rok das in prainikof, j 4« Dy «XMP* Sunday« »»i Holidays. ................. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTS jnonminiti»—> sesasssasaaaaaaani Uredniški in upravntški pro« torti MST 8. Lawndala An. Offic« of Publication t M6T South Lawndal« Ava. Talaphon«, Rockwall 4804 Mata ja $MS K»tat«4 M at CUM««. Illinois Jmhiii lt. IM, at Uf mi-uftl« Um Act ut Gmmttcm uf lUrah 1. im. CHICAGO, ILL.. PETEK, 24. JULUA (JULY 24), 1986. Subscription 11.00 Yearly ÔTEV.—NIMHEH 146 AcoapUnea for aaailinr at facial rata of pottac« provided far in a«cUon 1100, Act of Oct 8, 1M7, authorial on J una 14, 1011. orijska angleška vlada pomaga španskim fašistom ,\eiki poveljnik v Cibraltaru je zagrozil po-itdkam t panike ljudske vlade z bombardiranjem. Španske ladje ne morejo dobiti olja od Angležev. Velika protifašistična ofenziva v teverni Španiji. Fašisti izgubili tri mesta. Italijanski fašisti tepeni v Barceloni Gibraltar, 23. jul. — Angle-rušilee je danes streljal na bojna letala v bližini fa, Španija. Letala so se u-i, nakar je angleška boj-l lftdja odplula v gibraltarsko Hcndaye, Francija, 28. jul.— begunec, ki je pribežal pripoveduje, da je videl ij masno etaekucijo komu-)v v Pamploni, ki se nahaja aeverni Španija nedaleč od tke meje. Fašisti so po-ivili 15 komunistov ob zid na ivnem trgu in jih postrelili s »jnico. Washington, D. C„ 23. jul. — ivni department je včeraj ejel poročilo ameriškega kon-v Madridu, da je bila neka eričanka ranjena v Guadar-¿.Ameriška vlada se je nila na privatno parobrodno naj ji pomaga pri odva-nju ameriških državljanov, ki ejo zapustiti Španijo. Vatikan, 23. jul. — Papeško lito Osaervatore Romano na-nja, da je katoliška cerkev tralna v civilni vojni v Spa- Gibraltar, 23. jul. — Angleško veljatvo tukajšnje angleške ajave ja sinodi zagrozilo pomnikom španskih lojalnih mor-ričnih in letalskih enot, da bo-Angleii bombardirali te eno-.¿e bodo njihove granate pada-preko španske meje v Gibral-To je direktna zaščita špan-kih fašističnih čet, ki drže po-ojanke ob meji Gibraltara; fa-ti lahko streljajo na svoje na-tnike, toda španske ljudske ne smejo, ker imajo fašisti ejo in Gibraltar za svojim hrb- AnjcleAki militaristi v Gibral-so dalje pokazali svojo so-minost Spancem, ki so zvesti oji demokratični vladi, s tem, 1 w Jim zaprli gibraltarski trg. • Je kapitan španske frigate «ivarro vprašal za olje, ki ga ujno potrebuje, ga je angleška rdka mrzlo «prejela in zavrni-njegovo prošnjo drugače kot 'lotov denar v angleških fun-2 S kapitanom je bil.tudi špan-■> konzul, ki je jamčil, da bo *w«ka vlada vse pošteno plača-7»wnpak Angleži «o mu dali ra- V Moskvi nastalo pomanjkanje živil Kupovalne enote odgovorne za aituaci jo Moskva, 28. jul. — Živila, zlasti jajca, so postala redkost na moskovskih tržiščih in mnoge gospodinje morajo iskati ta živila v okoliških vaseh. Občuti se tudi pomanjkanje sadja in krompirja in eene so silno poskočile. Avtoritete pravijo, da so za situacijo odgovorne kupovalne organizacije in špekulantje. A. I. Mikojan, živilski komisar, je naznanil, da bo pričel izvajati program, da se poveča produkcija živil. NaroČila za nove stroje, da se zviša produkcija potrebščin, so bila že poslana Nemčiji in Združenim državam. Mikojan je dejal, da je zaloga surovega življenskega materiala dovolj velika vzlic suši v nekaterih krajih, ki je uničila pridelek sadja in žita. Nikolatj Miškov, komisar lahkih industrij, je obljubil poveča-oje produkcije drugega blaga. Tekstilne industrije bodo izdelale okrog sto miHjonov jardov več blaga kakor določa kvota, pet milijonov parov nogavic in šest milijonov parov čevljev. Kakor y prejšnjih letih, tako je tudi sedaj pomanjkanje tega blaga v Rusiji. Naciji pozdravljajo Lindberghov obisk Berlin, 23. jul. — Ameriški letalec Charles Lindbergh in njegova žena sta včeraj dospela z letalom v Berlin. Pristala sta na letališču nemškega ministra letalstva, kjer ju je sprejela skupina Američanov, članov ameriškega poslaništva ter grupa na-cijskih častnikov. Naznanjeno je bilo, da bo Lindbergh obiskal diktatorja Hitlerja in generala Goeringa, ministra letalstva, ki pa se sedaj mudita na počitnicah v južni Nemčiji. Lindberghova mu 11., ____sta odletela iz Londona včeraj ^ÄSÄKä ft» p™«Koiinu- s CT- u»nj» »pansK« viaaa agtMrflt |n kjer ju je poidrtvll Theodore J. Koenig, letalski ata- Domače vesti Vročina ubila rojaka Chicago. — Pred nekaj dnevi, ko je še pritiskala silna vročina — od zadnje nedelje je lepo in hladno vreme — je naglo umrl Frank Pogačnik, star 60 let in doma od Kranja. 2ena ga je našla mrtvega v postelji. V Cleve-landu zapušča brata. Obtok Chicago. — Gl. urad SNPJ in uredništvo Prosvete sta obiskala Frank Beniger in njegova žena iz Clevelanda. MinneeoUke novice Chisholm, Minn. — Zadnjo sredo je Ana Govednik, ki je po vsej Ameriki znana kot prvovrstna plavačica, odpotovala v Nemčijo, kjer se bo kosala v plavanju pri mednarodnih olimpijskih predstavah. (Tako se tudi z naše strani delajo pokloni nacij-skim glavarjem! Op. ur.) — V Keewatinu so sledeči slovenski in hrvaški fantje stopili v civilno delovno armado OOC: John Jo-vanovič, Louis Cernjar, Louis in Joe Muhar, Tony Svajgar, Peter Koprivič in Anton KoČevar. Calumetske novice Calumet, Mich. — Jos. Pintar iz Ahmeeka je bil obveščen, da je v Fl in tu, Mich., umrl njegov brat Anton Pintar, bivši Calu-metčan. Podrobnosti niso znane. t— John Cop iz Phoenixa je pa bil obveščen o smrti svoje 20-letne hčere Katarina v Battle Cree-ku, Mich. — Poročili so se Jos. Muiič in Margareta Kalčič ter Andrew Tosatta in Katarina Be-lobrajdič; vsi ti ženini in neveste so iz mlade generacije. Kazen za napad na slovenski dom New Waterford, Nova Skoti-ja. — Zaradi napada na dvorano tukajšnjega društva SNPJ je bilo sedem mladih, domačih fantov obsojenih v zapor za tri mesece. Pobalini so metali kamenje skozi okna v dvorano v teku ne« ke prireditve. Plačati bodo morali tudi «kodo, ki znaša $225. j®» Pri njih nobenega kredi- V Gibraltarju in v mestih na ■n*k«n obrežju onkraj ožine se J^js okrog 16,000 španskih «onarhiatov, ki še čutijo popol-varne pod zaščito angleš-TV v iiibr*ltarju in na an-■"•«Ih bojnih ladjah. Madrid. 23. jul. - Republi-T*kt m'l'ca, nestoječa iz soci-■w*mh. komunističnih, sindi-■«»tiinih in liberalnih delavcev ■ "metov, Jt včeraj premagala "'"t* na treh frontah in osvo-¡r, Toledo, Guadalajaro ja (,r»njo. V Guadalajari, ki * «shaja. 40 milj aevernovghod- « Madrida, »o bili fašisti u- vj*r" v rifkfl M šao t*h Hm u . •—1vrnili m ujeun. Vr" 28. Jul. - u "Jka je izbruhnila UnuT ;Urtfa letovišč nega Sebsatiana na obali A-«J«' «e je ugnezdil ' * • «vojiml fašisti, »rmada, v kateri j» 2000 1 Aaturij* in katera "js.nim topnidmrjem, Je mesto. Vemt, da Je u še ni po-1 J^daka armada, ka še ameriškega poslaništva v Berlinu, nakar sta nadaljevala polet proti Berlinu, kjer sta sedaj gosta Trumana Smitha, mi-litarističnega pobočnika v ameriškem poslaništvu. kloštru in milič-°^ oma podrli klošter pre- l M '*šiati podali. V vseh Je bilo mnogo faši- ' h- ^njenih in ujetih. Vr» vi Tt+tn tera šteje okrog 160,000 mož, je odšla v severno Španijo, da raz-bijejnoč fašističnih possdk, ki jih vodi general Mola. Barcelona, 28. Jul. — Katalon-ske ljudske čete, ki sodelujejo z armadami španske ljudske vlade so včeraj potolkle fašiste v Sara-gosi. Katalonija Je avtonomna provinca, ki pa je proklamirala zvestobo ljudski vladi v Madridu in katalonska vlada, kateri predseduje Luis Companys, je včeraj zasegla vse cerkve v Barceloni za ljudske potrebe; cerkve in samostan* bodo spremen iN v bolnišnice in skladišča. Genea, Italija. 