Stev. 4. t dne 29. lanuall- ^20. Leto i 5 '„' . 1 * 1 m ■P 7f.'v li C Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze Uha|a vsak četrtek. — Cena m« j« 15K na Uto. Za Nemčijo 18 K. — 7« Ameriko in druge tuje države 20 K. — Pntamer. ae številk« se prodajajo po 50 vlnarjar. SpUi in dopisi novem načrtu jemlje vs^k, tudi najmanjši vpliv na ■Šolstvo? Ko nima ne pri nalaganju bremen šolstvo, nc pri ureditvi šolstva, nc pri imenovanju učiteljev besede? Ljudstvo naj molči, ko javno proglašajo, da hočejo za-Ireti versko- nravno vzgojo mladine v šolah? Ljudstvo naj mirno gleda, ko nekateri kulturnobojni petelini z nekakim zanosom oznanjajo, ca hočejo vzeti Cerkvi ves vpliv na šolo in smer vzgoje v šoli? Ali fie proglaša vsega tega predlagani načrt novega ljudskošolskega zakona? Pa predsednik deželne vlade hiti oznanjat, češ, v Osnovni šoli je med učnimi predmeti tudi verouk, ki ga poučuje duhovnik. Vemo, g. 'deželni predsednik, da v Jugoslaviji še za trikrat nismo tako daleč, da bi namali vpeljali francoske razmere. Tudi na;bo!j svo-fcodomiselno-liberalna vlada pri nas danes ne bi imela toliko žalostne korajže, še manj pa toliko odkritosrčnosti, da bi verouk kratkomalo vrgla iz ljudskih šol. Pa za 'to nc gre, g. deželni predsednik. Ljudstvo je v svojem zdravem razumu prav dobro umelo bistvo vprašanja. Hotelo je zadeti duh tega šolskega načrta, ki kakor strupena sapa veje v njem. Proti temu je ugovarjalo, proti temu sc je upiralo in .se bo tudi nadalje, dokler ne bo imelo trdnega zagotovila, da je la in vsak sličen napad na njegov najdražji zaklad za vedno pokopan. Pretcnj in groženj se ne ustrašimo, ko Še potegujemo za svoje pravicc. Mar niste brali, g. predsednik, vseh neštevilnih resolucij, ki jih je ljudstvo v tem vprašanju že odposlalo na vlado? Mar niste zapazili, cla ljudstvo upira proti lemu, da hočejo iz-Hniti versko-nravno vzgojo iz šole, ne proti vi se pa temu, da milostno še puste vero- uk ket učni predmet v šoli? Kakšen pomen naj ima verouk v šoli, če lahko pri vseh drugih predmetih v smislu načrta učitelj pobije to, kar jc veroučitclj gradil? Ali ne vzgaja lahko zopet v smislu načrta brezverski učitelj otroke krščanskih stari-šcv popolnoma po svojih nazorih? Ali ne uči zopet po smislu načrta mohamedanski učitelj olroke krščanskih staršev po svojih nazorih? .Menda vendar nc boste tajili, da }e to načelo izraženo v načrtu? Kdor zna jasno misliti, bo tudi priznal, da proglaša rt-vno 'o misel tudi v načrtu proglašeno načelo, da je šola nezuvisna od Cerkve. To jo pa tudi zadnji razlog, da načrt zameta versko vzgojo v šol i in hoče imeti le nravno vzgojo. Mi pa dobro vemo: Načela imajo svojo ravno pot, nc poznajo kompromisov in ne polovičarstva. Versko načelo pri odgoji mladine zameta; naravna posledica tega napačnega načela bo, če bi obveljalo, v svoji končni posledici protiverska šola. Ker pa mi tako šolo za svoje otroke odklanjamo, zato odklanjai.io tudi novi šolski načrt, pa če je komu lo ljubo ali nc ljubo. Ko se ljudstvo tako p teguje ;:a svoje pravice, oznanja predscdi'; deželne vlade, da se »izziva v naši mladi državi kulturni bojt. To je zopet povest o jagnjetu, ki je kalilo volku vodo. Ko ljudstvo brani svoje pravice, oznanjajo, da izziva ua protiver-ski boj (kulturni boj pomeni v domačem jeziku protiverski boj), Dosedaj so učeni pravoznanci vedno učili načelo: kdor brani svojo pravico, nc dela nikomur krivice. Gospod deželni predsednik jc pa drugačnega mnenja. On pravi, cla mi, ki zagovarjamo svojo pravico, izzivamo protiverski boj, Ravno njemu se ta izjava prav malo poda. Ali je pozabil, da jc ravno glasilo onega krila liberalne stranke, katerega duševni vodja je on, šele pred nekaj dnevi slovesno proglasilo protiverski kulturni boj za najnujnejšo in najpotrebnejšo stvar liberalne stranke. Ali je že pozabil, da je liberalna »Domovina«, torej glasilo njegove struje, proglasila, cla mora verski pouk iz šole, da se mora vpliv vere in Cerkve iztisniti iz vsega javnega življenja? Kaj je to drugega kakor kulturni boj? Kdo ga torej oznanja? Kdo izziva? Bodimo odkritosrčni: Po programu in načelih, ki jih zastopa vaša slruja, ni mesta v šolah ne za versko vzgojo in tudi ne za verouk. Vse govoričenje v nasprotnem smislu je le pc sek v oči sPabo poučenega ljudstva. Mi to dobro vemo, zato ne bomo jenjali odpirati ljudstvu oči po shodih in časopisju. Zalo kličemo: Krščansko ljudstvo, na stražo! Gre za versko-nravno vzgojo tvoje dece! Pristaši sedanjega predsednika deželne vlade ti žc javno oznanjajo protiverski boj. Maksimalne cene za živino. i So žc ti.i dolu. 1'reuranjovnlui ura•,! - .raii tdi l t. "r^n »nt- :.us vzame a : bo: /.• r- .uthi.ru tr- . .ciofišu. ^iiua- uiHit . ti t linTE A-uturf -jm- - .lin JI ni viijtiL-j_ r 1 • ia. <♦• uisr h *> oi on.' .. oi -ina mu •.••«. "»<--•■■rr—xj--. tonit-p v-t. i»- -.rini- t.ri *'!• » inčnH it' tM*' rvui' '-<■:'" • iit> h ufluo-nitrr. ni SfHH wu; h H. u " • u. : 11; t • mm ti. n«. 1L.»M« miiauii'* iu., «M < . ~ • .i. ff v h; -i.' ulj (t£lmimu-.r^ oirv- r- II Ji. U"I»i- K- "Vr.iiiriL nun. ! smniis-' i".- .^"iii ; ;laf št- ■ ......iu .it:.. m- i.r n. i- lii. .— •-. v. LII !'r»"iiv: 1- ..i':*;. t-iU i,t i,-i3"r> 'rr"iz lc—J! i .iS ■lir- x—nui..;. .:•:. ui .. ... t. - ■ ••»♦• „ ljii"* jt' .:*»'• ^i'"— «••». jz: .u ~ ..Lun v"- ■ ju :* t uikiij -• »ii 3<* tli:'*-- » u« ■?" :."".iir ... m. j ni 1- iiiill.lu. ol ... i u--- - . . ...... IU tU. „:u ■ .1. _i t ' Ji i- - ul-i i- j!'. * ui i-- »-m- ifcfiiir .u..' -i- T - iJ ^.UUUU i"1" «H Ji- Ui* ilif • .iiu i.. Ji"- • . ii. •u Ui^L ' i . „ .iuoui itUBi utattiknan. ^ li^-tni-. :i«~..ii: — i»\'vu..: - • v' *' .21»'- vuvnevt* ■•- ::UWir i; u: .tiii» a v. Bve&um ■■ .Krm* e*. .iiiai ' bln rtu:: • (i , . • • ■ \' - " i. ti.iiiiKTinnu^ -.:. j-. - •ari '-i-- mn iiv.:, i:;".. ... . '.^aoiut .r -a;:. i; ... -v .- "".mvrr.-.M. :. „-.>• r.-; -i.: .....j:--.>n. - Ti-.-.- rrivrm. i • . i-: ■ rr.. : : uin . • 12nf. r Csr p" ■ - ■ i.: i . u.; tit-c. ršsnz- tsaer. ' . 1 - —.• . • s ■ n - "" uun ar" ar 1- ••«•• - _.n:: !i:.!i. rurni" ::- vr -:-ni • ti3r . .'.";::(* : : ; X 1 iT i i ■•.X. t : • : : ; i = r- • n. •• ? « ' * O * 4 j nc; TH ikclp-am. • ■ i:-52L ^.onnor. t-.mii u ■ ik: _iraaim nun nionti- t> • niii- T-tr. no»-'cn:-. t.anii um • - i-anj; --aran^«er: za t n icn n, i: •. u stilu: ta ... eri: i-rerin.. ure ve E -2».'?. diav dm »c lse " fc ie„; "llinc: ' •— _ i- j:: tn. .»'-^■'».r ..ic. . r-^t- .... . ti -j." -n _r. . - -- -- — vena. ti-:.- ..........t-jesnii - iron. tr. i . ■■ . ric_ jmsie— psn * s., cr«^ z: '.n 7 it' t }'1 f . i t r i 5 a -t ■ t i < t, . i : i -i • . i i. e.i ri - ,i z: --amriarm uan.^ L^oi „. aamoBiiini. ^ rm:-^ V - - j • n. 2. ie. o;., 'ji ■ ^iiEinn . nan^ii. .. li -u,- t-. satiini: n.. IKI.I ^ . šiiie. - :...... -- k c\ - 1 ; tc^ rt—k « »:.=B«firv; --.-s,..u .--.c- « 1>- r^r-jic. rnu k. -t. s; U; ž**4 ^ . tmm 7.-• t miii________■, -- .— . > ZRi ii ;; ,i uu-K — I 7v; JT", TU ^'itliHii ......c- r-.; i.:: SUCf '.f * i v j- ' ti It' »ftr ^.»u f * - • ' * » • " * < < * J. " ; t r u; ■• , t*r ■ *■ ' •-.■'mi. ^ jft t«^. -JV"^ « Aicrtr - * - , - -— ■ —* i p » -.»r.!*. * g »J * . - T I i t ■ " f t * i • 1 • ! • t { ; ( -r. "...^.i * '-.a k* t rjtnif- trbnjii , . ^rtsr^i " tati. i t ...-•. ^ r.a. ''it-i i 'jc it&«t—i-«.'. i. - . ■rtosL i- wn i . • mu.. i. rt • '•»»»k' 3k-*.aa»wa si..:uu n .-r ri . • su,—i.^ ti 1 i i - « r. « j. t • kafta i . . : t . . « s c z * s * t * ;§t nr w. : i- — dka ii. _ . ZZi- L. ti'.. .« t.f raci i . »a ^--^-rr aa. r- . « t^l assii * »a; _ čin ti- vbmna- florana® a kknbbhki t^bgl hi-i. airn sr. .j___e trni*. i trmi ^ iu ~■:-, .. - n j:- tii^ u. nen*. j :r-i j-:«. ln: i. -«r t ■. " ji - -""i - »u s-m ti - " i— . i . ..£ - . i^ii- . * ^.ikjl ■ ..vi, »i. —' - i ^ z" — i . u.!" . .. ssrr. ii.-vfsi. xaa t. r t - -•■£- L t - ••atici i«, —'ti ■ . 'ml ti• . . . t I iUtit. I * . it.*"'. lB3t ii - - i : - ; rt . T:- 515..« - i .-t t : 11 t a i S 1.. 5 SI J i f t .: • ■ t t t i t _; S i - . . : > • f i- t 4 : . I2ai . . . : i ' *r - < t t z i h'fcr k. rrr,'- . 'tc r i.: cr u * r . k T j asaiic.: 1 . . IC i t * ■ ; f>pbci i^jiaa. ii ... t oi.ru. t'.. ^ fvCaner i . ;>'.'>» kik.. g i. _ Hnrcft: tc - • 'T" č J Kr, trrz: •• 2 a; - x. - gfiisrrh o ,, ett-v.,1-iiii; srzz ti' t > .. • r x r. 1. . l . • '-"T^..; Tam \i-|; j, —c XLt n sriHit: '1, vj>i.:i. —m;: .uu '7 - ^ 3nni& it: l./" r 0»»e i' u.:- rnjs.^ - - »» jv > kri' v. - - • "'ž- '..• • x ni5" ' v - '?■ i: i ?. i .>r»< • .t-v ■ ort,..;...- "' 1 ■ ' i ;; ». -- '; • Zi. ■ -Vd - TitlV ia ■ 'stojnežev, k i so bili oboroženi z d oholimi gorjačami. Naš somišljenik Milia Gobce za kriči proti govorniškemu odru ravne v času, ko je. predaval Žebot o (pripravah za volitve: »Govorniki, pazite, »samo.-:lojneži pridejo in vas hočejo vreči z odra! Naši mladeniči in možje napravijo pred odrom korilon, a več samo-stojnežom se je posrečilo, prodreti na oder. Zgrabili so urednika /ebol a in ga po daljšem miku stenju vrgli z odra. Na-5i somišljeniki ga rešijo iz rok samostojni .-zev, toda v islem trenotku zamahnilo neki samo:lojne;"-, doma iz Slivnico Jpri Celju, z osi rim nožem proti Zebotu, IfSunek je bil namenjen proti glavi ozi-jraoma vratu napadenca, ki e ji; srečno Kiinalcni!. Dobil pa jo zabodljaj v levo Hroko. V tem trenotku se zakadi ponov-Hfuo gruča samostojnežev v Pehota in ga ■jv- vrze zopet na tla. Naši ga zopet rešijo in odvedejo iz dvorane. Kri mu je tekla j iz roke mrkoma. Med tem časom so na-Mši >\unjš!j»niki polLsn'11 samostojne na i&pro.to I nii valil i ia siiitiojtlojtu*. Z velikim ti in!.