s tlakovanjem. Nova cesta bo dolga 300 in široka 5 metrov.
Z delom zelo hitijo, ker nameravajo ob cestj še letošnjo jesen spraviti pod streho štiristano-vanjsko hišo za člane kolektiva Elektro Krško.
Priznavanje bikov v Brežicah
Redno priznavanje (licencira. nje) bikov in merjascev razpisuje ljudski odbor mestne občine Brežice za pleme 1954/55, in sicer v sredo, 15. septembra 1954, ob 7. uri zjutraj pri Lu-kežu. Po hlevih komisija ne bo hodila. Prizadeti gospodarji naj si ogledajo zadevni razglas na občinskih deskah, da ne pridejo v nasprotje s predpisi in da ne tvegajo kazni.
Zabukovje
Kmetijska zadruga v Zabu-kovju se bo kmalu preselila v nove prostore. Poslopje bo stalo ob cesti pri gostilni »Pipan« in je že v surovem stanju.
*
V okviru Kmetijske zadruge v Zabukovju deluje elektrifikacij-skl odbor, kj vodi elektrifikacijo vasi v občini.
*
Na Bohorju (pri Mrzli planini) raziskujejo strokovnjaki odkriti e večjih zalog cinkove rude. če bodo raziskovanja pokazala, da je v zemlji toliko rude, da se jo bo izplačalo kopati, bomo dobili v bližnji prihodnosti nov rudnik, ki bo zaposlil precejšnje število delavcev.	-nc
JANKO JARC:	v
Zgodba ov$tirma|$li diviziji na Štajerskem
Ob cesti pri Sv. Marjeti se Sercerjeva udari z močnimi nemškimi bočnimi in čelnimi zasedami, že _ hiti bataljon Tomšičeve na pomoč, za tem še bataljon Bračičeve. Od nekod pade usodno povelje:
»Vsi lahki mitraljezi naprej!«
Borba zadivja z vso silo, sovražnik se umika, pot je prebita, bataljoni hite v molčeče naročje pohorskih gozdov. V tem se na cesti znova sproži vihar. Znova vdero sovražni tanki, še hip in cesta je zopet zaprta. Najboljša udarna sila divizije je bila onstran zapore, proti Basališču pa se je umikalo nekaj bataljonov z ranjenci in komoro.
»Le kake smučarje podi sedaj vrag tam okoli Sedanjika,« momlja izmučeni borec.
»Eh, kaj, naši so,« trdi mitraljezec Janez, na čistini pa se iz smučarskih vrst vsuje mitralješki ogenj in le nagel napad Silnega, Kotarja in Pugačeva je obvaroval vse pred večjo nesrečo.
Z mrakom narašča mraz in vihar. V globokem snegu se spuščajo bataljoni z Basališča. Za vsako ceno se je treba prebiti na Graško goro, je bilo povelje. V noči in snežnem metežu korakajo utrujeni bataljoni, z muko vlečejo trudne noge jz udirajočega se snega, z muko nosijo ranjene tovariše. Ob njihovi strani se prihuljeno plazi smrt, pred njimi pa žari rahlo upanje: Graška gora! Pred njo pa je še globoka zaseka Hude luknje in voda in cesta in proga.
Bo treba zopet z napadi pregnati zasede kot "pravkar na Rudniku? Molče se pomika kolona čez vode in proti progi na cesto, molče že za dne prehajajo bataljoni preko njih. Pot je bila prosta! Dolgim dnevom in nočem neprestanih borb in premikov je na Plešivcu vendarle sledila pokojna noč miru in počitka.
In za tem Graška gora. gora jurišev, gora težkih borb m žrtev. Topovski ogenj je žgal neprestano, v njem Je obležal Ronko, v njem je za vedno omahnila vešča Belačeva roka, tam je ugasnil Dim in kurir Lojze iz Loške doline m se ta
In oni- „ . . . ...
V	premiku nazaj proti Plešivcu se hočejo bataljoni Prc^ biti preko ceste Šoštanj—Zavodnje. Zlovešča noč je v svoji tišini skrivala skoraj otipljivo grozoto. Bračičeva brigada previdno koraka na čelu, sredi Ume jase je ze komandant Gedjo tišina je tako velika, kot da je ves svet izumrl.
Kar se odpre peklo, kače raket osvetle vse okolje, roji krogel vrše z vseh strani. Nazaj v varno žavetje dreves!