28. Jul. — Itali-janaki civilni letalci in potniki, ki so dospeli semkaj iz Barcelone poročajo, da so komunisti v Barceloni pretepli 26 italijanskih fašistov in nazadnje so biU tepeni Italijani še aretirani in vrženi v zapor. Italijanski fašisti so bili obdotfteni, da so sodelovali v puču špentfkih fašistov. Obsodbe sovjetskih Železničarjev Moskva, 23. JuL — Postajena-čelnik Volkov je bil spoznan za krivega železniške nesreče, ki se je pred nekaj tedni pripetila v Karumekaji in Je 50 potnikov izgubilo življenje in sodišče ga je obsodilo na smrt. Enajst drugih obtožencev je sodišče obsodilo v zapor. Rekordni polet sovjetskih letalcev Moskva, 26. Jul. — Sem dospelo Doročilo se glasi, da sta le talca Cekalov in Baidukov sinoči pristala v Nlkolaievsku ob reki Amur, v skrajnem kotu vzhodne Sibirije in s tem zaključila rekordni polet. Razdalja med Moskvo in omenjenim mestom, ki sta jo preletela, znaša okrog 6400 milj. Načelnik tiskarjev 1 , odgovarja Greenu Howard zagovarja delo Odbora za induatri j-ako organizacijo Portland, Ore. — (UNS) — Charles P. Howard, predsednik tipografttne unije in tajnik Odbora sa industrijsko organizacijo, ae ne more načuditi, kako more William Green, predsednik Ameriške delavske federacije, smatrati kakšno stvar za valnejšo kakor je u-speh organizatorične kampanje v jeklarski indwtriji. Greenu je odgovoril radi njegove izjave, v kateri je rekel, da je ta odbor preprečil ekse-kutivi AIDF organiziranje jeklarskih delavcev. 'Taka lajava vpričo dejstev prav nič ne priatoja predsedniku Ameriške delavake federacije," je rekel Howard. Howard Je priklica) v spomin sklep federacijske konvencije, ki je leta 1984 poverila ekaeku-tivi tudi organiziranje jeklarske industrije, "toda odlok je eksekutiva ignorirala nad leto dni." "Odbor sa industrijsko organizacijo je bi) formiran šele v decembru 1986," Je nadaljeval Howard. "Do lega koraka je prišlo šele potem, ko so oni, ki se v resnici zanimajo za organiziranje milijonov neorganiziranih delavcev, [«gubiH vse upanje,, da bo ekaakutiva federacije izdelala načrt za izvedbo konvenčnega zaključka. Odbor za industrijsko organizacijo ni pričel z organiziranjem jeklarskih delavcev do letošnjega Ju Tri/a. To Je storil Itele potem, ko je odbor jeklarske unije apeliral na eksekutivo A I) F, toda ni dobil obljube, da bo uresničila sklep federacijske konvencije. Predsednik federacije je res apeliral za finančna sredstva za organiziranje jeklarske industrije, toda brez uspeha. Odziva nI bilo, ker so oni, na katere je apeliral, izgtibili zaupanje, da bo eksekutiva res izdelala načrt za tako kampanjo, ki bi bila efektivna In ki bi obetala kaj uspeha. Sele po tem Jalovem rekordu so jeklarski delavci apelirali na Odbor za industrijsko organizacijo za sodelovanje. Odbor se Je takoj zavezal prispevati pol milijona dolarjev za kampanjo in poslal izkušene organizatorje v jeklarske centre, da vodijo organizatorično delo. Vpričo dejstva, da so bile ln-strukcije konvencije ignorirane poldrugo leto; vpričo dejstva, da se mu je poskus zbrati denar izjalovi); vpričo velike važnosti, da se organizirajo Jeklarski delavci; vpričo izjalovljenih prej. šnjlh kampanj in vpričo velike opozicije, katero bo treba premagati pri organiziranju jeklarskih delavcev — vpričo vsega tega je izredno presenetljivo, da more predsednik Ameriške delavske federacije še trditi, da je Odbor za industrijsko organizacijo preprsčil Ameriški delsvski federaciji inavgu-riranje kampanje za organiziranje jeklarske industrije." REBELNEUNUE BODO RAZTEGNILE KAMPANJO Lewis namerava organizirati vae delavce v kovinski industriji NOVE KONFERENCE SKLICANE Washington, D. C., 28. Jul. — Sedaj, ko se bliža seja ekseku-tive ADF, na kateri bo padla odločitev glede suapendiranja dvanajstih narodnih ln mednarodnih unij. je Odbor aa Industrijsko organizacijo natnanil, da bo raztegnil organliatorično kampanjo, da bo uključevala vse delavce v jeklarski in želetarski industriji. To naznanilo je povečalo razkol med Lewisovhni unijami ln eksekutivo Ameriške delavske federacije. V svoji zadnji iijsvi je Lewis odločno poudaril, da voditelji rebelnih unij ne bodo nastopili na obravnavi pred eksekutivo ADF in da se bo kampanja med delavci v industrijah masne produkcije nadaljevala kljub opoziciji s strani Ameriške delavske federacije in jeklarskega trusta. Naznanilo, da bo Lewisov odbor raztegnil organ izatorično kampanjo, Je objavil Philip Murray, podpredsednik rudarske U-ni je UMWA. On Je dejal, da je okrog 400,000 delavcev uposlsnih v tovarnah, ki izdelujejo jeklarske produkte, poleg pol milijona drugih delavcev. Odbor bo skušal organizirati tudi 40,000 da-lavcev, ki so uposleni v Jndu HtrlJI aluminija, nakar bo pričel s kampanjo med delav«! v Industrijah kavčuka, avtov ln rajona. To naznanilo in druga sname nja kažejo, da konflikt med voditelji Lewisovega odbora In eksekutivo ADF ne bo likvidiran. Ako bo slednja na svoji seji 3. avgusta suspendirala rebelns u-nije, bo vprašanje izključitve teh unij predloženo konvenciji federacije, ki se otvori v prihodnjem novembru v Tampi, Fla. William Green, predsednik ADF, Je včeraj izjavil, da še vedno upa na poravnavo spors. To se bo zgodilo na konferencah, ki jih Je sklical. Iz l^wisove Izjav«, v kateri Je poudaril, da se njegova grupa ni udeležila nobene mirovne konference In da se ne bo tudi prihodnjih, je pa razvidno, da se Greetiova napoved ne bo uresničila. Lewis je tudi zanikal, da Kdward F. MoQrady, pomoš-ni delavaki tajnik, posreduje v *poru. Socialisti v Oregonu se vrnilistranko Salem, Ore. — 'dregonski socialisti, ki so bili izven socialistične stranke ves čss po de-troitski konvenciji, so ns državni konvenciji zaključili, da se vrnejo nazaj v stranko. Indor-airali so tudi Normans Thoms-ss in Georgs Nelsons, strsnkl-ns ksndidsta za predsednika in podpredaednika Združenih držav. Železničarji pričeli dobivati pokojnino Vlada ignorirala odlok aoditta, ki je razveljavilo del zakona Waahlngton. — Zvezni železni-čarski pokojninski zakon je faktično stopil v veljavo te dni, ko je lelezničarska pensijska komisija nakazala prve čeke. Začetek je bU storjen 18. julija, ko je aakladniški department poslal prvih 18 mesečnih pokojnin, komisija pa Js naznanila, da bodo ostali upravičenci preJeM čeke kakor hitro bo ugotovila njih status. Za ta korak se je administracija odločila kljub temu, da js nitje sodišče razveljavilo davčni del sakona, nI pa rasveljavilo penzijskega zakona kot takega. Predno Je komisija faktično pri* če Is izvajati zakon, se Je posvetovala a Rooseveltom in predstavniki Justičnegs ter zs-kladniškega departments. Zakon Je formalno stopil v veljavo te pred več meseci, tods komisija gs nI pričela izvajati radi sodne skeljs s strsnl še letnic, ki so kontestlrsls legalnost obsh dslov sakona In ns prvi inštancl tudi deloma zmagale, ko je zvezni sodnik Bsi-ley razveljavil davčni dal. Vlada namerava vzeti priziv na višje sodišče, obenem pa Je sklenila, da ne bo čakala končnega sodnega Izida tega prooesa marveč je zakon pričela izvajati. Razveljavljeni del zakona je določal, da železnice plačujejo dva dela, delavci pa ea dal davka v zvezno blagajno sa kritje penzijskih nakazil In admial atracljsklh stroškov. Ako bo tudi vrhovno sodišče enakega mnenja kakor sodnik Bailey, tedaj bo morala vlada Iskati drugih davčnih dohodkov za kritje teh stroškov. Zelezničarski voditelji smatrajo, da bo to stvar lahko Izravnal prihodnji kongres In zakon popravil. Za prva Ista so stroški preračunani na okrog 60 milijonov letno, poznejša leta pa se bodo približno podvojili. Najvišja nakazana pokojnina znaša $91.04, najnižja pa 118.66 na mesec. Prvo Je dobil 78-letni Thomas H. Strain iz Johnson Cltyja, Tenii, drugo pa mrs. Cora M. Jones iz luke, Kans. Ostale nakazane penzlje znašajo večinoma od $40 do $70. Na Usti za takojšnja nakazila je še okrog 4000 železniških delavcev, nadaljnjih upravičencev, to Je onih, ki so v službi 80 ali več let ali ao star! nad 6ft let, pa Je nad 20,000. Pokojni-no, ki «s rsvns po zaslužku In službeni dobi, bodo pričeli prejemati kakor hitro pokojninaka komisija zbere vse podatke, PET MILIJONOV ZA OSKRBO REVE-ŽEV V CHICAGÜ Mestni očetje zahtevajo denar iz državnega aklada DEMONSTRACIJE V PENNSYLVANIJI Avstralski mšller •erja. AmtBf Je MI tarés btrtsbsriérsajs C bojne ladje C anberra pri manevrih na 10,000 političnih jetnikov izpuščenih v Avstriji Dunaj, 28. Jul. — Avstrljaka vlada je podelila amnestijo okrog 10,000 političnim Jetnikom, ki so bili v zaporu izza "sorlallstlčne revolte" pred dvema letoma, k»» Je Dollfuss uničil socialistično u> pravo na Dunaju. Jutri potečeta dve Isti, odkar je bil Dollfuaa u-bit v nacijakern pu<*u v AvatrlJI. Proces proti teroristom Črne legije Detroft, Mu h . 