>iu j.' posrečilo na"im, da so 1(o zal .ranili. Krvav je mednik Zehot na ■to slfipil i;n vzvišen prodor pred župni-ščem i.i še enkrai pojasnil ljudski množici, kakšno orožje rabijo uasl politični nasprotniki. Proti napadalcu in divjakom -e U' uvedla lak' j preiskava. Poleg Zeboin so samostojni grdo napadli In pretepli t tuli sladkogorskega kaplana Somi-('kh. Zdravnik dr. Hnkeš je nudil obema lanjeneema prvo pomoč. V Jupni^ču so se zbrali nato župani in zaupniki ler nnjodličnejši možje vsega Okrai.i. tudi laki, ki mi bili doslej zapihani pr1 samostojnih, ter izjavili, da obsojajo nesramno počelje samostojnih napadalcev in da hodo z vsemi silami delali na to, da bo VLS v šmarskem okraju imela ogromno večino ljudstva za seboj. - Omenjamo še, da so samostojni hoteli Zebotu ukrasti suknjo in klobuk; ukradli pa so mu listnico z denarjem in tudi spise za predavanja. Iz V OSILN1CI j je Kmetska zveza imela 18. januarja po-govor radi občinskih volitev. Odbor Kmetijske zveze bo sestavil kandidatno listo in 'sjo predložil celokupnemu zboru v odobritev. Samo za to kandidatno listo bomo agi-tirali. Opozorili smo, da bo treba pri tem hekaj zatajevanja, kakor pravimo: disciplino držati. Vsak bi najraje volil svojega prijatelja, prav gotovo pa ne svojega sovražnika, s katerim sta sc morebiti tožila, sc kregala radi ene preveč odrezane brazde, radi kokoši itd. Izbrati v občini 18, 24 mož, od katerih bi se nobeden ne bil na kako stran zameril, jc jnalo težko, naravnost nemogoče, če ostanem pri tem, da tistega, ki ga imam kaj v želodcu, ne bom volil. Bližje nam je tisti, ki je odločen naš pristaš, kakor tisti, s katerim smo sladki prijatelji, pa morda roko ponuja brez verskemu liberalizmu. Občinske volitve naj pokažejo, da je vsa Osilnica v tabern S. L. S. in da ne maramo nc za socializem, nc za liberalizem, ki ga prodaja Kmečka stranka. Z odobravanjem se jc tudi sprejelo načelo, naj župan ne bo ne gostilničar, ne trgovec. — Ker imamo že veliko siromakov brez hrane, pozivljerno prizadele činitelje, da nam hitro preskrbe '.ta. SEMIČ. Tudi naši kmetje, so i rilo občutili pest vojske. Iz kašč so jim pobirali zrnje, iz hlevov živino. Živo so čutili krivico, pa pomagati si niso mogli. Ko se je po vojski ustanovila Kmetska Zveza, ki naj bi združila vso krščanske krnele v mogočno vojsko ki bo branila kmetske pravice in varovala njene koristi, smo tudi pri nas ustanovili Kmetsko Zvezo. Članov ima že precejšnje število in pristopajo še vedno novi. Priredila j (i v novembru shod, na katerem sta govornika spodbujala kmete, naj se vsi združijo v Kmetsko zvezo in si po-morejo z gospodarskimi zadrugami. Imela jo dosedaj tri seje, pri katerih smo se posvetovali o svojih stanovskih zadevah in sklenili temu primerne resolucije. Tako bodo naše pritožbe in zahteve prišle na ušesa tudi vladi, ki sedaj ni v pravih rokah. Mesto, da bi nas kmete ščitila in nam pomagala, pa le za svoje skrbi. l)a bo naša beseda več zalegla, zalo vsi pošteni v Kmetsko zvezo! Ne dajmo se motiti od liberalcev, ki nam ponujajo liberalno samostojno Kmetijsko stranko in širijo svoj umazani »Kmetijski list«. Pa ludi ne od onih, ki ras hočejo spraviti v prijateljsko družbo z liberalci in socialnimi demokrati v novo stranko. Čuden bi bil Človek, ki hi imel hlače bele, suknjo črno, kapo pa rdečo. Enako čudna hoče biti ta nova semiška stranka, v kateri naj hi pili bratovščino katoliški inožje z liberalci in socialnimi demokrati. Čudna je stranka, ki ima na jeziku ljubezen in mir in slogo, svoje shode pa končava s pretepom. Čudna je nova stranka, ki pravi, da bo za kmeta, ki pa ravno kmetu škoduje, ko ga hoče še bolj cepiti, tla ga bodo liberalni bogataši šc lažje drli v bodoče kot doslej. Da temu ne bo tako, zato, kmetje v Kmetsko zvezo! FRAM PRI MARIBORU. Kmetje, delavci! Organizirajmo se. Pristopajte pridno v našo prekoristno organizacijo Kmetsko zvezo, katera edina se poteguje za koristi kmetskega ljudstva. Proč s soc. demokracijo, ki vam obljubuje zlale gradove, a prinaša samo še večjo draginjo in nered. Proč s Samostojno stranko, ki se druži z največjimi nemčurji in našimi sovražniki. Na shodu te stranke v Račali so izvolili za predsednika krajevne organizacije Samostojne največjega nem-Skuta rja in odvrženega poštarja Bothe-ja. Ta človek, ki je še le komaj pred enim letom pobiral podpise za Nemško Avstrijo, pač še gotovo ni prijatelj slo- venskih kmetov in delavcev, torej proS s takšno stranko, ki vsakega pobere. Naročajte pridno naše liste, zlasti »Slov. Gospodar« in »Straža« naj ne manjkata v nobeni hiši. ŠT. JANž NA DOLENJSKEM. Podpisana Kmetska zveza nima nameni prerekati se s Kmetijskim listom, ker ga n« smatra vrednega, vendar pa zaenkrat na dopis g. Iv. Majcena kratek odgovor. 1. Veseli nas, da je dal g. Majcen svoj govor natisniti, katerega ponavlja na vseh sho-dih. 2. G, Majcenu svetujemo kot njegovi prijatelji, da svoj govor na shodili samostojnih kmetov kratkomalo preliti e, da ne bo izpustil vsaj eno tretjino, kakor ie lo storil na našem shodu. 3. Vsi pošteni možje, žene. iantje in dekleta, ki so bili na našem shodu, dobro vedo, da je dobil na vse točke svojega govora tako temeljit odgovor, da mu je zmanjkalo sape in da je odšel iz dvorane, predno je bil shod končan. Ako pa ni dobil odgovora na vse točke, k: jih navaja v Kmetijskem listu, tega ni kriv gosp. župnik, ampak tem« je kriva pozabljivost aH morda malomarnost g. Majcena, ker sc ni svojega govora dobro naučil ter vsled tega vsaj eno tretjino izpustil. 4. G. Majccna prav prijazno prosimo, naj pove dotičnemu gospodu, ki mu je sestavil govor, ki vsebuje laž in zavijanje resnice popolnoma po liberalnem receptu, da ga mora tudi dobro naučiti in pripraviti na govor, da ue bo v prihodn c v taki zadregi, kot je bil na našem shodu in da bo lahko spolnil obljubo, katero je dal pri nas, da bo namreč odgovarjal po govoru nujerja jjovornika ter ne bo svoje dane obljubo pielonnl in ušel iz dvorane zmeiien in potrt na duši in na telesu. 5. Zares Vas občudujemo, g. Majcen, kdaj dobite kot »pristen kmet«, ki mora delati od zore do pozne noči, vendar še toliko časa, da prepišete tako dolgo kiobasanje. 6. Uljudno se Vam zahvaljujemo, da ste izposlovali pri upravuišivu Kmet. lista, da so dobili Kmet. list tudi nekateri naši odločno pristaši, ker ste s tem napravili to uslugo, da so še bolj spoznali laž in hinavščino .-,amostoj-nih kmetov. Ako Vam je drago, Vas prosimo, dn s", .'aru s takimi uslugami še v prihodnje na razpolago. 7. Da pa Vaše srce gori prave in čLte ljubezni uo kmeta, sta dokazali takrat, ko ste v staii Avstriji kit šsntj,-;uški župan vlomili v kaščo kmeta trpina Franceta Rcpšeta na Gli-nem ter ta«<-at, ko ste vzeli kot župai ia av« stri sko armado vkljub prošnjam in solzam posestniku na Kladja, ki jc krvavel v vojski, prepotrebnega vola. Da ste pa požrtvovalni, smo se pa prepričali sedal, ko ste preskrbeli, da so dobili samostojni revni kmetje tako velikansko množino koruze, da jo še niti v mlin ni bilo treba nositi. 8. Še eao prošnjo imamo do Vas, g. Majceni Ker znate tako lepo na doljjo in široko pisati duhovite govore, bi Vas prav ponižno prosili, da bi v Vašem Kmet. listu kot skrbni župan opisali natančno našo aprovizacijo, koliko ima dobička ali izgube! potem bi bil lep članek tudi, če bi se spomnili o naših izvan-redno zanemarjenih občinskih potih, ki so pod Vašo očetovsko skrbjo popolnoma uničena. Ako to storite, g. Majcen, bodo romali od blizu in daleč naše lepe Slovenije voditePi samostojnih kmetov in občudovali Vašo visoko modrost in skrb za ubogega kmeta. Odbor kntetske iveze v Št. Janžu, ŠT. JANž NA DOL. Gosp. Majcen! Na Vaš dopis v Kmet. listu, o katerem prav nič ne dvomim, da je bil lastnoročno podpisan s. r.), a upravičeno dvomim, da je bil od Vas sestavljen, sc zaieiuje-te tudi v mojo malenkostno osebo in pravite, da niti od daleč nisem kmet, Vam zapišem v spominski album sledeče stavke: Jaz imam priče na tazpolago, ki so me videle gnoj voziti, gnoj trositi, orati, sejati in sploh opravljati vsa kmetska dela, četudi žalibog do danes nimam tako ktretijo, kakršno ste Vi no-dedjvali po svojih dobrih stariših. Vi pa bo« 3l ietc dobili presneto malo prič, ki bi bile pripravljene trditi, da so Vas videle opravljati kot »pristnega kmeta« svoja dela; pac pa dobite veliko prič, ki bodo potrdile, da ste v najhujšem delu hodili okrog s cigareto v ustih brci vsakega dela ter dobili tudi veliko prič, ki bodo iz avile, da Vas je bilo treba poleti v največjem delu ob sedmi in tudi ob osmi uri buditi. Kaj, »pristen kmet«! G. Majcen, odgovorite, kdo je boljši kmet, kdo pozna bol| trpljenje kmetskega stanu, ali tisti, ki opravlja vsa kmetska dela na tu,i zemlji ali tisti, ki nikdar uc obdeluje svoje lastne kmetije? Vi po shodih govorite samo o težavah kmetskega stanu ter govorite o kmetskih žuljih, ki jih pa v resnici ne nosite — vsaj od dela svoje kmetije ne! Zato bi Vam svetoval, da ste malo bolj previdni in povedali ljudem po shodih pravo čisto resnico. Prepričan sem, ako upoštevate moj nasvet, boste gotovo kmalu izgubili svoje pristaše in poslali pravcati od vseh neadvi=en, samostojen kmet. Grom Anton, organist in t, č. tajnik Kmetske zveze. STARI TRG PRI RAKEKU. Kmetska zveza v Starem trgu jc prireja politični tečaj v konsumnem društvu Povabila je zaupnike V. L. S, cclega okr. ja, ki so sc tudi v častnem številu odzvali povabilu. Prihiteli so iz Cirknice, Begunj Sv. Trojice, Blok, Grahovega, Loškega poloko, skupno 207 iavednih kmetov, ki so vztrajali od 9. ure dopoldne do 5. ure zvečer, in pozorno sledili zanimivim izvajanjem posl. Sušnika in Dolenca, Pri tečaju in . aniinivi debati jc vzplamtela zopet ona nekdanja skupnost in ljubezen, ki jc bila vedno lc pri naših pristaših in Li jc rodila tai.e