Štev. 30.	Cena edne številke dinar	Poštnina v gotovčini plačana.	29. julija 1923. Leto X.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena na leto doma 20 Din. V Ameriko cena na leto 70 Din. Cena M. Lista je doma 5 Din, v Ameriko 30 Din. ki oba lista majo i sirote dobijo kalendar brezplačno. Ki pa samo ednoga, ga dobijo za polovično ceno.
„Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce, Prekmurje. Oglasi, (inserati) se tüdi tü sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar za večkrat popüst od 5% do 40%.
Glejte pravico!
V sistemi dače po prinosi se ta načela ne dajo izpelati, ar je nemogoče izvednačiti dače na podlagi sistema dače po prinosi. Tüdi mešani sistem dače v Sloveniji i Dalmaciji, dača po prinosi, kcoj dača na osebno dohodnino, ne da zaželenoga rezultata.	
Edini sistem ki pripomore tem načelom do velave, je sistem dače po osebnom prihodi zdrüžen z dačov na osebno imovino pri vekših dohodkih. Namen toga sestanka je, da se pri vsakšem davkoplačevalci v skupnosti ogledajo vsi njegovi dohodki i cela njegova čista imovina i da se s progresivno davčno stopinjo zadene močnejša gospodarska moč. Ta sistem analizira tüdi gospodarsko moč iz socialnoga stališča.
Vekše dohodke i vekše premoženje more zadeti vekša stopinja dače; ozirati se pa more na davčnoga obvezanca z mnogobrojnov drüžinov, da njemi ostane potrebni deo dohodka za vzdržavanje njegove drüžine. V tem pogledi je dača na osebni dohodek najbole socialna. Obenem je ta dača v zvezi z dačov na osebno imovino najpravičnejša za obdavčenje vekšega imetja.
Deleč smo oddaljeni od pravoga izvednačenja dač, šče dugo bomo mogli čakati na uvedbo pravilnoga davčnoga sistema. Teškoče, ki ovirajo to delo, neso ne-premaglive, trebe le resne vble 1 energič-noga dela. či se resno misli na izvedna-čenje dač, se ne sme to pitanje odlagati, ne obstoječih težkoč zdržavati, nego se more pomali približüvati zaželenemi cili. Zavolo velikih razlik glede posameznih davčnih sistemov v našoj državi, zavolo tehnične i finančne nemogočnosti v doglednom časi izvršiti vse predpriprave za izvedna-čenje se more po misli davčnih vučenja-kov izvednačenje davčnoga zakonodajstva z uspehom i gotovostjov izvršiti samo pomali.
Gospodje narodni poslanci! Pri davčnoj reformi se ne sme presoditi samo sistem i načela, nego se more posebi ugotoviti, ali so posamezne določbe v skledi z današnjimi gospodarskimi i socialnimi razmerami, ali so v sklad! z življenjom, ali so mogoče zdajšnje določbe bogše kak nove, í končno se more ugotoviti, Čidi interesi so več ali menje tan-girani, ali upravičeno ali neupravičeno i ali so ne mogoče ogroženi interesi kakšega stana.
Davčna reforma, posebno reforma neposrednih dač, je fundamentom kamen i streha dobro vrejene države. Cio iste more biti: splošnost pri obremenitvi, vednakost i enakopernost, poleg toga pa progresivnost. (Klici: Tako je!)
Mesto da bi vláda temeljito preštudi-rala razmere, upoštevala misli vseh davčnih vučenjakov i vseh gospodarskih krogov, je lani hitro predložila zakon od neposrednih dač, ki je zbüdo Splošno nevoló i najostrejši odpor vseh gospodarskih krogov.
Gospod finančni minister je ne vzeo za podlago modernih zakonov sosednih držav, nego je predložo zakon, ki je slab prepis slaboga madjarskega zakona. (Klici: Tako je!) Vsi lüdje so odklonili predloženi zakon, od katerega  je  nešteo	razpravljati
ne zakonodajni i ne finančni odbor.
Pričaküvalo se je, da bo sedanji gospod minister vpoštevao razmere i v sporazumi z gospodarskimi krogi predložo modern zakon od neposrednih dač. Namesto toga je pa vrino v dvanajstine za mesece julij, avgust i september člena 18. do 20. ki je vpelüjejo nekše začasne izvünredne doklade na predpisano skupno šumo neposrednih dač z vsemi državnimi dokladami vred. Glavne določbe teh členov so: Za leto 1923. se vpelüje začasno izvönredna  doklada na sküpno svoto neposrednih dač z državnimi dokladami vred. Ta doklada znaša pri dači na zemlišče 5 dinarov na eden dinar, a na vse ostale neposredne dače 30%.
Grajati moremo, da se s kratkimi, površnimi i nejasnimi členi v zakoni od dvanajstinah napravijo prvi koraki na poti davčne reforme. Grajati moremo, da se ne vpoštevaljo različna v posameznih pokrajinah obstoječi davčni sistemi. Grajati moremo, da se ne vzeme v poštev prevelka obremenitev posameznih pokrajin, kak tüdi nevednako Plačüvanje dače v posameznih pokrajinah. Grajati moremo, da se bo dača požirala za celo leto 1923. to je tüdi za nazaj. Končno moremo grajati, da se je pri podelili olajšav ne gledalo na enakomerno za vse pokrajine.
Povišanje neposrednih dač po teh členih se je zvršile brez pomisleka, kakša je tista vrsta dač, ali odgovarja davčni moči davčnih obvézancov, ali je socialno pravično, ali je iz državnih finančnih i gospodarskih razlogov priporočlivo i iz-vedíivo. Različnost v navijanji davčnoga vijaka se bo s tem povekšala.
Glede posameznih neposrednih dač trbej omeniti sledeče. Hižna najemnina je vpelane na podlagi avstrijskoga davčnoga zakona. V Sloveniji i Dalmaciji je hižna najemnina neznosno breme za hižne posestnike. Znano je, da je hižna najemnina bila v Avstriji najvekša v celoj Evropi. Zavolo toga vidimo, da so najhüjše prizadeti hižni Posestniki v Ljubljani, ki morejo plačüvati 20®/o od precenjene najemnine, v drügih krajih Slovenije i Dalmacije pa 12% gda se plačüje v Srbiji samo 3%. (Klici na desnici: To je davčna vednakost!) Zvišanje hižne najemnine za 30% bo neugodno vplivalo na stavbno delavnost. To moramo posebno grajati v časi velke stanovanjske krize. Povdarjati morem, da je ta dača nesocialna dača, ar onpmogoča gradbene delavnost i obremenjüje tiste lüdi, ki žmetno dobijo stanovanja i morejo zavolo te visike dače plačüvati visiko  stanarino.
Dale
NEDELA.
Po risalah deseta. Evangelium sv. Lukača XVIII. 9 — 14. Jezuš oznanüje priliko od Farizejuša i Publikanuša, kak molita v cerkvi.
Pokoro delajmo.