Trojni sovražni obroč je vse bolj oklepal divizijo in jo na Ravnah grozil prav na pustni torek zdrobiti v krvavem bakanalu uničenja. Topovi so nenehno bruhali točo granat, za hrbet diviziji je prodirala močna sovražna kolona. Šestnajst borcev, šestnajst mladih komunistov jim je s_ svojimi prsi zastavilo pot Mihova četa, sami tomšičevci iz prvih časov brigad, ki sta ji Luka in Matevž odkazala položaj le kot zvesta, z antičnim herojstvom ožarjena četa je parna, medtem na so Rudi in vsi komandanti in komisarji v odločilnem naskoku potegnili do skrajnosti onemogle borce z« seboj v napad, da so se pretolkli skozi trojni obroč in krenili proti Belim vodam.	.
Med temi, k-; eo se v naskoku prebijali, je bil tudi Ka juh, dvaindvajsetletni poet. Hudo so ga prizadejali napori zadnjih tednov. Tudi prijatelj Špik-Marolt mu je nekje izginil. da so mu kasneje nemške krogle v Trbovljah prebde srce. Špik, s katerim sta tolikrat pela na mitingih od No; tranjske pa do Sotle, Špik, s katerim sta skupno Štirinajsti ustvarila himno, ki je borce spremljala iz boja v boj. Bolan se je s težavo premikal Kajuh, v vročičnih očeh pa mu je tlel odsev novih, vse globljih stvaritev. Njegove pemi so že davno bile last vse partizanske vojske ob njegovih verzih so vzdrhtevala srca, se ponosno bočile pršita stiskale pesti. Franci Šturm, ki je v nemsk-; ofenzivi 1943 plezal na Krimu, je njegovi »Materi padlega partizana« P™esnil tako čudovito lepo melodijo! Težko je Prišel KaiuhdoRaz-nožnika, samotnega kmeta. Nedaleč pod njim to bil njegov dom, v njem njegova mati. Ji bo, mogel reci/ besede, ki jih je iz daljave nekoč s tako ljubeznijo pisal. Morda nikoli več ne bova zrla si v obraz, vendar nikdar ne bom pozabil na Te A želel bi, da ne utihne prej mi glas. dokler ne rečem: mama, svet j"e tudi za Te.	,
V	pozni polnočn-; uri epi nekaj borcev pri Raznozmku težak sen do smrti izmučenih. Od nekod se tiho P^plazu
'l bele sence nemških vojakov. Boj zadivja, v hišo sikajo doLt rafali. Iz hiše jim odgovarjajo partizani. Kajuh plane po stopnicah. Ob vratih ga prestreže rafal. Od dveh strani pn hala pomoč Luka rjove v noč. Vasja hiti. težka breda zaropoče Nemcem v hrbet. Padajo, umikajo se. Obleganim rešilna pomoč je za Kajuha priSla
Ne nasedajte zlobnim govoricam
Opozarjamo potrošnike, da so vse govorice o skorajšnji podražitvi sladkorja, masti in drugih živilskih artiklov izmišljene. Takšne govorice so zlonamerne in lahko povzročijo trenuten zastoj v preskrbi prebivalstva. Potrošniki kupujejo namreč pretirane količine živilskih artiklov, trgovine pa niso v stanju
Za red v strugah in potokih
Kako dolgo bo moral čakati na družinsko stanovanje?
Mile Pleterski, uslužbenec okrajnega ljudskega odbora, stanuje skupaj z ženo v sobici, ki meri nič več in nič manj kot 4.66 ms V njej je prostor komaj za omaro in posteljo; peč in drugi deli pohištva nimajo prostora v premajhni sobici. To pomeni, da bo sobica v zimskih
mesecih nezakurjena in da bodo trije člani družine zmrzovali. Zena bo namreč čez dva meseca rodila in je sploh vprašanje, kje bo imela otroka.
"Te vrstice sem napisal zato, da bi opozori:	občino na raz-
mere. v katerih živi Pleterski s svojo družmo.	Š. F.
