Stev. Trstu, torek -uarja Letam Izhaja vsak dan, tuđ! ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne. L: ;drtShro {.'tica Sv. FnrtfHka Asiikega št 20, I nadstr. — Vsi dopisi naj se pofeijijo uredmitvn usta. Nefrankirwts pismi se ne pojemalo in rokopisi se ne vračajo, ttdairteli In odzovnrni mednik Štefan Godina. Ltstaik koasordj ::sta Edinosti' — Tisk tiskarne .Edinosti«, vpisane zadnje * onejerfm poroitvrmi v Tista. uiiea Sv. Frantiik. Asiikega St. 2* Telefon uredništva in uprave Slev. 11-57. NatoCnlna znala: Za celo leto.......K 2C.EL.: :::::::::::::::: Za nedeljsko liđijo za čete leto za pol teta Posamezne številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokostl ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov .............* • mm po 20 vin Oglasi v tekstu lista do pet vrst .,.•«»««• K vsaka naialjna vrsta................» 2"— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema lnseratni oddelek .Edinosti*. Naročnini In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi »Edinosti*. — Plača tn toži se v Trstu. Uprava In lnseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Fran&Scfl Asiikega Št 20. — PoMnohtanlloiCnl račun it 841.651 Bitka u Karpatih se nadallule. - Prodiranje avstrijskih čet u Bukovi Manjši boji u Vzhodni Prosili Id severozapnfnni krti MJske - sicer nI J mam poročati - ničesar. - Ho Francoskem položni w splošnem nelzpremenjen. Bitka pri Llmanoul-Lapanouem. Z avstrUsko-ruskega bojišča. DUNAJ, 8. (Kot.) Uradno se objavlja: 8. februarja 1915. Splošni položaj na Rus k o-Poljskem hi v zapadni Galiciji se m Izpremeoil. Naša težka artiljerija ob Dtmajcu je pri ugodnih vidnih razmerah z uspehom obstreljevala okrožje Tarnowa in je dosegla dobre uspehe tudi proti živim ciljem. V Karpatih so se tudi včeraj vršili po-n sod boji. V na daljnem prodiranju v Bukovini so dospele naše kolone v zgornjo dolino Sueza* e in so ujele 400 Rusov. Namestnik šefa generalnega štaba pl. Hofer, fml. < Opomba ur.: V včerajšnjem vojnem komunikeju avstrijskega generalnega štaba je pomotoma izostal sledeči stavek: Na Rusko-Poljskem in v zapadni Gali-cij je položaj neizpremenjen.) Z nsmšlio-rusHeso bojišča. BERLIN, 8. (Kor.) Veliki glavni stan, 8. februarja: Vzhodno bojišče. Na vzboJno pruski meji, jugovzhodno od jezerske ploščine in na Poljskem, desno od V »sle, so se vršili manjši, za nas u-srešni spopadi krajevnega pomena. Sicer z vzhoda ni ničesar poročati. Vrhovno armadno vodstvo. Dar sv. Sinoda l>ovu. KOPENHAGEN, 8. (Kor.) Iz Petrogra-da se poroča: Te dni se poda uradnik sv. sinoda v Lvov, da odpošlje tja tri vagone darov. Med darovi se nahaja 20.000 slik carja, ruske šolske knjige, berila, mnogo ruskih slik svetnikov in ornati za pravoslavno duhovščino. Wiem oh Bzuri in Rowhi. BERLIN, 8. (Kor.) \Volffov urad poroča- Cesar Viljem je nadziral včeraj dete v sektorju Bzure in Rawke bojujočih se čet. _ Z neniMancosM bojišča. BERLIN, 8. (Kor.) \Volffov urad poroča: Veliki glavni stan, 8. februarja 1915. Zapadno bojišče. Poj za našo pozicijo južno od kanala jugorapadno od La Bassee se še nadaljuje. Del kratkega jarka, ki ga je zavzel sovražnik, smo si priborili nazaj. V Argonih smo iztrgali sovražniku dele njegovih utrdb. Sicer se ni zgodilo ničesar bistvenega. Vrhovno armadno vodstvo. V pojasnilo razglasa nemške admiralitete. BEROL1N, 8. (Kor.) Olede razglasitve nemške admiralitete o proglasitvi angleških voda kot vojno ozemlje, je treba pov-darjati, .da ni namena, onemogočiti nevtralno kupčijo. Nemška vlada hoče nevtralne samo svariti, da bi se ne izpostavljali nevarnostim, ki jih čakajo v obližju Anglije. Treba je ponovno povdarjati. da nem-ika vlada te naredbe ni karakterizrala kot blokado, temveč kot