Moram pokoro delati. Grešio sam i s svojimi grehi sam raztrgao, oropao, razklačo, zamazao božo diko! To moram popraviti ovak božega lica nikdar ne bom vido. Na to me vera vči. Tü mi niti sam Gospod ne more pomagati, ar On svoje bistvo, svojo diko ne more drügomi prepüstiti ar či bi to včino, ne bi bio več Bog. Kak bi ti brez razuma i vole postao živinče, tak bi Bog brez svoje bože dike prestao biti najvišiša oblast Zato moram pokoro delati, ka oropano diko Bogi nazaj spravim. To či ne včinim, konec je mojemi vekivečnom! blaženstvi. Ne jaz, gospod Jezuš pravi kak pri sv. Lukač! evangeljski čtemo: „Či pokore ne bote delali, vsi se pogübite." (Luk. XVIII 3.) Sv. Düh Bog mi grozi: „Či pokore ne bomo delali, v gospodove roke pridemo." (Eccli. H. 22.) Sem priti pa je nekaj strašnoga. Ar sv. Pavel apoštol pravi: »Strašno je priti živomi Bogi v roke." (Hrebr. X. 31.) I kak ne bi bilo tüdi strašno to?! Smo mogoče ne čüli i skoro vidili v evangeliji to strahovitost, kda Jezuš opisüje, grozne kaštige nad nepokornim Jeružalemom. Pa ne samo, da opisüje nego šče nekaj strašnejšega vidimo nad ne pokorov; Jezuš se joče Večna radost se razjoče, najmočnejše srce se gene i toči bridke' skuze. Pitaš zakaj? Naprej je vido, kak strašno boš na vekomaj trpela grešna, nepokorna düša i zato je jokao. Pokorimo se, ka skuze božega Sina ne bi zaman tekle za nas.
Novi boj proti lüdstvi.
I.
Svetovnoj bojni je že pét let kaj je minola, i od tega mao to pravijo, da mir kralüje na zemli. Ali jas to pitam, kje je mir? Proti tistim, šteri neso meli orožja v roki ešče dale trpi boj i zničiti je šče. Té novi boj je proti nam, proti našemi slovenskomi lüdstvi. Ali či je dnes žmetno nositi nam to bremen, zato se mi od tega boja ne bojimo, izide ešče naša zvezda tüdi, zide še svetlo sunce.
1 zdaj glédajmo té .veleki boj, šteri je vekši, kak Svetovna bojna. Amerika je premagalo alkoholizem. Ali potem so gorstanoli ti zmagani alkoholni fabrikantje, organizirajo se i boj začlnjao proti zakoni. Ali naj ne misli níšče, kaj se te boj samo v knigaj i časopisaj bije, nel Té novi boj tüdi ma svoje tope, orožje, soldate, Oficire, kak drügi boj. Cio tega boja vidimo. Zničiti, zmagati antialkoholizem i ešče bole veliki dobiček spraviti alkoholične fabrikantom i gostilničarov. I keliko lüdi je že na nikoj Spravo i keliko ji ešče na nikoj spravi alkohol. Na to si ne mislijo tisti šteri brezi srca znajo glédati, kak prido na nikoj države, kak grata ronjava lüdstva telo i düša, zničijo cela držine, ar takši samo za sébe glédajo, za svojo dobroto, blajženost, za svoj žep. Boj je začno alkohol proti lüdstvi, proti treznomi-žitki. Z vékšimi lažam! so ne agitirali kre svetovne bojne, kak kre alkohola. Časopisi, plakatje i lüdje vsi to nazvestjavaj-i, ka alkohol (vino, piva, palinka) člveka blajženoga, močnoga, bogatoga napravi i ka tisti, šteri so proti alkoholi so proti državi, so proti sloboščini, so proti dobroti i zdravji. 1 v tom je to žalostno, ka lüdjé takšim lažllvim govorom nasédejo i či ščejo ali ne pristopijo za vojaka k tistim, šteri proti lüdstvi, proti državi i di Ožini pelajo boj. Z najbole hüdim prijatelom se zdrüži, z alkoholom. Ne Znamo, níšče nežna, kak dugo de ešče kralüvo alkohol, i kak dugo de žeo njegov čaren kosec na etom sveti. Ali to je moje sveto vörvanje, ka eto bojno mi dobimo,
2
NOVINE
29. julija 1923.
što smo proti alkoholi, ka de naše delo zmagalo alkoholizem, štero lüdstvi na veliki hasek bode. Či alkoholisti boj začnejo, mi ga gor zememo ž njimi, i mi več vüpanja mamo, kak oni. Nas more podpérati vsaki, što je na lüdstvo, što šče bolši pridočas. Podpéro de nas vsakši, šteri v Bogi vörje. Bože delo pa nemore buknoti, ar je samo pri Bogi moč i gloria.

II.
I ešče eden drügi boj lada med našim slovenskim lüstvom, šteri našega Prekmurskoga lüdstva krščanski i moralični düs zniči, či de ešče dugo trpo. I šteri je té dragi boj? Ples. Ples pa premaga narod, premaga vero premaga državo. Mislim ka šteri človek v sebi krščanski düh ma, on je proti plesi, proti veselicam. Ples krščanstvo i dobre jakosti na naj spodnjo stube spravi. Ka si misliš ti poštena mati, či si gospodska, ali kmétska da tvojo deklo eden mladenec obine pri plesi, šteri jo ešče nigdar ne vido, nego na veselici jo spoznao? Kaj bi ti Tekla, či bi to včino eden mladenec v tvojem saloni, ali v tvojoj hiši. Pa med dvema' nega nikšega razločka. Kje se mladina več hüdoga i greha vči, kak na plesni veselicaj. Dobro bi büo, či bi naši dühovnik! 1 vučitelje hasnovito včenje držali našoj mladini, i to bi lahko činili vsako nedelo po popoldni 1 mislim,
da bi mladina pomaliArada gor poiskala dühovnike i vučitele. I za mali čast bi se kazao našega dela dober sad. Žalostno, da je pa istina, kaj je to pri nas evangeličančaj trno potrebno, naša mladina je preveč velikoga slobodnoga mišlenja. I zakaj je to, zato ar pri nas cura pastoralis spi, ali se pa naši dühovnik! ne ščeo z tem brigati. V tom so dosta naprej, naši katoličanski bratje.
Zato, dühovnik!, vaša dužnost je .proti tomi stanoti, ne glédajte nevoló z vküp djanimi rokami. Či ščemo stalne, močne krščanske kotrige, te moremo pri mladini začnoti naše delo.
Ali mladina potrebüje düševne, telovne potrebščine, ar či je telo ne Zdravo, te je düša tüdi betežna. Veliki rimski Pisatelj i vučitelj Juvenalis tou pravi „Mens sana in corpore sano." V zdravom teli Zdrava düša. Na to tüdi moremo paziti, naj telo naše mladine tüdi zdrave bode. To pa samo z telovadbov moremo doségnoti. To bi te mogli doségnoti, či bi se mi tüdi zdrüžili z naših kath. bratov »Orlovskim drüštvom." U bi mi evangeličanci tüdi nastavili Orlovska drtištva, v šterom bi se skrbeli za naše mladine düševne! telovne potrebčine. Po tom bi mi meli stalne, močne Kristušove vojake, stalne krščenike, šteri bi nigdar ne. zatajili Kristuša.