28. jul. — Pet članov Crnt legi Je, ki »o obtote-ni umora zamorca Hllaaa C'ole> mana, je včeraj na«topllo pri»d okrni ni m aodiš/pm In vsi ao pre. ko avnjega odvetnika zatrjevali, da niao ugrabili in umorili za» morra. OdvHnik je tudi zahteval pr«m«etit#\ obravnave, ker Je bil umor Izvršen v l'inrkneyju, zunaj d*troit*krira okraja, toda a htevo odklonil, xa*no pa Je na» snanil, da ae Imi zaališanje obnovilo prihodnji torek.' Chleago, 28. jul. — Mestni svet je na svoji včerajšnji seji določil $6,800,000 za nasičevanje reve-lev in pooblastil prodajanje davčnih nakaznic na bazi že prej sprejete odredbe, ki določa zvišanje davka na hišne posestnike, 80 centov na vsakih sto dolarjev ocenjene vrednosti. Sedaj, ko so mestni odborniki pokazali, da so storili vse, kar je v njihovi moči, da se ublaži relifna kriza v Chicagu. bodo zahtevali denar Is drftavnega sklada za nadaljnjo eskrbo brezposelnih. Mestni uslužbenci it» policija so zasedli galerije v mestni zbornici, ko se je vršila razprava, da preprečijo demonstracije brezposelnih, dsai to nI bilo potrebno. Policija je vrgla is dvorane le nekega zamorca, ki jo Je dražil a svojimi vskliki. Od določene vsote $6,800,000 bo šlo $8,000,000 za vzdrževanje relifnih zavodov in plačevanje stanarine, dva milijona sa živila, pol milijona za kurivo in $800,000 sa zdravniško oskrbo reveiev. Za plače uslušbenoev v relifnih uradih ni bila določena nobena veota, dasi Jim mesto sedaj dolguje $90,000. Rellfnl odbor mestnega sveta Je nasnsnil, da bo obiskal gover-nerja Homerja. On hoče, da država prispeva več ko eno tretjino denarja iz sklada kupčijakega davka za nasičevanje revežev. Is tega sklada gre sedaj le okrog dva milijona dolarjev na mtrnec za oskrbo siromakov po vsej državi in od te vsote dobi Chleago $1,818,206. Hsrrlahurg, l»a., 28. Jul. — Več sto brezposelnih Je včeraj okupiralo galerije oselnlh, ki Js orgsnl-ziraia že drugi gladovni pohod v glavno mesto l'ennsylvanlje v zadnjih dvi h tednih. John Mul-downey, mlad rudar in vodja demoriKtrantov, Js v svojem govoru prt«d senatorji isjavll, da mors drsava aproprllratl najmanj sto milijonov dolarjev sa nasio«eln! n« bodo delali nobenih kompromisov s reakcijo. Produkcija na delavca se podvojila Washington. — V industrijah Jekla, glinastih izdelkov in |>«aka se je produkcija v IV letih podvojila na drlarca. I*ta 1014 je 886,000 dela vre v v teh induMtriJah produciralo blaga v vrednosti 37M milijonov, leta l!M.'t pa Je 178,000 delavcev prod utiralo blaga ae 396 milijonov, poroda M vet induatrij-akih projektov. To tudi pojasnjuje, sakaj J* danes, ko Je in-dustrijuk* produkcija le prekosila normalno mejo, še vedno nad II milijonov brezposelnih v «Mrli. V začetku julija )e atal bizniski Indeks New York Tl-me«a 1<)2 pointa ali na najvišji t of ki od leta 1980. fUdanja brezposelnost Je torej še docela tehnološka. PR08VETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IM LASTNINA »LOriWO WASOOKB PODTOINI JBDKOTS k, «h. nUrmm M.I4—I »M^M Ortmm W m4 »•»teta.« M 4ri... tU»« ta I mm m urf. mm m p«l •>•*♦« - ta Omm »T-M m Mta tate. MU a» tat«; "¿L^tatta. f-r ta. Vn>»4 «•"fe-«* Mta Onta M M r-r ' Ctaw» M» F«'- forai«» MMRtrMi M M pmt »«f. C—m t 4ot,t*~ ta •«•roM.lh llrt 4nm». jiT-r' HA) •• "«i« »MlltatalJ» ta » rt««^«. M ta Mita*» »Mtuta«. t Mi ■ MII hI i ^ rf____. ZZZ,ipu. ~ u U M»4rr Mir wt*. * Mita« m k.r Im *lfc • PKOHVETA 3M7-M A*. A»«* CfctaM imi— « «hta»«ta. « MM — — mr1— pMM*i. M vtM ta • •"•■■i fw«fu ta a«. 4* »mi Itat m «U»l. Nekaj tega in onega Federalna vlada je prepustila podporo "ne-u pošlji vi m" delavcem drtavam. Drtave pa "nimajo denarja" za relif in »o prepustile to reč okrajem in občinam. Kako zdaj skrbe o-kraji in občine xa reveže? Večinoma tako kakor drtave. ki "nimajo denarja". Relif je znl-ian na sramotno miloščino ali na nič. Na primer mestna občina v Dunkirku, N. Y., kjer so burbonski republikanci na krmilu, je brezposelnim enostavno rekla: "Mesto nI dolino rediti vas; mesto ni vaš oče, da bi skrbel za vaa. Poiščite si delo!" Povedali pa niso—kje je delo. Vse kaže, da gremo nazaj v lepe Hoovrove ¿ase. • • • Fašistični puč v Španiji še nI zaključen In treba je počakati «s komentarji. Ne moremo verjeti, da ne bi španska demokracija mogla zdrobiti tega najdrznejšega atentata na »vojo eksistenco, dasi je reakcionarni tisk vsega sveta prepričan, da sedanja vstaja izpade z «zirta-go fašizma v Španiji. Nikdar le ni mednarodni fašizem Uko odprto pokazal svojega ostudnega lica. Ameriški fašizem, ki ga predstavlja Hearstovo, MoCormickovo in McFaddeno-vo časopisje, vidi na Španskem ponavljanje boljševlške zgodovine v Rusiji. Dva elementa sta povsod, ki slepo vztrajata, da mora ves svet «ledltl Rusiji; to so komunisti in fašisti z razliko, da fašistom je vsako demokratično gibanje v sorodu z ruskim komunizmom, dočim je komunistom vseh detel boljševiška revolucija najvišji ideal. Oba elementa se motita! Boljševiška revolucija je bila mogoč* samo v Rusiji, dočim je demokracija v drugih delelah te demonstrirala in bo še, da je faAizem le začasna epidemija, ki ne more nikjer trajati dolgo. Demokracija bo zmagala povsod! Predsedniški kandidat Lemke, katsrega je postavil katoliški politični mazač Coughlin, zdaj obljubuje volilcem gore in voda, dovolj denarja in v*e rajske dobrote. Revežem, ki drve za mazačem Townaendom, je obljubil visoko pokojnino na stare dni in farmarjem na zapadu obljubuje 260,000 "umetnih jezer", ki bodo namakala zemljo in suAa se pojde solit... Najbršeto Lemke obljubi) prebivalcem Penn-sylvanije ogromno luknjo, v katero se skrije voda, da ne bo več povodnji! In v Californiji ne l»o več potresa, na jugu ne bo več tornadov in v Montani ne bo več mraza pod ničlo! ljem-ke in "father" Coughlin lahko obljubita vse. vse, vse, kar hočeta —bedakom, ki vse verjamejo in vse pogoltnejo. Koliko je v Združe-nih državah teh bedakov, pokažejo letošnje volitve. Coughlin je poskrbel &* ljudsko štetje teh Jiedakov. • • • Hearstov kandidat Landmi je na glasu, da \nako leto bilanrira budžet države Kansas. Hesmtovi burhonci to bobnajo na vse pretege, nočejo ps povedati, da untava države Kanta« zahtev« bilanciran proračun in governer je prlmoran *krt>eti za bilanciran budžet ne glede na to, če manjka denarja z« druge nujne potreb*. Hesmtovi lajačl nočejo povedati niti tega. da je f>il kensafcki proračun bilanciran na račun — relifa >br«*p»MM»lnlh delavcev in njfh družin Na tisoče družin brez|M)nelnih delavcev v Kaniasu je utradalo kruha, dasi je Kan-*sm država (išenice, in ko so lačne množice zahtev sU- moke <»d državnih relifnih oblasti, je dobri governer Laitdon poslal milico nad te množice! O vsem trm (Hearstov in ostali burbonski lutk v Ameriki previdno molči, dočim na drugi »trsni kaže l*andona v angeljskl ha* Iji in kot md|H>r-no jednoto po svoji "do n«A>a visoki logiki". Doktor Townsend poliija nimdealoN*ee. "Father" Trunk pobija foloradske ukale. Veliki k net Hearst |K>bi ja bol j Ar v Mi« po vsem • svetu. "Father Tune" bo pa pobil vsr te pobi ječe in v nekaj letih ne boata svet ne narod ničesar ) vedela o njih! Glasovi iz naselbin Dva dečka uUmtta I mal po rokah in po vsem tlvotu. U HaJle W. Silna vročina,' KrasU pri krasti, pod krastami ki je tukaj dosegiTll^ Htopinjjpa vse boleče »n otečeno, d« )• je zaznamovala več žalostnih «lu- za «noreti. "Tako boli in peče, čajev. Dne 1«. julija ob 7. »večer se je po mestu nenadoma razširila žalostna novica, da sta dva dečka zgubila iivlja^a v reki Illinois. Kmalu nato ee ja izvedelo, da ata ponesrečenca »letni Robert Ravnikar in lOtetni Alex Mahnich. t . Radi silne vročine se ja aku-pina 6 dečkov podale proti reki z namenom, da se ob teko« vodi malo ohladi. Najstarejii med njimi je bil 141etni Henry Korošec. Prispevši na cilj, se je aku-pina štirih dečkov ob reki pričela kratkočasiti z žogo, medtem ko sta se Robert Ravnikar in A-lex Mahnich zabavala v vodi. Radi valov, ki jih je povzročil mimoidoči parnik, sta ponesrečenca zašla do globotine in v borbi za življenje pričel» klicati na pomoč. Vse priznanje zasluti Uletni Henry Korošec, ki je ponesrečenima takoj priskočil n» pomoč. Ker je bil Henry Korotec edini v skupini sposoben rai*v»ln»f* del», je bilo to delo z» njega zelo n»porno. P^^il^emuje, ^ ^ ^ Ko Be d» je pripUv»! z Robgtom Bnv- j na uj ^ ^ nik»rjem na obalo. Medtem pa v v* jj» r- je tožil. Saj pravim, pri raznih delih se delavci ubijajo, da dobijo tiste dolarje, da se borno preti vijo. Kaj takega kot je tu še nisem nikdar videl, pa tudi ne bi več rad kaj takega doživel. Zame ni in tako tudi ne za stotine drugih delavcev, ki pridejo sem za delom. 