Da b) se odpravila povodenj- j normalnega vodnega stanja, da ska škoda in razdejanje ter pre- j se zavaruje vodni tok, čistoča prečila vsa nadaljnja taka ško., vode, korito in obala, morajo da, nastala ob poplavi na ob-, vsi lastniki, upravitelji in oskrb-močju okraja Krško, da bi se! niki zemljišč, preko katerih te
Otvoritev gasilskega doma v Podbočju
Ni dolgo toga, kar je Prostovoljno gasilsko društvo Podbočje slavilo 50-letn:co svojega obstoja. Na te; proslavi je društvo sklenilo da si bo v najkrajšem času postavilo gasilski dom, ki bo odgovarjal današnjim razmeram Nabiralna akcija, dobra volja članstva pri kopanju in betoniranju temeljev sta pod-
žgala vse prebivalstvo Podbočja. Z združenimi močmi so uresničil* postavljeno nalogo. Gasilski dom ki je zgrajen res večinoma iz lastnih sredstev, je dograjen :n pokrit. V nedeljo bo dom izroren svojemu namenu: dosežen- uspeh je najlepše priznanje za požrtvovalno delo gasilcev v Podbočju. L. Koman
omogočila ponovna in hitra vzpostavitev potokov v normalno stanje, ter da se zavarujejo vodni tokovi, čistoča vode ter drugi vodni objekti, kj so ogrožen; zaradi zaraščenosti in neurejenosti 'obal in strug potokov, je Svet za gospodarstvo Okrajnega ljudskega odbora v Krškem na svoji seji, dne 26. avgusta 1954 po 12., 108 in 109. členu Zakona o Okrajnih ljudskih odborih (Uradn,- list LRS št 19-89/52) Izdal naslednjo
ODREDBO
O POSEKU DREVJA IN OSTALEGA GRMIČEVJA V STRUGAH IN OBALNEM PASU POTOKOV NA OBMOČJU OKRAJA KRŠKO 1, člen
Da se odpravi in prepreči vsako nadaljnje razdejanje v potokih na območju okraja, po-
čcjo potoki, do 30. nov. 1954:
4.	člen
Za izvedbo te odredbe morajo občinski ljudski odbori in ljud. skl odbori mestnih občin okraja imenovat; posebne tričlanske komisije, ki morajo skrbeti
1. posekati in odstraniti vse pravilno in pravočasno izvaja-drevje in ostalo grmičevje, ki nje teh določb.
raste v strugah potokov in hudournikov;
2.	odstraniti vsa debla ob potokih in hudournikih, kj zavirajo prosti tek vode ob višjem vodostaju;
3.	odstranit; vse naplavine v obalnem pasu potokov.
2.	člen
V primeru, če lastniki, upravitelji in oskrbniki takih zemljišč ne izpolnijo določb 1. člena v predpisanem roku, bo potrebno delo opravila Uprava za vodno gospodarstvo v Brežicah na stroške prizadetih oseb.
3.	člen
Določbe te odredbe ne veljajo za gozdne predele. O tem, kateri so gozdni predeli, odloči
V primeru neizpolnitve določb te odredbe morajo te komisije take primere takoj sporočiti Tajništvu za gospodarstvo OLO Krško, ki bo zahtevalo od Uprave za vodno gospodarstvo v Brežicah odstranitev na stroške prizadetih strank.
5.	člen
Občinski ljudski odbori bi ljudski odbori mestnih občin morajo prizadetim osebam nuditi pri izvajanju določb te odredbe vso potrebno strokovno pomoč. •
6.	člen
takoj nabaviti nove večje količine. Podražitev mlevskih izdelkov je bila nujna zaradi slabe žetve oziroma slabega pridelka žitaric, ki je bil to leto pod povprečjem. Nasprotno pa je pridelek sladkorne pese, o katerem so pisali že republiški časopisi, zelo dober in pričakujemo celo večjo proizvodnjo sladkorja Zato nimajo govorice o dozdevni podražitvi sladkorja in ostalih artiklov nobene podlage	-nc.
Zi niše Milil!
Posoda za ohlajevanje je potrebna vsakemu gospodinjstvu. Napravimo si jo takole: v sod postavimo steklenice ali dobro zaprte posode s hrano in nasujemo drobnega peska (mivke). Približno pol kg soli raztopimo v vodi, ki jo polijemo po pesku. V pol ure bodo steklenice z vsebino ohlajene.
Lesk na obleki odpravimo, če likamo čez krpo, namočeno v vodi, ki smo j; dodali malo kisa. Prenehajmo likati, dokler je še malo vlažna.
Muhe ne sedajo na meso, če ga obložimo z večjimi kosi čebule.
Zaklano perutnino hitro oskubimo, če jo pokrijemo z mokro krpo In prelikamo z vročim li-
Ta odredba velja z dnem 26. kalnikom. Lahko .izpulimo tulce,
avgustom 1954.
Okrajni ljudski odbor Krško Štev.: 12408-1
vzročeno po poplavi ter omo- občine, v sporazumu 7. Okrajno j goči ponovno hitra vzpostavitev gozdno upravo v Brežicah.
pristojni občinski ljudski odbor oziroma ljudski odbor mestne i'ško, 26. avg. 19o4.
Predsednik GS:
STANE NUNClC, I. r.
perja s tem ne pokvarimo
Okusno kislo mleko naredimo, če nalijemo v prstene skodelice po četrt litra nekuhanega mleka in mu dodamo po 1 žličko limoninega soka Kisa naj se 36 ur v hladnem prostoru.
Pristopcrte v Društvo prijatevev
mtadin® v Brežicah!