uspehe. Želja vseh udclcžencev pa je bi'a, da sc kmalu zopet snidejo. Politični shod v Siarcm trgu, ki ga jc sklicala Kmetska zveza, sc jc vršil dne 18. januarja. Poročal je posl. Sušnik o zavoženem in protiJjuciskom gospodarstvu liberalno - socialistične vlade. Okrog 400 volilcev jc obsodilo vladno zločinstvo nad ljudstvom in z navdušenjem izreklo zaupnico V. L. S. Eeds m Dunaju. Angležinja Sno\vdon je obiskala Dunaj, in ko je prišla domov, je pisala o dunajski bedi mod drugim to-le: Pravkar sem se povrnila z Dunaja, kjer sem obiskalo slanovanja ubogih. iNašla sem tam cele družine, ki dejanski sede i«i čakajo, da jn-ide smrt in jih »svobodi. Nimajo več najmanjšega upa-pja, in popolnoma resignirafto čakajo •ieso nego Čehi, tre balo bi jo le globoko orati in dobro gnojiti, da bi nam ciala vso svoje zaklade, ki jih hrani v sebi. Zato pa si prizadevajmo slovenski kmetje, da se seznanimo s kulturo (pridelovanjem) pese, kjer je kraj zuto. Pridelovanje pese vpliva zelo ugodno tudi na rejo goveje živine (mlečnih krav in pitanih volov) in poveča pridelek žita. Ne bo pa dobro, ako se loti sladkorne obrti v naši domovini samo bogati špekulant, bankir in podobna kapitali-listična svojat, ki povsodi išče samo sebe, za blagor bližnjega pa. nima najmanjšega smisla, gospoda, katere ideal je, živeti po cesarsko oh krvi in žuljih delovnega ljudstva. O tem bi nam vedel zapeti poučno pesem češki kmet v krajih, kjer imajo židovske pijavke v rokah sladkorne tovarne; vsako leto sproti jc moral vojskovati kmet-pridelova-lec pese hudo vojsko s kupcem, sladkornim baronom. Kmet jc dobil za 100 kilogramov pese zadnja leta pred vojsko 2 K 20 vin. do 2 K 40 vin., fabri-kanlu surovega, sladkorja pa se je izplačevala vložena glavnica po 15 do 18 od sto, čistilcu sladkorja (rafinerju) pa celo po 30 do 37 odstotkov. Denarja 'orej ne naložiš zlepa bolje kot v sladkorni tovarni, ki je v cto-brili rokah. Zuto bi bilo pa treba, du stopi skupaj naše ljudstvo s svojimi piihrauki, naši denarni zavodi iu druge gospodarske organizacije, kojih duh je zadružen, krščansko-socialon, no pa kupita list ično-libera len ali kar je isto židovsko-oderuški, krvosesni. Ta strupeni, pogubni duh izkoriščanja gospo-darsko-slabejšega .sočloveka preveva danes domala vse delniške družbo iri vendar bi bilo lahko na svetu, tudi akcijske družbe, ki bi jih oživljal nekak zadružni duh, v katerih bi veljalo načelo: Delničarji hočemo živeti, a pustiti hočemo tudi drugim življenje, ne pasje, ampak veselo, človeškega dostojanstva vredno življenje. Gotovo je: Jugoslovanske bodoče sladkorne tovarne nam ne bodo v blagoslov, ako ne bodo v pravem smislu socijalizirane, to je, ako delavec, v prvi vrsti pa preskrbovale«; surovine (pese,1 ne 1k> imel važne besede pri njih, pa tudi deleža na njihov] rentabilnosti (dobičku) kol delničar. Prav bi bilo, ko b. tudi država ali drugi javni zai-lopi pomagali sladkorni obrti na noge s kapitalom in strokovnim sodelovanjem tet-si na ta način pridobili tudi lepih virov dohodkov za svoje javne potrebe. Za srednje veliko tovarno je treba pol milijona kvintalov (a 100 kg) pese. Za to je treba 2000 ha (20 kvadr. kilometrov) zemlje, ako računamo za začetek po 250 kvintulov pese na l ha. Ko l)i znali z rastlino in zemljo enkrat strokovno ravnati, bi so zvišal pridelek na .'100 do iOO «j. (q - kvin(al). Ker pa je treba pri pesi kolobarili in pride šele na vsaka 4 leta pesa zopet na svoje prvotno mesto, zato je treba z:i slednjo tovarno i krat toliko zemlje, kot smo rekli gori, to je 8000 hektarov (1 hektai jc 100 X 100 = 10.000 kvatlr. melrov zemlje) ali 80 kvadr. kilometrov. I/, sto kg peso se naredi okoli 15 k>- sladkorja. Ena tovarna je izdelala na leto po 75.000 kvintalov sladkorja in je napravila po 375.000 K čistega dobička. Pred vojno ]c stala taka tovarna okoli 1 milijona K. danes stane seveda najmanj 10 milijonov K. A denar je izvrstno naložen. Kmetovalci, ne dajmo se v roke kapitalističnim pijavkam, ne vrzimo lepe kmetijsko veleobrti kol jc ravno izdelovanje sladkorja, v žrelo leva, kojega taca nas že danes tako strašno tlači k tlom. Jugoslovanske Kmctsku zveze! Upoštevajte važno vprašanje, tc, pa tudi raznih drugih poljedelskih obrti (izdelovanje škrobn, škrobovega sladkorja, predelovanje sadja, mlekarstvo, lan (konoplja) in njuno predela-1 vanje do izdelanega perila, itd.), ki se nam bližajo nujno in z brzimi koraki, kar bomo zamudili, mi, nam bodo prinesli tujci v našo veliko gospodarsko in narodno škodo. Vsaka hiša, v kateri je kak član Kmetske zveze, mora imeti »Domoljuba", kmetsko glasilo, Razgled po svetu. Jugoslavija. j Kaj bo z vlado? Liberalno - socialistično vlado je začelo skrbeti, ker razmere v državi postajajo vsak dan neznosnejše in se je začela pogajati z poslanci, ki niso v vladi, kako bi jih pritegnili v vlado, da bi vlekli njih voz iz blata, pa da bi se vseeno tako še vladalo naprej kot dosedaj: Pribičevič - Žerjav, valutna reforma 1 : 4, brez parlamenta, ki je po njihovih izjavah nepotreben itd, Seveda opozicija takim vabam ne nasede, ker ji ni za vlado, temveč za pametno in ljudstvu koristno vladanje. j Vojaško dušno pastirstvo. Za katoliško vojaštvo je pri nas v verskem oziru slabo prerkbljeno, tako, da vojaki marsikje' ne morejo zadostiti verskim dolžnostim in celo umirati morajo semintja brez verskih tolažil. Dr. Korošcc je zalo pisal vojnemu ministru pismo, kjer mu pojasnjuje te razmere in ga poživlja, da naj vse ukrene, da se li nedostatki odpravijo. j 300.000 sirot je sedaj v Jugoslaviji, za katere bo morala skrbeti država. j »Vera ni v nevarnosti«. Splitski Jadran« poroča, da je 14. t. m. občinski tajnik Šegvič v spremstvu častnika in stražnika prišel v jezuitski samostan in zahteval ključe od oratorija sv. Jožefa, češ, da so ti prostori rekvirirani. Superior je odgovoril, da je napravil priziv, na katerega še ni dobil rešitve. Pridržuje si pravico za utok na višjo pristojno oblast in '.ato ne more izročiti ključev. Občinski tajnik Šegvič je nato poklical vojaško asistenco in šiloma odprl železna vrata na dvorišče in ob vhodu ter šiloma prodrl v oratorij sv. Jožela. »Da, da, vera 6amo takrat ni v nevarnosti, kadar jo katoliško ljudstvo srčno brani v osebnem in javnem življenju. j Stavci v Zagrebu štrajkajo za večje plače. Pravijo, da bo dolga vojska, REKA. > Vrlo dobro«, je rekel železniški minister zdaj enkrat, da stoji za nas jadranski prepir. In mislili smo: celo kos Goriške nam bo ostal. Toda razočaranje. Italijanski ministrski predsednik je prebral svo" je predloge, ki hočejo nekoliko več kot Wilsonovo mejo (italijanska meja naj bi tekla v Istri ob reki Raša in ob Julijskih Alpah do Trbiža, Dalmacija ostane nam, Reko upravlja zveza narodov), ali pa se bo izpeljala londonska pogodba (na ta način bi bila pri nas meja tako kot je sedaj demarkacijska črta, torej Logatec bi bil te pod Italijo, Reka bi bila sicer naša, toda severna Dalmacija s celo gručo otokov bi ostala Italiji). In Anglija in Francija sta nam rekli: »Tako jej v treh dneh (ra odgovorite, kaj se vam zdi bolje, Na a način si smemo torej izbrati ali umremo na vislicah ali na križu. Umreti moramo, tako nam velevajo brezvestni gospodje v Parizu, ki imajo smisel samo za žepe svojih kapitalistov, pravičnost pa jim je pastorka brez doma in brez matere, Jugoslavija je prosila odloga sedmih dni namesto treh. Naj odločitev pade tako ali tako. nam se bo zgodila ogromna krivica, ki ne bo mogla obstajati in bo kal nove vojne. Pravijo pa, da Wilson še vedno vztraja pri svoji besedi, in da londonske pogodbe Amerika ne bo nikdar prizuala. AVSTRIJA. »Dcr Abend« poroča, da so nahaja nu Dunaju 1500 pod policijskim nadzorstvom stoječih prostitutk (javnih žensk), število onih žena in deklet, ki so vdajajo skrivaj prostituciji (nesramnemu vla-Cugarstvu) je naraslo na 25.000. To Število sc od dneva do dneva pomnožuje. Te dni je izvršila dunajska policija pogon, pri katerem je prijela nad 1000 deklet, ki so sc vdajale prostituciji. Izmed teh jc bilo 800 spolno bolnih, to je več kakor 55 odstotkov. Med aretiranimi se nahajajo dekleta iz najboljših rodbin. Lisi pripominja, da je beda na Dunaju tako velika, da celo očetje in matere, ki zavzemajo sicer ugledno socijalno stališče, ne zadržujejo več svojih hčera, da bi ne hodile ponoči na ulico, tla si nelcaj zaslužijo. Varnostne razmere na Dunaju postajajo od dne do dne slabše. V nedeljo ponoči je bil napaden pri cerkvi sv. Štefana, torej v sredini mesta nek vračajoč se popotnik in bil težko ranjen na glavi in na obeh rokah. Ob istem času je 15 ponočnih tičev vdrlo v neko kavarno v 20. okraju, oropalo in preteplo navzoče, nato razbilo vse, predno je prišla policija, so se junaki porazgubili »brez sledu«. Tudi po dunajski okolici sc dogajajo dan za dnem umori, ropi, požigi itd. V Ollersbachu so vlomilci vdrli v nedeljo v prckajcvalnico župana in leo jih je ta pri njihovem poslu motil, so ga kratkomalo ubili. ČEHOSLOVAŠXA. V Čehoslovaški je odpadel majhen del duhovnikov od Cerkve in osnoval svojo »narodno cerkev«, ki je ločena od Rima. S tem so se seveda odtrgali od duhovnega telesa Kristusovega, postali so suha veja, ki se odlomi in vrže v ogenj. Svobodomiselci so zagnali v začetku grozen hrup, češ: sedaj bo pa konec katoliške Cerkve na Češkem. Toda sedaj že niso več tako navdušeni, Zakaj ravno to razkolno gibanje bo prineslo v češke katoličane novega ognja, ki bo začel žareti in plameneti tudi po versko mlačni Češki. Vsak vihar sicer odnese odmrlo listje z drevja, a obenem očisti ozračje. MAŽARSKA, »Španska« bolezen zopet razsaja po Mažarskem, in sicer huje ko lani. Umrljivost znaša na vsakih 100 bolnih 10 slučajev; medtem ko je bila lansko