8 tem pa seveda ni rečeno, da so vsa dela tako naporna, nezdrava in slaba. Jaz le trdim, da vsi novinci dobe uši oziroma tako slabe prostore, da ni za prestati in so vslad tega prisiljeni, da pustijo tiato ušivo delo. Nekateri imajo seveda dobro delo. To so delovodje in pa oni, ki porivajo avinčnik po papirju v pisarni. Frank KroU. Poročilo a potovanj» Salem, O^N» 8. julij» t. L ob 9. dopoldne smo v družbi Clevelandčanov prispeli v Chi-c»go, kjer se je vriil XI. tedni zbor JSZ. Vožnja je bila dokaj kratkočasna. Kratkočasil nas je ko j» suša ziutel» terme po diani, še bplj kakor pri na* v Okiu. Ob 8. zvečer «no izatopUl i» vlaka v ftnfemu in se zopnt naviik svežega in ¿istega^«»* k». Omeniti morem, d» n» vlaku, n» katerem sva ae peljale med ve, kakor nama je povedal sprevodnik, se je peljalo 26 I-talijanov, ki gredo v Italijo. Pa smo jih šle pogledat Vpr»š»l» sem jih, če gredo Muesoliniju pomagat se bojevat proti Abe-eincem . . . Postrani so me pogledali, ja» sem pa odšla brzih nog v svoj vagon. France» In Emilija Mihevc. je Alex Mahnich izginil pod voda Robert Ravnikar j» še kazal znake življenja, toda vse prizadevanje za oži vi jen je je bilo zaman in izgubljeni sta bili dve mladi življenji. Medtem časom je dospela na kraj nesreče rešilna posadka in do dna srca potrti starši ponesrečencev. Iskanje po vodi se je nadaljevalo in šele naslednjega dne ob pol tre h popoldne so dobili na površje Alexa Mahnlcha. S tem so starši iagubill svoje ljubljene sinčke, SNPJ pa dva dobra člana mladinskega oddelka. Prizadetima druilnyna izrekam globoko sožalje! ' Jokn Furar. Naporno delo v rudnikih Butte, Mont.—Pred par dnevi sem zaključil z iskanjem dela v tem kraju. Delal sem par dni v bakrenem rudniku in bakrena voda mi je vso kožo na rokah razjedla, tako da je vse zavito v eno krasto. Ce bi človek ostal na takem delu mesec dni, ne bi na njem ostalo drugega kakor same kosti. Okostnjak, živ okostnjak bi bil, ker bi mu vse meso s kožo vred zjedla bakrena voda. smo izstopili, je vse vrelo in šumelo, vse hitelo sem in tja. "Torej to je Chicago!" sem dejala sama sebi. Na čikaški postaji nas so čakale dve slovenski mladenki, ki sta naju spremili v dvorano Havliček na Lawndale ave. V dvorani je bilo le veliko število delegatov in zborovanje se je pričelo. (Svoje mnenje o »boro-vanju sem napisala in oddala uredništvu Proletarca.) Zborovanje je trajalo tri dni. Sestala sem se z mnogimi znanci in znankami. Nekaterih nisem videla že 26 let. V Chicagu se kar "po zraku" vozijo z nadulično. Tako sem se peljala tudi jaz z mojo hčerko "po zraku," ko sva šle na obisk v Milwaukee, vodnik pa nama je bil s. Joe Radelj, kf naju je potem pripeljal k mojemu bratrancu A. Juvanu. Naslednji dan so nam razkazal! razne zanimivosti v mestu. Milwaukee je jako lepo in snažno mesto, ima lepe parke in javna poslopja ter lep Dom veteranov. Videli smo tudi zemljišče, ki ča-ka na zgraditev Slovenskega doma, a sedaj parkarjo na njem avte. Ustavili smo se tudi v le- Vprašal sem za dežni plašč, P° »"jeni trgovini O. Bučarja, pa je delovodja dejal, da ml ga dalje smo si ogledali Tmkanovo bo dal čez par dni. Pobral sem šila in kopita ter pustil delo, tako tudi moj partner, neki Američan. On je namreč rekel, da gre rajši v zapor na ričet, kakor pa da bi delal v takem rudniku, kjer se prav nič ne brigajo za ubogo človeško paro. Delavce smatrajo za neke vrste dvono-gate mule. Kakor sem se prepričal, po-rttavijo novince vt take prostore, kjer nihče ne v»drži več ko en dan ali dva. in ttko gre vseeno delo naprej. Kar zamudijo en dan, pa navijejo nove delavce drugi dan, tako da niso nič na zgubi. $e mnogo si bi dslo pisati o tukajšnjem »..temu. a se mi ne vidi umestno, da bi nedaj vse natančno razkladal in opisoval. V par dneh bom odpotoval naprej proti državi Idaho in potem pa v New . . . Kakor čujem «hI delavcev, ki prihajajo sem, Je vsepolno dels v Aumsh na |>arnih žagah. Plačajo od 3 do 4 dolarje, sem pa pridejo zato, ker tukaj plačajo 4 76. in to ta tisti ušivi kontraktnl sistem. Ko pa delajo par dni. so že siti vsega in spet odpotujejo naprej ali nazaj odkoder so prišli. Vi-del nem delavca, ki dela že tri tedne v enem prostoru, v katerem kar dežuje bakrena voda ter je revsž vea krastov. kakor bi ps ns ražnju vrtel in pekel. Pravil je. da nujno potrebuje denar, tato vztraja in dela. Kot se mi sdi. bo res neks) takega, kajti če »e bo hotel Itnehitl bolečin in krast, bo res potreboval precej denarja, poleg tega pa bo tgubil na času vsaj en mesec dni, predno se mu bodo v ne rane sacelil*. Itfledal je kakor bi mu srebrne poldolarske kovance nali- trgovino, ki je moderno urejena. Iskrena hvala za naklonjenost In postrežbo bratrancu, katerega nisem videla že 26 let, Franku Zajcu, ki nam je razkazal mesto in vsem drugim za naklonjenost in prijaznost. V torek sva se vrnile v Chicago. med potjo pa se ustavile tudi v Waukeganu, kjer sva si ogledali Slovenski dom. Tam pred cerkvijo sva videle karneval z vrtiljakom ali "ringelšpi-lom." V Waukeganu smo obiskali družine Leskovec, L. Križaj in nekatere Logatčane. Hvala Vsem za prijaznost in uljud-nost. Spet smo se po dobri uri vožnje znašli v Chicagu in kmalu nato v Slovenskem delavskem centru na Lawndale ave. Tam smo se spet seAli t Nacetom fclembergerjem baA ko se je poslavljal od čikaAkih rojakov. Naslednji dan smo šli v South Chicago. Ne konca ne kraja ni hotelo biti dolgi vožnji v So. Chicago. Seveda smo si v Chicagu ogledali dom SNPJ in njene urade, katere nam je razkazal jednotln tajnik Vider. Videli smo shrambo sa vrednostne ivapirje in listine in predale, v katerih se hranijo članski certifikati. Kskor je dobršen del velemest s Chicaga zamazan, prašen in zsdimljen, je treba priznati, da je dom SNPJ. Ha-vličkova dvorana in Slovenakl delavski center v lepem kraju, v katerem iivijo čikaški Slo-venci. Tisti distrikt je v primeroma prijaznem predelu veh koga menu Chicaga. V četrtek 9. julija nas je vlak odpeljal it Chicaga proti vzho» du. Vozili smo sa z železnleo Pennsylvania Railroad Co. Med potoma smo videli, ka- Razno iz Ctevetenda Cleveland, O. — Kakor znano, je bil povabljen kot gost na Townsendovo konvoncijo v Cleveland tudi Norman Thoma». Prišel je, nad njegovim govorom pa so townaemdovci gotovo bili razočarani. Kajti Thom»a jim je direktno povodni, da njihov načrt je neizvedljiv pod kapitalizmom. Kako neki naj kapitalistični sistem plača ljudem po 60. letu starosti 200 dolarjev, ko pa še prej, ko delavci garajo kot suinl, jih nočel Ce je vrhovno sodišče ovrglo Rooseveltov newdealski program, kaj neki ga bi oviralo, i» ne bi ovrglo tudi Townsendove-ga? "Father" Coughlin bo pa menda gotovo odnesel prvenstvo v zavijanju in demagoštvu. Kar danes zagovarja, jutri črti in napada, kar pa dane» črti, jutri spet zagovarja. Se papeta in Muasolinija mu je treba, pa bo imel vee aparat in kaj hitro bodo pohrustali še to svobodo, ki jo še imamo. Tukajšnja domača podporna organizacija je bila precej prizadeta po prejšnjem gl. tajniku in pa po fantičkih pri A. D. Toda tega ne vidijo in nočejo videti, četudi jim je pred noeom. Lahko bi povedali vso resnico, saj so celo bili v nadzornem odboru. To jo tista gospoda, ki rajše buta s svojimi glavami v pošteno SiNPJ in njeno poslovanje. To je dobro, da niso njihove glave kakšne bombe, sicer bi bilo še več nesreč. To je jiaj-bolj žalostna slika med Slovenci, od časa do čaaa pa ji še prir lepijo črni dodatek. Joj! Jo j! Človek pod solncem bi nikdar ne mogel kaj takega pričakovati. "Višji razum" lo-rainskega 'fafchra" Slajeta je