HARI LEOPOLD ev. bogoslovec.
Domača politika.
Ar so srbski radikalci ne držáli pogodbe, štero so sklenoli z našov strankov i muslimani i štero smo v prejšnjih Novinah popisali, so to pogodbo prinesle tüdi vse drüge horvatsko naše i muslimanske novine. Ar je pa radikale zdaj jako sram postalo, da celi svet zna njüvo nepoštenost i lažnivost, ščejo vso krivdo spraviti od sebe i jo naložiti na tistoga, šteri je ne kriv. Na našoj stranki i na muslimanskoj so nikaj takšega slaboga ne mogli najti, zavolo česa bi mogli tevi dve stranki krivih nepoStenja, zato so se z vsov močjov vrgli na Horvate, na Radiča i njegovi pristaše. Razbobnjali so po celoj Jugoslavijo i ešče zvün nje, razkričali so po vseh svojih zamazanih listih vse slabo, ka so mogli najti v teh petih letih zedinjenja i vse to so naložili na Radiča, da je on kriv. Obdužili so ga Veleizdaja, da dela proti našoj državi, da se skrma vežje s sosidnimi državami i dela skrivne organizacije i zveze proti Jugoslaviji. To so razkričali i zapisali po vseh novinah radikalci i demokratje proti Radiči, samo zato, da bi drüge države i celi svet mislo, da je Radič resan vreden, da ga včasi obesijo na prvo drevo. To so pa razglasili tüdi radikalci i njüvi podrepniki demokrati tüdi zato, da bi si malo vtišili düšnovest, štera jih peče zavolo njüvoga slaboga i nepoštenoga političnoga ravnanja i dela.
Ne bomo iskali, kelko je Radič krivi kelko ne. Gotovo je, da on ne vodi dobre politike. To pa ne smemo tak misliti, da dela naravnost proti državi, ar tüdi on šče sedanje i mogoče ešče vekšo i močnejše Jugoslavijo. Njegova politika pa je jako slaba za lüstvo, či vidi, da je kakša mala nevarnost za njega. Kakpa lepše je
doma sedeti i dobro jesti pa piti i pošilati svoje plačane agitatore okolik, da norijo lüstvo, kak pa iti v Beograd i tam celi den v parlamenti sedeti, premišlüvati, kak je bogše gučati i delati za lüstvo. Kriv je zato Radič s svojov lenobov, da se nam slabo godi, ali vlada ga duži sčista nekaj drügoga. Poslala je zato Radiči že dvakrat poziv, naj V 24 vürah zapüsti našo državo, ar ga ovak zgrabijo, ga zaprejo i mogoče obesijo. Poslala je vlada vse puno policistov, žandarov i detektivov v Zagreb i drüge horvatske kraje. Resan so začnoli tej preiskavati na vse strani, ali dozdaj so ne mogli nikaj takšega najti, ka bi svedočilo veleizdajstvo Horvatov. Ar se je vlada s tem osramotila i s tem tüdi velko škodo napravila za našo državo pred drügimi državami, štere vidijo, da se pri nas ne vlada pravično, da pri nas vlada nasilje. Zato bo gotovo moglo preci krivih i nekrivih trpeti, da si vláda opere roke kak si je oprao Pilatuš. Ali s tem zato nedo zakriti i oprani njeni grehi do horvatskoga i slovenskoga naroda. Zdaj gda se vsakša držáva skrbi, kak bi napravili lepši mir med svojimi državlani, kak bi njim zagvišala lepše živlenje, se pri nas dela ravno naopak i zato je naša domáča politika zapletena, nejasna; Vlada sama ne ve, ka dela i kak bi naj delala, ar nema mirne düšne vesti. Vsakšega človeka se poslüži, šteri se joj ponüdi za lepe peneze, da bo opravlao grdi poseo izdajati, de-nuncirati i lagati. Ali ravno to ravnanje vlade, štero je zdaj jako slabo za nas, nam bo prineslo zmago, ar ne samo naši lüdje, nego tüdi vsi pametnejši politiki drügih strank i tüdi drügih’ držav vidijo, da je najbogša politika, da je najpoštenejše delo
i ravnanje naše stranke. Zato so začnoli že hvaliti pridnost i dela pa tüdi vučenost i zmožnost naših poslancov. Naše lüstvo pa, posebno slovensko i horvatsko vsigdar postaja bole i bole politično zrelo, se renda okolik naše stranke. S samo naednok pride čas, zaželeni den, gda bomo slavili zmago našega lüstva, zmago avtonomije.
Svetovna politika.
V Italiji so sprejeli novi volilni zakon, šteri je pa jako slab za naše tam živeče brate Slovenec, ar po tom zakoni mogoče niti ednoga poslanca ne bodo dobili. Pogajanja med našov državov i med Italijov so se pretrgala, ar se nikak nemrejo pogoditi za Reko (Fiumo). — Češki zvünešnji minister dr: Beneš posredüje med Angleži i Francozi, da se lepo poglihajo i dajo Nemčiji takše pogoje, štere lejko sprime, da se tak postavi v red to pitanje. Tüdi se trüdi Češka, da bi pripravila lepše prijatelstvo med Malov Antantov i Madjarskov. — Madjare podpirajo posebno Angleži i Italijani. Mogoče bodo zdaj Madjari dobili posojilo od drügih držav, da si malo odpomorejo, ar jim dozdaj jako slabo ide. — Romunija i Polska sta sklenoli med seboj defenzivno zvezo proti Rusiji. — Grška je sklenola za njo jako lepi mir s Törki v Lazani, s šterim so tüdi Törki zadovolni. — 28. toga meseca se sestanejo v najlepšem kraji Romunije v Sinaji zvünešnji ministri držav Male Antante. Tüdi se bode povekšala zveza med Jugoslavijov, Češkov, Romunijov, Polskov, Grškov, pa tüdi z Bolgarskov i Madjarskov i Albanijov bodo stopili v bogše, prijatelske odnošaje.
Glasi.
Slovenska Krajina.
Plemeniten dar je poslao za naročnino Novin i M. Lista pa toga podporo Büček Alojz iz St. Lousa z Amerike. Poslao nam je tri dolare. Prav srčna hvala.
Naročnino sterjajte širitelje. Samo za papir smo mogli plačati dvesto jezero koron. Terjatve mamo velike, vsaki -naj plača taki naročnino, to je nej kesnej do E septembra. — Letos se ponüja veliki zgübiček, zato prosimo naročnike, naj hišo i redno plačajo to malo naročnino.
Marijini Listi pred novim letom páli sküpno prído v ednoj knižice Popišemo življenje blažene Terezijo od Jezušeka zvane. Zato Potrpite dragi naročniki.
Molitvena kniga „Hodi k oltarskomi Svestvi“ se že štampa. V septembri meseci mo jo začeli razno pošiljati.
