IŽnaT«'63 6VR5T5T8 vph fcot tednik - Od 1. januar Ja 1958 kot poltednik — Od V januarja 1960 trikrat tedensko, in sicer ob ponedeljkih, sredah in sobotah Glasilo soci LA KRANJ, SREDA, DNE 20. NOVEMBRA 1963 LETO XVI. — ŠT. 135 — CENA 10 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka. Tržič—Izdaja CP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Gregor Kocijan A t I S T I C N E ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Sovjetski parlamentarci na Gorenjskem Kranj — V sklopu programa °oiska v naši deželi je enajst-^oska sovjetska parlamentarna *"*Migaclja v ponedeljek obiskala ludi Gorenjsko. Sovjetske parlamentarce pod vodstvom člana Pj^zidija Vrhovnega sovjeta Kirila v**zurova je spremljal tudi sovjetski veleposlanik v Beogradu ^Jeksander Puzanov, poslanec v ~^e*ni skupščini Paško Romac, P°slanec republiške skupščine Složnije Tine Remškar in drugi. • Najprej so odšli na Bled, kjer *? s| ogledali tamkajšnji grad in •tolico, nato pa so se vrnili v ranj. Predsednik občinske skupke Martin Košir in drugi pred-.^Vniki občinskih organov so BOstom odgovarjali na mnoga Pranja o delu in organizaciji finske skupščine, o organizaciji ^ttuinalne samouprave, o for-i,!ranju jn uporabi o .Kladov, o delu svetov skupščine pranju in uporabi občinskih Kladov, o delu svetov skupščine ■n krajevnih skupnosti, o vlogi JJr8anizacij ZK, SZDL in drugih ^r8anizacij pri tem mehanizmu Podobno. Razgovor je trajal v » }*ri> nato pa so se gostje vrnili a.Hubljano. Včeraj pa jih je vo-lla pot skozi Postojno proti Reki. Občni zbor ObSS Tržič Odkrita beseda "fržlč, 20. novembra — Danes Popoldne bo tu občni zbor ob- 'nskega sindikalnega sveta Tržič, q! "aj bi bil delovni dogovor k "likovanju takih zaključkov, ki ? ?dejno in družbeno najbolj prin- fPielni in bodo kot celota opozo-^ na vsa odprta in nerazčiščena jpra§anja, ki se prav sedaj pri feu VanJ" statutov Pojavljajo Pogosto. Zato naj bi na da-j šnJem občnem zboru odkrito Pogovorili o vseh napakah in ?r°blemih, s katerimi se proizva- *vCi srečujejo v delovnih organi-s^jah. Predsedstvo občinskega ^■»alkalnega sveta je menilo, da Dr Podrobneje obravnavali zlasti ^°blematiko gospodarjenja, delit-w • Planiranje in kadre; nadalje ^olematiko razvoja in poglabljajo delavskega samoupravljanja, sIm e> aktivnost in učinkovitost ^aikatov v občini in delovnih r|anizacijah. iwm° krat<* ,Z8ek lz slcer ob" We Problematike o gospodar-,JJJu! Zbrani podatki lz periodič-8an« °Draeun°v gospodarskih or-n^«iaclj za devet mesecev kažejo jy ugoden gospodarski razvoj. . ^dnost realizirane proizvodnje w *torttev je v primerjavi z letnim r*«oni dosežena 76,6 odstotka In „ *» 253 odstotka višja kot v U r?nem lanskoletnem obdobju. » Uosedanle dinamike gibanja »Podarstva v občini se že da Predsednik občinske skupščine Kranj Martin Košir predstavlja sovjetskim gostom predstavnike družbenega in političnega življenja kranjske komune Vloga tehnične revolucije v našem gospodarstvu Iz govora člana izvršnega komiteja CK ZK Slovenije Staneta Kavčiča na letni konferenci članov Zveze komunistov v jeseniški Železarni Na letni konferenci članov ZK, ki je bila v nedeljo v jeseniški Železarni je v razpravi sodeloval tudi član IK CK ZK Slovenije STANE KAVČIČ. Osrednja misel njegovega govora je bila posvečena ugotovitvi, da bi se morali člani ZK kot noslvci vseh naprednih teženj bolj zavzemati za tehnično revolucijo, pri čemer pa nosijo osrednjo breme kadri. Najprej Je govoril o nekaterih Kako DOVeČatl ____t__II.__1 —__1. _ 1. „ *---1K k! " pomembnih nalogah, o katerih bi člani Zveze komunistov morali razpravljati, ocenjevati stanje in priti do ustreznih enotnih zaključkov. Pri tem je omenil položaj delovnega človeka in odnose med ljudmi, kar naj se odraža skozi samoupravni sistem in izdelovanje statutov. Tendence so marsikje zelo različne. Nekateri so za centralizacijo samoupravljanja, drugi za decentralizacijo, nekateri so za to, da se dohodek deli na nivoju podjetja, drugi za ekonomske enote in še nižje. Tudi v sedanji mednarodni delitvi dela so različna stališča. Eni hočejo v izvoz za vsako ceno, drugi hočejo zaščito pred zunanjo konkurenco itd. Vse take različne pojave bi morali komunisti pretresati, ugotavljati, kdo so nosivcl posameznih tendenc, kaj se za tem skriva. Izvoz v prvih devetih mesecih Lesna industrija - največ »Tekstilindus« povečal izvoz bombažnih tkanin Do zaključka tretjega četrtletja letošnjega leta je vrednost izvoza v našem okraju dosegla 36 milijard 941 milijonov din. Najvišja je udeležba industrije (82,6 odst.), pomembnejši pa je še izvoz kmetijstva (5,3), prometa (5,1), turizma (3,5) in trgovine (2,8 odst.). Med Industrijskimi podjetji je največ izvažala lesna industrija, sledijo pa jI industrija usnja in obutve, tekstilna industrija, kovinska industrija, živilska industrija in črna metalurgija. Ker se bližamo zaključku leta, že lahko govorimo o odnosih med planiranimi in izvoženimi količinami. Do konca septembra niso bila dosežena predvidevanja pri Izvozu vina, semen, projektantskih storitev in gradbenih storitev, neizpolnjene pa so tudi izvozne obveznosti grafične industrije, industrije gradbenega materiala, Industrije gume, kovinske industrije, elektroindustrije, kemične ^videvati in oceniti, da bo l> industrije in nekaterih drugih, 'lla*'" Drokvodnl plan In plan rea- Medtem pa se Izvoz gozdnih sor-. cUe v vseh gospodarskih pa- tlmentov, .kmetijskih pridelkov, tekstilnih, živilskih In lesnih Izdelkov hitro približuje planlra- fc*h d08ežen5 v industriji, grad Uo-*tVu' trgovini in obrti pa znat *o«ti ** leto 1963 presežen po vred- nim količinam. Železarna Jesenice je v devetih *a okoli 11 odstotkov. -P.'mesecih dosegla 80 odstotkov Da bi lahko še povečala izvoz, je nujno potrebna rekonstrukcija cevarne in nakup strojev za elektro varjene cevi. Kovinska industrija je dosegla le 40 odstotkov letošnjih obveznosti, čeprav je povprečni meseč-predvidenega izvoza, povprečni ni izvoz za 6 odstotkov večji kot mesečni izvoz pa je celo 40 od- lanski. Podjetje Plamen Kropa stotkov nad lanskim povprečjem. | je. na primer pri izvozu vijakov Tiskovna konferenca o zdravstvu oviralo pomanjkanje rezilnega orodja. Z istim odstotkom kot kovinska je letni plan dosegla tudi elektroindustrija. Njen mesečni izvoz je sicer za 23 odstotkov višji kot povprečni lanski. Podjetje »Iskra« ima težave pri prodiranju na zahodno tržišče, ikjer je konkurenca izredna močna. Nadaljevanje -na 2. strani « Pomembna vloga zdravstvenih centrov LJUBLJANA, 19. novembra — Na včerajšnjem razgovoru z novinarji je republiški sekretar za zdravstvo Stane šelih obrazložil nekatere značilnosti sedemletnega perspektivnega plana in letnega plana za prihodnje leto ter posredoval ugotovitve o delu in uveljavljanju zdravstvenih centrov. Posebej se je zaustavil pri oblikovanju statutov zdravstvenih centrov ter pri mestu zdravstva v občinskih statutih. Osnutek sedemletnega načrta razvoja zdravstva v republiki Sloveniji je izdelala posebna skupina, ki jc obdelala značilnosti tega območja, nadaljnje razvijanje posteljnega sklada, ustanov dispanzerskega značaja in farmacevtskih ustanov, kadrovsko pro- °8ovor s predsednikom sveta za turizem občinske skupščine Tržič Pogumni koraki na turističnem področju blematiko ter predvidevanja o stroških za uresničitev programa razvoja zdravstvenega varstva. Obširno gradivo bo dano v razpravo pristojnim republiškim organom jn društvom. V okviru te razprave se odpira vrsta vprašanj: kakšne so možnosti glede investicij, ali bo stroške za razširjeno zdravstveno mrežo mogoče usklajevati z rastjo nacionalnega dohodka, katere vrste zdravstvene dejavnosti bo potrebno bolj razvijati (na primer zdravljenje na domu in podobno) itd. Zdravstveni centri, ki naj bi še naprej pridobivali na pomenu kot usklajevavci dela zdravstvenih ustanov in svetovavci občinskih Nadaljevanje „ na 2. strani O *>vita okolica s Številnimi W?