tukaj povozil nekega moia do smrti. In kaj potem? Zbežal je po nesreči, kakor so poročali lokalni listi, in pustil žrtev na ulici umirati. To je n»mreč tisti 4'father" Slaje, ki ee tako rad brez vsakega vzroka zaletava v našo pošteno Prosveto in njenega urednika. Rad bi pokazal nekaj vekikega, pa nima česa pokaizati, le bluf. In z blu-fom bi radi pri svojih ovčicah pokazali "višji razum". Pregovor pravi, da kader mačke ni doma, takrat miši plešejo. Tako se je pokazalo tudi tukaj pri naših kaplančkih. Takoj ko je rev. Hribar odšel v staro domovino na počitnice, se je tukajšnji kaplan z neko bombo ponesrečil in umrt Kako se je stvar pripetila, je težko dognati, kajti vsak ti pove drugačno storijo. Toda iz vseh teh "storij" lahko sodimo, da je rev. VIrant vtikal nekam svoje prste, kamor bi jih ne smel In čemu naj ima dušni pastir opravka t eksplozivnimi rečmi, ki niso nikakor v skladu z vero? Kar je pri vsej tej stvari najbolj čudno, je to, da A. D. nič ne pite o tem. Ko pa se je pred par leti Frank Barbič ponesrečil in padel s porča, so se kar dve leti norčevali iz njegove nesreče. A. D., k j« si? Tukaj se je ustanovila samostojna akcija za počastitev Ivana Cankarja. In prišlo se je do zaključka, da se v spomin Cankarju, ki nam je postavil največji spomenik v vrtu kulture in literature, prične izdajati revija, ki bo pisana v delavskem duhu, katerega je zastopal on. Ta akcija apelira na vse posameznike. podporne in kulturne «Htanizacije, da se pridružijo s prispevki. Ksjti tukajšnja klerikalna farsa še vedno kolekta densr v imenu Cankarjevega spomenika, katerega bodo baje postavili poleg škofs Bsrsge. kateri ni ničesar zapustil za seboj. kar bi ga vsaj zdaleč postavilo v vrsto ljudi kot je bil Ivan Csnkar. A. Skapin, 312. sapeššs» pogreb ^ Dne 13. julij» mi bili 1« Johnstowna brzojavno obveščeni, 4» je Um naš itelj Martin «Cludevšek u-mrl. Kot dobreg» prijatelj», ki smo ga poznali še v stari domovini, smo pokojnik» flalo cenili in tpoštov»)i. Bil je vesele na-rave in je vselej rad pel Naalednjega dne zvečer smo »e odpravili v Johnstown to» pogreb z dvema avtoma. Ponoči je pa težko paziti in slediti eden drugemu in Uko amo »e kmalu oddaljili in mi »mo osUli zadaj. Ko smo prišli v Export, je proti nam prihajajoči »vto z»vozU naravnost v Breča je bila v tem, da ni bil pri koliziji nihče poškodovan, zelo «pa je bil razbit naš »vto, in sicer Uko» da mamo mogli na prej. Takoj' »e je zbrala množica ljudi, ki so prišli gledat, kaj se je zgodilo. Med seboj smo govorili slovenski in kmalu se je iz gruče stoječih oglasila prijazna rojakinja ter nam ponudila prenočišče, ker je videl», da ne moremo naprej. Bili smo ji vsi zelo hvaležni, ker je nas nepoznane tako prijazno sprejela in n*m ponudila pomoč. U-pam, da je članica SNPJ in naročnica Prosvete. Piše ee Mrs. Jennie Beniger. Najiskreneja zahvala priUiC centov. Pred dTaj«etimi leti (U Prosvete z dne 24. julu» Domače resti. - V Virginiji. Min«i. K aretiran Italijan Angelo Menam, fc J g dofcen, da je z dinamitom rastre i n vatu Tomu Koviču. Italijan j* zil, da požene v zrak hi*e vtf hrva* venskih stavkmrjev. - V Anton Hrvat, star 84 let in doma i« pH K°krL v nsUf^J It dtlavškBffa šveta. - »trsjs _ Minnesoti se nadaljuje. V f ^ tisoč rudarjev in v ječi v D^J^js dvanajst voditeljev stavk*-«» kov v Milvvsukeeju se širi. Svetoma vojna. — ^ ^ m zapadni in vzhodni fron« * ~ ljuje. toda nemška porodil. In ruske uspehe. Avstrijci v Bukovim. iiišks niš 24 JULIJA. Vesti iz Jugoslavije (I,rinu poroto I« UeHjsss.) na seji nove vladne stranke dejal, da se bodo občinske volitve vršile jeseni, ker poteče delovna doba pred tremi leti izvoljenih občinskih odborov. Septembra, o-ktobra in novembra se bodo vršile občinske volitve v vsej državi. Dr. Korošec je pozival pristaše svoje stranke, naj se pripravijo na volilni boj. Zagotavljal je tudi, da bodo občinske volitve svobodne. Toda to bodo o-stale samo besede, dokler ne dobimo novega zakona o volitvah in prav radovedni smo, ali bo dotlej izšel nov zakon o občinskih volitvah, ali pa bo ta nova vlada, ki pravi da uvaja demokracijo, izvedla volitve po starem zakonu, ki ga je sestavila diktatura. Dejstvo je, da je nova vlada že nad leto dni na oblasti, pa vendar ni še izpremenila niti enega političnega zakona, niti ene odredbe, ki ureja notran-je-politično življenje, ki se mora torej slej ko prej razvijati v o-zkih mejah zakonov in odredb, ki so jih postavili diktatorični režimi. Nova vlada je takoj ob nastopu zatrjevala, da bo uvedla demokracijo in pometla z dosedanjimi diktatoričnimi zakoni, toda doslej tega še nI izvršila. In dokler tega ne izvrši, je nemogoče govoriti o koncu diktatorične-ga vladanja v državi. Vse pa kaže, da bomo celo občinske volitve v jeseni izvedli po starem zakonu. — Na volitve se že pripravljajo vladna stranka, fašistična Jugoslovanska nacionalna stranka in tudi združena opozocija. (Čeprav se imenuje "združena", v resnici ni združena, verjetno pa je, da se bodo opozicijske skupine za občinske volitve dogovorile za skupen nastop v vsej državi. Dr. Maček je že izjavil, da se bodo Hrvatje pripravili. Da se utegnejo vršiti volitve po starem zakonu, da se bo torej javno, glasno volilo, to Hrvatov n? plaši: javno ali tajno, Hrvatje bodo volili v veliki večini opozicio-nalce. O tem ni dvoma. Že lani maja meseca so pri skupščinskih volitvah kljub strašnemu terorju Hrvatje volili v veliki večini Mačkovo listo. Komunistični proces. — V Beogradu se je pred izrednim sodiščem za zaščito države spet vršila sodna razprava proti skupini obtožencev, ki da so organizirali komunistične celice, vršili propagatndo komunističnih idej in širili prepovedano literaturo. Obsojeni so bili: jurist Trajko Stamenkovič na 6 let ječe, Mi-hajlo Bunbulovič, mizar iz Brč-kega, na 6 let ječe, Naftali De-majo, bančni uradnik v Beogradu na 5 let ječe, več drugih obtožencev pa je kaznovanih na ječo ali strogi zapor od 4 mesecev do 5 let. Procesi proti komunistom so zadnje mesece spet čedalje bolj pogosti. — Da se je na pobudo notranjega ministra dr. Korošča ustanovila Liga za pobijanje marksizma, smo že poročali. Pri ustanovitvi je povabljenim gostom predaval in razlagal metode tega pobijanja zastopnik nemškega Proti marksističnega društva iz Berlina. PP ........... Strajk v Hrastniku. Obrat »unek pod lokomotivo, šo- Ojstro v Hrastniku je tri dni po-r<»Ma pa j« dobil hude ačival. Rudarji so namreč štraj- kali, ker jim rudnik ni izplačal celotnih mezd. Pri mezdi jim je rudnik nastavil tako nizke dnine, zapušča vdovo in troje da je rudnik s tem kršil kolek-C * ki I» Vdovo in dvoje tivno pogodbo. Rudarji so zaradi ""J "trok IVavi čudež je, da,tega stopili v štrajk. Dne 9. ju-L , Sw'boda živ, kajti avto- lija so se vršila pogajanja med T f"l v«.H razbit v kose, po zastopniki rudnika in delavcev in v j,, razlila mast in raz-'je bil dosežen sporazum, tako da je vlak drsel se bo delo z 10. julijem spet pri-^tfuh Anicah še kakih čelo. ¡¡¡¡¡ji prtdi-n je ustavil. I n-g julij»-« Jeir«£dopol- *®vriil sredi Maribora ro-"2*. ^ ga bo težko po- .ti Ropar je ubil upokoje-U finančnega . preglednik. I- Strajšnka v Mejni ulici ter Jd denarja in dragocenosti ^h 30,000 Din. vMejni ulici je stanoval v 'ihižiciStrajnšek ssvojo že- parijo, ki je hodila prodajat j* in zelenjavo na trg. Hi-iodnega dne je šla na vse jj na trg prodajat, mož pa i astal doma. Ko se je Strajnškova žena vr-u „red opoldnevom domov, je ib stanovanje zaklenjeno, ko je stopila v kuhinjo, je našla e razmetano in na tleh krvave . Ko je odprla vrata v spal-Eo je zagledala svojega moža j ¿eh v mlaki krvi. Bil je mr-r pokrit s predpasnikom. Žeje zakričala in sklicala sose-ki so obvestile polici io. "policija je uvedla preiskavo in gnal* * Strajnškovo vdovo, da' bile vse omare in predali na-io odprte in da je ropar odne-dragocenosti in denarja za do 30 tisočakov. Ugotovljeno da je zjutraj okrog pol sed-i prišel neki moški in pri ijnškovi sosedi vprašal, kje nuje Strajnšek. Soseda je uda in pripomnila, da soeed i ipi. Potem se ni več zaninfala ij. Najbrže je bil tisti človek rilec. Policija je že nekaj sumljivih ji