Papir za Novine nam sfaliváva. Prišo nam je toti do Radgone, ali nevemo, jeli mo ga mogli prek spraviti pravočasno ali ne. Če ga ne bi mogli, te bi ta številka Novin pa mogoče še prihodnja samo dve strani mela. To vzemite na znanje.
Za V. katoliški shod se je iz Prekmurja priglasilo osem dühovnikov.
Fabijola
ali
Cerkev v katakombaj.
I. Mir.
Krščanska hiša.
Fabij je ne meo rad živlenja na deželi, vesela drüžba i njeni guči so se njemi dopadnoli bole kak zeleni gaji i šümeči potoki, zato je ne hodo s svojov hčerjov iz varaša, jo je tüdi samo redko gda obiskao. Ešče veselih je bio, Či je odišla, ar dokeč je bila ona doma, * se je itak nekelko bojao i se je ne godilo v hiži nikaj nepodöbnoga. Gda pa je hči odišla v Kampanijo, so se začnoli zbirati okolik Fabija najhüši lahkoživci, noč i den so po hiži raz-grajaii razvüzdanci .igralci i se kotah okolik bogato prestretoga stola. Gda je pozvao Torkvata, si je šo iskat ešče drüge goste, ka je ne bilo žmetno, ar so se njemi nešterni postopači — pojedneži sami nastavlali, da bi jih vzeo k večerji, Blüzi Titovih toplic naleti med drevjom na
dva svojih poznancov; ar sta se jako živo po-menküvala, jiva je ne Šteo mešati i je malo počakao. —
„To poročilo je te resan istinsko?* pita eden. —
»Telko je gvüšno, da so se prebivalci v Nikomediji vzdigno!! nad kristjane i jim zažgaii cerkev pred palačov. Casarov tajnik sam je pravo dnes mojemi oči."
„Zadosta nori so pa tüdi bili tej Kristjanje,da so nasredi -najlepšega toga vára* a zozidali svojo cerkev. Lejko bi znali to, da se bo pravovörno lüstvo prle ali sledkar zdignolo proti njim."
»Istina je to; tüdi moj oča pravi, da bi naj bili tej lüdje veseli, či jih dobrovolni casarje püstijo pri miri. V kot naj bi se Skrili i živeli tiho, ne pa pred palače stavili svojih cerkev i zato njim pa tüdi prav privoščim, či malo što te ptičke privleče na den i poleg toga ešče svojemi bankaš! malo pomaga."
.Istino gučiš 1 Pri tom zato ostane: glédala Sova najprle, da zvediva za najbogatejše kristjane i prí tom bpva eden drügoga podpirala
po svojoj moči. Potem si njüvo premoženje pošteno rozdeliva med seboj. Kaj ne?"
„Ka pa!"
Zdaj pristopi Fabij.
„No, kak se kaj mate? Fal Vij?- Že dva dugiva meseca sem vas ne vido. Dnes zvečer vas pozavlám k sebi k gostiji; tüdi vaš prijateo -- Korvin mislim, naj pride z vami."
Korvin je jako ^prilično pokimao.
»Prav Žao mi je, lepo se zahvalüje!^" odgovori Fulvij, .»nemrem, ar sem pozvani nekam inam.*
„E kajl Vej nindri nete tak dobro jeli kak pri meni; küge pa znan tüdi nega pri mojoj hiži, da se je tak ogiblete od tistoga časa, da ste se malo poštükali pri obedi s Sebeščanom. Ali vam je mogoče zacumpraš stara cumprinca? Povem vam, da je tüdi jaz nemrem viditi, že zdavna bi jo rad Spravo od hiže, ali mislo bi, da bi vas bar kaj drügoga pripelalo v hižo. Vej sem dobre zapazo tisti večer, kak želno ste pogledtivali mojo telico Agneško."
Dale
29. julija 1923.
NOVINE
3
V imeni pravice. „Szabadság,“ list samostojnoga Hartnera na stari recept te stranke v 8 svojoj številki kosmato laže. Piše najmre v članki „Rubotmunka,“ ka je za kuluk, to je za gospočino ali robotanje pri popravlanji cest, glasale ,21 našij poslancov. TO nesramno grdo HartneiOè'0 laž energično in odločno odbijamo od sebe i Pričaküjemo od g. Hartnera, či je poštenjak, ka to laž popravi. Istina je najmre to, ka je naša stranka i v odbori i v parlamenti z vnogimi lepimi govori najostrej nastopila proti tomi krivičnomi zakoni i ednodüšno proti njemi glasati. G. Hartner je ešče posebno napnjeni, naj v svojem listi to ogrizavanje popravi. Vüpamo se, ka zmaga njegova prdvicoljübnost i da zadoščenje našoj kmečkoj zvezi.
Zagrebški protokol i delitev zemlje. Dnes tjeden so objavile „Novine“ protokol sklenjeni med našov, Radičovov i muslimanskov strankov. Te stranke so zahtevale, ka se. žemlja v Sloveniji, na Hrvatskom i v Bosni več ne deli med »srbske dobrovoljce.** Tevi dvér-reči sta vöostaie v dnestjedenskih ,.Novinah." Od toga je naimre guč, da se prepreči velka krivica, štero so delale srbske stranke s tem, ka so slovensko i hrvatsko zemlo delile ne hrvatski!!) i Slovenskim siromakom, nego srbskim dobrovolen). V Sloveniji je toti ne tolko krivice, kak na Hrvatskom i Bosniji. A vendar se je godila že tüdi pri nas, v Prekmurji. V Gyertja-noši je dobo na priliko več plügov zemlje srpski dobrovölec .iz Hercegovine, naša sirota je pa. odpadnola od nje. Od te krivice je guč v protokol), ne pa od toga, ka siromak ne bi dobo zemlje. Ar ravno naša »Kmečka Zveza" se potegüje najbole za sirote.
V sveto hištvo sta stopila dnes tjeden g. Kralj od sv. Petra pri Maribori i gd. Karolina Pavel vučitelica z Trnja. Zdavanje je bilo pri sv. Petri, Mladoženec je sestranec g. plebanoši pri Sv. Petri M. Štraklja, mladožena pa sestra Č. prednice šolskih sester v Žižkih. Svoje Vrle vučitelice svatbo pri Sv. Petri so z svojov nazočnostjov tüdi počastili vlč. g. Čačič Jožef, pleb. z Črensovec. Mladomi pári Želemo blagoslovim bláženi, miren hižni zakon.
V Zagrebi bo od 18. do 20. augusta euharistični shod. Tri dni bo z velikov slovesnostjov dragi Jezuš v oltarskom svestvi pozdravljen, moljen. Bode na stotine sv. meš, predge, spovedi, krasne procesije, odpüstki. Slovenci so dobili cerkev sv. Katarine. Če bi dosta Prekmürcov šlo, bi tei ešče posebi edno cerkev dobili. Vožnja na železnici je polovična. Karta za shod košta deset dinarov. Okoli sto dinarov bo zadosta za vse potroše, a strošek si vsaki naj sebov nese. — Do dnes tjedna, to je do 5. augusta zglasite se v Črensovcih, ki ščete iti v uredništvi Novin.