leto umrljivost le iy8%. — Pri državnozborskih volitvah upajo krščanske stranke dobiti izmed 167 mandatov 90 poslancev. Socialna demokracija je tekom par mesecev tako gospodarila v državi, da sedaj niti na dan ne upa. NEMČIJA. V mirnem času so znašali državni izdatki letno 5 milijard mark, danes pa 60 milijard mark; mobilizacija nemške armade jc stala leta 1914 2 milijardi, imobilizacija ostankov nemške armade leta my pa 17 milijard marn; državni dolgovi Nemčije leta 1914 so znašati 5 milijard mark, danes pa se vsak mesec zviša državni dolg za 4 milijardo mark; pred vojno so zr.asali Izdatki za vso razne kneze, kralje itd. letno 40 milijonov mark, lani pa so razni vojaški sveti porabili v dveh mesecih 92 milijonov mark. Iz teh številk je jasno razvid-' no, da gre tudi nekdaj tako ponosna in ošabna Nemčija svojemu propadu na« sproti, kar pa je povsem njena krivda, ker ni mirovala prej, dokler ni zanetila evropskega požara. Antanta je poslala Nizozemski, kjer se sedaj nahaja bivši nemški cesar Viljem, pismo, v katerem jo prosi, da ji izroči cesarja, ker ga hočejo postaviti pred sodišče, Nizozemska je odgovorila, da ga ima pravico zahtevati samo Nemčija, da ga torej ne da. Kljub temu bo obtožnica proti Viljemu vložena pri sodišču. FRANCIJA. Francija ima, kakor smo zadnjič javili, novega predsednika. Vsi so mislili, da bo izvoljen tiger Klemanso, svobodomislec. krut človek, veliki zagovornik kapitalistov, ki so porazili celo Evropo, le poražena Rusija se jim uspešno ustavlja. Za predsednika je izvoljen Dešanel, ki po svojem prepričanju pripada katoliški stranki in ga cenijo kot modrega, zmernega ln učenega moža. Katoliška misel v Franciji polagoma napreduje in jo rešuje. POLJSKA. Sklep zaveznikov, da vzpostavijo z Rusijo trgovski promet, je povzročil v Varšavi veliko osuplost. Meseca februarja pričakujejo velik napad rdeče armade na Poljsko. To so pritrdili tajni poljski agenti, ki neprestano prihajajo v Varšavo iz notranjosti Rusije. Rdeča armada je v vojni proti Djenikinu uplenilo mnogo zelo dobrega vojnega materija lu vsake vrste, posebno angleškega izdelka, med drugim tudi letal in tankov, proti katerim ne more Poljska postaviti nič enako vrednega. Vsi načrti velikega generalnega štaba, ki je nameraval spomladi velik napad proti Pc-trogradu in Moskvi, so se tedaj razbili. RUSIJA. Glede na govorico o umoru Trocke-ga poročajo nastopne posameznosti: Trocki je šel na ogrožene fronte, kjer je vsled notranjih nemirov dezertirala množica vojaštva ter je skušal z veljavno besedo vzpostaviti red. Pri tej priliki jc naperil proti poveljujočemu generalu Borisovu silne očitke. General mu je precej ostro odgovarjal, na kar jo Trockij v največji sili zapovedal, postaviti generala nemudoma pred prvi zid in ga ustreliti. Se preden pa je mogel vojak povelje izvršiti, je generalov pribočnik potegnil revolver in trikrat ustrelil na Trockega, ki je kmalu na to izdihnil. Vendar se še dvomi, če je la vest resnična. JAPONSKA. 1/. Tokia, »lavnega mestu Japonske, javljajo, da se jc španska bolezen strahovito razširila. V Tokiu samem je obolelo 200.000 oseb. Vsak dan umre približno 1700 ljudi. Vlada je odredila, naj ljudje nosijo maske proti plinu, da se obvarujejo bolezni. T edenske novice. Politične. p Vsem organizacijam VLS. Vse organizacije VLS, poživljamo, da v gajkrajšem času izvolijo v smislu novega poslovnika zaupnike in jih nemudoma naznanijo tajništvu stranke. Tajništvo VLS, Naši shodi. V nedeljo 25. t. m. sta •c \rsila shoda v Žalni in Višnji gori. Na obeii shodih je govori! posl. Gostinčar. Udeležba je bila velika. Shoda sta sc izvršila mirno. Ljudstvo je ogorčeno radi samovoljnega postopanja \lade. V Brežicah ob Savi jc bil 23. t. m. poučen tečaj. Govorila sta dr. Hobnjec in nadrevizor Pu-šeniak. p Občinske volitve. Samostojni liberalci z iM.mi in z\ijačami iščejo kandidatov in podpisov za občinske volitve ter j,-voz j jo s kaznimi, kdor bi ne podpisal, i Opozarjamo naše pristaše, naj nc nasedajo (; leni lažem, če pa so podpise že dali, naj | jih pred dvema pričama prekličejo. Glav- I nc ločke \ olivnega reda, ki šc ni bil ! uradno razglašen, podajamo v današnji i številki. Vsi naši somišljeniki naj pazljivo ; pioučc t', točke in potem takoj gredo na delo. ji Razpust za razpustom. Dr. Žerjav »;iino razpusta. Sedaj je razpustil likvidacijsko komisijo deželnega odbora. Dosedaj jc bilo to edino premoženje, ki jc ostalo ' naše, ostalo je prešlo že vse v državne | roke. Kakor se vidi, se libcvalr^m pr.seb- j no mudi, da vse izroče Belgradu. Slovenska ljudska stranka je v ta namen poslala j v Bclgrad in na ljubljansko vlado sledečo j resolucijo, ki sta jo prinesla tudi Slove- I nec- in »Večerni list«: ■ Predsednik deželne vlade dr. Žerjav j je z naredbot od 15. jan. 1920, št. 49 Ur, 1. z dne 22. jan. razpustil komisijo za >a-iasno vodstvo in likvidacijo deželne uprave bivše vojvodine Kranjske in odredil, da bo posle te komisije pod njegovim vodstvom in nadzorstvom cd 1, lebr, t. L daijc vodil kurator, ki naj hi bil od cclokimnc deželne vlade imenovan. VLS konsl.iliije, da jc zgoraj imenovana komisiju stopila na mesto prejšnjega deželnega odbora vsled sklepa celokupne Narodne vlade katerega bi mogel — dokler obstoji sedanji ustavni položaj izpremeniti edmole sklep celokupne deželne vlade, Odločno ugovarja pravoveljavnosti vseh tistih vladnih činov, ki si jih je iz kompe-lence celokupne deželne vlade prisvojil sedanji njen predsednik. VLS smatra vse te akte in lako tudi razpust komisije za začasno vodstvo in likvidacijo deželne uprave Kranjske kol akte golega samo-tfršlva in ciničnega podiranja ustavnih in pravnih temeljev naše države, Odgovor- nosi za vse posledice, zlasti tudi za vso škodo, ki bi pod neomejenim gospodarstvom dr. Žerjava utegnila zadeti Kranjsko deželo na njenih pravicah in njenem premoženju, prepuščamo osebno dr. Žerjavu, noleg njega pa njegovi stranki, katera sa kljub vsestranskemu odporu in splošni nezadovoljnosti nc odpokliče i mesta, .toje na neizmerno moralično škodo naroda in države na nezaslišan način zlorablja.* p 1 : 4. Vsi Slovenci in Hrvati glasno ugovarjajo proti valuti 1 : 4, prirejajo shode, dokazujejo, da bi bil to velikanski polom v našem gospodarstvu, dinar pa ni s tem nič ne profitiral, toda liberalni minister dr. Veljkovič vztraja na stališču: 4 krone za 1 dinar. En človek vlada nnd vsemi in proli vsem, d Samih sebe ne razumejo! Slov. Narod je poročal iz Belgrada, da je sporazum med liberalci in socialisti glede sestave ljubljanske vlade dosežen in da se bo ista la teden sestavilo. Naprej , socialistično glasilo, pa drugi dan odgovarja, da načelstvo socialistične stranke nič ne ve o tem, kaj Kristan na svojo roko sklepa v Belgradu. Čudni bratci, ki samih sebe ne znajo vladati, pa hočejo vse dni- j gc komandiratl, ji Nekoliko potrebnih vprašanj i Skr.licUyju. vili. nadzorniku v Kandlji. C. Škalicky ima naročilo iz Ljubljano, da rešuje potnpljujoSo se liberalno barko in zalo vneto agitira za lil*. Kmol-stranko ter se ves cedi ljubezni do kmeta. Da pa p. Skalicky ne Ik> pozabil na to, da on kmeta potrebuje samo toliko, kolikor na rabi za razširjanje liberalizma, zato par vprašunj in spominov! Leta 101«., 1017, in 1918. je novomeško državno jiravdnišlvo prcgnnjnlo dolenjskega vinogradnika radi visokih cen. Kdor je prodal vino po i K 80 vin., je bil kaznovan, če pa dražje, pa Se bolj. In kdo je sedel pri sodnijskih obravnavali kot izvedenec, ki jc podnjnl mnenje o lastnih stroSkih vinogradnika pri pridelovali ju tako, da jo bil vsak krnet obsojen? Bil je g. Sknlickjr, najnovejši »prijatelj * kmetov. Zakaj t>u, g. Sknlicky, se niste takrat lako zavzeli za kmeta, kot se je v fst! stvari »Kmetovalec« <'fct. 24 iz 1. 101fi.)? Seveda, vi »obdelujete« vinoerrndc na državno stroške in ne čutite na lastni ko;>i i ogromnih stroškov, ki jih hnn vino-araduik. — Ali menite, g. nadzornik, «ia so kmetje novomoSko okolice že r>o-zabili, kdo je liil zndnia voina leta žitni nadzornik za novomeško okolico jn l'dr. ie. prodnlsoval. koliko je moral oddati km<-t žitn. in kromnirja? Gosnod nadzornik, ali menite, da so kmeti« že no zabili na. mlevsko karte? Med vojsko, ko je naš kmet najbolj potreboval wi-jatcliev in zagovornikov, takrat so bili »farji« dobri, a lin d.le, kakor ste vi so so Skrbno izoiribiilj, da so nc LI kaj izpostavili za krnela, da so ne bi zamorili vlndini milosti. Ali So veslo kako ste so 1. 