°8tnil za lepe izlete, smuška ^Usča in sankališča ter zna-tj^ •tarinsko mestno Jedro Tr-ItJ^MjaJo v ta kraj v vseh «H a. ^»'h mnogo turistov. Zbra-^ cistični podatki dokazujejo, tUrktlčni promet v zadnjih feta ,Adokal hitro naraščal. Od 1 Pa <*° IetQS 1* turistični n" gostov porastel za 2,8-krat; in ^ «U ,i •"««» purmiei za 4,0-ivrai; ^t^r domačih 2,4 in tujih za 8,2 t a Ct,tta°gradltviJo nove ljubeljske UsPosobitviJo ljubeljskega "^1* « °o postalo tržiško po-»Vet *e bolj dostopno. Zato je %e ij Prizem občinske . skup-v 80^e'°vanju s tu-JftHc2fn dru*tvom izdelal globalni J^j!? razvoja turizma na po-?Vo £bime Tržič v letih 1964-fl, **terem je svet za turizem %v'Pravljal na svoji zadnji seji. 05krbS ameriški minister Dean Ru*VJf je na obisku v Zahodni Na**1' ji začel zopet trobiti v rog "J* klearnega oboroževanja atlantske skupnosti. Rusi so dobili vtis, da so izigrani. Hruš*^ maziva iz hladne vojne. Po ugod nih razmerah poleti, ko so v Moskvi namlell prvi sprazum med Vzhodom hi Zahodom, so se odnosi med Moskvo in Washingto nom zopet poslabšali' in vnovič zašli na pločnik slepe Ulice. Od ugodnega »moskovskega vzdušja < so ostale samo politične skomine. Ce si ogledamo krivuljo medna- li že zopet potiskata prazne vago- enem vprašanju, ki stoji na spi- nikoli zgoreti. Da bi ta ogenj *e opozoril Američane, da rodnih odnosov za nekoliko dalj- ne po slepem tiru. Pri tem pa po- sku njihovih nerešenih točk. Cas vzdrževali, je potrebno nalagati -'° sirimo premisliti o meji še razdobje, bomo že na prvi po- tihoma pihata v škotski meh, iz od moskovskega sporazuma je na njega nova polena. Ker so opa- kanja z nevarnim orožjem. 1 gled. brez temeljitejšega spozna- katerega slišimo zvoke starih šla- minil v praznem zapravljanju ča- žili, da v \Vashingtonu in Londo- nezaupanja so poglobili potfKr vanja vzrokov in razlogov, kaj hi- gerjev lz časov hladne vojne. sa. Moskva je zelo nezadovoljna nu primankuje suhih drv, so tudi še novi zapleti na b«ltosfcQ» 0* tro zapazili njeno neprestano va- Nenavadno pogumno so v zad- s takšnim razvojem. Ali je nekaj v Moskvi prenehali razpihovati jaj,^ zanemarjanje sovjetsk« & lovanje in nihanje med napetost- njih dneh razširili uradna sporo- mesecev znosnega življenja v od- ogenj popuščanja. Nekatere pote- turjL delecacHe ld lo v Aro«*** jo in pomiritvijo. Svet se s svoji- čila, da so vsi stiki med tremi nosih med Moskvo in Washingto- ze zahodnih sil so uvrstili v snov, gacaje, ta jo ^ ^ mi političnimi izkušnjami trese velesilami pretrgani. Kolo je za- nom zares samo prazna orehova ki ne zasluži, da bi jo shranili gledajo kot nepotreraie g ^ kpl šiba na vodi. NI potreba ime- čelo po vrnitvi sovjetskega zima- lupina? med platnice sporazuma. slednjič odvzem pro*tos^-^0ri» ti kdo ve kako dobrih ušes za njega ministra -Andreja Gromika V Moskvi menijo, da je podpis Znano je, da se Je Gromlko vr- pustitev ameriškega ^rC^^M ugotovitev, da v dveh svetovnih lz Amerike drveti navzdol. Iz moskovskega sporazuma o delni nil v Moskvo z načelnim sporazy- Barghooma, ki so ga v SovJ**^ prestolnicah — v Moskvi in Wa- Amerike se je Gromlko'vrnil s prepovedi jedrskih poskusov pre- mom o prepovedi izrabljanja ve- zvezi obtožili vohunstva. —' z* Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki O Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogo* Razdrobljenost hromi napredek Tržič bi potreboval sodobno mehanično delavnico O obrti — zlasti uslužnostni — na splošno velja, da ne more oziroma da ni sposobna zadovoljevati vedno večjih potreb. Nekaj podobnega ugotavljajo tudi v tr-žiški občini, hkrati pa tudi menijo, da sedanja prevelika razdrobljenost znatno hromi nadaljnji napredek. Nekatere obrtne dejavnosti so namreč pri komunalnem podjetju, druge pri stanovanjskih skupnostih, tretje pa so samostojne. V prihodnosti bo nedvomno potrebno poskrbeti, da bi to razdrobljeno obrtno dejavnost združili, ker sedanji organizacijski sistem obrtni dejavnosti ne daje perspektiv. Delni koraki v to smer so sicer že storjeni, saj so v Tržiču pred nedavnim že ustanovili zavod uslužnostnih dejavnosti. Nadaljnje izpopolnjevanje vsebinskih in organizacijskih oblik tega zavoda bi zelo verjetno Nesreče # ZARADI MOČNEGA NALIVA SPREGLEDAL PEŠCA KRANJ — Minulo soboto je na cesti JLA voznik tovornega avtomobila KR 19-84 Jože Drenovec zbil pešca Jožeta Miklavčiča. Vozil je iz Kranja proti Kokrici, zaradi močnega naliva pa je pred seboj prepozno opazil vinjenega pešca, ki si je pri nesreči zlomil desno nogo in dobil pretres možganov. Obema so odvzeli kri, na vozilu pa je za 80 tisoč dinarjev škode. # TRAKTORIST IZSILJEVAL PREDNOST Na cesti II. reda v Srednjih Bitnjah sta v soboto popoldne trčila traktor, ki ga je upravljal Marjan Frelih in tovornjak KR 60-83 (Janez Prestor). Tovornjak je vozil proti Kranju, z desne pa je po poljski poti pripeljal traktorist in izsiljeval prednost. Pri trčenju je nastalo za okrog 160 tisoč dinarjev škode. # UTOPITEV V SAVI V soboto okrog 15. ure Je v Podreči padla v Savo 7-letna učenka 2. razreda osnovne šole Ivanka Jenko z Meje. Z bratrancem sta sc igrala ob vodi, pri čemer ji je spodrsnilo in je padla vanjo. O dogodku so obvestili kranjsko poklicno brigado, vendar jc bilo iskanje zaradi narasle vode neuspešna # PREHITRA VOŽNJA NA NEPREGLEDNEM OVINKU KRANJ — Na škofjeloški cesti je v nedeljo dopoldne Stane Mi-klavčič 7. motornim kolesom KR 11-034 trčil v osebni avtomobil KR 55-89 (voznik Leopold Prevodnik). Do nesreče je prišlo, ker je motorist vozil z neprimerno hitrostjo, tako da ga je na nepre- glednem zavoju pri hiši št. 26 zaneslo v levo — v nasproti vozeči avtomobil. Motorist jc bil lažje poškodovan, škode pa jc za okrog 80 tisoč dinarjev. • VODA V HISI V Kranjski gori je v soboto zvečer zaradi močnih nalivov Sava prestopila bregove in pri tem vdrla v hišo št. 132. Iz nje so morali zato 4-člansko družino evakuirati. • OTROK PRITEKEL PRED MOPED TRŽIČ — Na cesti IV. reda pred gostilno na Ravnah je v nedeljo mbpedist Anton Perger podrl otroka Darka Kozjaka, ki je nenadoma stekel čez cesto. Kljub zaviranju mopedist ni mogel preprečiti nesreče, v kateri sta bila oba lažje poškodovana. • KOLESARJEVA NEPREVIDNOST KRANJ — Na Cesti JLA sta v nedeljo trčila kolesar Alojz Lagaj in motorist Janez Anžič (KR 11 — 012). Kolesar je pripeljal iz Kok-rice, ne da bi se prepričal, če je cesta prosLa, nenadoma nakazal spremembo smeri in zavil na levo v trenutku, ko je motorist prehiteval. Oba sopotnica in motorist ip kolesar so bili lažje ranjeni. • UPIRAL SE JE MILIČNIKU KRANJSKA GORA — Pred hotelom Razor se je v nedeljo ponoči osebni avtomobil KR 35—61, ki ga je vozil Alojz Tof, zaletel v hišo štev. 133. Vozil je z Jesenic proti Vršiču in se zaradi velike hitrosti in močne vinjenosti zaletel. Prometni miličniki so mu preprečili nadaljnjo vožnjo, odpeljali na odvzem krvi in mu odvzeli vozniško dovoljenje A kategorije. Poprej so ga varnostni organi že dvakrat zaustavljali, pri postopku v Kranjski gori pa se jim je fizično upiral. ugodno vplivalo na nadaljnji napredek uslužnostnih dejavnosti. Spričo dograditve nove ljubeljske ceste in vedno večjega pomena, ki ga ima za tržiško občino