Dnevno srečujemo nasmejane, brezskrbne otroške obraze od najnežnejših, ki šele usmerjajo prve korake v svet, do onih, ki že okušajo trdote življenja. Ven- dini vc£ dar se za to mladostjo mnogokrat skriva polno problemov, ki
duševne hrane. Šolski okoliš, ki je v zadnjem letu po številu narastel, ima nekaj pri-
se jih mladina vselej niti ne za- merov vzgojno zanemarjene mla-veda. Tem bolj pa se morajo za- dine, ki mora biti naša posebna
nje zanimati vsj oni, ki imajo skrb.
naš naraščaj radi. Zato se je v
m
Tudi gimnazijska vajenska in
Te dni so se spet odprla šolska vrata; z neguiovuai, malce zaskrbljenimi koraki so se naši malčki znova napotili v »hram učenosti« ...
Brežicah pred dnevi sestal iniciativni odbor za ustanovitev Društva prijateljev mladine. Razmišljal je o mnogočem, kar je potrebno naši mladini, da bo telesno in duševno dobro uspevala.
Našim najmlajšim v Brežicah manjkajo igrišča, kjer bi se otroci na svežem zraku igrali in bili odmaknjeni od prahu in prometnih cest. Tako bi se izognili marsikateri nesreči. V poletnih mesecih bi morali predvsem telesno in socialno šibki otroci na razna taborjenja in letovanja. Primerne knjige, kino predstave in kulturne prireditve naj bi nudile mla-
kmetska mladina je potrebna skrbnega nadzorstva in dobrega vodstva, da ne bo prestopkov po javnih lokalih (gostilnah) in na priložnostnih veselicah, to je tam, kjer mladina nima kaj iskati. Pri tem nosijo glavno odgovornost starši, ki pa jim bo tud/ treba nuditi pomoč v obliki raznih predavanj in posvetovanj o vzgoji in zdravstvu.
To so odgovorne naloge, ki jih bomo zmogli le, če nas bo podpirala vsa naša javnost, vsi starši in vzgojitelji, skratka vsi, ki jim je pri srcu pravilna vzgoja otrok. Spomnimo se svoje
mladosti in če ne bi bila dovolj sončna, skušajmo otrokom pripraviti boljšo in prijetnejšo. Ne ostanimo gluhi takrat, ko nas bodo prijatelji mladine vabili v svoje vrste. Pomagajmo jim re-
OBJAVA
Ljudski odbor mestne občine Videm-Krško je izdal odločbo, da se pokopališče v mestu Videm-Krško za kapucinskim samostanom ukine. Svojci smejo izvršiti prekop posmrtnih ostankov na sedanje pokopališče. Prostor odredi Komunalna uprava LOMO Videm-Krško. Vzeti smejo tudi nagrobne kamne, o čemer morajo obvestiti Komunalno upravo. Prekop naj se izvrši do 31. dec. 1954, do
sevati probleme, ki se kažejo na tega časa naj se odstranijo tudi vsakem koraku! Le če $j bomo nagrobni kamni. Kdor do tega vsi prizadevali, bo naše delo I roka ne ,bi tega izvršil, bo to uspešno.	storil« LOMO Videm-Krško.
S. Z. j	Tajnik; Anton Avsec, L r.
Iz brežiške sodne dvorane
Tlekaj okroglih
NA VESEUC1
On: »Ti, kaj bova storila, če se v gneči izgubiva?*
Ona: »Daj mi denarnico.*
On: »Zakaj pa?*
Ona: »Zato, da se ne bova izgubila!*
UGANITE KJE! Upravnik: »Kaj, vi ne verjamete, da je to vino čisto naravno?* Pivec:	»O, verjamem, verja-
mem! Take kislice res ni mogoče ponarediti/«
Šoferska
*Težka je služba šoferja. Vedno z eno nogo v grobu, z drugo pa v zaporu.*
»S katero pa potem pritiska na zavoro?«
NAS NAJBOLJŠI CUT »Kateri človeški čut je najpopolnejši?«
»Res ne vem.*
»Tip.*
»Kako tot*
»Sedi na žebelj. Ne vidiš ga, ne vohaš ga, ne okusiš ga, ne slišiš ga, pa ga vseeno pošteno čutiš.*
DA NE BO DVOMOV »Zakaj pa greš, dragec, vedno na balkon, kadar pojem? Ali me ne maraš poslušati?«
»To že, dragica, samo sosedom hočem dokazati, da te ne pretepam!*
*
»Kako to mamica, da je pri vas v hribih toliko boljše mleko kot v dolini?*
»Ja, veste pri nas poleti jako primanjkuje vode*
Svojevrsten zagovor
Zaradi tatvine kolesa se je zagovarjal 24-letni Janez Tišler, gradben; delavec iz Krškega. Pred menzo na Vidmu je vzel 15.000 dki vredno kolo Zvonka Planinca Pred sodniki se je zagovarjal da si je hotel kolo le izposoditi da bi se z njim odpeljal v Zagreb na starino kupit obleko in ga torej ni mogoče šteti za »pravega tatu«. V isti sapi pa je nadaljeval, da je bil 13 let izkoriščan pri nekem bogatem kmetu na Gorenjskem, da je že operiran in ima samo eno ledvico in da to krivico triko prenaša zaradi česar je sklenil, da bo vsakemu bogatašu kradel, čeprav bo zato kaznovan. Mislil je, da je kolo last ekonoma menze, ki ga smatra za bogataša in izkoriščevalca delavcev, k? se hranijo v tej menzi. Če hi bil vedel, da je kolo Planinčevo, ga ne bi bil vzel. Če bi pa bilo last ekonoma, mu ga nikoli ne bi vrnil. Pred obravnavo Pa je obtoženec pravi' drugim, da je dobil to kolo v zameno za svoje drugo kolo in da je dobil še pridava 5000 din Obsojen je bil na šest mesecev zapora pogojno za tri leta. Oškodovani Planinc je dobil kolo po desetih dneh nazaj.