razglasitev vojnega ozemlja, ravnotako. kakor je pro-glsaila angleška vlada meseca novembra Severno morje kot vojno ozemlje, kar je bilo nevtralnim prav. Nemčija noče s silnimi naredbami napadati nevtralnih ladij. Iz razglasitve admiralitete sledi samo, da se v angleških vodah odrejajo vojne -uredbe, ki pod gotovimi odnošaji zadenejo lahko tudi nevtralne. Napoved nemške blokade. KRISTIJANIJA, 7. (Kor.) Predsednik nordijskega Odelsthinga, Mowinkel, ki je imenovan norveškim odposlancem na skandinavski konferenci o tovornem poročilu v Gothenburgu, je izjavil nekemu poročevalcu lista »Tidenas Tegu«, da predlog, naj se nacijonaliteta ladij označa s trakovi na ladji v narodnih barvah, da se s tem olajša nemškim podvodnim čolnom izpoznavanje — nima nobenega pomena. Prepričan sem — je rekel — da bodo Nemci previdni do skrajnega, da ne bodo žalili nevtralnega prapora ter da raje izpuste kako sumljivo ladjo, nego da bi se izpostavili nevarnosti, da zadenejo kako resnično nevtralno ladjo. Naša nevtralna zastava nas ščiti. Ni ga torej razloga za pesimistično presojanje položaja. Francosko časopisje o nemški akciji proti Angleški PARIZ, 8. (Kor.) Razglasitev nemškega admiralnega štaba o pričetku trgovinske vojne proti Angliji vzbuja na Francoskem veliko ogorčenje. Časopisje imenuje tako vrsto vojskovanja pomorsko ropanje, ki tvori nov pregrešek proti mednarodnemu pravu. »Tempsc piše: Nemška mornarica napoveduje vojno celemu svetu in grozi tudi, da bo potapljala ladje. To je za nevtralne države vzrok vojne. Nemčija ne more izvršiti svojih namenov, ker nemški podmorski čolni niso zadostno sredstvo za to. Na vsak način ne sme Nemčija porabo krive zastave navajati kot vzrok, ker je bil edini tak slučaj, ki se je dosedaj zgodil, slučaj nemške ladje »Emden«, ki je pod rusko zastavo napadla in potopila rusko križarko »Zemčug«. »Echo de Pariš« stavi vprašanje, kaj poreče Amerika k nemški akciji. Štefan Pichon svari v listu »Petit Journal« pred tem, da bi zasramovali nemško grožnjo. Pametnejše da je poiskati sredstvo. da se odstrani nevarnost. Ne zadostuje samo groziti z represalijami. Glasovi k napovedi nemškega admiralskega štaba. FRANKOBROD OB MENI, 8. (Kor.) > Frankfurter Zeitung poroča iz New-Yor-ka: Časopisje primerja napoved Nemčije glede vojne zone z dekretom Napoleona. Toda nekateri listi, med njimi »Envening« Post«, io smatrajo za bluff. Mornariški krogi izjavljajo, da se pošiljajo lahko ladje brez skrbi na morje in zaupajo v to, da jih ščitijo angleške ladje. Vsekakor je padla pšenica za 4 cts. Parnik »Lusitania« je priplul pod ameri-rikansko zastavo v LIverpooL LONDON, 8. (Kor.) Potniki »Lusitani-je«, ki so včeraj dospeli v Liverpool, pripovedujejo, da je ladja dobila, ko se bližala irskemu obrežju, brezžično brzojavko admiralitete z navodili, da naj razobesi a-merikansko zastavo. Ladja je nato plula pod amerikansko zastavo v Liverpool Zaplenjeni nemški parnikL PARIZ, 9. (K.) Kakor poroča »Temps«, so parniki, ki jih je konfiskacijsko sodišče priznalo kot dobro zaplembo, sledeči: >Bordeau\c, »Zar Nikolaus«, »Barn-beek«, »Martiia Bokhan« in >Frieda.« PODLISTEK V angleškem proračunu postavim za 3 milijonsko vojsko. FRANKOBROD .OB MENI, 8. (Kor.) »Frankfurter Zeitur^« poroča iz Londona: Kakor je bilo že poročano, je v angleški proračun postavljena postavka za 3 milijonsko vojsko. Natančni znesek izdatkov ni povedan, da se s tem prepreči, da bi ne mogli na Nemškem in v Avstro-Ogr-ski sklepati iz številk kredita na visočino vojske. Razpravlja se enostavno tudi samo s svoto 1000 funtov. ftBileikl zunanji inf i worrtl nevtralne zastave za volne zvijače. LONDON, 8. (Kot.) Reutrjev urad poroča: Zunanji urad objavlja sledečo izjavo: Vporaba kake