turizem/Tržič čedalje bolj potrebuje sodobno mehanično delavnico. Dosedanje zmogljivosti pri Avtoopremi Tržič ne bodo zadoščale S prevzemom tovornega prometa bi bilo podjetje SAP-Ljubljana — poslovna enota Gorenjska Kranj verjetno pripravljena organizirati sodobno mehanično delavnico. Ne glede na možnosti rešitve pa je dejstvo, da Tržič spričo že navedenih ugotovitev takšen obrat potrebuje. — Nadaljevanje s 1. strani 1 Vloga tehnične revolucije v našem gospodarstvu dela povečali svoj čisti dohodek. Pri tem imajo veliko vlogo kadri, ki jih pa v našem gospodarstvu nasploh močno primanjkuje. Pri tem je povedal, da je bilo celo v večjih podjetjih z nad 500 zaposlenimi delavci še lani 19 podjetij brez ekonomistov, 24 podjetij brez Inženirjev, 17 podjetij brez pravnika itd. Izmed vseh podjetij jih je bilo 75 odstotkov brez ekonomista. Posledica tega se ne odraža Kako dolgo še stagnacija izumiteljstva Ob velikih gospodarskih naporih za povečanje produktivnosti je ostalo zadnje čase delo izumiteljev ob strani. Neštetokrat smo primorani nakupovati za drage devize tuje izume, namesto da bi ustrezne tehnične izboljšave oz. probleme rćšili doma, čeprav imamo dovolj nadarjenih ljudi. Krivda za to pada na pomanjkanje organizacije in usmerjanja izumiteljske dejavnosti kot na nepravilen odnos do izumiteljev — ustvarjavcev. Znano je, da je naša družba našla sredstva in organizacijske oblike za razmah znanstvenega dela. Nepravilno pa je, da v večini primerov ni mogoče premagati, številnih objektivnih in na žalost tudi subjektivnih ovir v zvezi z izumi tel j s tvom v naših gospodarskih organizacijah. Naše gospodarstvo zahteva, da se gospodarska in družbena problematika izumiteljstva organsko BELEŽKA vključi v naš gospodarski napredek. , Potrebnp bi bilo sprejetji ustrezne določbe za pospeševanje najširše izumiteljske dejavnosti «Udi v statute vseh gp§podarskih organizacij in komun. JSlaša družba daje tako v zveznem kot republiškem merilu izdatna sredstva za razvoj znanstvene dejavnosti in znanstvenih odkritij. Ni pa ustrezne organizacije, niti ustreznih sredstev za nujno dopolnilno dejavnost izumiteljstvu, ki neposredno ustvarja pogoje za novo in boljšo proizvodnjo. Smo v dobi sestavljanja statutov, zato bi bilo treba prav v tem obdobju več spregovoriti o važnosti izumiteljstva za naše gospodarstvo in poskrbeti, da bi dobilo izumitelj-StVO v statutih gospodarskih organizacij in komun svoje pravo mesto. — U. Vreme • VREMENSKA SLIKA Nad Sredozemljem, Alpami in, Balkanom se je zgradilo področje visokega zračnega pritiska. Nad naše kraje je pričel ponovno dotekati nekoliko toplejši zrak. Atlantske frontalne motnje se pomikajo prek srednje Evrope na vzhod in ne bodo vplivale na vreme pri nas. • NAPOVED ZA DANES IN JUTRI Delno do zmerno oblačno. Najnižje nočne temperature na Gorenjskem bodo med minus 3 do plus 1 stopinje Celzija; najvišje dnevne pa okolj 14 stopinj Celzija. Izgledi vremena do sobote: Še naprej suho in lepo vreme. • STANJE VREMENA V TOREK OB 13. URI LJubljana —- pretežno oblačno, 13 stopinj, zračni pritisk 1018 mi-libarov, pritisk rahlo pada; Jezersko — oblačno, 8 stopinj; Triglav-Kredarica — plus 4 stopinje Celzija, piha severozahodnik s hitrostjo 50 kilometrov na uro. Vrsta pomembnih tečajev Kranj — V minulem tednu so se pričeli kar trije seminarji s temo »Zdrava in pravilna prehrana«, ki so jih s pomočjo občinskega odbora RK Kranj organizirale osnovne organizacije RK v Žabnici, Orehku in na Pševem. Za tečaj je precejšnje zanimanje, saj je bilo že na prvem predavanju v žabnici 37 slušateljev, na Orehku 20 in v Pševem 15. Na tečaju predavajo zdravniki, strokovnjaki zavoda za zdravstveno varstvo in napredek gospodinjstva ter palronažne sestre. Nekaj dni poprej pa so se prav taki tečaji pričeli tudi v Trbojah, kjer je bilo le 20 slušateljev, v Hrastju 25, v Voklem 15, v Vog-lah 28 in v Šenčurju. — R. Petkov kulturni večer Arhitektura klasicizma KRANJ — Klub kulturnih delavcev Kranj prireja za petek, 22. novembra, predavanje kustosa Gorenjskega muzeja Ceneta Avguština: »Arhitektura na Gorenjskem v dobi klasicizma.« Predavanj-, ki bo zvečer ob 19.30 v pionirski knjižnici, bodo spremljali s številnimi diapozitivi. Tudi letos prostovoljna krvodajavska akcija Tokrat vozniki motornih vozil Kranj — V teh dneh so se v kranjski občini pričele prve priprave za letošnjo veliko krvodajavsko akcijo, kj bo v naši občini od 24. do 31. decembra letos. Po programu naj bi zbraili približno 1500 novih krvodajavcev iz tistega dela naše občinc> ki ne gravitira na transfuzijsko postajo inštituta za TBC na Golniku. Za Golnik pa bo treba zbrati 900 prostovoljnih krvodajavcev. Vedno bolj razvita zdravstvena služba, težke nesreče, težke srčne in pljučne bolezni ter operacije pri porodih, posebno pa pri vedno večjem številu prometnih in industrij-, skih nezgod, terja tudi vedno več krvi, ki nam jo lahko' dajo le zdravi ljudje. Med letošnjimi prostovoljnimi krvodajavci bodo Iskali predvsem voznike motornih vozil. To je razumljivo, Statistike so pokazale, da le-ti potrebujejo največ krvi ob nesrečah, do sedaj pa so jo prav vozniki oddali najmanj. Samo v kranjski občini je okoli 5000 voznikov amaterjev, in če bi vsaj vsak drugi čutil dolžnost in se odzval akciji, bi skoraj krili letošnje potrebe. R. samo v proizvodnji in počasnem uveljavljanju nove tehnologije, marveč tudi v poslovanju. Da bi podkrepili trditev o vlogi strokovnih kadrov in tehnične inteligence na sploh je Kavčič med drugim dejal: »Produktivnosti dela ni možno povečati samo s tem, da bodo delavci bolj pridni, polj spretni, bolj ročni in prizadevni. Pri vsem tem je važnejša tehnična revolucija in tehnični napredek. Dovolite ml nekaj številk. Pri vas, kot smo slišali, stane dodatno delo v mar-tinarni pri proizvodnji jekla 21 dinarjev na kilogram. Slišali smo, da' dajejo Italijani za to delo 15 dinarjev, nekatere železarne v Avstriji dajejo 12 dinarjev in so tehnološki postopki v svetu, ki porabijo v ta namen samo 6 din. Ali mislite da je ta razlika med 21 in 6 dinarji rezultat samo tega, da so delavci tam bolj pridni, da jih tam kapitalisti bolj priganjajo ter na tak način ali drugačen način več iztisnejo iz njih? Kot veste so to rezultati predvsem posledica modernejših in boljših tehnoloških postopkov, posledica večjega izkoriščanja znanosti in tehnike.« Uveljavljanje sposobnih ljudi Lani so dale vse gospodarske organizacije v Sloveniji milijardo in 724 milijonov za vzgojo kadrbv. To je mnogo več kot prejšnja leta. Trenutno je v srednjih, višjih in visokih šolah okrog 60.000 ljudi. To je precej, če pomislimo, da jih je bilo lani v našem gospodarstvu s takimi kvalifikacijami le malo več — okrog 70.00. V štirih letih bomo skoraj podvojili število naše tehnične inteligence. To je napredek, ki pa ne sme vzbujati strah in zaskrbljenost, da li kadri ne bi dobili svojega delovnega mesta. Tak strah je dokaz konservativnosti in nerazumevanja do vloge tehnične inteligence. V tej zvezi je tov. Kavčič govoril tudi o reelekciji oziroma o rotaciji kadra v našem gospodarstvu, kar je načeloma ž* postav ljeno v novi ustavi, konkretno pa je treba še, ustreznih zakonov. Vsekakor jc to zelo pomembno in spričo nekaterih okoliščin tudi delikatno ne le strokovno, ampak tudi politično vprašanje. Za to delo bodo vsekakor odgovorne politične organizacije. Vsekakor Je to pogojeno s hitrejšim dvigom rasti novih mlajših strokovnih kadrov. Stalna selekcija vodilnih funkcionarjev v gospodarskih Organizacijah bo prinašala tudi stalno pomladitev, osvežitev in konkurenco v sposobnosti tudi v ta kadrovski sestav, j gjyf1 \ Na konferenci je govoril tudi glavni direktor železarne tov. Hafner o gospodarjenju v tem velikem podjetju, sekretar obč. komiteja ZK tov. Ertl o problemih in delu osnovnih organizacij ZK, tovariš Kobentar o idejni sposobnosti članov ZK, tovariš Brun o nalogah komunistov pri Izdelovanju statutov v gospodarskih organi* zacijah in drugi. 