Obsodba nasilneža
26-letni gradbeni delavec Jože Novak iz Trebeža je razbil v kuhinj. Janeza Hrastovška na Trebežu 5 okenskih šip, 3 šipe na slikah ter je z letvo udaril Hrastovška večkrat po glavi ’-n životu in je končno, ko je bil odstranjen iz hiše, zmetal z dvorišča v kuhinjo osem kamnov ter zadel Hrastovška v rebra in na glavo ter mu povzročil več nevarnih poškodb. Kaznovan je bil na 21 dni zapora.
Dve sosedi je pretepel
•T "e Jurman, poljedelec z Vinjega vrha, se ni razumel s svojima sosedama Terezijo in Jo-
Vse poslovalnice in grosist v sestavi podjetja
„POTROŠNJII'
KRŠKO
čestitajo vsem delovnim ljudem k prazniku
„Štajerska V borbi" na Ostrožnem
Obiskujte naše poslovalnice! — Postrežba solidna! — Cene zmerne!
žefo Gramc. Na lepem je pridrvel v njuno stanovanje in obe pretepel s sprehajalno palico ter jima prizadel lahke telesne poškodbe Ker je bil že osemkrat predkaznovan zaradi podobnih dejanj, je bil obsojen na 20 dni zapora. Mislimo pa, da je kazen za takega suro veža res premila! *
Nezgode in nesreče
Franc Dvoršak, 30-Ietni poljedelec iz Bukovška, je padel s kolesa in s, zlomil levo nogo.
Neža Gregoršanec, 86-Letna starka iz Leskovca, je padla na
Važno obvestilo
Po sklepu Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS se bodo izplačevale priznanice Slovenske narodne pomoči, Obveznice Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet iu kontrolne okupacijske novčanice za dajatve v gotovini, ki so bile vplačane kot posojilo med narodnoosvobodilno vojno.
V tej zvezi je bilo izdano navodilo, ki je bilo objavljeno v Uradnem listu LRS 19. VIII. 1954, štev. 32.
Opozarjamo posojilodajalce, da prijavijo in oddajo Okrajni popisni komisiji v Krškem najpozneje do 30. septembra 1954 zgoraj navedene priznanice, obveznice in novčanice ali pa potrdila o njih pologu v letu 1946. Kdor v tem roku ne odda navedenih listin, izgubi pravico do izplačila.
Okrajna popisna komisija posluje vsako sredo in soboto od 7. do 14. ure v prostorih
Naročnikom Posavskega tednika
Poslužujte se malih oglasov v
Odseka za proračun OLO Krško (I. nadstr., soba štev. 5).
Posojila bodo izplačevale podružnice Narodne banke, ki bodo pozvale posamezne posojilodajalce, da se zglasijo pri njih zaradi izplačila. Izplačevanje se zaključi dne 28. februarja 1955.
Za vsa pojasnila naj se posojilodajalci obračajo v označenih dnevih na Okrajno popisno komisijo Krško, telefon 6.
Štev. 11226/5-54.
Krško, 1. sept. 1954.
Iz tajništva OLO Krško.
Pepče ne pripoveduje
Zaradj pomanjkanja prostora se posavski Pepče danes ne more oglasiti, poleg tega pa je zadržan z izterjavo zapadle, a neplačane naročnine naših slabih plačnikov.
Kaj pravite?