nevtralne zastave za vojno zvijačo, je v gotovi omejitvi v praksi popolnoma utemeljena. Ce imajo trgovski parniki kako drugo mesto svoje narodne zastave, je njih namen, da prisilijo sovražnika, da se ravna po splošnih obveznostih pomorskega prava in da se poprej prepriča o narodnosti plovila in značaju na-oženega blaga, predao da se parnik konfiscira in postavi pred konfiskacijsko sodišče. Angleška vlada je smatrala vporabo angleške zastave kot zadostno sredstvo proti zaplembam. Taka praksa ne vsebuje nobenega kršenja mednarodnega prava, ampak jo angleško pravo še specijalno priznava. Ker v praksi tujim trgovskim ladjam nismo zabranjevali, da i)i se posluževale angleške trgovske za-stvae za vojno zvijačo, da uidejo eventualnim zaplembam od strani vojskujočih se držav, zato zastopamo nasprotno stališče, da niso izvršile angleške trgovske ladje nobenega kršenja mednarodnega prava, če se poslužujejo z enakim namenom kake nevtralne zastave, če smaiiajc to za potrebno. Po pravlih mednarodnega prava je dolžnost vojskujočih se držav, da konstatirajo prej značaj trgovske ladje in naloženega .blaga, predno se laJja zapleni. Nemčija nima nobene pravice, da bi ignorirala to obveznost. Uničevati ladje in moštva neprizadetih, kakor tudi blago, kakor namerava delati Nemčija, ni ničesar drugega, kakor roparstvo na odprtem morju. Bark in Uotf G'emes odpotovala v lorton, PARIZ, 7. (Kor.) Kakor poroča »Matin«, sta se ruski finančni minister Bark in angleški finančni minister Lloyd Leorges, podala v London. Nemili letalci na Francoskem, PARIZ, 8. (Kor.) »Agence Havas« poroča: V četrtek in petek je letalo več sovražnih letalcev nad Bethunom, a jih je artiljerija pognala v beg. Neki letalec je vrgel na zemljo na francoske vojake naslovljeno proklamacijo. Govori se, da se koncentrirajo Nemci v okolici La Bassee-ja. _ »Rusko Slovo« o posledicah rusko-turške vojne. HAMBURG. 8. (Kor.) Kakor poroča list »Hamburger Nachrichten«, izvaja »Rus-koje Slovo« razpravljale o rusko-turški vojni sledeče: Rusi so imeli v mnogoštevilnih svojih vojnah s Turčijo neštevilno žrtev. Sadove teh vojn so vedno pobrali drugi. Angleška je vzela Egipt in večje otoke, Italija Tripolis, Grška Solun, Srb- Hadame Bovary Romam - Spisal Gustave Rauberi 5. Bil je četrtek. Ema je vstala in se je na-tihem oblekla, da ne bi vzbudila Karla, ki bi bil gotovo dejaU da je še prezgodaj, hodila je gorindol po sobi, stopala je k oknu in je zrla na trg. Nad strebri tržišča jc plavala jutranja megla, in Ema je komaj razločevala velike črke na lekarnarjev! hiši. Ko ie odbila sedma ura, se je napotila k Zlatemu levu . Artemizija ji je zehajoče odprla vrata in je netila ogenj na ognjišču, da bi se madame lahko ogrela. Ema je ostala sama v kuhinji. Od časa do časa je šla ven. Hivertu, ki je urejal poštni voz, se nikakor ni mudilo. Stara Lefrancois je pogledala skozi okno in je možu naročala vse mogoče in mu dajala razne svete, ki bi koga drugega popolnoma zmešali. Ema je nestrpno tolkla po tlaku s svojimi petami. ska Macedonijo, Rusija pa ni dobila ničesar. Sedaj pa Rusija ne pozna več nobenih obzirov. Carigrad z Dardanelami in južna obal Črnega morja, ki se bo v prihodnje imenovalo Rusko morje, bo plačilo za sedanjo vojno_ TurtUfl pran trosporazumu. Turki ob Sneikem prekopa. LONDON, 8. (Kor.) »DaUy News« poročajo iz Kaira: V četrtek ob Sueškem prekopu ni bilo nobenih bojev. V bojih, ki so se vršili v sredo, so se držali Turki bolje, kakor se je pričakovalo. Med drugim so poskušali zgraditi čez prekop mostove. Morda pomeni zadnji boj splošno prodiranje Turkov v Siriji. Baje prodirajo pod vodstvom Dšemala močne turške čete. CARIGRAD, 8. (Kor.) Novi uspehi Turkov ob Sueškem prekopu so povzročili v . eruzalemu veliko veselje. Mesto je v zastavah. Mnogobrojna množica koraka ob zvokih godbe po ulicah ter praznuje dogodek. _. t Fml. I.anger. DUNAJ, 8. (Kor.) Prejšnji namestnik šefa generalnega štaba fml. Langer je umrl. Cisti dobiček društva »Erster Pester Va-terlandischer Sparkassenverein«. BUDIMPEŠTA, 8. (Kor.) Danes razglašeni zaključni obračun društva »Erster Pester Vaterlandischer Sparkassenverein« izkazuje 9,102.523 kron čistega dobička. Ravnateljstvo bo dne 20. t. m. na občnem zboru predlagalo 650 kron dividende na vsako akcijo. Dr. Filip Peck umrl za pegastim legarjem. DUNAJ, 8. (Kor.) Kakor poroča »Mor-gen«, je šef vojaškega zdravniškega oficirskega zbora in predstojnik 14. oddelka vojnega ministrstva, generalni višji štabni zdravnik dr. Filip Peck, umrl včeraj za pegastim legarjem, ki se ga je nalezel povodom nadziranja ruskih ujetniških taborišč v monarhiji. Zaprlseženje novega tržaškega cesarskega namestnika. DUNAJ, 8. (Kor.) Cesar le zaprisegel danes novohnenovanega predsednika najvišjega računskega dvora, princa Konrada Hohenloha in ga ie sprejel nato v posebni avdijenci. Nato je zaprisegel cesar novo imenovanega namestnika za Primorsko, Alfreda barona Fries-Skene, ki je bil istotako po zaprisegi sprejet v posebni avdijenci. Ko je Hivert z vso mirnostjo posreba svojo juho, zvil svoj plašč, prižgal pipo in poiskal svoj bič, je udobno sel na kozla. Prve tričetrt milje je »Lastavica« vozila z največjo počasnostjo: ustavljala se je od časa do časa, da so lahko stopali v njo potniki, čakajoči ob cesti. Nekaterih, ki so že prej obložili svoje prostore s prtljago, sploh še ni bilo, marsikdo je še ležal v postelji. Hivert je klical, preklinjal, skakal s kozla in močno tolkel po vratih. Počasi so se napolnile vse štiri klopi, voz je vozil hitreje, jablane ob cesti so bežale mimo v enakomernih presledkih, in glavna cesta z jarkoma, ki sta bila polna luž, se je razprostirala v daljavo pred očmi Eme in se je zoževala na obzorju. Ema jo je poznala od začetka do konca. Vedela je, da sledi velikemu travniku kol, potem brest, skedenj in bolj v ozadju koča. Včasih je zamižala, da bi varala samo sebe o daljavi, ki so jo prevozili. Slednjič so se prikazale prve hiše iz opeke, na levi in desni so ležali vrtovi s kipi obrezanimi živimi ograjami in gugal-nicami. Naenkrat se je pred potniki razprostrlo mesto. Amfiteatralično in še v meglo zavito, je ležalo onkraj mostov. Za njim je zopet pričenjala enolična ravnina, stapljajoča se v daljavi z obzorjem. Ves razgled je bil podoben nepremični sliki. V nekem kotu pristanišča so se gnetle zasidrane ladje. Reka se je vila ob vznožju zelenih gričev. in podolgasti otoki so bili podobni velikim, črnini, nepremičnim ribam. S to varniških dimnikov so se dvigali proti nebu oblaki črnega dima, ki so se le počasi razblinjali v težkem zraku. Iz njih so se čuli udarci železnih batov, pomešani z jutranjim zvonenjem pri raznih cerkvah. Gola drevesa ua boulevardih so kakor vi-jolčasti grmi bleščala skozi vrste hiš, in strehe, svetlikajoče v deževnici, so se odražale v neenakem blesku. Včasih je veter pognal oblake proti griču svete Katarine, kjer so se razkropili kakor valovi udarjajoči ob skalo. Ko je Ema uzrla mesto, jo Je obšla omotica. Prsa so se ji valovila, kakor da bi stotisoč duš, ki so bivale tam, s svojimi strastmi podkrepljalo njeno lastno strast Zdelo se ji je, da se Siri obenem s prostorom pred njo tudi njena ljubezen, in nedoločen Sum, prihalajoči iz mesta, jo je skoraj omamljal. Njeno hrepenenje se ji Je zdelo tako ve liko kakor ceste in trgi starega norman- HorveJka ostane strogo nevtralna. KRISTIJANIJA, 7. (Kor.) Ministrski predsednik Knutsen je na neko vprašanje švedskega lista »Dagens Niheter« izjavil, da je Norveška trdno odločena, da ostane tekom sedanje vojne strogo nevtralna. »Izjavljam,« je rekel ministrski predsednik, »da ne smatram za umestno, da so se osebe, na katerih besede se radi njihovega stališča v političnem življenju polagajo velike važnosti, izrazile na način, ki napravlja prijateljske razmere naše države napram drugim državam težavne. Po skupnem norveško švedskem komunikeju z dne 8. avgusta je bilo na sestanku treh kraljev v Malmoe konstatirano, da je razmerje med severnimi državami tako dobro, kakor more le želeti vsak prijatelj miru. Boli 9. decembra do odločitve bitke. Pomen bitke. Dne 9, decembra so naše čete vzhodno od Stradomske, druga drugo v gozdnih spopadih in v bojih za višine spretno podpirajoč si z naporom pridobile tal proti vzhodu. Cilj severnega krila skupine fml. Rotha je bila višina tri in pol kilometra od ustja Stradomke proti vzhodu, kajti odtod je bilo možno delovati do BochDije tdr odrezati ves promet na veliki cesti in na Karo!a Lu-dovika železnici. Že več dni se je ta plošč-nata gola kopa s svojimi okopi daleč videla; 10. decembra zjutraj jo je bilo napasti. Dalje proti jugu je bilo pričakovati hudih naporov za višine zapadno od Krolowke, no katerih je sovražnik pripravit več črt druga za drugo; na glavni cesti se je naša bojna črta prerila na sto korakov do ruskih postojank. Proti jugu od nemške fronte, ki je kljubovala kakor trden zid, je skupina fml. Sinekala s pomočjo nekoliko nemških stot-nij zvečer z naskokom osvojila že imeno-< vano prevladajočo višino KobyIo, dočim je1 naša skupina v dolini Lososine proti trdovratno branjenim, utrjenim postojankam le malo napredov la. Herbersteinovo skupino je sovražnik na1 obeh straneh velike ceste v Limano\vo napadel, da se je dosegel zvečer uspeh. Od-del i honvednega polka iz Miskolcza so kmalu zopet obnovili bojno črto. Druge ogrske domobranske čete in poljska legija se je odposlala čez Slopnic, ker kakor se je poročalo, tudi tja prodirala sovražni-nihova peluta. V smislu dosedanjega načrta, da je treba sovražnika v severni smeri odbili, je sestavil fml. Roth na južnem armadnem krilu iz vseh južno od Nemcev nahajajočih se čet pod poveljstvom zvečer v Dobro dospelega fml pl. Arza bi jr o skupino pod enotnim vodstvom. Tej skupini, kateri se je podredila tudi koščka hunvedska divizija, ki bi se imela zvečer v Tymbarku — Dobri iz-vag nirati, se je poverila naloga, da prepreči napredovanje sovražnika od Karine :>roti Limanowi, na drugi strani pa skupno s četami v Losisinski dolini in od nje proti severu, ki so se nahajale pod p >v Ijstvom tml. Smekala, izvrši napad v glavni smeri čez višine vzkodno od Krosne, da sovražnika čez Jakobkovvice in čez Dunajec odbije. Fml. pl. Arz je odredil dodatno, da se ima brigada na čelu prihajajoče home ske divizije stopnjema odposlali k čistilnici nafte na raspotju ^everozapadno od Limanowe, ostanek divizije z enim bataljonom koh-sar-ev in nekaj eskadroni pa zbrati pri Tyra-barku. Ker so pa tako potrebna pehotna ojačenja le polagoma prihajala, je kritični položaj, ki ga je povročilo napredovanje ruskega Vili. zbora, pri Limanovvi še nadalje trajat. Tudi na severnem krilu Rothove skupine je sovražni'« 9. decembra sv*-j odpor ojačil ter 10. decembra pričel s protinapadom. O sovražnikovi konjeniški diviziji, ki 'se je opazovala zahodno od Starog Sande:a in o našem oddelku, ki se je umaknil ob Dunajoi, se ni do opoldne nič novega poročalo. Na poizvedovanje se je zato odposlal en tskadron proti Stanem Sandecu. K .e poročal odposlani poizvedovalni oddelek da se je zapletel pri Zalesju v ogenj z neko kozaško stotnijo, mu je poslal podmaršal pl. Ai z na pomoč še dva eskadro a in p.