2 Lesna industrija -največ V Združeni lesni Industriji Tržič se še vedno ne morejo pohvaliti z dovozom hlodovine, Čeprav se ta nekoliko zboljšujc. MLIP češnjica in Jelovica Skofja Loka zaradi objektivnih težav nista mogla ugoditi vsem tujim naročnikom. Tekstilna Industrija plana izvoza ni dosegala sproti, vendar pa je v septembru- izvozila še enkrat več kot v avgustu. Tedaj se je posebno močno povečal izvoz tovarne »Tekstil indus« Kranj, ki je večje količine bombažnih tkanin izvozila v Irak. čevljarska industrija ita» ve s surovinami. Zaradi sj*^ gumijastih podplatov iz nega kavčuka je tovarna zaustavila proizvodnjo jjfe gumijastimi podplati, ki bi ^ morala izvoziti v Sovjetsko t zo in v Vzhodno Nemčijo. ni »Planika*! primanjkuje*^ tetnega usnja za naročila Vzhodne Nemčije, ra2en ^JfSjgtV ima prav talko težave s Pj^Sp Tovarna »Sava« je izvozila Jy y stotkov predvidenih kolio0^ septembru je začela izvažati pnevmatiko, po kateri je !^^o-šnje povpraševanje na zan00^ evropskem tržišču. 3 Pomembna vloga zdravstvenih centrov oziroma okrajnih skupšcJ*1 i*^ v publiške skupščine, so tr^u~£erj zelo različnih položajih. Ne^o, nimajo dovolj sredstev j^jjed3 drugim primanjkuje st?°*^ljjtij kadra, a tretji se zaradi ^Tj^r kanja lastnih pobud ali P*» ^ jih skupščine na ni^ov*J!:0-«j<> močju ne upoštevajo, ne ta jj uveljaviti. Kot primer ^zt^o-dobiva zelo veliko nalog °*-^pi činskih skupščin in s°.'DJ*£ v predlogi tudi upoštevani, pogovoru navedli medoD01*^ zdravstveni center Kranj. a v Ugotovitve o mestu z**JL s<> osnutkih občinskih statutov ^ več kot slabe, čeprav j* so med statuti nekatere x*7~y[&r jeme, je na splošno ffl0*°LLfl# ti, da vprašanja zdravstv^,, varstva obravnavajo na kt* ^r-formalno, ne navajajo ob stva, ki bi jih komuna „"^r zagotavljati, sanitarnih aif*"r^' jev sploh ne omenjajo, teri so se spomnili na sOO ^ nje z zdravstvenimi ce seb.no skopi so pri na12L # ren*r*° nalog na področju prevc podobno. »-ttfrf Nekoliko bolje je s J£jfr> zdravstvenih zavodov. večji kolektivi v več PJjjJ > razpolagajo z dobrimi os»u 5, 4 46 tisoč delovnih dni izostanka fikU. polletja povečalo že za p* paj pa Je bilo lani ob W£j zaposlenih 194 delavcev tam' letos. ^r™ Procentualno več kot v -panogah se je zaposleno nila v negospodarskih dej*iw , -w zavodih, družbeno-P^^ organizacijah, šolah, * uP1*** skupnostih in teritorialni 2^ Lani ob polletju je bilo ryfifi. v njih zaposlenih 852 W* pa že 1067, kar V^^^A^ četrtinsko povečanje. Za T,r$no^ stotkov se je zwW&w/%#fl>' nost v gozdarstvu, g*,aar*^pj0u prometu (19%), trgovim »» nalni dejavnosti. izostankih z dela, ki J*.£ komunalni zavod za Zaskrbljujoči pa so P°£ *1>^ lin varovanje Kranj. Delavclj^^^ črne so v polletju antar*? ft!P 46386 dni izostali z dela, ^ povprečno več kot 6 dni v £ ali drugače - 254 delav^ ^ vih šestih mesecih spi«5" zaposlenih! če vzamemo tacijo mesečni zaslužek KLgtF\ nika v visini 26 tisoč def0^ potem so ti izostanki JZp K organizacijam to sodr^T^ ^ varovanju povzročili oK^ lljonov dinarjev Iri»t5ojn«i\|i Jasno je, da se gled« ^ r bolezenskih izostankov vzeti tudi določene »T^v yjf kar se tiče zaščite deWv ^9 poškodbami in cepljenj6 v pi. — 2. ?0. novembra 196? j^iaših komun • iz naših komun • iz naših komun & Iz naših komun iz naših komun © iz naših komun • iz naših komun O iz naših komun ^J£*nletni plan razvoja turizma in nekatere konkretne naloge jih letih Pos^1*1 radovljiške komune se Je v zadnjem času zvrstilo nekaj obm°V ° strokovnem izobraževanju. Za prihodnost radovljiškega tl&i a z Bledom ter Bohinjem pa Je ključnega pomena sistema-»tvu prIPrava za načrtno izobraževanje kadrov v turizmu, gostinci ,1,1 v številnih drugih sorodnih strokah in dejavnostih, ki so-r^jejo s turizmom. Priprave za usposabljanje kadra bodo po-j We v dveh smereh: s štipendiranjem novega, mladega kadra ter Pa:r81u*acljo dopolnilnega izobraževanja tistih, ki že delajo v teh Pog ah m dejavnostih. Globami načrt bodočega razvoja turizma veča veliko skrb prav temu pomembnemu vprašanju, saj ga av»ava v posebnem poglavju. Ooij261^ k° z vsemi sorodnimi Precp; Potreboval v prihodnje kot o Ye^ usposobljenega kadra, Potrlk imva zaPoslenega sedaj. To !n0v ? že narekuje široko za-Pacif..1 Pr°gram za povečanje ka-J tein m dejavnosti. Vzporedno *bo]jx Pa bo potrebna postopna iiSoava uslug v vseh panogah, Je Pa ■^vezane s turizmom. Oboga jj ?° terjalo več kvalificirane-Srednji ra' p?seDei pa še tistega s V ji0, višjo in visoko izobraz-PosiCnot .kažejo statistike o za-Več p°stl' le-teh primanjkuje naj-program bodo-tih wjv.°ia turizma v sedmih le-"je in ^ deva načrtno štipendira-So\n- oIahie v visokih šolah, iziti šo/eVan-'e s tečaji in občasni-^ji .pa tudi s Posebnimi l4tlJerrfa tu^e iezike, z izpopolnjeni j!*, Zn£mj a v strokovnih eks-stvy ln na praksi v inozem- V prihodnjih sedmih letih bi torej v radovljiški komuni štipendirali za potrebe turizma in gostinstva samo na višjih in visokih šolah naslednje kadre: 7 štipendistov na višji ekonomsko-komerci-alni šoli v Mariboru (oddelek — turizem), 5 kandidatov na filozofski fakulteti geografski oddelek — turistična smer, 10 oseb .na ekonomski fakulteti v Ljubljani — turistična smer; razen tega pa še 5 štipendistov za visoko kvalificirane gostinske delavce. Perspektivni program razvoja pa predvideva še šolanje v srednjih ter nižjih strokovnih šolah gostinske, trgovske, prometne, komercialne, ekonomske in drugih strok. Le s tako široko zasnovanim in načrtnim usposabljanjem kadra v šolah in v različnih drugih oblikah izpopolnjevanja bodo turizem in njegove panoge dobili ent val ^^HlNiJSKA BISTRICA 'Waž 10 T,cdel'° J'e v domu v°stov f ^odca« z uspehom Ve a'a skupina gledališča iz "^ležb °rice- 0b zel° ■dobri ^izoriV S° £ostie i* Gorice f-^ep'1 2amrn>vo dramo šote (j„ italijanskega pisateljem* Bettija — Zločin na h s . otoku. Uprizoritev je 5ki te.matiki kot Po režij-°ire j.6?0! pomenila za naše 0sveŽu" P°vsem novega in •tv° st>^ga' zato JO Je občin" '1 >,.,PreJelo z odobravanjem žad oaooravanjem Sov,OVOljStvc>m' Del° je po l>Ula .l Psihološka drama, fa- % j6 2elo preprosta, s svo- ^Soga^ianjem pa globoko l*r k. v odnose med ljudmi **h>« a njihove strasti in z vso elementarnost jo, S jf^fosto in iskreno. Pri Ha • Govedu je vero v člo-\ in odPor proti nebrzda- strastem ter zablodam. Niai ansambel, ki ga se-%Cr\L le štirJe člani: Berta \ ' Zora Hudalesova, J)rji ,aroŠičeva in Sergej Fer-% £ zahtevno psihološko ti tavil zelo slikovito >sti,Pera'mentno, z globoko ? k j Ostjo in doživeto. De-N j2 italijanščine prevedel °, šavli, režirala pa je Jajj ai ; redni • Preteklo nedeljo SO imeli TABORNIKI V NAKLEM svoj pa letni občni zbor. Skupaj jih je v tem kraju 52, prevladuj _>^ najmlajši člani — medvedki in čebelice. Mladi voditelji..,a ^ra''. so z vso prizadevnostjo pripravili poročila za zbor in ji" pri-svojemu članstvu. Pogovorili so se tudi o programu dela hodnjc leto. 3dnJert11 • RIBARNICA PODJETJA CENTRAL V KRANJU je v z*» rib: času izredno dobro založena. Včeraj so imeli kar sedem v pr0-sardele, šnjure, skuše, tifne, igle, kantare in stisnjene osli dajajo jih po 280 do 680 