Iz Kostanjevice nam poročajo, da se trgovski uslužbenci in gostinci tudi letos živo zanimajo za postavitev stojnic in točilnic
____ na bližnji »kvaternici«. Običaj
našem tedniku, ki vam p rine- je, da imajo trgovine ob držav-sejo zanesljiv uspeh! Vsi naroč- j nih praznikih zaprte, 6 dni med niki, ki imajo v redu poravna- tednom pa je tudi dovolj dolg no naročnino, imajo pr; malih čas za nakup	vsakovrstnega
oglasih, osmrtnicah in raznih blaga.
—------j c.	—•, manjših objavah 50 odstotkov j Ali je res potrebno, da so ti
cesti in s; zlomila levo nogo. | popusta. Cena malih oglasov ' obrati, odprti tud; na bozjepotmh Maks Mlakar, 30-letni usluž- je 16 din za besedo, za naroč- . shajališčih ob nedeljah. Kaj
nike tednika pa 8 din beseda. I pravi k temu okrajni Ijudsk^ od-
Poravnajte, prosimo, zapadlo bor? naročnino, o kateri ste že ali pa boetrt te dnj obveščeni našim opominom.
UPRAVA
benec pri Elektro Videm, se je obžgal po telesu zaradi defekta v transformatorju.
Ivana Kolmana, 85-letnega poljedelca iz Drožanja pri Sevnici, je vrgel Albin Jazbec pred domačo hišo. Kolman si je zlomil desno nogo.
Vinko Pulko, 64-letni upokojenec iz Brežic, je padel po stopnicah in si zlomil desno nogo.
Ivan Bemardič, 25-letni de-
Moč navade
Zanimiva sodba in predpisi
V ameriški državi Missouri se ne sme smatrati moža za surove-,	.	_.	,	. ža, če preklinja, ker si ne more
lavec iz Starega grada, se je j Zapeti gumba na ovratniku. Pri
ponesrečil pr; gradnji novih hiš na Vidmu, kjer mu je iz 3. nadstropja padla deska na levo nogp in mu jo zlomila.
Na Ivana Vrtačnika, 44-let-nega poljedelca iz Bučarce, se je zvrnil voz slame in mu poškodoval hrbtenico.
Na Miho Kostevca, 59-let
razvezi zakona v Ohio dobi tisti, kateremu je poverjena skrb za otroke, televizijski aparat. V Vermontu mora mož plačevati stroške vzdrževanja umetnih zob svoje žene, če ji je prvotno dovolil, da jih nosi. V kraju Tennessee mora vlakovodja s sireno opozoriti psa na progi, da se
nega kmeta iz Pavlove vasi, se i umakne, če pa je_ na progi več je vsulo kamenje v kamnolo- j psov, ni potrebno žvižgati za vsa-mu in mu zlomilo desno nogo. kega posebej.
»No, servus prijatelj, kaj bova pa nocoj počenjala?«
!l!l!l!lll!ll!UII!l!ll!lllllll!llllllll!ll!l!lll!llllllll!l!!llllllllll!l!!l!lllll!llll!lllllli|l!llllllll!l!|]||!lll!lll|l!ll!ll!||||||||j|||l!llllllli!llllllllllilll!lllllltlllllllllllllllllllllllllll!lllll!l!lllllllllll!IIIIUIIII>!lll!iii
ZAHVALA
Za pomočj potrebne otroke so darovali Okrajnemu odboru Rdečega križa Krško:	Čeme,
Brežice 500 din, Poljanšek, Brežice 200, Majcen, Boštanj 300, Kragelj, Sevnica 300, Pšeničnik, Pišece 200, Kunterič, Kostanjevica 200, Lebar, Cateške Toptice 500, Šekoranja, Bizeljsko 200, Klanjšek, Senovo 200, Kosar, Brestanica 200, Lukri, Brežice 500 din. Posnemajte! Uvidevnim gostincem naj iskrenejša zahvala!	OO RK Krško
KINO BREŽICE
Od 7. do 9. septembra premiera italijanskega filma »NEAPELJ, MESTO MILIJONARJEV«. Tednik »Pri vrhovnem komandantu«.
Od 10. do 12. septembra premiera mehiškega filma »VEDNO TVOJA«. FN 29.
KINO KRŠKO
4.	in 5. septembra mehiški film »MACLOVIA«.
8. in 9. septembra ameriški film »MOČ OROŽJA«.
11. in 12. septembra nemški film »GOSPODIČNA HASANOVA«.
KINO SEVNICA
4.	in 5. septembra ameriški film »ZLOČIN V NEVADI«.
KINO KOSTANJEVICA
4. in 5. septembra švedski film »PLESALA JE ENO SAMO POLETJE«.