-ljsko legijo. Po kratkem b ju s<» n vedeni oddelki sovr žnika, ki je bil tudi ojačen, skega mesta, ki se ji je zdelo velikansko kakor stari Babilon. Pripogibala se je iz voza skozi okno in je vdihavala v se sveži jutranji zrak. Trije konji so dirjali, kamenje se je udiralo v blato pod težkimi kolesi, voz se je zibal, in Hivert je od daleč opominjal vozove, vozeče pred njim. Pri mitnici na mestni meji so se ustavili. Ema si je obrisala čevlje, nadela si je druge rokavice, uredila si je obleko in je izstopila po par minutah. Medtem je mesto oživelo. Trgovski pomočniki so čistili izložbena okna. Po ulicah so hitele ženske in deklice s koši ob strani. Ema je korakala povešenih oči ob hišah in se je srečno smehljala pod svojim žalnim pajčolanom. . Ker se je bala, da bi je kdo ne videl, m ubrala vedno najkrajše poti. Hitela je po temnih ulicah, dokler ni slednjič vsa upehana dospela do velikega vodnjaka v Rue Nationale. V tem mestnem delu se nahaja gledališče, večina gostilen in stanovanja lahkoživih deklet. Tupatam je privozil mimo nje voz z gledališkimi dekoracijami, natakarji s predpasniki so sipali pesek po'tlaku in iz odprtih restavracij je prihajal duh po absintu, po cigarah in ostrigah. Krenila je v neko postransko ulico, kjer jo je, kakor sta se domenila, pričakoval Leon. Spoznala ga je po njegovih kodrastih laseh, ki so silili izpod klobuka. Stopal je pred njo po tlaku. Sledila mu je v hotel. Stopal je gor po stopnicah, odprl vrata in vstopil . . . Kakšen objem! Po poljubih sta si jela pripovedovati vse gorje, vse hrepenenje minulega tedna, svoje slutnje in bojazni radi pisem, loda kmalu sta pozabila vse. Zrla sta eden v drugega srečnega obraza in sta se kar obsipala s srčnimi imeni. Postelja je bila velika in -široka, podobna čolnu. Zavese iz rdeče svile so težko visele s stropa, in na vsem svetu ni bilo nič lepšega, kakor Emini lasje in njena bela koža na tem čudovitem ozadju. Topla soba s svojo preprogo, s svojo koketno upravo in svojo medlo svetlobo je bila kakor ustvarjena za take sestanke. Ce je prisijal v njo solnčni žarek, se je naenkrat zasvetila z bakrom okovana peč, na kateri sta se nahajali med svečniki dve veliki, rožnati školjki, ki sta šumeh kakor morje, če se jih je pritisnilo na ušesa. . (Dalje.) Str«! n. •EDINOST" štev. 40. V Trsfti, dne & febrrtarfa t £15} vrgli nazaj in so prenočili v Zalesju. Zvečer je bfl obvrščen podmaršal Roth v Pobri, da je potišni!3 rusVa kavalerijska divizija naš oddelek pri Zabrzezu nazaj in da je prodrla do Kamknice, s sprednjimi četami pa Se bo!j naprej ob potoku v smeri proti Dobri. Ker so bila tu sovražniku odprta pota v Dobro in v Mszano Do!no, so se iz teh krajev potisnili m*li pehotni oddelki nasproti v južnih postranskih dolinah. Ponoči se je tudi alarmiral kolesarski bataljon, ki se je prepeljal zgodaj zjutraj z železnico v Novy-targ.. da pohiti od tam brzo v Zabrzez in da pride za sovražnikov hrbet. Proti Novemu Sandecu odposlane sile pod poveljstvom pod maršala pl. Szurmaya levega krila Boroevičeve armade so došle 9. decembra v trajnem stiku s sovražnikovo konjenico po nasilnem pohodu čez Krzy-zowko. Lastna kavalerija ki je prodirala v dolini Poprada in ki je bila ojačena z nekaterimi bata! oni, je pričela severno od Rytra boj z nekim ruskfm peh tnim polkom z artiljerijo. Sovražnikove sile, ki *o prodirale proti krilu in hrbtu n2dvojvrd">ve armade, so bile tako same ogrožene za hrbtom. Ker so kazaii znaki in poizvedovanja letalcev 9. decembra, da se namerava umikali sovražnik med cesto Lapanow—Lep-nica in Raba, so se izdala tudi tamošnjim četam za ta slu'aj potrebna navodila; predvsem so se morale, podpirane po ognju topov, približati sovražnikovi črtL Na severnem krilu Rothove