1018. branili prevzeli n»čels Domoljuba« (20.000). Ne glede na to, da smo imeli prj tem ogromno škodo, česar nam niti zloglasni avstrijski Sku-bel ni ni kdar naredil, so tudi konfiskacije lake, da sploh še dvomimo, če smo v kulturni državi. Sleparstva samostojnih v Komendi pri agitaciji za občinske volitve, odločen opomin dr. Žerjavu, naj se bolj zavzame za boj proti alkoholu, poročilo o aretaciji tajnika Marinčka vzeto iz »Slovenca«, vse to jc vzel policaj na cenzuri. Mi smo sc seveda takoj brzojavno in pismeno pritožili v Belgrad nad divjanjem ljubljanskih nadpolicajev. p Za žensko volilno pravico. Zveza služkinj in zveza delavk (obe zvezi sta odseka Krekove prosvelc v Ljubljani) sta sklicali v nedeljo 25. t. m. veličasten ženski shod za žensko volilno pravico. Navzočih je bilo do 4000 delavk in služkinj. Govorili sla služkinja M. Sagaditi in delavka U. Kalaucr, Nastopil je tudi v imenu Ljudske stranke prof. Remec in v imenu krščanskega delavstva J. Goslinčar. Po shodu jc neslo ženstvo sklenjene resolucije na vlado. Njihov klic v: bil: Čc imajo frajlc volilno pravico, jo moramo dobiti tudi me, ki več trpimo. p Kmetsko delavsko zvezo ustanavljajo socialisti na deželi, ker so z Gub-čevo zvezo« že tekom enega meseca pogoreli. Sedaj bo sledil drugi požar. Suhe veje rade gore. p Kakor smo prorokovali. Socialisti so v Ljudskem glasu« žc zdaj, ko so se naši ujetniki vračali iz Italije, napovedali, da so to prazne bajke in da gre zulo Prepc-luh.v Italijo, če se mti posreči pregovoriti Italijo. In res! Prepcluhu se je tako posrečilo, da jc italijanska vlada že začela pošiljati ujetnike v domovino, kakor hitro je zaslišala, da sc bliža g. Prepeluh. O čudo-Ivorni socializem! Ampak lagati pa znajo ti ljudje! p Kakor pač socialisti znajol ^Večerni list poroča: Premog iz Trbovelj se po večini prevaža na Hrvatsko oziroma Zemum in ga v Sloveniji ostane le neznaten del, vsled česar občutno trpi ves železniški promel v Sloveniji. Osebni • ie moral zelo skrčiti, začasno celo popolnoma ustaviti. Po več dni skupaj ni mogoče niti enega tovornega vlaka odpraviti iz Maribora, ker ni premoga. Žc-(eznica vsled tega nima dovolj dohodkov, osobja nc more izplačevati, materijala ne nabaviti, blaga nc izvažati, a država ulrpi pri tem silno. Vlaki z živežem stojijo po vmesnih postajah, tuje misije posredujejo, vladni uradi, vojaštvo se pritožuje, trgovci prosijo — vse brez uspeha. Jasno je, da so pljuča Jugoslavije v Sloveniji, ker ie tu zveza z inozemstvom. Ako obrat tu ne funkcionira, stoji vse. V državnem interesu je torej, da slovenske železnice dobivajo dovolj premoga, ker je sicer Jugoslavija odrezana od zahodne in severne Evrope. Prevažanje premoga iz Trbovelj na Hrvatsko in v Zcmum stane samo na sebi obilo premoga, strojev in osobja. Posebno sc pa pri tein porabi mnogo vozov, vsled Česar jih manjka za druge pošiljatve kakor les, drva itd, Ministrstvo danes prepov©.- dtije uporabljati odprte vozove za drugo kekor za premog, a jutri zopet naročnic, tvrdkam dostavljati vozove. Samo v Sloveniji leži za 18.000 vagonov že pripravljenega lesa za nakladanje; ker ni voiov, bo večina strohnela, bo škoda ogromna za narodno gospodarstvo in valuto.« — Ko naši prijatelji prečitajo te vrste — ako jih Žerjav ne vzame — bodo še bolje znali ceniti zasluge kraljevega ministra Kristana za ljudsko blagostanje, Domače novice. d Ujetniki se vračajo, V nedeljo se je pripeljalo iz Italije 3600 ujetnikov, med njimi 700 Slovencev, povečini Štajercev. Vsi pripovedujejo, koliko gorja so pretrpeli v ujetništvu. Na domačih tleh prisrčno pozdravljeni! d Štrajk komunistov v Trbovljah, ki niso hoteli dosti delati, se jc končal s polnim porazom za komuniste. Vojaštvo jc zasedlo rove, stavkujočim je bilo sporočeno, da bodo odpuščeni, čc ne bodo pridno delali, in lo jc pomagalo, d Poštne razmere v Sloveniji so se silno poslabšale, odkar vlada kapitalistični liberalizem in razdirajoča socialna demokracija, Poštni seli, Iti so doslej dona-šali pošlnc pošiljatve v posamezne vasi vsak dan, izostajajo vedno več, in marsikje, kjer so dobivali preje pošto vsak dan, jo sedaj dobe le vsak leden. Menda država nima denarja, imajo ga dovolj le liberalni verižniki. Dr. Korošcc jc radi teh skrajno slabih poštnih razmer na deželi poslal poštnemu ministrstvu pismo, kjer mu opisuje le razmere in ga poživlja, naj napravi red. p Za državo nevaren je bil po mnenju dr. Žerjava občinski odbor v Kropi, zalo ga je vlada razpustila. Jugoslavija jc rešena ! d Ljubljana pleše! Narodni dom — Plesni dom. Časopisi so zadnje čase poročali, da na Francoskem vse nori in pleše. Gotovo pa nc toliko kot ravno v beli Ljubljani, ki ima vse večje dvorane izpre-menjene v plesišča. Največ sc pač pleše v Narodnem domu (strogo liberalna hiša). Velika dvorana je oddana vsak večer in društvom, ki imajo svoje prostore poleg nje, ni mogoče nič delovati, Tc dni pa iim jc upraviteljstvo sporočalo, da morajo koncem januarja in začetkom februarja dati svoje društvene prostore v veselične namene in sicer tekom dvajsetih dšii enajstkrat. d O plesu jc to - le pisal solnograj-ski nadškof Ignacij, dne 6. januarja 1920, in bi se prav prileglo tudi kot svarilo za naše razbrzdane čase: »Socialne in gospodarske razmere so sila žalostne; obubožanje in stiska naraščata, bodočnost jc negotova in polna nevarnosti. Žalostno je pa posebno lo, da jih je premnogo, ki resnosti sedanjega položaja ne marajo ume ti, in da se deli našega prebivalstva uprav zdaj, ko bi se bilo treba zares strezniti in porabiti vso skrb za občno blaginjo, docela pretirano vdajajo veseljačcnju in prav posebno plesnim zabavam. Ta rttzbrzdaaost se opaža ne le v mestih, ampak žc celo v malih občinah. Hlepenje po zubavi in plesu izmozgava ljudi, jemlje veselje do delftj krade mladini nežnost, rahločutnost in sramežljivost, jc dostikral zanjo grob nedolžnosti, je za marsikoga začetek izgubljenega življenja, jc hkrat! nevarnost verstvu in nravnosti in blaginji naroda. Le prevečkrat se s tem brati tud| divja razposajenost in zapravljanje denarja, To dejstvo je tembolj zoprno, ker jih* je toliko, ki prezebajo, ker jc toliko tisod otrok, ki vsled nedostatne hrane hirajo in pešajo, ne glede na to, da napravi to početje mučen vtis na inozemstvo, od čiga^ dobrohotnosti in miloščine smo kolikor« loliko odvisni. Krščanskemu duhu nasprotuje tudi okoliščina, da sc v tc namene izbirajo uprav večeri pred prazniki in nedeljami in da se ne upoštevajo cerkveno prepovedani časi. < d Bolnica \ Kandiji v obupnem polo« žaju. Bolnica Usmiljenih bratov v Kandiji, ki že 26. leto z nabranimi in naklonjenimi milodari nesebično deluje in oskrbuje uboge bolnike, posebno revne sloje, trpi vsled svetovne vojne in splošne draginje na pomanjkanju denarnih sredstev in živil, ter bo morala prenehati obrat, ako se je dc narni zavodi, zdravstvena okrožja, občine in dobro ljudstvo ne bodo usmilili in podpirali z izdatnimi podporami. Odcepljeni od naše nemške provincije smo slovenski bratje postali samostojni v naši slovenski domovini, kateri služimo noč in dan s postrežbo bolnikom, ne glede na bolezen in ne glede na to, da se pri tem delu usmiljenja krajša naše življenje. Zato se s polnim zaupanjem in s prisrčno prošnjo obračamo na vse denarne zavode, zdravst. okrožja, občine in milosrčno občinstvo, da ludi dejansko pokažejo ljubezen do bližnjega in nam z izdatnimi podporami pomagajo biti deležni dela usmiljenja do ubogih bolnikov in trpinov, ter upamo, da nas nai» dobro slovensko ljudstvo nc bo zapustilo. — Vodstvo bolnice Usmiljenih bratov v Kandiji. d Obuvalnica deželne vlade za Slovenijo sporoča, da ima v zalogi večjo množino otroških čevljev na razpolago, in si-cer št. 26—34 po ceni od 84 do 130 K za par. Izdajali se bodo od ponedeljka, dne 26. t. m., naprej v pisarni Obuvalnice na Turjaškem trgu št. 3/II. Pravico do nabave teh čevljev imajo revnejši sloji, ki doprinesejo tozadevno uradno potrdilo. Izdaja se vsak dan samo od 9. do 10, ure dopoldne, d Delavska nezgodna zavarovalnica v Ljubljani opozarja ponovno vsa županstva in župne urade na § 56. nezgodnega zakona, po katerem so vse listine brez izjeme, ki so jih ti uradi dolžni izdajati ponesrečencem, vdovam in sirotam in ki služijo uradni uporabi delavske zavarovalnice, kolka in pristojbine proste. Zato je protipostavno, ako nekatera županstva zahtevajo n, pr. za vdovska in življenjska potrdila pristojbino. — Začasna delavska zavarovalnica zoper nezgode v Ljubljani. d V Šmartnem pri Litiji bodo dne !. fe-. bruarja ob 3. uri popoldne ponovili slovito narodno igro »Krivoprisežnik«. d Šmartno pri Litiji V preteklem letu je bilo pri nas rojenih 95 (15 nezakonskih), umrlo jih je 77. »Domoljuba prihaja če« 266. Ustanovili smo gospodarsko, naku* rovalno in prodajalno zadrugo; 15. t. m, smo odprli konsum v hiši g. Šelekerjcve. u Umrla je dne 22. januarja v Žerja-vinu pri Brusnicah dobra in povsod priljubljena mati in gospodinja Ana Ambro-žič, rojena Kuplenek, dolgoletna zvesta bralka »Domoljuba«. Bolehala jc že kake tri leta, a zadnje leto je morala biti vsled bolezni skoraj vedno v postelji. Na njem zadnji poti jo je spremljala velika množica pogrebcev, kar spričuje, k.iko priljubljena in spoštovana jc bila ranjka mati, Težko prizadeti družini prisrčno soželje, duši ranjke pa večni mir in pokojl d Umrla je Rusova mama iz Dol, Ma-h.arove pri Št. Jerneju v starosti 48 let. Zapustila je šest otrok in svojega skrbnega moža. Bolehala jc skozi dve leti; bila je itidi v bolnišnici v Mariboru, Dočakala je, da vidi svojo hčerko Francko v samostanski obleki, a to srečo pa ni imela, da bi njene oči zagledale svojega sina Francelj-na, ki je v angleškem ujetništvu. Kako ra-tla je brala skozi 27 let tebe, dragi Domoljub <, a sedaj naj njena duša uživa na onstran grobu. Rusovi družini naše najsrčnejše sožalje! d Umrl je v sredo, dne 21. januarja, v Brcznici nad Skofjo Loko zvesti m pošteni hlapec in obče spoštovani fant \ visoki starosti 82 let, Franc Kalan, p. d. Mavžar-ski Frenck. Blagemu fantu na| sveti večna« luči c! Družini Buh iz Bevk sporoča Matija Sušnik iz Zaplaza, da je ob povratku iz ruskega ujetništva med potjo umrl Jože Buli, in sicer 2. decembra 1. 1, Pozdravlja ženo in otroke, — Sušnikovo pismo na razpolago pri uredništvu. d Ivan Musiar, ki je bil omenjen v predzadnji številki >,Domoljuba«, ni istoveten 7. Ivanom Mustarjem iz Malcnc pri Krški vasi. Da ne bo razburjenja! Gospodarska obvestile. g Nove cene za živino. Deželna vlada jc poslala vsem okrajnim glavarstvom in g. civilnemu komisarju za Prekmurje navodila, po katerih naj se določijo v celi Slo veniji kolikormožno po enotnih načelih prodajne cene za živila in druge vsakdanje potrebščine. Ta navodila so potrebna, ker se v splošnem opaža, da postopajo občine pri določanju prodajnih cen brez ■sistema, se ne ozirajo na dejanske razmere, zlasti pa na sosednje okoliše, temveč vpoštevajo predvsem le svoje lokalne interese. Urejena prehrana je pa mogoča edinole tedaj, ako se boio za okoliše, ki tvorijo gospodarsko enoto, določile tudi enake cene. Pri vsakem okrajnem glavarstvu naj se sestavi posebna komisija za presojanje cen kot posredovalni organ okrajnega glavarstva, Tem komisijam, I Kar ste enemu izmed malih dali, ste dali meni.