7.	in 8. septembra francoski zabavni film »V PARIZ«.
ZAHVALA Nenadoma je preminil
Vladimir Merhar
iz Brežic
Pogreb je bil 1. septembra 1954. Vsem udeležencem naj. iskrenejša zahvala. Svojci.
SEJMI
v okraju Krško:
7. septembra v Bistrici ob Sotli; 4. septembra v Krškem; 9. septembra v Cerkljah, v okraju Klanj ec:
7. septembra v Velikem Tr-gpvišču; 9. septembra v Luki. v okraju Celje-okolica:
6. septembra v Dobju; 6. septembra na Planini; 7. septembra v Vojniku.
Občni zbor Kmetijske zadruge, Sklican dne 29. avgusta 1954, je bil preložen, ker je bilo premalo udeleženih članov.
Bizeljski lovci upajo, da niste pozabili na Strelsko-lovski dan na Bizeljskem, dne 5. septembra 1954. Na svidenje!
Opozorilo. Opozarjam, da bom proti vsakomur, ki bo širil neutemeljene vesti v zvezi smrtjo tov. Dimbekove, vložila tožbo zaradi klevetanja in kratenja časti. Fanika Rožman, Krško.
Šivalni stroj »Singer«, po.
grozljiv, dobro ohranjen prodam. Naslov v upravi lista.
V soboto, 28. avgusta, sem izgubil od 13,30 do 14. ure na cesti Krško—Pohanca, gostilna Slovenc, evidenčno tablico motornega kolesa S-4259. Poštenega najditelja prosom, da vrne tablico proti nagradi na naslov: Petan Franc, soboslikar, Breži-ce-Bukošek.
Izgubila se je štampiljka »Kmetijska zadruga z o. j. Sevnica«, ki se s tem razveljavlja. Najditelj naj štampiljko odda na naslov proti nagradi.
Protituberkulozni dispanzer v Brežicah bo od 1. 9. do 1. 10. 1954 zaradi letnih dopustov zaprt.
ANTON INGOLIČ:
SONČNA REBER
Lani. »prav na božični dan je bilo, je mrmraje nadaljeval, vsakdo si je pripravil kaj boljšega, si priskrbel vsaj svečko, Klanjšek pa je prinesel od nekod celo božično drevesce. Pripravljali smo se na sveti večer.
Pa so se oglasili kriki z dvorišča.
»Že spet tepejo!« je šlo z grozo od ust do ust.
Kmalu nato So pripeljal; stepeno Rozo v kapelo in sklicali ljudi.
»Komu si kaj dala tetica?« je silil vanjo komandant z revolverjem in pasjim bičem. »Govoril«
»Nikomur!« je odvrnila Roza in pogledala zbrane trdno in mirno v oči.
»Na, tu imaš!«
Dobila je tak udarec po licu, da se je zgrudila.
»Mo je dobil kakšno stvar od te ženske?«
Komandant je kot steke! pes gledal naokoli.
»Nihče ni nič dobil,« je odvrnila Roza, ki se je medtem
i dvignila, »nihče, ker nisem niko-1 mur nič dala!«
■ »Torej s; vse požrla sama? Na, na!«
Tako je šlo iz prostora v prostor in nazadnje so jo tepi; še v stolpu; tepli so jo, dokler niso utihnili njeni kriki.
Osojniku se je oznojilo čelo.
Pa sem še pomišljal, alj bi mu skopal jamo alj ne, si je očital. Ko je Šetinc izvedel, kaj so napravili z Rozo, Nemcev še pogledal ni več. Nekajkrat jih je dobil, ker ni pozdravljal, a uklonil se ni.
»Ubijalcev ne pozdravljam,« je večkrat rekel tako naglas, da b; ga lahko slišal tudi kdo izmed tistih, ki so vsako besedo nesli komandantu na nos. »Pred morilci se ne bom odkrival, ne bom stegoval roke.«
Človek si bil in zaslužiš, da te pokopljem kot človeka. Kar sta napravila vidva z Rozo, ne bo pozabljeno. O tem bomo pripovedoval; doma otrokom in vnukom, ti pa bodo razlagali spet
svojim otrokom in otrok otrokom.
Osojnik je zagrebel soseda in mu ob zglavju zasadil iz letev zbit križ.
»Tako zdaj pa pojdimo!« je globoko zavzdihnil in se odpravil k otrokom.
Sele ko so imeli prtljago na dvorišču, je sprevidel, da je ne bodo mogli odnesti na postajo.
»Čakajte!« je zaklical otrokom podjetno, »pojdem po konja!«
Ni minilo dolgo In res se je vrnil z onemoglim vojaškim konjem, ki je vlekel za seboj nekakšno vozilo na dveh kolesih.