Občni zbor kmečke zveze ta celo Prekmurje se vrši 5. augusta v nedelo ob treh po večernici v dvorani velikoj pri g. Hubri. Vse Kmečke zveze naj pošljejo svoje zastopnike z celoga Prekmurja. Na zbori se vrši volitev novoga načelstva. Klekl Jožef, načelnik k. z.
Grad. Dnes tjeden se je vršilo tű z velikov slovestnostjov blagoslavlanje zvonov. Dva noviva zvona v teži do osem metrov je naročila fara v Ljubljani. Zvona mata jako lepi, prijeten glas. Koštala sta okoli tristojezero koron. Ta siromaška fara ne samo ka je to veliko šumo vöplačala, nego so bile občine, štere so do 600 Dinarov ešče več dale kak je bilo na vršeno na nje i so ništerni že lepe šume drage vole tüdi ponüdili za eden veliki zvon, šteri bi sam teh-tao do osem metrov. Naroda je okoli 6000 pri-vrelo vküp. Po velikoj meši je Šla procesija na marof po zvona. Zvün domačiva g. dühovnika so-vodili procesijo ešče g. plebanoša od nedele i z Markovec, g. kaplana od Sv. Jürja i z Tör-nišč pa g. katehet iz M. Sobote. Pred procesijov so šli biciklisti, za njimi ognjegasci peški, banda od sv. Jürja i nešteta vnožina ljüdi. Dvoja četveroprežna kola ső vozila vsaka po en zvon? ha vsakom' kgpjl je sedo 'ene moški z belim Starom okoli ram — sama kol# pa vsa opletena i okinčana z venci. Okoli .zvonov sta stopila botra zvonov, šteriva sta tüdi ppgostila vnoge. Skoz krasnih slavolokov, thed/gfhiíjenjotn možarov, pri sladkih glasaj igre ' so se "spravili zvonovje pred cerkev. Predno bi se. gor potegnoli, so g. Lejko, domači kaplan držali genljivo predgo o pomeni zvonov. — Zdaj že zvonijo grački zvonovje i davajo hvalo vsem darovnikom i ki so meli trüde okoli njih — z ednim pa tüdi opominajo drüge bogate fare: ka so mogli Gračarje — siromacje, jezero bole morete vl bogatci. — Zvoni zvonite l K Bogi vabile 1
Sol. Po prizadevanji poslanca g. Kleklna je dobilo Prekmurje monopolno sol in to Dol. Lendava en vagon. Da se z monopolnimi stvarmi
ne more in ne sme verižiti jé menda že vsakomi culukaferji znano, le D. Lendavski trgovci — z eno častno izjemo — toga ne vedo. Vajeni so računati, sevé za svoj žep, že tako dobro, da tüdi če imajo b03/o dobička — kot jim je to en pošten D. Lendavski trgovec dokazao — še vedno gor plačajo. Celo zadevo dobi sodišče v roke in radovedni smo, kakši bo končni račun. Čüjejo se tüdi radi razdelitve lazlične pritožbe. Ali so vpravičene ali ne nevemo, dobro bi pa bilo, da bi se financa za to malo interesirala in če je na tem kaj resnice naj zvejo to tüdi višje inštance, kajti ni vse eno, kakši mož ima mono-polne stvari v rokah Razdelitev naj bo pravična in taka da se vsak čas lahko izvede kontrola že iz vzroka, ker obstoja možnost — Oprostite gg. D. Lendavski trgovci zaupamo Vam mnogo — da se Čez nekaj pojavi ista sol samo z razločkom, da se takrat ne bi prodajala pa 14 nego po 20 koron.
Ka je vse mogoče v Lendavi? Uh! strašna Vročina, idemo se kopat; že je večér, ali jaz naprej, junaško stóplem po Lendavskom trotoari. Ka ednok srečam prijatela; pita me, kama idein. — »Kopat se." t- A on mi pravi, naj idem ž njim. HajdaI Naednok mi pravi: »Čakaj!" Jaz po stanem nikaj slaboga ne misleči. Naednok pa skočim, ves sam moker! Tuš! Vedro je, a dešč po meni, gor poglédam — stan najvekšega gospoda, no na srečo nesem nikše dühe čüto. Hvala Bogi. voda je čista. To je samo v Lendavi mogoče, , ka se Človik na cesti tušira. Priporočam publika da tak lepe prilike v teh vročih dnivah ne zapüsti. Za tuš se Zvedi v bližini okrajnoga glavarstva. — Jeli ešče izda, kaj mogoče v Lendavi? Brni Kak nebi pa tű je vse mogoče, znam ka ste radovedno pa hajda, da znate vsi, ne samo jaz: Ednok kesno po noči idem poleg kavarne „Korona," na ednok prehodim; tu je revolucija; strela se, breči sé kak na fronti — začeo sem brečati: ^Policija, Policija 1" Na ednok pribižita dva žandara, za njima pa Dani bači, v ednoj roki drži sablo, v drügoj pištolo. — Ž andari puške dol — na juriš! hahaha! tisto ka sem jaz čüo, je ne bilo strelanje, nego je ravnotisti čas natakar odpirao šampanjec! Zdaj sem več dobo korajžo. Pa pravim, dečki, naprej ! vö stemi lumpi, ka motijo nočni mir! Gda Dani bači pogleda nad okno i mi pravi: „nem szabad" notri je »Železna roka Pribičeviča, — znate što ? detektiv Hajdukovič!" Amen! vse je gotovo. — Samo za par dni se mi toži natakar, ka je g. Hajdukovič potrošo 12200 koron; odišeo, pa nikaj plačao ali zdaj ga ne ve gde iskati. Či mi ne vörjete, pitajte natakara pri „Korpni," da je od g. Hajdukoviča dozdaj ne dobo niti filera —Pa ešče nekaj! Opozarjam gosp. gostilničara, da je eden gospod do dnešnjega dneva gostilničar v D. Lendavi imenüvani za namestnika okr. glavara vrhovnoga inšpektora i nadzornika reda i čistoče, v gostilnah v D. Lendavi. Že, je prevzeo svojo slüžbo z najvekšov sttogostjov. Da je to istina, Vam samo to povem, da je te gospod v ednoj gostilni klečao h viziterao pode, či so čisti. Zato pravim, gostilničarje, držite čistočo, da nede mela z vami palik Sodnija poslal — Za dnes dosta, ali naskori se vidimo. — Redivivus.
Invalidi, vojne dovice i sirote če ščete dobiti trafiko, vložite prošnjo na: Invalidski , odsek v Ljubljani. Na prošnjo i priloge ne trebe štemplna. Vsem trgovcom, ki neso invalidi, se je vzela trafika i da se gornjim. I če se lej v ednom meseci ne javijo, trgovci obdržijo trafike, K prošnji se more Pridjati 1) svedočanstvo od lepoga obnašanja, 2) da slobodno razpolaga z prostorom, gde se odpre trafika, 3) da je invalid Vojna sirota ali dovica, 4) izkaz od familije, 5) zdravinski list, 6) siromaško svedočanstvo, 7) obvezna Objava da bo trafiko sam oskrbljavao ali njegovi domači, ne pa. kakši trgovec ali oštarjaš.