« Zahvulim se Vam jaz v imenu sirot vsem da-rovalkam in darovalcem. Po razdelitvi je neka mladenka krasno deklamirala pesem »Kristus in Peter«. Nato pogovor z revno deklico. Igra '-Sv. Citc« je krasno uspela. Ker je č. g. vikar omenjal, da igialke ne bodo nastopale zaradi pohvale, lic bom i^re opisoval. Vaše delo, Marijiua družba iz Celja, je neizbrisljivo! Dolinski. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, ln jih obrestuje po 3% brez kakega odbitka. Me are ti 8 Jtrai is i jpolfliie. Gle| laserat? D. M. V POLJU. * Domovina« št. 43 pr. 1, piše v članku »Škodljivci ln izkoriščevalci občin« med drugim tudi kopico laži in obrekovanj o meni in mojemu županovanju, in sicer se mi očita, da sem »nezaslišano uporabljal svoje uradno mesto v korist sebi in svojim političnim prijateljem. da sem sladkor in meso, namenjeno ubožnim občanom, odvažal iz občine.« To bi bili v lesnici neodpustijivi grehi. A to ni resi S sladkorjem nisem imel jaz prav nič opraviti, ker jc to delo imel le aprovizacijski odbor, katerega član jaz nisem bil. Meso seči pa prodajal kot mesar, kamor sem hotel. Meso za ubožno akcijo pa je zopet oddajal odbor, za to sestavljen. Priče so na razpolago, namreč cel odbor, sestoječ iz nadučitelja Mi-heliča, strojnika Fran Janežiča in gospe M. Hladnik. Dalje se trdi: »Občinski računi so v popolnem neredu.« Odgovor: Račuui so bili vsako leto pregledani od obč. revizorjev, dvakrat od deželnega revizorja, ia vedno v redu najdeni. Da bi bil jaz račune sežiga!, je pro-sta.ška laž. Pri pievzemu županstva dne 30. novembra 1919 se je od navzočih mojih naj-strupenejših sovražnikov potrdilo, da jc vse v redu. Računi za šolo v Zalogu so popolnoma v redu, v nasprotnem slučaju prosim dokazov. Za ceste sc ni pobiralo v občini že šest let prav nič, zato se tudi pota niso mogla popravljati, Prej pa, ko se je pobiralo, se je nabrani denar pa tudi za občinska pota porabil. To morajo potrditi vsi moji sovražniki, ako hočelo govoriti resnico. Ko se je gradila železnica Vevške tovarne, sem delal na to, da bi dobili posestniki zemljišče dobro plačano, in občina bi dobila lep stavbeni prostor za šolo zastonj. A prišel ie vmes znani Mcčilnikar, in vse preprečil. To je resnica, katero še danes lahko potrdijo vsi prizadeti posestniki. Največja laž pa ic, da sem spravljal v vojaško suknjo rodbinske očete. Ako je v ccli občini le eden. katerega sem jaz spravil v vojaško suknjo, naj se kar oglasil Nasprotno pa je resnica, da so mc moji sovražniki denuncirali, in ie malo manjkalo, da me niso odpeljali orožniki, ker sem bii zapisan »miiitarfeindlich« pri okrajnem glavarstvu. Kdor dokaže, da sem bil nasproten ubogim beguncem aH sploh domačim revežem, naj le navede slučaje in priče. Nasprotno pa sem jaz dosegel, da se je ubogim v večji meri delilo meso brezplačno kot drugje. Vem, da sem bil kot_ župan na poti liberalcem, zato, ker ne trobim v njihov obrabljen rog, toda ostal bodem zvest svojim načelom. Kakor znamenja kažejo, bode konec drugačen, kakor si ga nekateri žele, ko bode ljudstvo govorilo. D. M. v Polju, dne 9. januarja 1920. IZZA SV. JOŠTA PRI KRANJU. »Poglejmo nazaj, da pridemo naprej«, govori ljudski rek. Ozrimo se nazaj v staro leto, ki je bito še polno vojnih posledic, a nam vendar kaže, da smo se živahno gibali na vse strani v naši divni hostariii. V cerkvenem oziru mi jc omeniti, da smo imeli koncem meseca avgusta prvi ljudski misijon, ki je bil iz-borno obiskan, a je imel tudi hvaležne uspehe. Meseca oktobra pa se je vršila pri nas slovesnost škofovega obiskania, pri katerem jc prejelo 80 ot.rok zakrament sv. birme. Pri tej priliki je 16 iantov na konjih slovesno sprejelo presv. g. knezoškofa in naposled pri odhodu tudi spremilo do Kranja. Nad 40 mlajev je krasilo pota in okoliš župne cerkve. Slovesnost je bila veličastna in ganljiva še temboli. ker se je pri tej nrilikf ustanovila tudi Marijina družba za žene in dekleta. Treba bo le še izobraževalno društvo zdaf, ko je mnogo udov vstopilo tudi v Kmečko zvezo, na novo poživiti in preustrojiti, kakor hitro se fantje bolj doma ustanove. V družabnem oziru pa ne smem prezreti, da ie med volno večina niš v našem idiličnem zatišju izgubila svoje zastarelo slamnato pokrivalo in si nadela novo cementno bolj varno streho, kar ie tudi znak časa. — Največja in najvažnejša krajevna spremena pa je naša cesta, ki je lansko leto se iznebila kar treh neprijetnih klancev, ki so: Stihe!jnov, Modrijanov in K.osarepov, kot najnr .Nežnejša prometna ovira, zlasti poslednji, našega kraja. Največja zasluga pri tem podjetju gre vse-kako načelniku okrajnega cestnega odbora g. Ivanu Zabretu, ki že več let prav prijazno obrača svoje pozorno oko na naše zatišje dobro vedoč, kako potrebna in koristna je, ne-!e za nas, marveč tudi za velik del okraja, ta cestna preureditev. Žc 1. 1912, se je odstranil vratolomni Benkovi klanec, ki je stal 42 tisoč kron in danes imamo cesto od Kranja do Besnice malodane po ravnem, ker tudi na Kolovratu pod Šmarjetno goro se je lansko leto cesta zravnala in razširila.^ Zatorej vsa čast in zahvala g. Zabretu, ki si je s tem de-lom za našo občino stekel neizmerne zasluge. Bog mu daj šc železno vztrajnost, da še to delo, ki je v zadnjem koncu: od šole do cerkve še v tiru, srečno dovršil Veselo upanje imamo, saj mu ob strani stoji v pomoč sedanji naš župan g. Ivan Paplar, ki podjetno tudi sam prime za kramp in lopato, če treba,, samo, da delo gre hitreje izpod rok. V vzajemnosti je moč! BITNJE PRI KRANJU. Na zimo 1. 1917. ie privlekla avstrijska armada ca tisoče laških ujetnikov aa sorško polje, ter jih nastanila po vaseh od Loke do Kranja. Gladni so pobrali vse jesenske mu deže iz njiv ter tudi uničili velik de! jesenske setve. Da so sc ogreli, je izginilo s površja zemlje do sto kozolcev, ki so jih pokurili. Pa tudi marsikatera stciia od šup in skednov. Na pritisk kmetov je politična oblast ocenila škodo ter zapisnike poslala v Gradec vojaški komandi. Menda je oblast od tam prejela tudi odškodnino, ki pa jo je vrnila, ker se ni hotela pečati z razdelitvijo. Dve leti je že od tega in oblast morda misli, da se sedaj že sme vreči zadeva od akta. Toda kmetje čakamO še vedno pozorno na rešitev naše zadeve ter tem potom apeliramo na prizadete faktorje zlasti na okrajno glavarstvo v Kran|u, naj ne zavlačuje več te stvari, temveč izposluje povrnitev škode, povzročene po vojni. Gre »e za stotisoče. — Vsi prizadeti. IZ PREČNE. ; Tukajšnje slov. kat. izobraževalno društvo jc imelo na Novega leta dan predavanje« Predaval je zelo zanimivo advokat dr. Ivo Česuik iz Kandije pri Novem mestu, o važnosti časopisja. Gospodu doktorju se najlepše' zahvaljujemo in se mu še v prihodnje toplo' priporočamo. Časopisje je dandanes velesila.j Kogar časopisje je razširjeno, tisti vlada svet. Da se v sedanjih t..asih tako paglo širijo zmote > in pregrehe med ljudstvom, )e krivo slabo časopisje, ki ljudstvo zavaja v versko mlačnosf in naposled v brezverje. Saj vidimo, da ga nt; skoro dneva: da ne bi ljudstvo hujskali zoper! vero. Zato ne naročajte nikdar protikatoli-ških Časnikov, ako hočete ostati dobri katoličani! Kdor te naroča, podpira sovražnike sv. vere, pomaga rušiti sv. cerkev. Škof Ket« teler je rekel, da katoličan, ki po svojih mo« Čeh ne podpira in ne razširja katoliškega časopisja z besedo in dejanjem, ne zasluži, da se imenuje katoličan. Kako važno ulogo igra časopisje, fe sprevidel sv. Oče Pij X., ki fc rekel: »Zaman boste zidali cerkve, vodili mi-sijone, ustanavljali šole, ves trud bo zastonj, če ne boste znali prav ravnati s katoliškim časopisjem. Zato naj bo naročena vsaka hiša' na katoliški časopis. Vedite, da gre za naše najdražfe svetinje, za sv. vero, proti kateri sc je zaklelo brezversko časopisje. GOR. SUšICE PRI TOPLICAH. 4 Tudi v našem kotu se gibljemo. V nc* deljo dne 11. januarja je priredila mladeniška Marijina družba poučljivo igro »Mojstra Križnika sveti večer« in šolska mladina igrico »Čista vest«. V nedeljo 18. januarja pa se je igra mladeničev ponovila in obenem so de-, kleta Marijine družbe uprizorile »Svofeglav-no Minko«. Čistega dobička je bilo 842 K, ki je namenjen skladu za harmonij, ki bo služil pri pouku cerkvenega in šolskega petja. Vsa čast fantom in dekletom, ki so tako dobro rešili svoje vloge. Fantje in dekleta! Le pogumno naprej, dokazali sle, da niste še zastrupljeni s strupom sedanjega časa. DOBROVA PRI LJUBLJANI. Dne 22. t. m. je uničil požar n* Hruše-»em drema gospodarjema hlev. Na poraoc -,t orikitela dobrovska požarna bramba. Toda v aplošno žalost vseli, ki so prihiteli na pomoč, ■»troj ni hote! delovati. Vsak poizkus |e bil caman. Se-lc h koncu požara ie začelo nekoliko delovati. Čudno se nam zdi, da se nekateri dobrovski možje, ki hočejo vso Dobrovo »praviti oa noge. ne pobrigajo za tako vele: važno in prepotrebno stvar. Naši =amoslo|ni liberalci, ki jih imamo tudi nekaj, se na vse kriplje prizadevajo na ta aii oni način ujeti naše može v svoje limanice. Agitirajo p<> trgovinah in gostilnah in vsiljujejo svoje glasilo • Kmetski list-. Vemo kaj Hm Jišil Volitve bodo km:!u. Glavnemu agitatorju pa svetujemo, aa naj raje skrbi za napredek svojega posestva, kakor da bodi po občinah in stresa svoje puhle besede pri onih, ki 'ia šc je po-znai . Ponleni Dobrovčani, ogibajte se teh ljudi. VODICE. T j ■■;«••» obrtna kot v noši >ib.i:ii, pa »asi »:ari lih..