skupine se je pričel 10. decembra po pripravi s težkimi topovi iz doline Stradomke s poljskimi topovi z gri« ev vzhodno od potoka, ko se je pričelo daniti nameravani napad na goli, o-krogli vrh. Linškemu pešp Ku se je posrečilo, da je vdrl v sovražnikove strelske jarke. Nenadoma ?o se pojavile na višini močne ruske rezerve. Gnan po ognju lastnih strojnih pušk je naskakoval sovražnik v gostih množicah. Naše strojne puške so streljale zaman do zadnjega; po kratkem odmoru so se zopet izpopolnile vrzeli v sovražnikovih vrstah. Zaman se se žrt ova!e posamezne st- t^ije hrabrega 14. in 59. polka in cesarskih lovcev; premoči niso mogle ustaviti. Tudi zadnje vThovje vzhodno od Stradomke se je moglo vzdržati le začasno. Od več strani pot; njeni v niž;no P- lankla (tako se zove zadn/postranski potok, ki se izteka 2 km pred'pred i/livom v Stradoko), so se mv rali umik?*i zelo zmanjšani polki v najhujšem sov a?-ikovem ogn u ra zahodni breg Stradomke. Junaško je krila artiljerija umikanje. Iz najbližnje daljave je omeieval pritisk Rusov ogenj poljsk ga topničarskega polka Št. 42. iz Steyra Neko baterijo, ki se je umikala, je napadla pehota v bok. Hitro je še enkrat pripravila topove in zagnala sovražnika na^aj. Popolnoma mirno so prekoračile boja navajene čete Stradomko in se ustavite na vrhovih zahodno od potoka na nov odpor. Tudi v tež vnem gozdnem in gorskem o-zemlju bolj proti jugu s > se pričeli neenaki bi ji Sovražnik je tu s premočno težko ar tiljerijo prisilil naše čete, da so zapustile nižinske črte in je tu zbral ponoči močne sile, ki so zgodaj zju raj izpadle v trenutku, ko so pričeli naši napadi tiste nižme prekoračevati počez v sevemovzhrdni smeri. Lovci in deželni strelci d-!a *te i!no močnejšemu sovražniku niso ob ali: p o mapad je sled i drugt-mu, v ljutem boj i se je branila težko priboi>na zemlja in šele ko je napočil tema, so se naši junaki umekmli na p -vtlje tudi na griče zahodno od Stradomke nazaj Temu umikanju so se morale pri ružiti rudi naše čefe, ki so se nah ja!e južno od cest Lapaiow Lipnica vzhodno od Stra-doenke, ki n so bile nič m;«nf silovito napade e kak>r tudi levo krilo Nemcev. (Nadaljevale v današnji „Večerni Edinost "). Razne politične vesti Privatnih pogsjanj med Cehi in Nemci vendar ni bilo! Olasilo Nemcev na Češkem. »B<'icmia*, naglasa izrecno, da pri j teh poizkusih za spravo pred vojno, ni so- i delovala nebena nemška strar.ka kot taka. Dalie konstatira isti Ust, da so navedba v Unionn«, ki ie trdila da so se taka j privatna pogaianja pa? namerovab, da pa1 radi vojne sploh ni prišlo do njih, popol-nnna resnične. »Bof^emia« dodaja celo pomembno pripcnibo. da ne more razumeti, v kak namen se je sedaj izročala Javnosti stvar, ki so jo vsi poučeni že davno pozabili. Slednjič so na najkompe-tentnejem mestu, v seji sCeškcga kluba« dne 4. februarja konstatirali, da se vodstvo in člani kluba poslancev niti niso u-deležilt niti niso nič vedeli o kakih privatnih pogajanjih. Sedaj je pač dovolj ugotovljeno, da -teh privatnih pogaianj ni bilo. Zato pa postaja stvar vedno zagonetneja in intere-santneja radi vprašanja, kaj je nameravala Neue Freie Prcsse s tem, da jo je opravila v javnost?!! Morda je tudi tu ta znani dunajski list vršil svojo »prokleto rokodelstvor — da je namreč hotel dotične nemške politike — pred vsem dvornega svetnika Skcdfa — ki so se zavzemali za tak poizkus v dosego sporazuma, le kompromitirati pred razgreto nemško javnostjo!! Domače vest!. „VEČERNA EDINOST44 izide danes ob 5 in pol popoldne. Razprava proit dr.iu Cervarju. Kakor smo bili včeraj napovedali, se je imela včeraj dopoldne ob 9 pričeti razprava proti drju. Gjuru Cervarju, odvetniku v Voloskem. Ker je pa podpredsedniku deželnega