dinarjev za kilogram. Potrošniki ^ kupu jejo'sardele in tunino, vseh rib pa prodajo mesečno do 3000 kilogramov. Ribe jim dobavlja Delamaris Izola. ejcf • DELAVSKA UNIVERZA KRANJ bo priredila daneS a gin«-ob 19.45 v delavskem domu predavanje predstojnika g'avn, ^a^0" kološkega dispanzerja iz Ljubljane dr. Bogdana TekavčiČa: » in spolno življenje in sodobna regulacija rojstev«. Predavanj ,u. rejajo tudi po okoliških krajih. Tako so sinoči v Cerklja"'^aVa-šali predavanje o Ameriki, na Jezerskem pa bo v soboto P nje »Pod osemtisočaki«. .. . t05- • PRETEKLI TEDEN SE JE V KRANJU ZAČEL zadnji i^p nji tečaj za voznike amaterje A in B kategorije, šolo P^1 . pa Kranj je letos zaključilo 400 novih voznikov, v .sedanjem tecaj je 40 kandidatov za vozniške izpite Vodniška služba pred novimi nalogami Kranj — Na razširjeni seji 'Turističnega društva Kranj so obširno obravnavali vodniško služ- Dancs zjutraj in vse dopoldne SO prihajali v poslopje tukajšnjega zdravstvenega doma delavci, uslužbenci zaposleni v škofjeloških gospodarskih organizacijah jn ustanovah, pa tudi ostali prebivavci škofje Loke in bližnje okolice, ki so se odzvali humani akciji — krvodajavstvu. Prijavilo se je blizu 600 občanov, ki bodo dali v teh dveh dneh svojo kri. V četrtek bodo prihajali prostovoljni krvodajavci iz Selške doline v zdravstveni dom v Železnikih, v petek 22. in soboto 23. t. m. pa bo odvzem krvi v Gorenji vasi. Ob začetku današnje krvodajav-ske akcije v škofjeloški komuni, s katero se začenja letošnja krvodajavska akcija na Gorenjskem, smo povprašali tajnico občinskega odbora RK v Škof j i Loki Ano Gol jat ^Iede števila, krvodajav-cev. »V letošnji petdnevni krvo-dajavski akciji bo sodelovalo oziroma darovalo svojo kri predvidoma 1250 občanov. Mimogrede pa v bi omenila, da v nekaterih podjetjih nimajo pravega razumevanja «a naše akcije«. — Kako to? — »So primeri, da so težave, ko naj bi krvodajavec zapustil delovno mesto, ko gre na prostovoljni odvzem v zdravstveni dom. Odvzem krvi Je običajno dopoldne, zakaj človek težko vzdrži na svojem delovnem mestu tešč vse dopoldne In da bi po delu žel v zdravstveni dom dati kri, kot menijo v nekaterih podjetjih, ni naj- boljše. Sicer pa je to osamljen problem in pred končano akcijo o tem ne bi govorila, morda se premislijo.« —■ St.š. Na Gorenjskem vedno več samopostrežnih trgovin Kranj — 2e nekaj dni jo poslovalnica trgovskega podjetja Prehrana Ljubljana na Koroški cesti zaprta zaradi adaptacije oz. razširitve. Poslovodkinjo samopostrežne trgovine Angelco Jarc smo vprašali za vzrok in namen adaptacij. Takole nam je povedala: »Pred dvema letoma smo na hitro preuredili stare trgovske prostore v samopostrežno trgovino, ki Je bila prva te vrste pri nas, imela pa je 71 kv. m prodajne površine. Toda že v tako krat: kem času se je pokazalo, da jc površina prodajnega prostora za samopostrežno na, predvsem mogoče nuditi Izbire blaga. trgovino premajh-zato, ker ni bilo še večje in boljše Tudi blagajna je bila v glavnem le ena in zato se zaradi vseh teh okoliščin promet ni tako odvijal, kakor hi želeli. Podjetje ,se je odločilo in odkupilo še nekatere prostore, ki jih sedaj preurejamo. Površina se bo povečala na 136 kv. m prodajne površine. Nabavili bomo nekaj nove najsodobnejše opreme, tako da bomo lahko nudili potrošnikom prav vse, kar bodo potrebovali od živajskih izdelkov do malih žepnih knjig itd.« 6 Kdaj boste odprli preurejeni lokal? »Vsekakor do prihodnjega tedna. Za 29. november bodo potrošniki lahko kupili potrebščine že v predrejeni trgovini.« # Koliko trgovskih poslovalnic pa ima podjetje Prehrana Ljubljana na Gorenjskem? »Se v Stražišču in pred kratkim je bila odprta tudi v Naklem. Verjetno pa bodo kmalu odprte poslovalnice Prehrane tudi v nekaterih drugih krajih na Gorenjskem.« — R. , bo v Kranju. Le-ta je novljena v letošnjem le*0' t^jU po uspelem enomesečnem ^ ^. za turistične vodnike. D°D -e & ganizirana vodniška sluz® uspešen razvoj turizma ^ jo pomena, zato so sklenili; bodo razširili ne le na tis . ^ ložnostne obiske turistov, ba prosijo TD za vodnika, P^meJ' ta služba postala stalna, o ša in kvalitetnejša in jrira^J* vse vrste in oblike' P^zt v**1' turizma. Tako organiziranije, niške službe se bodo v V^m$P lahko posluževala tudi VZ^jfi in druga podjetja, predvse* 'tovarne, ki redno spre.1-ne obiske in ..fi!> delegacije, zavodi, šole in drugi. Vodniška služba bo m< znanjati o turističnih n1 zanimivostih naše občine stinsko osebje, cestarje,^ ke, razne uslužbence, ki koli pridejo v stik s potniki. — R. oral* tudi ^ 'iini>iiiiiii(itiii(iHiMiiiiMiiuiittiiinfiitiinniufMnnuinniiiinniiiiHitiiiiiittMMuiiifiiiiiiiuiiii:fi:i[M i.....n m uMiiiMUMiiitmn IIIIMIIIlItllltMIIIHIII Upravni odbor STANOVANJSKEGA SKLADA občine Skofja Loka razpisuje na podlagi 29., 46., 47. in 63. člena zakona o finansiranju gradnje stanovanj (Ur. list FLRJ, št. 47/59 in 12/62) in na podlagi 19. člena pravil Sklada ter po sklepu seje upravnega odbora STANOVANJSKEGA SKLADA občine Skofja Loka z dne 13. 11. 1963 NATEČAJ ZA PRODAJO STANOVANJ 1. Predmet natečaja so stanovanja v naslednjih stanovanjskih objektih: — v 3 stolpičih po 24 stanovanj v severnem delu škofje Loke, — v 3 stanovanjskih blokih po 9 stanovanj na Cešnjici. Cena: m2 din garsonjera (šk. Loka) 23 2,650.000 enosobno šk. Loka) 33 3,540.000 dvosobno (šk. Loka) 55 5,640.000 trosobno (šk. Loka) 68 6,740.000 garsonjera (Cešnjica) 21 2,300.000 dvosobno (Cešnjica) 51 5,100.000 trosobno (Cešnjica) 69 6,650.000 Zneski predstavljajo ceno stanovanja z vsemi stroški. Vsa stanovanja imajo opremljeno kuhinjo, v Skofji Loki pa tudi centralno kurjavo. Končna prodajna cena za posamezno stanovanje bo ugotovljena po izvršeni kolavdaciji objekta in se bo tedaj < dokončno obračunala kupnina. 3. Prodajni pogoji so naslednji: Natečaja se lahko udeležijo fizične inrpravne osebe, ki izpolnjujejo natečajne pogoje. Pravne osebe morajo vplačati do vselitve 30% vrednosti stanovanja, 10% pa bodoči nosivec stanovanjske pravice kot predpla* čilo za stanovanjsko pravico. Kolikor pravne osebe ne bodo zahtevale od bodočih nosivcev stanovanjske pravice predplačila stanovanjske pravice, morajo vplačati do vselitve 50% vrednosti stanovanja. W Fizične osebe morajo vplačati do vselitve 40% vrednosti stanovanja s tem, da jim delodajavec lahko nudi kredit do višine 20% vrednosti stanovanja, za ostali znesek daje sklad kredit pod naslednjimi pogoji: Pravnim osebam za dobo 15 let z 2-odstotnimi obrestmi. Fizičnim osebam za dobo 30 let z 1-odstotno obrestjo. 4. Stanovanja bodo vseljiva v letu 1964 in 1965. 5. V ponudbi za nakup stanovanj je treba navesti: a) ime in priimek oz. podjetje in naslov ponudnika, b) število stanovanjskih enot navedenih v tč. 2, ki jih namerava ponudnik kupiti; c) plačilni pogoji; d) izkaz banke o višini razpoložljivih lastnih sredstev. O izidu natečaja bo upravni odbor stanovanjskega sklada obvestil vse ponudnike, kterih ponudba je bila sprejeta z odločbo, če pa ponudba ni bila sprejeta, s pismenim obvestilom. S ponudniki, katerih ponudbe so bile sprejete, bo upravni odbor sklenil kupno pogodbo za prenos stanovanja v uporabo in last kupca oziroma v uporabo s pravico razpolaganja, če je kupec pravna oseba. Ponudbe za natečaj z vso potrebno dokumentacijo pošljite na naslov: Stanovanjski sklad atočine Skofja Loka do 31. decembra 1963. Ponudba mora biti v zaprti kuverti, na njej pa oznaka »Natečaj za prodajo stanovanj«. Interesenti lahko dobijo vse informacije in vpogled v načrte v uradnih dneh na sedežu Stanovanjskega sklada občine Skofja Loka. Stanovanjski sklad občine Skofja Loka iiiiimiiiiiinnumiinimniiniiiininnnnni »KG — obrat Mlakam« razpisuje sprejem d«** na delovni mesti: STROJNI KLJUČAVNIC ELEKTRIČAR Ponudbe pošljite na obrata, Smledndska c. i« usnja Tovarna Kranj razpisuje delovno mesto PRODAJNEGA REFE*] iS* usnjarske stroke z prakso in končano ekonomsko šolo ali .afslci prakso v usnjarsko čeVJ stroki. ; Nastop službe mogoč ali po dogovoru. Prijave sprejemamo sedbe delovnega mesta do novembra 196? mali oglasi • mali oglasi prodam j^dam pramca ^ zakol. Gli- hLCerklje 2351 M^r*01 beli jedilni krompir — jH!' Vo«Ue 44 4337 2?