aretirala, vendar pa še ne ,111 ima storilca v rokah. PROMETNI NESREČI V ROGAŠKI SLATINI sla bila zastopnik Hauc iz Zagreba in klepar Maks Oere- ¿ki iz Celja Na kratko smo že zabeležili lino prometno nesrečo, ki se dogodila na križišču ceste in lici pri Sv. Križu tik Ro-ške Slatine. Poročali smo, da bila dva človeka ubita. Tovorni avto, v katerega je zasijal vlak in kh popolnoma raz-je bil last zagrebške finme I mesnimi izdelki Mlinek in Sle-r, ki zalaga z mesom in mesni izdelki tudi del spodnje ijerske. Avto je šofiral tvrd-Mer Viktor Svoboda, spre-'jal pa kji je zastopnik Josip c Tik pred Sv. Križem pa je pil na avto še klepar Maks O-iz Rogatca, a doma v Celi". Zamudil je vlak, pa je na-*il šoferja, da ga vzame s sa-Pred križiščem je razgled po tofri *lal>, ker ga zakrivajo vrti- In tako je ftofer zagledal vlak šele, ko je bil tik "jim. Lokomotiva je treš-»ob avto, da je ta obvisel na foijanh, |>o zraku so zletele tre-"> ves tovor in trajalo je ne-»J minut, da je strojevodja lah-* "'tavil vlak. Takoj sta bila tv» Hauc in (Jsrečki, ki ju je •rnrtono^n«. poškodb«. Prepe-h> ga naglo v celjsko bolni- BCo Ha j. Razpadel obeienec. — Is Maribora poročajo, da so kmetje našli na travniku nekega posestnika v Fikšincih ob avstrijski meji moško truplo. Po travniku r»ste več skupin jelš in na eni teh jelš so kosci opazili viseti na zanki Človeško glavo, vso črvivo, vso okljuvano od vran, ki so se zbirali tamkaj v jatah, ne da bi ljudje vedeli za kaj gre. Pod jel-šo pa so našli ostalo truplo, prav tako raakljuvano in segnito. Očitno je, da je truplo viselo že dolgo časa, ker se je trup odtrgal od glave. Poizvedovali so, kdo bi bil samomorilec in ali ne gre morda za nasilno smrt, a šele po nekaj dneh se je oglasil iz avstrijske obmejne vasi neki Potzinger in po obleki spoznal, da gre za njegovega 23 letnega brata Antona, ki je služil za hlapca pri nekem posestniku. Ker je nekaj zagrešil, je zbežal od gospodarja proti jugoslovanski meji. Brat je izpovedal, da je imel mrtvi 600 šilingov s seboj, toda pri mrtvecu niso našli nobenega denarja. Truplo pa je tako razpadlo, da ni bilo mogoče ugotoviti, ali gre za nasilno smrt in torej za rop, ali pa gre za samomor. Tako bo ostala ta stvar pač nepojasnjena za vedno. > DROBNE NOVICE IZ PRI-MORJA V Dekanih je prve dni po bin-koštih nenadoma umrl Cvetko MahniČ, nadarjen mladenič, star šele 21 let. V Lažnih pri čepovanu so finančni stražniki pred nekaj tedni na podlagi neke ovadbe izvršili hišno preiskavo pri gostilničarju Lojzetu Zbogarju. V nekem kotu v kleti so našli dve stari zarjaveli avstrijski sablji, nekaj nivojev za lovsko puško in vojaški revolver, ki jih gostilničar ni prijavil pblastem. Zaradi tega je moral pred goriško sodišče, kjer se je zagovarjal, da sploh ni vedel, da ima v svoji hiši take stvari. Kljub temu je bil — čeprav pogojno — obsojen na tri mesece zapora in 500 lir denarne kazni. V Cerknem so karabinjerji pred nedavnem aretirali 421etne-ga Jakoba Mraka, ki je baje žalil dva fašistovska miličnika, ko sta nameravala po svoji službeni dolžnosti izvršiti neko opravilo. Mrak je bil prepeljan v goriške zapore. Tri aretacije na Cerkljanskem V zadnjih oueh so karabinjerji v Podbrdu in Cerknem izvršili spet tri aretacije, od katerih sta dve deloma političnega značaja. V Podbordu je bil aretiran 20 letni Rudolf Di Mondo Amico, doma nekje iz severne Italija, ker je nameraval zbežati br667 8. Uwnd.l. A v.., Chicago, III. ODBORNIK Ii fJ^iii, SOMRAK' P™1 Podpr*U.dnlk......666 K. 74U> Sl„ Cl.v.lsnd, O. JOHN C. LOKAR JR., drugi podpi.4a.dnlk. .1067 E. 16Vth 81., Cl*v«land. O. GOSPODARSKI ODBKKi MATH PETROVICH, pr.ds.dnik.... .......«66 K. lfil.t St., Cl.Y«land, O. ^.,0Jjr.CVKTK0VlßH..............m Ar»* Brooklyn, N. JOHN OUP....................ut» S. Propttt Ate^ Clanndon RUU, UL POROTNI ODBHKt JOHN OORlBK, pr.daednlk..............414 W. Hsy 8t, BprlnffUld, IIL ANTON sULAR.........Box 67, Amt», Ksm. JOHN TRCEIJ...................................Ros 667, Straten., p*. PRAN K PODBOJ..................................... «1, ParkklH, p^. FRANK BARBICH....................16611 llttakoks Ar.., Clmtod. a NADZORNI ODBKKi PRANK KAITZ, prtdasdnlk.........8601 Bo. Lswndsls A*«., Otlasffo, IIL PMD MALO Al...............................|6 Cntrtl Psrk, P.ru, IIL JAOOB AMBROŽI OH.......................416 PUn« St., Kv.l.th, M Inn. fososi awii.ni I..... • .Uvrtal «StornSU. ki tata!» . «i rnta m taMti VSA PISMA. hI m mmlta m 9mu ti.___ . W "*N4Ä,,B " ta iWtata «l tamsi tata ta Mta «tata mJ n taWlta m tal.Ul». Vta tatam SMtata m taUUta >1»!n. m| m ptaSkle m tat tataUim V*, tam » • MMtatatatau mJ m m MmjuUin. vas raiTotss itta miimii« «i hn«m «sm mj m »outaH »tMh vsi rauuvi m iL •tata m mJ MHM* m J mm owui. VSI DOPISI ta .HM« tata. imm«IM. «.Mm. .talita- ta taMh «alulitita • «MMtaa llhiu Ml a. M«IU* m -PaosVBTO." Nif a UwMta A«*. Cktata PL ta ta. M r ta iwritan1» MIIm. ■ M ta. ÖwajÄifcrt® nMnvlaa aa^ wtHi IM SA il «I SMM m w wtaw ^mmrm n aepini66rl> m—IM.M mM mmMi «tah m ta Namesto tefa pa ao unija priskočile Hsarstu na pomoč v sa njega selo kritičnem času, kritičnem radi veliksga padca olr-kulacije lista. Pred stavko je Haarst plačeval reporterjem od $16 do $1B na teden. Lewiiov odbor za radijske stavkarje Stavkar j«m je poalal na pomoč Pow«raa Hapgooda Umden, N. J. — (UN8) — SU v kurji pri RCA-Victor kom-paniji hrsiliro vstrajajo v svojem boju kljub velikim provo-kacijam In masnim aretacijam, ki včasih Atejejo do 126 oseb na dan. V tem boju JJm js vsllka l>omoč Odbor zu Industrijsko orfaniaecijo, kateremu načelu« je John L. Lewis, prods. to do teže 20 ne bi delevslo. Prve dni julija «^ih nadaljnjih pa «mo imeli lepe, vroče dni, s te « J* tri»bs itriiteti po enem tednu se je vreme *ks-•*j 1 "»0 Din. Podrs- silo: »pet imsmo det. ki je ohls-| '■«•j*njs in vsi, ki I- dil oirsčje in dsl rsttju novih f'"r>iiovsnjs r tuji- moči. Letina kale pri vneh pH-delkih selo lepo — če ne pride '" "levi v novi Jugo- aeveda tu in tam do neviht s to-... . Čo, kakor je toča pritadela te ' 'n — mnogo Ikode v Beli Krajini in f ilter dr. KoroAec je ponekod na Štajerskem. . a Kuhati na ta nov, lahek način, pomeni Imeti hladno kuhi njo ... In *eč prosto-»ti Ae possbno v poletju. Hkuhsjta ves ot>od na enkrat , . . hitro In na Ishko, Oglej t« si v trgovinah električnih na-prsv. VaAa it bir» modela ris lahkf In nitke obroke. M Julie J. Iprefeedntk rudsnOie unije Hi ssčefailk Odhors u industrijsko organUaciJo. SAMO I t AIM Ostalo nasečn« v Uhklh uApkUlUk s vsAIm rs/uiiom «s eMilrlku. COMMONWEALTH EDISON Oubuc SIlöpi DOWNTOWN-f% W A O AM I H - III ft OtASSOaN ft» M^.m >tata»> »100. UW 144 4 Ml ftITU MM-««*" Wta ft M«e 6. tan ft* 46» u».«® M »•« HI0 I tft* 611 W ftftta ft* OH W Milim k 4S14 ft Atalmš A«« iiaiaaft c o u e e « • aiviM r» i »ta letata» pios yit a -nnajmiir "Je to kak tuj jetikT "Hm- To prav u prav ne." "Da. m moi grtio .. " Po ¿olgi razpravi sva ti povedala «voja imena. Ona je aedU traven mene na sofo in porinila s nogo «tol od «ebe. Nato «va spet pridela kramljati. "Nocoj ste a* tndi obnli," je rekla. V ce-lem izgledate nekoliko boljAe kot tadnjtt, a samo prar majčkeno; le ntf ai ne domiiljajU. ... Ne. «adnjikrat ste bili rea prtvad nemarni. Vrb vaega ate imeli Ae umazano cunjo krof prsta. |n v taki obleki ste na vsak nad in hoteli kam in piti s mano ¿aio vina. Hvala lepa T "Zavoljo moje beraike obleke torej niste hoteli s mano?" «em vpraial "Ne," j« odvrnila in pogledala predse na tla. MNe, bog vedi, savoljo tega ni bilo! 6e pomislila nisem na to!" -Cujte," sem rekel, "vi gotovo iivite v veri, da jas lahko iivim in ae oblačim, kakor bi hotel? Kaj? Ampak jaz tega ne morem, ido, aeb> sem reven." Pogledala me je. "Ravni ste." "Res, to sem, ialibog." Pavta. "Da, «nili bog. to «em j« tudi," je rekla s amelo kretnjo glave. Vsaka njena beseda me je opajala, mi kanila v srce kakor kaplja vina. Njena navada, HsV^ je make nagibala glavo na stran in prisluškovala. kadar sem kaj rekel, me je očaro-vala. Čutil «em. kako mi je vel v lica njen dih. •♦Ali vesta," sem rekel, "da ... Toda ne smete biti huda ... Ko sem sinoči Ael spst, sem