- alci. ki sedaj rsdi slišiio na novo ime i'- .' >ih km .lo.-, se ni .) kje drugje doživel',. 7e v«i uesccev sem so te 'a:-ili, obre- j koi 'i n ■.t.v.nkiii na-e poštene občinske odbornike I« pr.-d -em n :ga vrleja 5-upana Frarc F.-, ta ha skali so občane proti njim in lajali is . .iko ži»o, da -a nazednjc že sumi ; rc.-jtli ' jim lažeci. :'u idini rajeni ., j,t sosede de-BLincira-•-i (i;-.iSl oblastem) so i udi sedaj 'ožili iupa- { na I-. . : Zbornike r.a dcžslno >iado in i okr-. • /-.ar-ilio. Nagromadili so toliko ia- j ji, e • . SHi FCpolnonin prepričani, da bc odbor ... .. i .-j in »e.-ent aailavlicu. '.:■ ..(a jc bil določen nek Ziherl, pri- j «•_> . . :iv>i c. kr. žandar, o ka!erem vi-i: r.-.ejo do- ilb povedati, kako ic j 'iu;1-... j izdajal, kruto io nasilno in J». •: ia .r< H k vojakom. Znano je tudi, i j, y iročila ie :>"š:ljal o dohodkih oU • ks eio . :u vredni svetovalci naj ni *ii!i . Toni, t-i - 'Jnje čase razsipa dcs'-.- .•. -Jljsčo, vse*, edui Br.i-har iz Seoenj :n n' ii &od Matevick iz Voj- .'!• iii c-cn. -r.i fc možakarje ie bi- !/>. - ' t .mr.c. . !«!«• najprej revizija. Iz sa-'■:t u;sd r-iriico ;o >c nekateri teh nož poskrili in niso boleli se odzvati vabilu ker. i*:a. a. la pri:>'o e nad nje še hujše pre-■>c. .Sala. -'■•■ • c\\'x line 21. "au>, ki :e i Ireiala ':č;;h 9 ur, je lokazala. la župan in I i « oiisc rcitiio bi jzbriino in povdarjala zgolj kmečke, korisii , su jc uojavil v stranki sami razpor. Nasproti si stojita dve močni s t r u ji - Av-eco-va in Kulavic-ova (iz Vavte >asi| gltde kindidatov za prihodnje volitve. Avsecovi pri',lasi hočejo postaviti lastne zgolj kmečke kandidate, Kulavici bodo volili 2 liberalci, .kisnu je kol beli dan, da pošteui katoliški kmetj'- i.■■■ bodo šli ne i Vedrnjakom, ne i. Avrsc-ora. je z K.ulavicom, temveč, da \ naie rriesto v Kmetskih zvBznh. k_i ;;krfc« Z3 uaso sv vero iu prave kirečke koristi ter bomo volili kandidate, ki jih b >do p-crlri»al» Kisstske nezc. Kal. izobraževa 1 n a d a 5 1 : a ij •ozivi'd v voč ž:ir...iiah in »xns'-knrf • i r.i. . -j »• , • t-. , ,. odlo':. k-kor zadnjič ob priliki ra/fus!a tuka-s-njei -bčinskega odbora ki sle ia razpi^-lin brez pi< .tc, brez kak< ;>a drui-epa vzroka, kakor d« ;e •'! pač kleiika cn. Vedite pa, da sila !e nekaj čaia trpi. Ljudie vas vedno boli spoznavajo in vum po pravici pravijo: rdeča garda. Kajne, če ne gre t lepa. mora pa / grda. Ne dvomimo, da ni nekaj poštenih Iji.di med varni, to^rt tisti, ki vodijo, brodijo po -taiili liberalnih nasilnih vodah. !sla vaša kampanta napada nas tudi v Do.novini", kar je zooei dokaz vašega tesnega braislvu z liber-ilci. Trdi „ . ------- ---------- ... ...... ....... nani.eč, da ves dobiček v (konsumu) sirneh - vo ustanovi1a. Za»;.>o\«?i • > «se inJi Ori", -ki skem društvu požremo .!>rški nodrepniki ii 1 0£j r-ki. 18. t. m. fe bila okrožna .'a, n iarii . Na to simo to-le: Dotičniki n?s merite ([ fant'e jzvcH!i ekrožeega načelnika in po sebi. ker se dobro soom;i>'.->t!!. ksUo te grabili ob stvarni demobili/«-''i ob Bohinj ke u jezeru. Tudi o tem bon-T Se .lovorik', čs bo trebe. BOHINJ. Pri nas v Srednji vasi smo z.iHnjs čase zelo napredovali. Ustanovila c ic a r.oitojua kmeUka stranka, katc e pristaši s.i a«i napredni kmete, gostilničarji iu iesni -.govci. In kateic nrmen :e v prvi vrs'.i s! \;eti za kmeta. Vprašam >«is i:a, ke«i ••-- ie 'iberalna gospeda skrbela za kmeta? LVe, ko re 'e ustanovila ta nova slraik^i, .••> tidili *gitatcr'i, da je samo za kmeta. P.;', - r»: ktna'ti, da so orvi in rflavni vojni -J, l»i-.k>rii in veriž-niki, katerih ^e tudi pri nas ne tna:rka Ali je res tisti sladki cukcrček trko zapeljiv, ■t-teicga li šele obetaio, a s! kal ■•i n . . : iti ti n- bodeš ž uiim. Res, sladki -- j ti i )•; ;iv-ci. A zaajo postati zelo grenki. Pr-.:; z i.'kr*i-ščevalci kmeta, dokler ni prepozno. 11 BOHINJA. nam ožita- da smo snovali U^r t t°i P-idrue°- nf st^nkarskem shodu ' E'' paa ,e E :ral ustanovni občn ^bor omeniene zadruge, kier nam je podal za-fc strokovnjak potrebnih navodil Konšta-ItJF-Z- v-od- nas®. strani ni nadla beseda o Politik.. Vi, ctospod e samostojneži, ste s su-.?vv C »"erap Joc!!, zborovanje. Vas nismo »lili k zadrugi in vas t -di ne bomo. Toda mi se pa hočemo svobodno združevati, za kar Tas ne bomo vprašali in s svojim razpolagati po <170)1 volji. Covorili ste na zborovanju in 1.7 NOVEGA MESTA LN OKOUCF. G. urednik! Naše -Dolenjske Novice ■ so crencbale, zato prosimo za rna' količek v vašem listu, da se od čaia do čnsa prkaže-no svetu. No, za Novice- nam ni nosehro /al, ker so v zadnjem času v r-nogih p*irih dremale ter bile povečini le Hrt grmskih učiteljev, ki so zdaj do malega vsi samostojni liberalci. Kako to, fcomo šc novedali. V Novem mestu samem so splošno iste, malo vesele razmere, kot prerl dsseti-ni leji in jih ne bomo or5iscva'i. Omenjamo le nMmogrede, da v zadniih mesecih veie v iv?n-čiškanskem samostanu pod vodstvom strogega a obenem ljiidomilefia p. livardijana novo živ] enje in da p. Pavel kivib n?:''uišim tež-kočam z železno vztrajnostjo vodi svoje or-('anizacije. Zadnjega delo rodi tudi nspebe. Priče za to so kripe'? i-i dvorana drjašk-; riiine kongregaciie, dijaški konvikt, ki ;e otvorii preteklo leto tri hiže v mestu, Izst III. reda, ki iih je ia kupil, da se bo zidal >>ib 0 -H nsia priča. da 'io Orlov.ki -i ei ka/ o-.-fcr.li;; • j. riUA. Na bo -c Jv«'je ktvriill -ažni ukrepi glade var*!i dr: * -neten rtdo. Ustvarlajtc nsnčenlkel S tem bo* rte najbolj pokopali svojo krivično aivar, 8'i-?.a'o v • bčir.-i;o v '.'t ve-, zalo si želile i m -!i v Tancrih v-.e l!ud' i'.i re v.im r'c Voli*'"«j "c a'r; a ;'it?.frrl. prcd-oJnikti dr. Žer- javu bi pa ra:'i osve- i Tialo spomin, kako i« bilo pri!eta» 'edas ko t'c mo*-al pre^inian v zaporo! M?-inček je b'.lzhcn človek ii^ če bo . čl vzbba n *';,JviTn živcem in pljuram izsesal;i vso /ivlicnsko -i'o. kio jo bo r;;g.yi družini vrnil? Svetovali bi, naj d.inuncip''t;« i naii!o r -lo bolj nn Snmrrtoine k^ko šunta;o ' po ?l*!;dili proti uradnikom, nr?l> slov. kulturnim napravam -- univerzi itd. Tu bodo našli gradiva 'a svoje zlobne ovadbe. A ta ne mara o mešati ti de-vjncianti, ker bi mav.ali 5a-ir.i .-cbcl Svka silz do *.--*—cm rnrr^cl rodi o-jp-sr in vsako nasilje se maščuje. K(br tejja ae r-;-- nc, jc spal pet let. CELJE. Celjska Movi«. dobu • se je srdito zagnala v -klerikalce -, češ, da širijo po Savin ski dolini lističe, ki se "lase: »Proč od Srbiie«. Tako nesramni so že postali, da na^i očitejo odpad. Vor.išnm vas še enkrat, kdo je največ stori! za združenje in katere stranke mož je bil, ali nc dr. Krek in Korošec. Seveda »Kmetijski list- hitro priča p! ja za Novo dobo < in z velikim navdiiseujem naznani to vest. Gliha vkup štriha. — V naši občini je mnogo brezposelnih, ki dobivajo državno podporo. Celjska okoliška občina je poskusila te ljudi uporabljati za lahka dela. Toda izmed vseh brezposelnih je prišel samo eden. Srečna država, ker imaš take ljudi. Saj ne vedo, da vsem škodo delajo. Delamržnost vlada povsodl Srečni sveti — Celjska Marijina družba je priredila dne 26. decembra ob 3. uri popoldne krasno božičnico, ki je krasno uspela z igro »Sv. Cita«. Hvala č. g. vikariu Ivanu Altu in Marijini družbi. — Dne 9. januarja 1920 je po dolgi 7 mesečni mučni bolezni umrla vrla Marijina članica Frančiška Gobec v starosti y Jet iz Babnjega. Njen pogreb je pričal, kako ie bila rajnica priljubljena. Marijina družba |i ie zapela za slovo. — V Celju se je ustanovila družba za nakup žita. — Zadružni tečaj s* vrši v Cellu td 12. do 19. iebruarja. Na znanje. Dolinski- isMi Očetova povest. (I? angleškega prosto poslovenil D.) (Dalje.) Kakor bi me kdo zbodel v srce, tako bolečino začutim, ko zagledam pismo na ogledalu. Kaj, če je gospod Pavel omenil v Kla-jrineni pismu tudi o denarju? Ali je vse pismo zatrjevalo samo ljubezen? O da bi lel Toda! Nevedoč, kaj delam, naglo vzamem pismo In ga odprem s trepetajočo roko. Če ne bi bilo nič o denarju, bi ji dal odprto pismo, drugače --- Naglo preletim drobne vrsticc. Kolika fubezen govori iz besed ltiledega moža, kako se bo veselila Klara! Srce pa mi je skoro zastalo, ko dalje berem, zakaj tu je začel gospod Pavel govoriti o denarju. Rekel je, da ve, da bo njen oče najbolje uporabil vsoto, in kako ljubeznivo mu bode ona pomagala Sporočil jc, da bodo načrte, ki so jih delali rej, da opomorejo ubogemu ljudstvu, kmalu kupno izvrševali. Potem ji je tožil, kako udo mu je, da sc 5c ne more vrniti. Ko pa bode zopet duma. hoče dokončati delo, katero naj se prične s tem denarjem. Dalje ni-Htem inogel brati; hitro spravim pismo v mizo. ^Klarn ga nc sme dobiti na noben način. Bo-flečo oči si zakrijem z roko, da ne bi zapazila mojega strahu. V tistem trenutku se odpro vrata in Klara sc prikaže vsa bleda in prestrašena. Zakaj pa tako otožno gleuate oče7 Hotela sem, da bi ne šla danes nič več o 1 nas. »Draga moja, vedno te ne morem pri tebi iir.eti; čas tnoram porabiti,« Ubogi oče I pravi nežno, a jaz ji se-Žcni v besedo: Tako žalostna sc mi zdiš. Kaj ti je?< -Pri ubogih ljudeh sem videla toliko lalostnega, pa (o je že navadno in .. . < No. kaj?. >Nič posebnega. Ko sem se vračala do-0>ov po močvirnatem potu, sem premišljevala, kako si prav nič nc moremo pomagati brez denarja, in .. • •< •In?« praiam hilro, ker bi sc rad irnebil I teli misli. In jaz sem želela, da bi bil gospod Pavel tukaj; ta H gotovo pomagal.- Ali jc po kočah večja revščina in ne-anažnost kakor sploh? < vprašani in se obupno »pirem, da bi skril strah pred tem, kar sem rekel. ■Zdi se mi že, odgovori žalostno, in ljudje so tako nezadovoljni. Zato želim gospoda Pavla. Ali kaj mislite, da vam bo kmalu pisal? Čemu naj bi mi pa pisal?