*» kozo. Naklo 71 4338 motor NSU MAKSI iL^m. Luže 43 4339 k?y> bika okrog 400 kg tež-Naslov v oglasnem oddelku 4340 yt^aan moped colibri T 11 dvo-VQjT?i Še dobro obran je a s pre-i^H&i 3.000 km. Naslov v oglas-^delku 4341 telico. Potoče 21 4342 2 prašiča za zakol. Zg. JCI 16 4343 D« več tisoč kosov rabl|c- boj!°2*ne opeke — bobrovca. Tr- &2 4344 kmečko peč. Huje 21 *ktw 4345 Vji^?1 večjo količino raznoliku? -abolk. Naslov v oglasnem 4346 %a S01^.tednov stare prašičke. 4347 P^.7' Kranj ^s^*01 «Iobok otroški voziček jSSL3!-Tržič 2354 W , čeber< nioško suknjo In ^llf, če" Naslov^ v oglasnem -W 2355 ^tATB°sebni avl° 6koc,a 1200 co 68. Šenčur 2356 jS&Jj vola za pleme 300 do 400 k, ^?0v težkega. Alojz Eržen. O*1«* 52 4348 ^*Hc u ^ majhen gašperček. *aUfl, Lesce 104 2353 ^0, JrJL8ettl gumijasto cev za vo- Škofjeloška c. 22 ***** 4349 >»^™ooi solidnega sostano- ' Naslov v oglasnem oddelku O« _ 2350 ^ l(UjoImhov ™otor 175 com, M ' Kdor kaj ve, naj spo-^1 jL^ov Proti nagradi. Za-A je ta pobalinc, ki ip tam svečke prestavljali, jih jenjali, se igrali v. ognjem in tako naprej, Ondan pa mi je 'znanec povedal, da je tam videl možaka, hi je javno pobiral sveče in jih spravljal v vrečo. Reke! je, da ima za to dovoljenje grobarja in da rabi sveče za parketno pasto. Prizadelo me jc. Vsakdo, ki jc tam prižgal več-ko, si ni jnogel predstavljati, da bo ta koristila nekomu za parketno pasto. Imam pa že raje grd parket doma, sem dejal. Potrt sem odko-lovrati! proti domu in ravno Še utegni! opaziti, da se jc možakar z dvema vrečama svečk zbasal v lep črn avto z oznako LJ 119-82. Lep pozdrav vaš BODIČAR ft)6. Zoran Novak je za vedno zapustil internat. Bilo je zgodaj zjutraj. Vsi so še spali, ko Je stopal po ulici. Nikoli več me ne bodo videli v tem domu, si je mislil. Koliko lepše in prijetneje bo potovati z očetom, ki je vendarle prišel. Na fronto pojdem! To bo nekaj zame. Doživljaji, avanture... Morda se bo kdo pri zajtrku spomnil name ln rekel: Novaka pa nI. Nihče ne ve, da je pobegnil. Razen žoharja. Ta ne bo povedal ničesar, vsaj nekaj dni ne. Toda J bom že na varnem. 107. Zoran je ravnal natanko tako, kot mu je naročil oče, le nekaj je naredil po svoje. Saj ni mogel, da ne bi skrivnosti zaupal žoharju. Moral mu je povedati, da je prišel njegov oče in da to ni nihče drug kot tisti mojster, ki mu Je tako ugajal. Pred Zora novim odhodom jc Žohar stalno ponavljal: »Ko boš odšel s svojim starim »tja«, mi takoj piši! Sporoči mi tudi, kako lahko čimprej pridem sam na fronto. Ce boš mogel, mi poišči kakšno mesto v konjenici. Konje imam rad.« 108. Oče je bil točen in je Zorana že čakal v parku. Zdaj ni imel več na sebi mojstrskega predpasnika, ampak je bil v lepi »Ivi obleki, s temnim! očali ln s klobukom. Toda Zoran ga jc kljub temu takoj spoznal. Zdelo se mu je, da bi med množico ljudi takoj spoznal svojega »starega«. »Nihče me ni videl,« Je zadihano dejal očetu, oče pa se mu Je nasmehnil in mu položil roko čez ramena. Takoj sta zapustila park. Vedela sta, da tu nista varna. Prtčelb se jc daniti. i** ■* ?^^kclo drugi je napenjal pero v iaržerju brzostrelke na kole V • V SmCri' °d k0dCr 5e bil° Sl'Šati *tl*^ailj6, H Jon,*6 niso Utihnili in nekje daleč je bilo slišati glasove nem- 1 Ja,£ov, ki so se klicali v gozdu. k**Je°kIepnika se ie oglašal minomet in granate, ki so zadevale • «o se razletavale v zraku kakor šrapneli. Tukaj, globoko v *V^' 50 sprva slutili lc krogle, ki so zašle. Vasic je stal pod dre-J^a' ^brtitom se je naslanjal na deblo in držal roke v žepdi >?*Peii del Je, da Nemci preiskujejo «ozd in da bodo kmalu - semi-j vendar so ie vedno ni odločil, da bi dal povelje SnJ* Mislil jc, da morajo biti še kje vojaki, ki so se sami po- ^So Se bodo zdaj poskušali prebiti. Saj vendar ni bilo mogoče, tfc,Kot StaH 16-11 m nihče dru^' Ji, jj. zadnji se je umaknil, tako so bili v bližini najbrž še neka-Jvlj»l -f° *c že poprej skrili v gozdu. Vasic se je še vedno obo-« varrinreid odloČitvijo, da bi preostanke svojega oddelka popeljal *0 se Y°Jaki- ki so sedeli v snegu, so poslušali glasove in strele, »V, °Čitno približeval je prišel k Vasiču ^to*? So nemirni. Kaj neki še čakamo?« V MisST " nemirni. i\aj neKi se catianiu.'« krlV°JeS 'e strmel vanj. Gledal ga je, pa poskušal obuditi nekaj % ^ spominu. Nekaj pomembnega, kar jc bilo v zvezi t Išen- »Si te . c Uutaknil s prvo baterijo?« ^ Dri" ?C nag'o odgovoril Išcnko. %Op,n,Jih. tik preden. ll5i to vedeti?«.. govoril Išcnko. »Prvo je vodil Svancev. Bil preden so prodrli tanki. Toda čemu? Vasic ni opazil, da je Išenko vznemirjen. Zatopljen je bil vsvo- ic misli. »Najbrž so se prebili do gozda. Vsi bržkone niso padli. Mar so nekateri, ki so se s teboj umikali, še živi?« Išenko je molčal. Takega vprašanja s« je, bal. »Počakaj no, s katero baterijo si se umikal?« Išenko ie pričel rjoveti: »Kaj? Mar me želiš nadzorovati?« Vasic ga je premeril s pogledom in v njem se je prebudilo nezaupanje. Povesil je pogled. Zdaj se je spomnil, da Išenko ni bil pri drugi bateriji, ko je ukazal, naj vojaki razstrelijo topove. Prav Išenko bi moral popeljati vojake s topovi do gozda ali razstreliti orožje. In ko so tanki prodrli pri prvi bateriji, ga tudi ni bilo videti. »Tu! Tu!« je kričal in kazal luknje v plašču, ki so jih napravile krogle in drobci pa vrtal po njih s prsti. »Tukaj sem bil! Skupaj z drugimi! In mene bt rad nadzoroval.. ,J Tega se odreci...! Najbrž iščeš krivca?« Ne kriči zato, ker se čuti krivega, ker mu nekdo stopa po kur-iih očesih, ne, zdaj igra užaljenea. Mar je res pustil ljudi na cedilu? In topove? Je res sam zbežal? je premišljeval Vasic. Stal je ln po-vcšal pogled. »Svinjarija, pognati zdesetkani oddelek naravnost pod tankov* ske gosenice! Slepo pognati, ne da bi polzvedeli, kakšen Je položaj! Naravnost mednje! Strpali so nas v luknjo, kakor kamen v strelno lino! In kdo je odgovoren? Skotalili so se prek nas! Tanki so poteptali vojake!' Poleg mene so pokosili kurirja! S strojničnlm rafalom iz tanka! Tukaj!« Išenko je spet vrtal s prstom po luknji v plašču. Ko je s prstom sledil stezi, ki jo je utrla krogla, ki ga ni —■ kakor po čudežu — ubila, je zlezel vase. Odrevenel je v sovraStvu, ki ga je čutil do ljudi, ki so ga pognali pred tanke, pa spričo samoobžalovanja. Ljudem, ki so ga vtaknili semkaj, sploh ni bilo do njegovega življenja. Njega, ki je toliko let brezhibno opravljal službo, ki je .sodeloval v vseh vojnih letih, naj bi zdaj preluknjali s strojnicami kakor druge, tanki naj bi ga poteptali kakor tiste, ki so ležali v snegu. In zdaj so mu želeli naprtiti krivdo, ker je pač ostal živ! Nad gozdom je vzplamtela raketa in Vasic je prav v bližini zagledal Išenkov obraz. Videti je bil bled, zelenkast spričo umetne luči, v njem so tičale jezliive oči. ki so nervozno trzale. Krog njiju je bil skrivnostni gozd, črne, premikajoče sc sence dreves na zelenkasto lesketajočem se snegu. »In kaj predlagaš?