polotit to roko sa vaa . . . tako . . . kakor da vas imam v nji... in tako sem saapal.. .M Takooo? To je bilo lepo!" Pavsa. "Ampak kaj takega »nate pad aamo iz daljave, čakaj drugade . . ." "Ali ne verjamete, da bi znal tudi drugade" "Na, tega ne verjamem." "Pad! Od mene pridakujete lahko vse mo-gode stvari," aem rekel in ji polotil roko krog ramen. "Ali sna nT aem rekel aamo. 8rdilo, malone talilo me je, da me je smatrala sa vse preved dostojnega; ohrabril aem ae, dal avojemu arcu aunek in jo prijel za roko. Ona pa mi jo je molde odtegnila in ae malce odmaknila od mene. To mi je zopet dalo pogum. sram me je bilo in fcagledal aem se v okno. Saj sem tudi bil ves nebogljen, ko aem tako zadel tam; kako aem si smel pač domišljati kaj! Kaj drugega bi bilo. de bi jo bil naiel tedaj, ko sem bil Ae ¿lovaftki po videzu, v starih dobrih daaih, ko tem Ae Imel, na kar sem lahko zidal. Čutil sem se zelo pobitega. "Zdaj vidite!" je rekla, "le poglejte: aamo ds nagubandim delo, pa ste ie zbegani in sram vas je, samo de se mslo odmsknem od vas ..." Smejala se je nagajivo, pretkano, s trdno zaprtimi odmi, kot bi ne mogla prenaiati, ds jo kdo gleda. "Ne, boga mi!" je planilo iz mene. "zdsj boste nekaj doiiveli!" 'In s tem sem ovil obe roki kr<* njenih ramen. Čutil nem se skorsj uialjenegs. Ali je dekle izgubilo razum! Me je imela za docela neizkušenega? Ha, saj sem vendar hotel, pri iivem . .. ž4v krst ml ne bo govoril, da moram zaoatajati v tem oziru. Kakšno vralje dekle to! Samo de je treba, da... Sedela je tam mirno, odi zaprte Ae zmerom; nobeden naju ni spregovoril. Pritisnil sem jo krepko nase, si priie! njeno telo ieljno na prsi in ona ni drhnila besedice. Cul senu kako sta. najini srci bili, njeno prav tako kot moje; in to je zvenelo kot pokopani udarci kopit Poljubil sem jo. Nič ved nisem bil gospodar samaga sebe; govorili! sem nekak nesmisel, nad katerim se je ona amejala, AepetaJ aem ji laskava imena v uho, boial jo po licu In jo poljubil veliko, velikokrat Odpel sem nekaj gumbov njene obleke 4n videl njene prsi bele, okrogle prsi, ki so na-tfls dvema sladkima dudedtema proeevale »kozi platno. "Naj smem pogledati!" sem rekel in poskušal odpenjati ke naprej in povedati odprtino. A bil sem prevod razburjen, odpenjanje zadnjih spodnjih gumbov, kjer je bluza tako tesno speta s krilom, mi ni hotelo izpod rok. "Prosim, ali smem videti samo majdkeno . . . dieto majčkeno .. ." Polotila mi je roko krog vratu, podasi, nežno. Njen vrodi dih mi je vel naravnost v lice is rdede prosevajočih, trepetajočih nosnic; s drugo roko je sams pričela odpenjati gumbe, drugega sa drugim. Smejala se je, v zadregi, s kratkimi sunki. In se oaria vedkrat gori k meni, ali sem pad opaail, da jo je strah. Odve-aala je trakove, odpela moderdek i» hkrati bila očarana in vzs v strahu. In š svojimi grobimi rokami sem tipsl vsekrilem po teh trakovih in gumbih ... Da bi odvrnila pozornost od tega, kar se je godilo, me je z levico pogladila po rami in rekla: "Kakšen šop las lefti tu!" "Da," sem odgovoril in skušal prodreti a svojimi ustnicami do njenih prsi. V tem trenutku je leiala pred mano s čisto odprto obleko. A hipoma se je osvestila, ko da je Ala predaleč; pokrila se je zopet in se make vzravnala. In da bi skrila svojo zadrego radi odprte obleke, je spet pričels govoriti o mnoiici izpadlih las, ki so mi letali po rami. "Zakaj vam lasje tako izpadajo T "Ne vem!" "Oh, seveda, preveč pijančujete in nema<-ra ... Fej, saj še povedati ne morem! Sramujte se! Ne, tegsrifis} ne mislila od vas! Da vam le tako mladim «padajo lasje! . . . Zdaj mi Izvolite povedati, kako prav za prav iivite. Prepridans seh, da je strašno! Ampak čisto resnico, alilite! Nobenih izgovorov! Sicer pa vam na nosu berem, če mi kaj prikrivate. Tak pripovedujte zdaj T "Da, ampak naprej) vas smem poljubiti na prsi, ali ne?" "Ali ste ob pamet? Tako, pričnite torej, pripovedujte!" "Ne, ljuba moja, slsdka ... profeim, ali smem naprej ? . . "Hm. Ne, ne, ne naprej ... nemara pozneje. .. . Najprej bi rada slišala, kakAen človek ste. Ah, prepričana sem, da je strsino!" Mudilo me je, da misli o meni vse najhuje; bsl sem se, da bi je ne odbil popolnoma in nisem prenesel suma, ki ga je gojila glede mojega iivljenja. Hotel sem se oprati v njenih odeh, se izkazati vrednega nje, ji dokazati, da sedi ob strani malone angelskega človeka. Gospod, ti moj bog, doslej sem lahko seštel na prstih, kolikokrat sem pal. Pripovedoval sem, pripovedoval vse In pripovedoval resnico. Ničesar nisem napravil hujšega kot je bile; nisem nameraval vzbujati v nji ftodutja; priznal sem tudi, da sem nekega vedera ukradel pet kron . . . (Dalja nrtbodaJU.) J. Mourat: Ironija usode Neki ae je zasvetil v blesku eeienkaate ulične svetilke, Ze nekaj dasa je rdedelaaec sledil poznemu pešcu, ki ae je od Italijanskega trga, kjer poatopajo vladuge in apaši, zgubil semkaj. Zdajci je planil v blitino. da bi zgrabi! morilca, ki je skodU iz umazane, napol razpadle hiše. Toda tzgUbil ae je v temini in tujec, ki je leial »tesnjen pod svetilko, je teiko hropel. Oneal-me ae je nagnil lezenj. NI bilo prvid, da je videl umirati dlo- • veka in mm je nekoč le umoril I nekoga, ko sta mu skušnjava in pohlep po denarju zameglila glavo. In pred t«m dlo vekom, ki mu jetoil v avojem smrtnem boju izroden na miloat In nemilost. pred tem človekom, kate-rsmu je še pred nekaj trenotki Kotel priskočit» na pomod, ae mu je «opat zbudil roparski nagon. Umoril ga a*er ne bi bil zato, ds bi ga oropal, pred tem ga je plašil spomin na jedo, toda ko je le nekdo drugi pričel... Naglo se je ozrl okrog sebe in videl, da je cesta sapuščena. nato je neznancu odpel plaM. otipal podlogo auknja. ki je bila še topla od telesa umirajočega, čigar rok« so greble po tlaku Skrbno mu je pretakal tepe in potegnil iz enega Ustnico, ki je bila polna llatln in bankovcev. Niti preštet nI denarja; pregledal je samo neznandsve listine, da bi mu ukradel ime, zakaj svojega je bil do dobra sit, ker je bilo ime hudega zlodlnca. Kmalu je našel kar je Iskal, aa-kaj neznanec je Imel pri sebi svoj potni list. Nsto je zavlekel rsnjenca vstran zs neko lopo, ki je meji« Is ob zapuščeno gtavbitte. In ga pričel alačiti. Hlače ao bile iz finega aukna, ki ae je prijet* no dutilo pod prati, v srajci je imel biserne gumbe. Ranjenče-va prsa so se dvigala in padala kakor kovaAki meh in ko ga je rdedelaaec privzdignil, mu je glava omahnila In hropenje je postalo vse bolj hripavo. Wato ga je fltolekel v svoje cape, v srajco iz bombalevine, smrdečo po potu In vinu. mu nadel raa> refran* hlače In razcapani ta* i lovnik. Nazadnje je rdedelaaec polotil svojo staro depico ra-' njencu na obraz in mu s prstov potegnil prstane Zdaj je IsAal Onem me l^apin hropel pod svetilko in oni drugi, spodobni me-Ačan v površniku z mehkim klobukom. je naglo odhital po ape-člh ulicah. Dokler je imel Ae kaj •ape. je tekel Nato je obstal pod ulično svetilko, ki je bila oni vlekel oropano listnico, da bi končno spo&naI svoje Ime in svoj poklic. Slučaj mu je bil naklonjen; pisal ss j« Arthur Laveillac, to ae pravi, bil je e-den največjih pariških bankirjev. Onesime Lapin je ie večkrat ališal njegovo ime. Caaopl-si so mnogokrat poročali njem. ker ga nI bilo posojila niti velikih finančnih poslov kjer ne bi bil udeleien. Nov bankir se je popraskal za uieei kar je bil alt avojega starega iivljenja, je prvemu, katerega j# srečal, ukradel njegovo oaeb-noet Zdaj je moral avojo vlogo dobro igrati.• Poiskal je svoj naslov: ata noval je v bliiini Slavoloka ns Avenue de lens. Stanovsnje je bilo nsjbri malce udobnješe o< njegove podstreinioe v pred mestju. Rdedelaaec bi ae bU prerad zleknil po mehkih Aimni cah, toda zdelo ae mu je. da bi bilo to vsekakor malce nepre» vidno. Potreboval je nekoliko odloga, da se vil vi v novo koto zato se je nameril na kolodvor ker ae mu je zdelo neobhodno potrebno, da odpotuje za neka meeeces v inoeematvo. tavuščki so bih ob ti kasni u rl prav redki. Toda gospod ban kir Arthur laveillar nI hote peš prehoditi dolge poti. ker se je s polno listnico naletel tudi pr%i popolnoms podobna. In l* maAdanske komodnustt ko je na vogalu nekega trga naiel taksi, ki ga je naglo pripeljal na kolodvor. Pogled na barvasta lepaka je povzročil, da se je odteči! za Monte Cario, kjer se je nameraval naataniti v hotelu derOasis, ki mu je ugaja! zaradi palm, ki ao se tako lepo odrséale od modre barve plakata. 