»Otroci, še peljali se bomo domov!« je zaklical veselo.
»Peljali, peljali!« sta zavrisnili Lizika in Anica, Tinček pa je veselo pomahaj z ročicami.
Na postaji, to se pravi okrog ruševin nekdanjega postajnega poslopja, se je gnetla nepregledna množica ljudi vseh evropskih narodnosti. Malo jih je bilo z rdečico na licih, z mirnim pogledom in preudarno besedo, malo takšnih, ki b; bili sposobni potrpežljivo čakati na vlak, ob prihodu vlaka pa pustiti v večinoma že preuaoolnjene vagone tiste, ki so -prišli pred njimi, ki so imeli majhne otrolte ali so bili tako bolni, da bi jih smrt; re-
šila samo čimprejšnja vrnitev v domovino. Oblečeni v najbolj nemogoče obleke, taboriščne, civilne in v uniforme najrazličnejših formacij številnih vojsk, so prežeče čepeli na razvalinah postajnega poslopja in okoli njega in brž ko se je iz daljave — s te ali one strani oglasilo sopihanje preobremenjene lokomotive, so se sunkovito dvignili, zakrilili z rokami in se pognali na tračnice. Lokomotiva s prestreljenim dimnikom je med piskanjem in brliz-ganjem zmanjšala hitrost in^ se dobesedno zarila v množico. Kovčki, cule in zavoji so zaplavali nad glavami, kričanje je prešlo v besno rjovenje. Orumenele koščene pesti so zamahnile j in na močno poškodovanih^ va-' gonih so popokale poslednje šipe. Ljudje so lezli skozi okna, se obešali na stopnišče in plezali na streho. Zadnji so pritiskali na sprednje, le-ti pa niso mogli nikamor več in so v onemoglem besu grozili in kričali. Oglasila se je lokomotiva, piskala je dolgo in brezupno, končno pa potegnila z vagoni tudi pobesnelo ' množico. Možje s kovčki in nahrbtniki, ženske s culam; in košarami. pa otroci, ki so se krčevito držali mater in očetov, so s
kriki in jokom drli ob vlaku, dokler se ni lokomotiva z ostrim brlizgom pognala izmed ljudi. Množica je nekaj časa kriče gledala za njo, potem pa se zamajala in se opotekla nazaj na ruševine, na cesto, na nekdanjo trato in nekdanje nogometno igrišče tik ob postaji.
Osojnik se je dvakrat pognal proti vlaku. Prvič samo s Tinčkom v naročju in s kovčkom, Liziki in Anici pa je naročil, naj varujeta prtljago, dokler ne najde mesta in ne pride po njiju, drugič si je oprtal še culo, Lizika in Anica pa sta vlekli košaro. Toda ne prvič in ne drugič ni prišej niti do vagonov, kaj šele vanje. Tretjič je samo vstal, četrtič, bilo je že v mraku, se še dvignil ni.
»Čakajta, otroka!« je zadržal Liziko in Anico, ki sta ob prvem pisku planili pokonci. »Nikamor . ne pridemo, nikamor.«
Malodane z nevoščljivostjo je ] gledal tiste, ki so se preriti na j vlak; ko je lokomotiva potegni- ; !a vagone, so se mu zasolzile oči. i
»Ej, je,« je zastokal, »jutri, j pojutrišnjem bodo doma, mi pa...«	I
Zamahnil je z roko in umolknil.
Deklic; sta se vsaka s svoje strani stisnili k njemu.
»Kdaj se bomo odpeljati?« je vprašala Anica, ki je bila najbolj nestrpna.
»Nocoj ne bo nič,« je dejal Osojnik, »jutri zjutraj pa bomo prišli na prv; vlak in se odpeljali. Samo, da pridemo na vlak . ..«
»Seveda, samo da pridemo na vlak,« je Lizika pritrdila razumno, »potem se bomo peljati prav do doma. Ne, dedek?«
»No, tako gladko ne bo šlo,« se je nasmehnil Osojnik, »tu in tam bomo morali prestopiti, a na koncu se bomo pripeljali v Brežice.«
»Je tam naš dom?« je hotela vedeti Anica.
»Ne, pač pa bomo v Brežicah dobiti voz, gotovo ga bomo dobiti, in v dveh urah bomo doma,« je razložil Osojnik.
»Čakal nas bo oče s konjem,« je pojasnila Lizika.
»Morda nas bo res čaka! oče,« je Osojnik spregovoril. »Seveda, tako b; bilo najlepše in najlaže!«
Potem so nekaj časa molčati, Tinček je zaspal, tudi množica se je nekotiko umirila, mrak pa se je zgostil.