« jc mirno in zadržano vprašal Vasic. »Prej bi morali predlagati! Preden so nas pognali v to Itiknjo. Razbit oddelek s tremi topovi proti .Tigrom'! V mojem samokresu so še trije naboji! ln kdo je odgovoren...?« Nekje na dnu Išenkove zavesti sc je zasidrala misel: odvrniti ga moram! Vasica moram odvrniti, dokler ne utrdi svojega nezaupanja. Ob tej misli pa je plarntelo še samoobžalovanje. Samemu sebi se je smilil, tako ga je bolelo srce. Ce že drugim ni bilo do njegovega življenja, se jo moral sam boriti zanj. Sam, da, sam! »In kaj predlagaš zdaj?« »Krivce je treba postaviti pred vojaško sodišče! Zaradi vsega, kar se je zgodilo tukaj!« Dolg rafal iz brzostrelke je prhnll čežnju in v kratkem po-blisku so se zalesketale Išenkove oči. »Molči!« Vasiču je kri razbijala v ušesih in tako ni mogel slišati. Išenkov obraz v neposredni bližini, njegove bedaste besede, streli, ki so Odmevali v neposredni bližini, noč, noč, razsvetljena v plamenu, ki se je poblisknil med drevesi ... .Vojaki so planili pokonci in sc drenjaii, stisnjeni na kup. Ce bi slišali to, kar je kričal stotnik Išenko, če bi morali verjeti, da je bil nekdo kriv za vse, kar se je tod pripetilo, potem ne bj bili več sposobni za borbo, ne bi sc mogli več prebiti in tako bi tod našli žalosten konec. »Molči!« Vasičev glas je prestrašil Išenka, ker pa so se streli vse bolj približevali, mu jc obup vlil pogum. »Najbrž se bojiš resnice, kaj? je zarjovel Išenko. »Zdaj je konec, vse jo prepozno!« Vasica je prežemala le ena misel — kako bi rešil te ljudi, ki jih ,je popeljal iz ognja, in tako je segel po torbici s samokresom. V trenutku, ko je v dlani čutil samokres, je Išenkov obraz odneslo, videl je bel, zabrisan madež. — in vroči prsti so mu oklenili zapestje. Išenkovih oči ni več videl, zato pa prestrašen pogled. »Tovariš stotnik! Tovariš stotnik!« 0736 GLAS SREDA, 20. Bov«nb»j£ Železarski muzej na Jesenicah razširjajo Na Gorenjskem so kopali dobro rudo Okrog graščine, kjer je bil že doslej muzej, nastaja zaselek, kot je bil tam pred 300 leti Vsak košček zemlje, ki vsebuje rudo kovin, je za železarski muzej zanimiv Arhiv o lastninskih prenosih gorenjskih plav-žev sega do leta 1400 V prostorih jeseniške graščine, ki nekako skrita stoji za objekti železarne, so razstavljeni mnogi dragoceni predmeti, ki prikazujejo razvoj železarstva na Gorenjskem — posebno še v okolici Jesenic, kjer ima ta panoga »korenine« že pred desetim stoletjem. V sedemletnem programu imajo namen muzej razširiti, tako da bo zaselek (če mu sploh lahko tako rečemo) okrog graščine tak, kot je bil pred tremi stoletji in kasneje. Tako bodo imeli obiskovavci Jesenic možnost videti sodobno delo ob razbeljenem železu, zraven pa rekonstruirano primitivno železarstvo. Slog: pozni barok Ob graščini, kjer je včasih živel grof — lastnik jeseniškega plavža, so pričeli obnavljati cerkev in delavsko stavbo; vsi trije objekti so grajeni v tipičnem poznobaročnem slogu. Zraven bo kovačnica, skladišča za oglje in seveda tudi plavž. V cerkvi, ki je bila tedaj nepogrešljiv »rekvizit« življenja železarjev, si bodo lahko ogledali oltarne Potočnikove slike. Te so našli šele pred kratkim in kažejo avtorja glede tehnike in sloga v povsem drugačni luči kot doslej. Razen tega pa bodo v njej tudi nekateri nagrobni spomeniki lastnikov plavža in železarjev. V delavski zgradbi bodo obnovili delavska stanovanja, predvsem tako imenovane črne kuhinje, izmed katerih je bila vsaka last štirih družin. ... Ce bodo hoteli kasneje v tem železarskem skansnu prikazati tudi življenje nekdaj, ob plavžu tudi ne bodo smeli manjkati tehtnica, mlin in vigenc, ki ga bodo pripeljali i/. Kamne gorice. V slednjem bodo demonstrirali celoten potek ročne izdelave verig, kot se je ohranil še do pred kratkim. (Gr za vigenc, ki so ga ponujali že leščamski tovarni verig, vendar zanj ni bila zainteresirana.) Zgovoren prikaz Skozj muzejske prostore nas .je strokovno vodil direktor železarskega muzeja tovariš Magulič. Ko sem ga spraševal, na kateri del pestre in zelo lepo urejene muzejske zbirke so najbolj ponosni, se ni mogel prav odločiti. Pravi, da jim vsak košček zemlje, ki so ga našli na Gorenjskem in v katerem so sledovi kovinskih rud, veliko pomeni. Tako nam je Lutki prikazujeta, kako so pred mnogimi leti kovali železo (lz jeseniškega železarskega muzeja) Dodatek iz življenja Jeseničanov in okoličanov pokazal delce z zelo veliko mangana in malo žvepla, za katere je le/ko verjeti, da so iz gorenjskih tal. V zbirki so razen maket, risb in fotografij okoliških železarskih obratov (poljske kovačnice v Podkorenu, srednjeveške livarne v Nomnju, kovačnice na kladivo v Grapčah, plavžev na veter oziroma »volka« na Planini pod Golico in v Savskih jamah — vse bo muzej v prihodnjih letih zaščitil in nekoliko obnovil) je v. zbirki tudi zanimiv eksponat, ki je zamajal zgodovinsko trditev o preselitvi Slovanov. V okolici Jesenic so namreč našli človeško lo- banjo, zraven nje pa slovansko posodo in rimsko orožje — vse iz šestega stoletja! Dragoceni dokumenti Veliko vreden je popoln arhiv o lastninsko pravnih zadevah zgornjesavskega železarstva, ki se začenja z letom 1400, posamezni dokumenti o tem pa segajo celo v leto 1011. Zanimiva je tudi zbirka barona Zoisa, ki prikazuje vse izdelke javorni-škega plavža od leta 1680; torej jc pričel urejevati že Zois starejši. K o si bodo šolarji, tri^ jjj, ci železarne in °.s 0gl6-skovavci čez nekaj ^ dovali zanimivi muzej, s ftnoft lahko seznanili tudi z I,okoijča-življenja Jeseničanov .V? im n*' nov, predvsem pa z nji11 luCio* prednim delavskim in ^ plenarnim gibanjem. Ta de j^vort pod vou ■ ja bodo uredili K0' znanega borca NOB Franc j,a. nobl ja-Slovenka. Poseben v ^. rek • bo ta del imel tudi i^i) ninstvu (ruda je bila v &(y in smučanju, ki sta prav ma pod Mežakljo. go^TA** šport • šport • šport • šport • šport • šport • šport 0 šport • šport • šport • šport • šport # šport • šport • šport • šport#špoirt Redni plenum občinske zveze za telesno kulturo Tržič Kopica uspehov, še ** pa težav TRžIC — Pred nekaj dnevi je bil v Tržiču redni letni plenum občinske zveze za telesno kulturo, na katerem ao obravnavali številne probleme in naloge, ki so pred športniki tržiške občine. Ije skrbno podanih poročil in živahne razprave povzemamo najvažnejše ugotovitve, smernice in sklepe plenuma. Kljub nekaterim težavam se šport in telesna vzgoja v občini sorazmerno dobro razvija. Novih športnih društev v Kovorju in Podljubelju pa jim iz tehničnih razlogov za zdaj še n{ uspelo ustanoviti. Po posameznih panogah je stanje naslednje: # SMUČANJE IN SANKANJE Zimski, predvsem smučarski šport je v tržiški občini še vedno najbolj množičen in najbolj popularen. V letošnji zimski sezoni jih čaka precej dela. Vse kaže, da bo letošnje državno smučarsko prvenstvo za mladince v Tržiču. Prav tako je na programu vrsta tekmovanj in prireditev, smučarskih šol itd. V ospredju pa je Zelenica, ki postaja vse pomembnejši rekreacijski turistični in zimskošportni center občine. ?.e sedaj mislijo na kadre (smučarske trenerje in sodnike), ki jih bo Zelenica v prihodnje potrebovala. Le-te naj bi med drugim dale tudi smučarske šole, ki jih bodo tudi v prihodnje množične-je organizirali. Sprejeta je bila tudi misel, da bi žičnico, ki je bila prvotno namenjena za Zelenico, sedaj pa neizkoriščena leži v tovarni BPT, postavili v Hrast-jah. Le-ta bi bila za šole in tečaje velikega pomena, prav tako pa tudi za druge zimskošportne prireditve za ta okoliš tržiške občine. Sankanje je v občini prav tako množično, težave