8 kolodvora se je odpeljal na bomo pošto, odkoder je br-zojavfl svojemu hiiaiku, naj mu pošilja vso pošto v hotel del*Oa-aia. Brzojavko je podpisal: Air-thor Laveillac. Ko se je vrnil na kolodvor, je videl, da pred sedmo ni nobenega vlaka. Kupil si je prvi list, ki je iiiel. In v spalnem vosu je potem bral med Taeiadnimi vestmi" porodilo o svoji smrti. Neki ilogiaa-ni Onesime Lapin je bil - na Avenue dltalie ponoči zaboden. Priznati si je moral, da človeštvo z njim ni preveč izgubilo. Ko se je tako iznebil svojega nekdanjega jaca, je sklonil, da bo ti vel rea vzgledno. Saj je bil po značaju dostojen človek ia aamo obžalovanje vredne neugodne okoličiiie naredile is njega tatu in mor illa!. Ce bi bi! premošen meičan, pa ne tak revež in airttnAk, bi bil prav gotovo vselej epoito-val javni red in lastnino soljudi. Končno se bo vendarte mogel spreobrniti! Pritisnil si je listnico na prsa in tako lahko se mu je zazdelo živeti kot dostojen človek. Prevljodni vratar hotel« Palače, kjer se je naatanil, mu je šele tako nazorno pokazal, koliko ima dobro oblečeni gospod prednosti pred popotnikom brez ovratnika. Ni se dal osupniti udobnosti sobe in kar samo po sebi umevno je odprl pipo na umivalniku, kakor da ni vse üv ljenje delal nič drugega, lftirno je čofotal v kopalni kadi, pozvonil natakarju in s dostojanstve-nostjo sprejemal globoke vrata rje ve poki one. Bil je rojen za bogastvo. Drugi dan po prihodu v Monte Cario je prejel obiirno pošto Agenti ao zahtevali borzna naročila, veliki rumeni ovoji so vsebovali pisma, katera je moral podpisati, strojepiske so bile napolnile cele strani a samimi številkami, o katerih ni ime niti pojma. Tako je tudi izvedel, da ima tajnika in prijatelja, ki mu je ime Jaques, pa ženo, katero je klical s sladkimi Imeni, nezadovoljne delničarje in sumljive družabnike.1 Žena mu je pošiljala nežna pisma: dolgočaaila se je brez njega in je hotela priti za njim, ker si nikakor n mogla razložiti njegovega nenadnega odpotovanja. Tajnik ae je zamotal v težave, katerih ni mogel sam premagati, in edino le dottno spoštovanje mu je branilo, da ni bankirju oditno povedal, da si je za potovanje zbral zelo duden čas. Vsa njegova pisma so na vso silo zahtevala, naj se šef takoj vrne. Delničarji so zahtevali obračune, rudniki v Zoulouarl niso plačevali več dividend in delničarji so očitali bankirju, da jih vlede za nos. Družabniki so mu pisari-i šifrirana pisma, katerih ni znal razbrati. Da ae ne bi izdal, je tajniku odgovoril brzojavno in mu naročil, naj mu poilje kar najprej in kar največ denarja. Nekaj vrstic, napisanih s strojem, naj bi pomirilo ženo, deš, da je zelo zaposlen in da nima dasa, da bi jI podrobneje piaal. Pričel se ga je lotevati grozovit dolgčas in že je premiiljal, kako bi se vrnil v Pariz. Iz pre-vidnosti ai je velel poslati avojo fotografijo in ae pogk>bil v študij avojega obraza. Po cele ure je opazoval pokojnikov obraz In greble za njegovimi skrivnoetmi. Kako so neki nastale te gubice, kadar je govoril, kakšne kretnje, kakšen naglas in kakšno hojo je imel, in bil je ves obupan ob mi-sli. kako naj ai pridobi zunanjost in ponašanje dostojnega človeka, dokler ni nekega jutra na nemalo grozo zagledal svojega imena v velikih črkah na prvi strani daaopisa: strahovit fi-nančni škandal je izbruhnil! Neki bankir je izdal delnice rudnika. ki ga sploh nikjer bilo ni, te nekaj mesecev no oblast v s zasledovala zadevo in zdaj se je končno posrečilo, da so razkrinkali vse okolidine. Bankir Arthur laveillac > bil čisto Bil je | vaden lopov. Skesanemu tatu je od groze padel časopis is rok. Zdaj torej, ko je hotel postali dostojen človek, je počet lopovščine, ki so močno prskašale njegove nekdanja. Kaj sa pač zgodi? Kamorkoli bi tudi krenil, povsod je prežela nanj ječa. Predstavlja! si je, kako ga tisočere množice, katere ja oe le paril, preklinjajo, in kar stoiilo se mu je po svojih zločinih, ki ca vsaj niso razgalili pre dvsem svetom. Zagnusila se mu je vsa ta meičanaka dostojnost in Onesime Lapin se je v svoji raakoini hotelski sobi obesiL In čaaopiai so pisali: pravici je bilo zadoičeno . • • le ns- Dürfende t preteklosti Dardanele, ki obračajo s konferenco v Montreuxu ponovno posornoet vsega sveta nase, so mele veliko vlogo v zgodovini človeštva še v časih, o katerih nam poročajo le sive bajke. Se danes živi legenda o Henri in I«-andru, ki jo je grški «tari vek smatral za zgodovinsko resnico. Pavzanij, nekkkien BWjura ke-lenizma, poroča, da j« V nekem atolpu ob Dardandih ie videl svetilko, ki je kastla nesrečnemu Leandru pot po vglovfh do ljubljenega dekleta, b daljave pozdravljajo potnika, ki ae roži skozi ožine, razvaline Troje in ga spominjajo na dvig ill pad premnogih pokoienj, ki so tu v tisočletjih gradila svoja mesta na razvslinsh minulih meat. Potujoči cesar Hadrian je imel tu eno svojih najljubših vil, v kateri je živel skrivnostni Bitinec Antonius, ki se je pozneje v nilskih valovili žrtvoval sa srečo svojega goapoda. Se bližje ob morju se dviga Ahilov grob, ki ga je opeval lord Byron, a ta veliki pesnik sam je bil najbolj ponosen na svoj plavalni rekord, s katerim je tu posnemal primer nesrečnega Leandra. Bolj na jugu se nahaja na obzorju domnevni grob Kartaginca Hanibala, ki je hotel od tu mobilizirati vzhodni svet proti zapadnemu svetu. Na dnu Dardanel ležijo o-stanki velikanskega brodovja A-rabca Maalama, ki je štelo preko 400 ladij in ki ao ga Bizan-tinci 1. 098 uničili a pomočjo "grškega ognja". Za neko utrdbo na griču, ki gleda daleč v deželo, stoji grob tuneškega korzarja Hajdredma I Uprima, "Bliska", na katerega spominja Byronova pesnitev "Korzar". Današnje vasice na azijski strani Dardanel so ostanki nekdan$h cvetočih mest, ki jih je 1. 14OS. upepelil mongolski razdiralec sveta Ti-murlenk. Tu je stal uničevalec toliko ljudstev in kultur in gledal proti obalam Evrope, ki naj bi ji veljal njegov naslednji pohod. Toda upori v Aziji so ga poklicali nazaj na vzhod, kjer ga je v Samarkandu zalotila emrt. L. 1807. je Angležem prvič u-spelo, da so pripluli z vojnim bro-dovjem proti volji Turkov v Dardanele. Toda vodja angleškega brodovja, admiral Duckworth, je moral tedaj izjaviti, da pomeni napad na te ožine eno najbolj nevarnih in najtežjih vojnih podjetij. Vsa zgodovina teb o-žin mu daje prav. Dokler ao Turki in še prej drugi gospodarji Dardanel stali na straži in pazili na avoje utrdbe, ai bilo sovražnika, ki bi mogel sem prodreti. Poseben strategični pomen ao dobile Dardanele zlasti po izumu tqpov, kajti topovi ao potem brez težave obvladovali ožine, dočim je bilo prej mogoče tuja brodovja zavrniti samo a pomočjo o-brsmbnegs brodovja. Bilo pa je do vpada Angležev poleg že omenjenih premnogo drugih, ki so si tu hoteli izsiliti prosto kot skozi ožine ali pa preko ožin od celine na celino. 2e Kserkses je tu preko mosta, ki ga je sestavljajo 360 ladij in s pomočjo brodovja iz 814 ladij prepeljal svojo, bsje milijonsko armado na evropska tla. T\idi A-leksander Veliki je uporabil Dardanele sa prehod v Azijo. Leta 1S66. so Turki ob slabotnem odporu Bisantincev prekoračili Dardanele in so potem kot gospodarji Carigrada zavladali deželi. ki se ji je bilo bati napadov le s morske strani. Tedaj je postala utrditev Dardanel sa sultane življenjsko vprašanje Naj prvo je Mohamed I. leta 1462 zgradil oba -stara" gradova Sedil Kar in oTiU.| Za inforaueije in rezervacije obrnite ae na katerefakaii pooblatfenesa agenta ali na $33 N. Mirhigan A ve., Ckiraco. IU. TISKARNA S.N.P.J •PRBJKMA WA t tiskarsko obrt spadajoča^ Tlaka vabila sa vaaelica In «hoda, TWtR,cVlt|tti knjige, koledarja. leUke itd. v itovenike«. 1 alovaikem. éaikem. namlkem. angl«*kem VODHTVO TISKARNE APELIRA 8.N.PJ^ DA TISEOVINE NAROČA V SVOJI TISE ARN I ▼aa pojasnila «nje vedam ttsksm» ----anüsk* daU pr*a S. N. P. J. PRINTERV 2457-5® 90. LAWNDALE AVEKV» Tatefaa lUekvrs« 4#