„Zakaj Korošcovi bole ne poštüjejo Prekmurja“ pita Mőrska Krajina. Pitamo g. Kühara, v kom je pokazala Korošcova stranka samo piknjico nepoštena do Prekmurja? Lejko stem, da se ona i jedino ona bori za pravice našega ljüdstva? G. Kühar mejte vl kuražo i etak pítajte: Prekmurje ma dosta nevol ešče izdak kak lani i Predlani. Lani i Predlani so ladali Kukovcovi demokratje z radikali, kakši sam bio i jaz do zadnjega dneva predjvolitvami, zdaj pa ladajo sami radikali, kakši sami jaz postao zadnji den pred volitvami, se zna da oboji za peneze. — Zakaj tevi dve stranki nesta odvzeli i še zdaj neodvzemeta nevole Prekmurja, gda sta tevi mele i mata (samo njevi moč? 1 zakaj ne podpiramo vsi Korošcovo stranko, štera se tak junaško bori za naše pravice?Tak bi mogli pitati ví g. urednik „M. Krajine?*
Vmrli so pri sv. Bedeniki g. Faflik Karol oča tamošnjega g. plebanoša. G. plebanoši i  celoj drüžini izrazimo naše najglobše sožalje — pokojnoga düšo po zročimo v molitev vsem dobrim düšam. — Naj v miri počiva.
5000 dinarov štrofa je mogeo plačati vrednik Mörske Krajine, markišavski Kühar, za to, ka se je odao radikalnoj stranki.
Podragšajo se pošte za inozemstvo s prvim avgustom. Pismo vö z naše države, bo koštalo 3 dinare, karta 6 koron.
V Dobrovniki se je prejšnji tjeden zgodila strašna nesreča. Edna dekla je seno pala na štalah i je po končanom deli skočila doí na gümlo na seno. Ali v seni notri so bile železne rasoje, v štere se je zadela z glavov tak nesrečno, da joj je eden rogeo šo pri oki notri v glavo i Odzaja vö. Samo 24 vür je Šče živela v strašnih mokah i bolečinah.
V Dolini je strela vdarila v ednoga Človeka i ga je k mesti bujla.
Vso delo za V. kat. shod vodi bogojinski plebanoš g. Bašša, pošta Dobrovnik.
Država.
Toča je na vnogih krajih Slovenije, posebno pa na Kranjskom, Štajarskom i Medjimurji vničila vse letošnje pridelke. Stnneno je na polih zmlatila, kukorco i mlado setev do zemle stukla, po goricah pa tak zmlatila trsje, da de se 3—4 leta poznalo.
Najvekši neprijateo Horvatov je bio i je bivši Madjarom zdaj pa demokratski poslanec Pribičevič. Za njim pa je bio pravi izdajalec vsega jugoslovanstva Gagliardi, šteromi pa je zdaj naša Vlada dovolila, da sme prebivati v Zagrebi, ar je — radikalce. Glizdaj do meli pri nas vso moč v rokah madjaroni, nemčurje i italjanašji. O srečna Jugoslavija!
V Trbovljah i Zagorji i sosidnih premogokopih štrajkajo delavci. Pravijo, da bo strajk trajao najmenje dva tjedna. Gučao sem s temi delavci. Bili so vsi raztrgani i višivi, zamazani kak Ciganje i sühi, da so jih bile same čonte. Pravili so, da so vsakši den delali 12 vür, od 6 do 6 brez toga, da bi meli najmenje časa za obed. Dobivali so 15 koron na den. Zdaj so stopili v Štrajk i vüpajo, da bodo dosegnoti lepše plače i lepše ravnanje ž njimi.
Najšli so že vse štiri trupla dühovnikov, šteri so se te dneve vtopili v Dravi, i so jih pokopali.
Prvo grozdje v Novom Sadi se odavle po 28 dinarov kila.
V Ptüji se je 11. toga meseca vršila redko slavnost. Ob 7. vüri zajtra je bio krščen mus-liman Assin Šahmaniju, ki je dobo ime Alojzij. Po krsti je sprijao sv. obhajilo, po obhajili pa se je zdao z gospodičnov Ludinilov Senčar.
Svet.
Na Francosko se je odpelalo na katoliške mednarodne (svetovne) tekme 200 Orlov iz Československoga.
Eden plüg zemle na Madjarskom košta 2 i pou milijonov koron.
Deset najvekših bogatašov sveta. Najvekši bogataš vseh časov i krajov je Amerikanski H. Ford, šteri ma v fabriki za avtomobile vsakše leto 119 milijonov 3 jezero dobička. Gotovih penez pa ma 2 milijardi, 380 milijonov dolarov. Za njim pride amerikanec Rockefeller, šteri ma 500 milijonov dolarov. Anglež vojvoda Westmünsterski ma 200 milijonov dolarov. Sir Bazil Zaharov 125 milijonov dolarov, Nemec Stinnes 100 milijonov. O. Rockefeller 100 milijonov, baron Mitsui 100 milijonov. Izda se ne ve, kelko má Amerikanec Valker, šteri je tüdi eden najvekših bogatašov. Indijski vladar Barodi ma 125 milijonov dolarov.
Cene v Maribori: govedina od 76 do 100 koron kila; teletina od 80 do 100 K kila; svinjina prekajena od 120 do 160 K kila; friška svinjina od 148 do 160 K kila; mast 140 K kila. Jaboka 48 K kila, grüške 80 K kila, trnoslini 80 K kila, marulice 96 K kila, breskvi 96 K kila. Goska 250 K, par picekov 170 do 300 K, kokoš 250 K, liter kapüščic 30 K, liter mleka 14 do 16 K, jajce 5 do 6 K, grozdje 160 K kila, novi krumpli 4 do 5 koron kila.
Državne cene penez za mesec julij: 1 francoski frank 5 D 30 p, 1 taljanska lira 3 D 90 p, 10 rusoski rublov 1 D, 1 dolar 85 D, 100 nemških mark 7 par, 10 romunskih lejov 4 D 20 p, 1 češka korona 2 D 60 p, 100 avstrijskih koron 12 par.
Naprodaj gostilna
Marije Halbarth Murska Sobota, Lendavska ulica 37.
Naročte si „Novine!“
4
NOVINE
29. julija 1923.
5. katoliški shod v Ljubljani. (25.—28. avg.)
Katoličani Slovenije!
Naš veliki dan, največja manifestacija slovenskega ljudstva dosihdob, nedelja 26. avgusta, se bliža! Kako smo pripravljeni nanjo?
Od 1. decembra 1. so najbolj poklicani in vešči gospodje razmišljal! in sklepali o tem, kakšne resolucije naj predlože 5. katól. shodu, da jih sprejme ali popravi in ž njimi pred celim svetom izpove, kake hočejo katoliški Slovenci imeti urejeno svojo drüžino, šolo, državo, kaj smatrajo za pravo in dobro, kaj pa zavračajo kot zlo. Tá številna posvetovanja so srečno končana in na podlagi resolucij izdelujejo govorniki svoje slavnostne govore za katoliški shod.