< Vi sle zmučeni, ljubi oče!« opomni Klara. »Jaz ne bi o tem govorila, pa vem, kako zelo tudi Vi želite njegovega prihoda. Saj bo gotovo še pisal. Pojdite zdaj jest in nikar preveč ne skrbite. Vi delate, kolikor morete, in jaz tudi. Drugo pa je v rokah tistega, ki ima vedno usmiljenje z nami. < Počasi je polekel en m sec. Ko so zjutraj prihajala pisma in je Klara zaman pričakovala poročila gospoda Koširja, so pričale žalostne poteze na obrazu, kako bridko jo je ogoljufalo upanja. Pa vselej se je z lahnim nasmehom In s kakšno veselo besedo obrnila do mene, kakor bi čutila, da je mene prevarilo še ujše In njene besede so me preganjale ves an, če ni bilo nje pri meni. Zame je nastopil od zdaj naprej še veliko ujši čas, zakaj kolera je začela moriti tudi o naši vasi. Divjala je od hiše do hiše in uščala za seboj le grozno smrt. Kako srčno e jc obnašala v tem strašnem času Klara! e sem se še tako trudil, da bi pomogel, ven-ar je ona veliko več storila. Smrtonosna olezen se je širila bolj in bolj. Vsak dan em slal pri umirajočih in mrličih in priznati sem si moral, da sem — jaz to zakrivil. Ali ne bi mogel vsaj deloma odvrniti strašne bolezni, če bi porabil denar gospoda Koširja v ta namen? Z vso močjo sem se boril s temi mislimi, katere so mi pretile vzeti vso r jč pri izvrševanju svoje težke naloge. Klara mi je pomagala, kolikor je mogla, obiskovala jc bolnike in umirajoče, kuhala ubogim sirotam, ki so izgubile starše, tolažila in osrčevala može, ki so izgubili svoje žene. Mene pa je preganjala vest vsled storjene krivice, in včasih rni je bilo tako težko, da nisem mogel spati. Le redkokdaj se je pripetilo, da sva skupaj sedela zvečer sama, kar sva poprej tako rada storila. Če sc jc pa slučajno zgodilo, nisva skoro nič govorila. OHa sva se bala. 'Ste pisali gospodu Koširju, kajne, da?« me jc od časa do časa povpraševala. In če sem ji povedal neresnico da sem ji potrdil, se je dvoumno zasmejala. »Morda pismo še prišlo ni.« Naposled pa ni več o tem govorila in sc ic delala toliko bolj mirno in potrpežljivo, kolikor sem bil jaz nepokojnejši. Zdelo se mi je, da ml bode preveliki, grozni strah uničil življenje. Nekega dne me prosi Klara maihne podpore za ubogo ženo, ki je v noči postala vdova, — in jaz sem ji moral s strahom povedati, da ničesar nimam. Tedaj si zakrije ohraz z rokami in glasno zajoka. Solzi, katere je tako dollo zadrževala, so ji sedaj pritekle — in jaz :c nisem model tolažiti. Klara,- ji rečem s tresočim glasom, ->po-miri sc vendar! Morda bomo kmalu vse prestali Kdo ve, če nc bodeva tudi midva kmalu poklicana v boljše življenje!« Takoj utihne; s solznimi očmi mc pogleda m sn*no reče: Kakor je božja volja, oče!< Od tedaj ni jokala nikoli več v moji prisotnosti. Jedi se ni dotaknila, pu( pa jo je nesla nekemu ubožcu. Odslej nisva imela nobenega veselja več. (Dalje prihodnjič.) d Kdo ve o Francetu Sive, ki je služil pri 27. pp. 13. konip. v. p. 48. Pogreša sc od r.ie-seco novem b ra 1914 od bitke pri Lvovu. Naj sc bhgovoli sporočiti Apoloniji Šive, Iška vas St. 12. n Ig pri Ljubljani. StroJki se povrnejo. cl Kdo ve ka< o vojaku Tomažu Puklavec pp. št. 27. 7. feldkomp. 11. vod. Zadnjič se je oi»lasil iz Rusije iz mesta Sisram 24. maja 1913. Istega leta so i'a videli njegovi prijatelji v selu Štefanija na Ruskem. Za vsako oojas-nilo bo hvaležna njegova žena Terezija Puklavec, Slatine, p. Rečico ob Paki, Štaj. Stroški se povrnejo. Ste prehlaieni? Trnate bolečine v prsih? V grlu? Ali kaši jate? Imate nahod? — Dobri prijatelj v takih hudih dneh Vam jc Fellerjev Elza fluid! 6 dvoinatih ali 2 veliki špe-cijalni steklenici 27 K. Zagorski sok zoper kaši P in prsne bolečine t steklenica 5 K. Slaba hrana Yam je pokvarila želodec? Fellcrieve prave Elza-krogljice ga spravijo v redi 6 škatljic 12 K. Omot in poštnina posebej a najceneje! Eugen V. Feller, Siubfca do-njs, Elza trg št. 16, Hrvatska, B Vsak neorganiziran kmet Škoduje moči kmetskega stanu. Zato vsi v Kmetske zveze! lisami „Seka" kupim. Naslov: Ribnica KH. ai. žreba, geka-stega najraje belega z rudečiral I, Jeras, posestutk' Domačo semensko deteljo, vc!no in predivo kupi vsako množino Fran Pogačnik v Ljubljani, Dunajska cesta 36. Zaloga pohištva in tapet, delavnica BRATA SEVER Ujubljana. Gospostfetska cesta (Kollzej) priporoča vsakovrstno pohištvo - » po zmernih e.nnh. m h h Vabimo no ogl.dl Vabimo na orledl Poročne prstane ima v zalogi Josip Janko urar v Kamniku na Šutni (nasproti farne cerkve.) Prodam ii upi m iu1miuii umu dihi u uiiuiiiu uuuju, pa 1 fini grama lični go«tilniŠki godbeni avtomat ln eno novo obleko za požarno brambo. L. Rebolj, Kranj Preklic. Marija Marc iz Srebrnič, prekli-cujcm žalitve, ki sem jih govorila dne 5. januarja 1920 javno glede gospodične Julke Sajetove iz Šmihela in jih obžalujem. Srebrni če, dne ai. januarja t920, Marija Marc. Preklic. Marija Marc iz Srebrnič, prekli-cujem žalitve, ki sem jih govorila dno 5. januarja 1920 javno glede g. kaplana Turšiča Leopolda iz Šmihela in jih obžalujem. Srebrniče, tluo 34. januarja 1920. Marija Marc. P 146/18 Skrbstvena zadeva Marije Sllvnlk na Rečici št. 5. V nedeljo dne 1. februarja 1920 se vrši na Bledu-Rečici št. 5. nasproti hotela »Magnet« prostovoljna javna dražba sledeče živine: 1 kobilo v siarosti 8 let z izklicuo o. K 8000. 1 kobilo „ „ 1 Va „ ,, „ ,, K 3000. 1 vol * „ 3 „ „ „ K 1800. 2 teleti „ „ >/2 „ „ „ „ K 800. 5 ovac ■, ,, K 75(1. Pod izklicno ceno se ne bo prodalo. Najvišji ponuock je plačati takoj na roki sodnega odposlanca. PričeteLc dražbe ob 2 url popoldne, Kr. okrajna sodnija v Radovljici. Resna žetiitna ponueba. Dobro stoieči samski obrt ilk, srednje starosti, želi znanja za takojšnjo ženitev. Prednost imajo lepa dekleta brez premoženja kakoržnegakoli stana do 24 let. Ponudbe do 3. februarja pol • Tiha sreča 342« na upravo »Domoljuba«. imoške in ženske, fino in zajamč prist. roč, delo, krasne amerik. fazone, naiboij-Se rujavo ali črno usnje in pristni trpežni podplati, ltazpoš. po K 270; krasno boks čevi ,c po K 300 in K 300 par ve c»r ovina s cevlj« R. Lternii clti Celio.Oi S!ov."n;fn. — Naroč Je ceni .t t Cenoic kakovosti od U3'— it naprei. B, « samo prvovrstno rinje Ma^o, 9C m Pn Pogačniku v Ljubljani, Dunajska c. 38, Fran ta podgane iu miši, kn-toio so icmnore popol-uoiiia m zunesljivon-freti lo ■!. novo JO let mul ivo iznajdboavto-•taiiino past »Saino-dtavijan-iai' v oni no« i »e icliko v jame -0—;i0 miSi oli podgan. Za »vpeli ji-.ui?ljo iasogo-(iroiiiii i.riznaoilna ji!-nina, Oiia ■/. navodilom ■za on l;oni, i. vrsto nekoliko vcf|J K -5'- H. iTato malo manjši K i it. Ceniena naroČilo, se prosi o pod ifamo-«tnv! nnka« na infor-"lačni zavod Drago .F!c-cljok, LJubljano. 'Cankarjevo nabr. 5, | Hi! sle U iiirocili „Domož uba" ? Siivsrie s firmo, mmt fk izvršuje natančno po naročilu Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. Primešaj krmi Masti« enkrat na teden ono pest. 01) pomanjkanjuknnc ko sc uporabljajo nadomestllna sredstva za krmila pa sc prlmoSu dvakrat, na teden. Prašek Mastln, dietetično sredstvo, za živino, ie dobil nuiviSje kolajne nu razstavah v I.ondonu, 1 a-rizu, v Hlmu ln na Dunaju. Tisoči gospodarjev hvalijo Mastln, ko ga enkrat pobkusijo. lil ga ponovno rabijo. B zavojev praska Mastiu zadostuje za U mesecev za enega jiraSlčku nli volu. Ako sc Mastin pri vas v lekarnah ia trgovinah ne dobi, potem f;a naroČite po poŠti. 5 zavojev Mastina 20-50 j»o5tnine prosto n« dom. Mazilo zoper garje (ua/tomazllo) uiiiiii pri ljudoli ln živini, i-arje, liSaJ. srliofico, kožno bolezni, izpuščaje, No smrdi, nemaže perilo. I lonček« kron. Po poŠti kron 950 v. Lekarna Trnk6czy Ljubljana. Kranjsko. Zravon roiovža. Svilena in žimnata mlinska sita 0»aiUji) vseh vrst se dobe v trgovini A Catlež, Ljubljana, Kolodvorska ul. 35, nasproti ,.staro Tišlcrjevo gostilne«, Barva r.a barvanje obleko j« zopet dospela: črna, ' modra (plava), re. lena, radcCa in sivi v za vitki ti po K V- ilazpošiija vsako množino po poŠti KAROL LOIBNER, CELJE, Cefoelni vosek M tirmi & frgf. -/iss/L i:- Lcfilvjj 'i pur, f-t^i Hnčei« ittiiti Min Hjclu? 118(510 iiHlli ;!3li0r telili HiSil- llosilosoičipej. (/porabljajte Fellcrievo pravo F.lza obrazno, ko-v>ti obvarujoeo jiomudo' • tlu udovani bodete! Zavidam! I louFek 6 K, IU. moenolsc vrsto '.) i-i. K t. mu 1'ellorjevo na.1finoj.-r lllijnomlceuo milo 15 K. Me Mi l€p». zdravo lase? ('ollcrjeva i avn Elza '1'annochiua pocoadu zo lasi las doso?.e bujne 1-,sc-! Zapre "i o ivciije. jileio'. I lonček (5 K. \'o. 111 l> K. K temu močno terovo milo za umivanje glave f K. šrtmpcn I K. Mazilo za brl;c J K NO \ in 2 K ,';') vin. idio Vas httria cccsa ? Follerj. v pravi tur; ;lo,. gki ofoltž učinkuje brez bolečin, Mtrr« lil zanesljivo! Nobenih kurjih oče." vce! Nobenih žuljev! Nobene trdo kože! Mala ška-tljtca '1 K 50 v, velika škotlj« 6 K 50 v. Ml0 55 liflj t Felhr o v e Elza urni i vulne pa-stilie (Kolonjska voda) 1 škatla 5 - K. Fellerjev us'palni prašek proti potenju 1 ško'lja 5 K. Feller ev mentolni frtnlk zoper glavo- in zobobol i škatljica 3 K 50 v. Fellerjev Elza Iluid G Uvojnatlh ali 2 veliki atckleaici špecijalnl 27 K. Najboljši parfum z najfinejšim duhom od B K naprej, Najfinejši llega-puder Dr. Klu-ger, bel, roza in rutnon. 1 vel. škatlja 12 K. Močna Francovka v steklenicah po O K in 16 K. Ovoj in poštnina posebej a najceneje. - Euflen V. Feller, lekarnar, Stu&Jca iJoiijn, Elzatrfl St, IC, Hrvntskn. suhe satine in odpadke sveč k upujo po ntijvlžji dnevni ceni J. Kopač, svečar v Ljubljani, Gosposvctska c, 90. Sp. ŠiSkn. ^ ii m n I ■ 4 sm0''e prosti specialni UUlOIII asfaltni strešni papir dobavila »a,I(.kii akc jskn dtnžba za asliilt li» „HSpn