pa imajo s sankaškimi progami. Sedaj največkrat uporabljajo kar ceste in pota, kar je nevarno. Toda že prihodnje leto se obeta na Zelenici moderno urejena sankaška proga. Izdelavo načrtov je prevzelo TD Tržič. Smučarji in san- kači -bodo skupno organizirali propagandno delo, kot so predvajanje propagandnih filmov, predavanj itd.' # NOGOMET ima težave s prostori; sicer pa dela dokaj dobro. Klubu primanjkuje denarja, ki ,ga bo treba v prihodnje zagotoviti v večji meri. # TABORNIKI imajo slabo vodstvo in njihovo delo zato šepa. Imajo premalo finančnih sredstev in se zato niso mogli udeleževati tekmovanj in drugih prireditev. Izboljšati bo treba povezavo z DPM in skupno organizirati letovanja in druge prireditve. # STRELSTVO ima v svojih vrstah mnogo članstva iz vrst šolske mladine, medtem ko je žensk in starejših članov malo. Primanjkuje jim sodnikov in inštruktorjev, prostore pa imajo dobre. Obstaja bojazen, da bodo na sedanjem strelišču po urbanističnem načrtu gradili stanovanjsko naselje. # KEGLJANJE Kegljači so v najslabšem položaju. Imajo slabo kegljišče in še tega jim bodo zaradi razširitve gostinskih prostorov porušili. Sklenjeno je bilo, da se ne dovoli rušenja toliko časa, dokler ne bo pri novi stolpnici zgrajeno novo štiristezno kegljišče. # ROKOMET je glede igrišča na slabem. Prva ekipa igra v slovenski rokometni ligi in nima ustreznega igrišča. Strokovnega kadra nimajo. Trenerja ima samo prva ekipa, vse ostale pa so brez njega. Sedemletni perspektivni program dela in razvoja športa ln telesne vzgoje naj bi postopoma normaliziral sedanje stanje. Imenovali so posebno 7-člansko komisijo, ki bo do 15. decembra pripravila osnutek programa. Ze plenum pa je nakazal komisiji naslednje potrebe: ob sedanjem Ptice selivke nogometnem igrišču oz. novem stadionu bi morali zgraditi. nov dom telesne kulture, ker bo na prostoru sedanjega doma stal bodoči dom gasivcev; ob stadionu ob Cankarjevi cesti bo treba zgraditi tenis igrišča, ki bodo služila tudi za igranje perjanice, pozimi pa za drsališče, v parku nad tovarno BPT bo treba zgraditi balinišče; ob letnem kopališču urediti prostor za žoganje; pri stadionu zgraditi novo rokometno igrišče; ob novi stolpnici ob Cankarjevi cesti zgraditi štiristezno kegljišče; pri gradnji novega trakta šole v Krizah bo treba zgraditi telovadnico; povečati pa je treba tudi telovadnico ob Bračičevi šoli. Investicije so velike, vendar menijo, da jih bo potrebno čimprej realizirati, kajti lega Tržiča, struktura prebivavstva, gospodarske ?»0wr!L*wčln£. u W° bodo PrižH nekateri znani šport- take objekte, ki bodo hkrati slu- ... T . , , , T... /T žili tudi razvoju turizma In tako n,kl- Jeseniskl hokejski klub bo-gospodarskl moči komune. sta okrepila igravca Olimpije ■**-R.C. Jeseničana Mlakar in Oblak, za Večina letnih športov je že zaključila tekmovalno sezono. Odmor do naslednje bo precej Športnikov izkoristilo za prestope v druge klube. Nekaj »ptic selivk« je tudi na Gorenjskem. K ljubljanskemu Slovanu sta odšli jeseniški košarkarici Marjana Drinovec in Marjana Berce, za ta klub pa bo v bodoče nastopil tudi najboljši kranjski košarkar Marjan Rus. Vrste kranjskega Triglava bo zapustil najhitrejši Gorenjec Nenad Protlč, ki bo v novi sezoni tekel za vijoličaste barve mariborskega atletskega kluba. Izvedeli smo, da se je košarkarska trojica preselila zaradi študija v Ljubljani, Protič pa zaradi zaposlitve v Mariboru. Tudi v vrste gorenjskih klubov Sedem lepih denarnih nagrad smo pripra- gg vili za udeležence osme nagradne ankete ' IZBERITE NAJBOLJŠE GORENJSKE ŠPORTNIKE 1 v letn 1963. Jj; Prva nagrada znaša || 10 tisoč dinarjev, _ druga 5, od tretje do osme pa po tisoč J dinarjev. pi Predloge bomo sprejemali še do 23. t. m. || Na Kresu nad Koroško Belo so že postavljeni nosivcl za žičnico, žičnica bo predvidoma kmalu nared in bo izrednesa pomena za mladino Javornika in Koroške BeJ* barve kranjskih plavavcev pa bo v bodoče nastopala Breskvarjeva, ki je doslej plavala za Celulozar. Precej se bo ojačal tudi atletski klub, za katerega bodo odslej verjetno tekmovali srednjeprogaši štros, šesllč, Gajski in Potočnik, metavec Koprivlca, tekmovavec v hitri hoji Vister in še nekateri drugi manj znani atleti. Menda se bo vrnil v matično društvo tudi skakavec Belehar, ki je dve leti nastopal za ljubljansko Olimpijo-Svobodo. — M. J. Satler novi slovenski rekorder Atlet kranjskega Triglava Jože Satler je minuli teden v Mariboru postavil nov slovenski rekord v metu krogle za mlajše mladince. Pet kilogramsko kroglo je vrgel 17,11 m, kar je le nekaj manj od državnega rekorda. Ta rezultat je seveda tudi več kot pol metra boljši od gorenjskega rekorda v tej disciplini, ki ga je imel do seda i Franc Blenkuš. Po lanskem državnem rekordu za pionirje je to drugi veliki uspeh tega mladega kranjskega atleta, ki se kljub temu, da bo še, tri leta mladinec, vse boli približuje jugoslovanski mladinski eliti v tej disciplini in bo drugo leto resno potrkal na vrata mladinske državne reprezentance. Uoamo, da bo uspeh Satler ja le še spodbudil k nadaljnjemu delu in seveda uspehom. M.J. Pet novih strelskih mojstrov Kranj ~ V četrtek PoP°X> bil v Kranju redni Wm y0&V>* občinskega strelskega .. r$i Kranj, ki je bil zat nadaU voj in delo strelske otf* ?P v občini izrednega Pon:,0 pos^ težni del razprave je *Atl$fl,1J čene nalogam strelskih « ,e n* jih bodo sedai obravnav $vr jldne i« svojih rednih letnih rih in o problemih, srečujejo občn* ki sc nJ1 ganizacijah Ena ta, da v Kranju vse primernega prostora z* ga st' zimskem času, to je zapnjj ^r* puško. I%et0' izmed najpomembnejšo za w " :t< lišča za zračno PUSIVV/". ri3Pe v-šanjc je postalo že taK° tav da se predmestne druži" ^ Ija vprašanje, če bodo ^ takem okolju še sploh Nič bolje ni z voja«WP rel1' ščem. Le- to je v StvvJ^1^", ven1« ro okoli 40 let ne us**«*J nim normam, ki jih ^L&e l ia.. Stre** .fic in čas tega športa. 3l^'vizoJL MK puško pa imajo le P/ no v dolini Kokre P°d 0^ mostom. Zaradi tako imv nemogočih pogojev je Pra,.j t»* da so se kranjski si^0 ^ dobro odrezali na Ietor"em P činskih, okrajnih, Pred Tjjfli.' na republiških tekmova1 jj> Ob zaključku ple"""1^ 5 slovesen način podelili ^ f, likovanji in diplomami ^ . značk mojstra strelca, v podelila SZ Slovenije- * $ Krani dobil nove flW$J, f ce: Franceta Cerneta, v fl3 v liha, Vinka Peternela, An* c J storja, medtem ko je f 1 . pP> ternel postal že dvakrat ster strelec. — R. Po reviji kegljačev Slovenije Spet zmagoslavje Gorenjcev Na nedeljski reviji kegljačev Slovenije so imeli največ uspeha gorenjski kegljači, ki so osvojili tri prva in eno Četrto mesto. S tem so ponovili lansko zmagoslavje, ko sq bili trikrat prvi in enkrat drugi. Tokrat so najbolj prepričljivo zmagali člani, ki so znova potrdili premoč gorenjskih kegljačev. Pred dvema letoma so že osvojili prehodni pokal v trajno last, z zmagama lani in letos pa so pokazali, da resno računajo na nov pokal. Lansko zmagoslavje so ponovile tudi najboljše gorenjske kegljav-ke, ki so v Mariboru za 65 kegljev prehitele domačinke. Okrepljena vrsta Triglava je tako številnim uspehom dodala spet novo lovoriko. tekale? Starejši člani, ki so xz ^ v Domžalah, so za rep^ *UJ Kranja osvojili tretji nas ^ govavca. Ljubljančanom yfl> krepko maščevali za lanS^ g7 v* saj so jih prehiteli kar z V mladinski konkurent ^ ^ ni nastopili le ekipi ^ ^ Ljubljane. Tedaj so tjii* • Kranjčani. V Celju pa %o^v nedeljo najboljši Ma.r pred Ljubljančani. Kraj1]. ( stopil lc s 5 tekmovavciW|0^, jim zadnje mesto ni nl°jt«'