Odsek za zunanje priprave je vodi! z vnemo daljne priprave za urejen in nemoten potek zunanjih zadev: priglaševanja, dovoza, sprejema, nastanitve, prehranjenja, odhoda udeležnikov, za red in varnost za točen in lep sprevod, službo božjo, Zborovanja i. t. d. Pevska zveza organizira veličasten nastop pevcev (do 1500) pn sv. maši, Orlovska Podzveza nastop Orlov In Orlic v sprévoda (3500) in pri telovadbi (2500) v stadionu, ki se gradi nasproti topničarski vojašnice Slično se pripravljajo vse druge naše organizacije.
Spored 5. kat shoda je izdelan, le male iz-premembe utegne še potreba izsiliti. Da ne bo zmede, naj krajevni odbori pazno slédé objavam v .Slovenci; velja vedno Zadnja vest, ker izpremenjena razmere včasih zahtevajo izpremembe v sporedu.
Po dosedanjih prijavah (iz nekaterih krajev še ni bilo izvidnic nazaj!) moramo soditi, da zberé 5. kat shod v Ljubljani od 70 do 100000 ljudi za glavni dan 26. avgusta. Tako ogromno število bo mogoče v redu premikati le, če se vsi krajevni odbori in vsak posameznik točno ravna pó objavljenih navodilih, se omeji v zahtevah in posebnih željah, ne išče le lastne udob-nosti, ampak se žrtvuje v korist skupnega cilja: pokazati svetu urejen nastop armade za čast božjo in pravi blagor naroda.
Glavne točke sprévoda za vse udeležence so: zbiranje za sprevod (prvi še pred 6. uro), sprevod (bo treba iti v dveh sprevodili, da prihranimo čas!) 7. do 9. ure, sveta maša (Kongres™ trg) Velo.—V211- ure, zborovanje (Kongresi trg) V211.—12. ure (pozdravi, dva govora). Popoídne ob 7,3. uri v vseh ljubljanskih cerkvah pobožnosti za .Marijine družbe, misijone, III. red, evharistična, sv. Cirila in Metoda, za dijake in za vojake, ki so se srečno vrnili iz svetovne vojne (ker nimajo posebne organizacije, opozorite posebno te'može in fante, da imajo shod v garnizijski cerkvi sv. Petra, potem gredo na pokopališče k sv. Križa obiskat padle. tovariše). Ob 4. uri bo orlovska telovadbe v stadionu na Dunajski cesti. V ponedeljek in torek se vrše Zborovanja odsekov, vsak večer, počenši s soboto, bodo prireditve za oddih in razvedrilo v gledališčih in dvoranah.
Dosegli smo pri železnici, da bo Poskrbela za toliko vlakov, kolikor jih nájveč more voziti na progah v Ljubljano in nazaj zlasti neposredno pred in po nedelji, da ne bo treba prenočevati desettisočem v mestu. Ker bi udeleženci iz oddaljenih krajev Štajerske in Dolenske radi ta čas obiskali tudi Marijo na Brezjah, smo za iste ugodnosti skrbeli tudi zanje. Vožnja bo za polovično ceno od 22. do 31. avgusta na vseh vlakih in v vseh razred* na podlagi izkaznice, ki jo morate dati žigosati 26. avgusta v Ljubljani Pripravljalnemu odböru.
Hrano najbolje vzamete za 26. avgust s seboj; pa tudi v gostilnah in posebnih kuhinjah Poskrbljeno. Podrobnejše informacije še dobite.
Stanovanje stane: v hotelih sobe z 1 postel jo od 22.50 do 30 Din, z 2 posteljama od 35.60 do 57 Din, privatno nekaj ceneje, skupno ležišče na slami 2.50 Din za enkrat. Prijave za stanovanje na naslov: ravnatelj L Jeglič, Ilirska ulica 27, Ljubljana. Navedite: kdo, katere dneve, kakšno ležišče!
Izkaznice za polovično vožnjo in brezplačen vstop k vsem zborovanjem in za stojišče na telovadišče se po 10 Din, 15 Din (Obenem za pot na Brezje in Bled) in 25 Din (častne za
premožnejše in za dobrotnike). Pošiljamo jih na naslove župnih uradov za krajevne odbore v številu, sorazmernem številki prebivalstva in priglasov. Ž njimi takoj začnite živo agitacijo, da čimprej vse prodaste in imate čas, še novih naročiti in razpečati do 10. avgusta, ker moramo ta čas železnici sporočiti število potnikov, da bo mogla pripraviti vlake, mi pa razglasiti čas vožnje.
Pozneje prigiašeni najbrž ne dobe mesta na vlakih 1
Na Brezje ne böste mogli vsi na en dan! Le enotirna železnica vodi tja in je obremenjena z več rednimi vlaki. Svetujemo, da se posamezne okolice na Štajerskem (morda dekanije) do-goVörno priglase Vsaj do 10. avgusta semkaj za posebne vlake, ki bi vozili skozi Ljubljano že pred soboto na Brezje ter prišli nazaj v Ljubljano v soboto zvečer ali po polnoči, nazaj domov pa bi odšli po 7. nri v nedeljo zvečer. Oddaljeni Dolenjci pa bi šli lažje na Brezje v pondeljek zjutraj. Glavno hrano bi morali vzeti s seboj v nahrbtniki (tudi brezalkoholne sladilne pijače, da ne bo zamud Vsled iskanja vode j),
Da bo lažje zanesljivo ustreči božjepot-niköm na Brezje (Bled) in se izogniti gnječi v Ljubljani, odrejamo po nasvetu mariborskoga Pripravi), odbora: Kdor se doma priglasi za Brezje (Bled), naj plača pőloVično vožnjo za pot Ljubljana—Oteče 10.50 Din, krajevni pri-pravlj. odbori naj pošljejo do 6 avgusta nam denar in število priglašenih, mi pa küpimo pri železnici listke in jih pošljemo krajevnim odborom za razdelitev med priglašene. Kdaj bodo najlažje šli tja, sporočimo, ko uredimo z železnico vozni red. To bo mogoče po 10. avgusta, ko zaključimo priglašanje.
Spominske podobice po 1 Din Pošiljamo občnem z izkaznicaml. Vsak udeležence (tudi drugi jo lahko kupijo) naj jo ima in shrani v špomin, pri sv. maši jo bo rabi!. Poberite in Premislite doma večkrat besedilo, naučite se peti himno katolikoV vsi!
Natančen Spored bo sredi avgusta Objavljen v časopisih iti razposlao na posebnih listih krajevnim odborom.
Poučite udeležence o legi in gname-nitostih Ljubljane, središča Slovencev! Naročite pri Pripravi), odboru Načrt Ljubljane (po 7, 9 in 10 Din) s seznamom ulic in javnih poslopij. Na podlagi načrta, te, okrožnico, spisa v Vestnik SKSZ Št. 7 in časopisnih objav naj pozna-valci Ljubljane predavajo o 5. katOl. shodu. Ta predavanja ter Prodaja izkaznic in Spominski!) listov bo najboljša agitacije za udeležbo! Na svojo pest, brez vednosti Pripravi). odbora ne naročajte vlakov, da ne zamašite prog in ne zmedete načrtov, ker bo železnica v nočeh Sobota—nedelja—ponedeljek imela silno težko delo. Organiziran} se poslüšate le posebnih vlakov. 1
V sprevodu koraka na Čelu Orel in najbrž tudi konjeniki v narodnih nošah. Pridite zlasti v narodnih nošáh (harmonike so izključena), gasilci v svojem kroju j Vsaka organizacija (Orli, društva, Marijine družbe itd.) naj ima gotovo svojo zastavo ali prapor, vsaka župnija Vsaj ene malo cerkveno bandero. Razen par organizacij, ki korakájo skupno, bodo udeleženci iz vsake dekanije korakali v eni četi, razdeljeni v Oddelke duhovnikov, županov in obč. odbornikov, narodnih noš, mož in fantov (vojaki skupaj), žen in deklet. Iz okolice mesta (do 15 km) naj bi prišli konjeniki v narodni noši, kolesarji in. okrašeni vozovi s pevskimi zbori, ki pojo v sprevodu. Vsaka dekanija bo morala imeti nekaj svojih rediteljev s seboj (.12 em širok bel pas na levi roki) in napisno tablo. Pripravite se na tol
Natančnejša navodila izdamo v časoplsju ali 3. okrožnici. Toda ne čakajte jih, ampak Pripravljajte se takoj po teh navodilih, da ne bo prepozno! V časopisju še ne pišemo veliko, ker imamo dosti organizacij in krajevnih odborov, da vrše agitacijo in priprave; tudi bi prez-godnje Objave morali morda izpreminja^, kar bi povzročilo zmedo. Organizirani naj se drže navodil svojih central v okviru naših odredb
Odgovor ministra vojne na pitanje nar. posl. Klekl Jožefa.
Narodni poslanec Klekl Jožef so na ministra vojske i mornarice sledeče pitanje stavili: .Slovenski vojaki 22. pešpolka se Pritožüjejo in tüdi drügi, ki slüžijo v Makedonija, da jako škodlivo vpliva na nje nevajeno podnebije. Slabijo i bolfljejö i Zednim se Pritožüjejo, da po nedelah i svetkaj morejo delati (jarke kopati itd.)
Čast mi je pitati gospoda ministra:
1. Ma li volo naše vojake po nekom določenom časi premestiti v kraj, šteroga potnebja so vajeni i na njüvo mesto dirigirati (premestiti) drüge, da ne skušajo samo edni nego i drügi neugodnosti Makedonije?
2. Šče li g. minister po nedelaj i svetkaj dati popolen dopüst vojakom i šče li ostro kaštigati oficire, šteri zagrešijo proti Vašim ukazom?
3. Šče li g. minister poskrbeti dühovnike r. kat. vojakom, da tej po nedelaj i svetkaj obisküjejo sv. mešo i da na leto bar ednok opravijo najostrej predpisano sv. spoved. Prosim pismen odgovor.
G. minister je odgovoro sledeče:
„Jako malo število vojakov Slovencov je zbetežalo, šteri slüžijo v Makedoniji. Tak v 21. 22. in 23. pp. v dvema pukova Vardarske artilerijske brigade, v Vardarskoj bolničarskoj i neboračkoj četi i marvenoj bolnici, je zbolelo v ednom leti (od 1. VII. 1922. do 1. VII. 1923.) vse vküp 66 Slovencov, od šterih je samo eden vmro od zvüžganja plüč. posebno v 22. pp. šteroga g. poslanec posebno povdarja je zbolelo v povedanom vremeni 5 Slovencov. Tak je v celoj Vardarskoj divizijskoj oblasti zbolelo 66 Slovencov. Tak malo število betežnij vojakov ne zahteva stvarne potrebe za njihovo premeščenje v drüge kraje. Pri razdelitvi regrutov se gleda na to, da se čim menjše število slovenskih rekrutov, pošle v garnizone po Makedoniji. Ta se pošila najmenje Slovencov. I tak se bo postopalo tüdi i v naprej, ka so najbole oddaleni.
Ka so tiče delanja po nedelah i svetkah, sam jaz pred tem pitanjom izdao naredbo F. Č. Br. 20. 512. od 21. maja t. l. štera je natiskana v Slüžbenom Vojnom Listi, št. 24, s šterom sam najostrej zabrano vsakše delo po nedelah i svetkah. „Nego naj bo nedela istinski počitek za vse oficire i redove.“
Minister vojne i mornarice general PEŠIČ.
Ar so g. poslanec na prvo pitanje, ne dobili zadovolivoga odgovora, na tretje pa nikšega, tedo ponovili svoje prizadevanje za naše vojake. A iz že danoga odgovora pa se vidi, ka naši vojaki večinoma ne bodo slüžili v Makedoniji i ka po nedelah i svetkah majo izprošen mir i počitek.
Da se od živinske küge prizadetim našim lüdem pomore, so naš g. poslanec Klekl intervenirali pri ministri za kmetijstvo, da se lanjska podpora podigne na 50.000 Din. V novom proračuni se je za lanjsko nesrečo tüdi poskrbelo, ar je finančni minister dovolo kredit za izplačanje.
Prvovrstna vina
se dobijo po najfalejši
ceni pri rankovskom poštari JANEZ TITANI v Črnelavcih hiš. Štev. 33.
Kraleski notar
Ferdo Križan v M. Soboti
ma svojo notarsko kancelarijo od 13. julija naprej v občinskoj (varaškoj) hiši.
Staro lito železo
kupujejo po najvišjih cenah STROJNE TOVARNE in LIVARNE d.d. v Ljubljani.
Podpirajte „NOVINE“!
Pazka!	Pazka!
Oda se mlin z dvema parama kamnov, 1 valek mašin za olje, žagovenicjanka i edna cirkulanka, stanovanjsko i gosdodarsko poslopje, 2 plüga zemle, stalna vodna moč.
Cena 350 jezero Din.
Prometna pisarna „SLIVAR,“ Ljutomer, Stari trg 47.
JOŽEF NEŠKUDLA v Cic. — Jablom n|Orl, Češka ustanovljeno l. 1810. pošilja v predobroj kakovosti vse cerkvene obleke, kazule, pluviale, dalmatike, antipendije, cerkvene bandere, drüštvene zastave predvsem orlovske, kelihe, ciborije, monštrance i vse posode iz kovine. Stare obleke se umetno i fal popravijo. Kelihi se za ceno od 800 Din. naprej pozlatijo. Vse reči se bodo brez carine dopošiljale. Za celo Jugoslavijo je zastopstvo pri: JAROSLAV NEŠKUDLA,
Ljubljana, Sv. Petra cesta 25.
Tisk: ERNEST BALKANYI Dolnja Lendava