sodišča Clariciju. ki je i-mel predsedovati razpravi, v nedeljo dne 7. t. m. v Poreču umrla mati, je bila razprava odgodena do četrtka, dne 11. t. n> Vojno-oskrbovalni damski odsek. Od nadomestnega bataljona deželnobrambne-ga pešpolka štev. 27 v Ljubljani, je dobil vojno-oskrbovalni damski komite sledeči dopis: »Bogati darovi za odhajajoče čete so prispeli pravočasno dne 15. januarja t. L in je bilo zato mogoče odposlati velik del tudi že na bojišču se nahajajočim oddelkom polka.. Dne 28. januarja došli darovi so bili izročeni v vojno odhajajočim četam. Poveljstvo izreka v svojem in v imenu moštva za vse darove najiskrenej-šo zahvalo. Strossmayer malim narodom v tolažbo. Ravno v sedanjih viharnih časih so malim narodom v tolažbo besede Strossnia-yerjeve: »Narod, ki ve, kaj hoče, ki si ne da nikdar in za nobeno ceno izbiti iz glave tiste idealne svrhe, ki prihajajo od boga samega —tak narod se, pa če mu je tudi boriti se skozi stoletja, trpeti in prenašati vsako žrtev, reši prej ali slej in pride do svoje svobode«. — Včasih, ko je po vsej Evropi odmevalo geslo železnega kancelarja Bismarcka »moč je nad pravico«, ko so se na obalih Temze in po raznih krajih Evrope ustvarjale želje in snovi imperijev, ki žalijo Čustva pravice in svobode — je Strossmayer postavil kot temelj politike, ki jo je priporočal svojemu narodu, najznačilneje načelo krščanske etike: Kar želiš, da bi drugi ne storili tebi. ne stori tudi drugim; a kar bi rad, da drugi store tebi, stori tudi ti drugemu! Tu je bil ves Srossmayer, tu je njegovo geslo, tu je delo za svobodo Hrvatske in federacijo monarhije, tu prizadevanje za kulturno edinstvo južnih Slovanov, tu namere. s katerimi ustanovlja hramove pro-svete. ker ve, da v zavesti je narod, a da je ni zavesti brez kulture. A ko ga je vsled tožb nasprotnikov avtonomije narodov zadel ukor, je odgovoril vedrega čela: »Moja vest je čista«. Leta 1892 je pisal Strossmayer Klaiću v Dalmacijo: ;-Nade-dejaino se, da kakor je bil Jezusov križ odrešenje sveta, in kakor je bila njegova smrt življenje sveta, tudi križ, ki ga moramo nositi mi danes v imenu pravice in svobode svojega naroda, postane prej ali slej rešitev našega naroda — da tako tudi sinrt, ki jo vsak dan, da rečem tako, umiramo, postane narodu našemu življenje«. Najprimerneje pravi zaderski »Narodni list«: Tudi po svoji smrti ostaja Strossmaver velik učitelj in velik tola-zilec!« »Tržaška kmetijska družba« oddaja ta teden razna krmna semena t. j. deteljno, pesno, travno, grah in tudi razne zelenjave v prvi vrsti članom, ki so se priglasili pravočasno za to. Ako želi kdo naročiti vrtnic, je še čas. Uradne ure od 10 do 11 in pol. ul. Galatti št. 14, II. Naredba o peki kruha. Ker nam iz krogov naših krušarnic prihajajo pritožbe, da so jim javni organi začeli delati sitnosti ter da jim je ta fcdini zaslužek v teh težkih časih ogrožen, opozarjamo, da je nedavno izšla nova ministerijalna naredba o peki kruha. Naredba absolutno zabranjuje rabo fine moke za peko kruha. Pšenične moke prve in druge vrsti, kakor tudi ržene moke se ne smejo rabiti drugače, nego pomešane s surogati in ne sme biti od rečenih mok več nego 50 odstotkov. Ti surogati so: ječmenova, turščič-na, ovsena, riževa moka in pa moka iz različnih vrsti krompirja. Primeša se lahko sladkorja do 5 odsto teže moke. Tudi za drobni kruh (beli), ki se je dosedaj izdeloval izključno iz pšenične moke prve vrste, se sme rabiti odslej le 50 odstotkov moke prve vrste. hO odstotkov pa druge vrste, a ostalo morajo biti surogati. Izjeme za zdravstvene zavode, za namene zdravljenja in za verske namene imajo določati pva ulica štev. 12; Babič Slava, 2 dni, Sv. Marija Magdalena zgornja št. 31 ; pl. Coll Elizabeta, 89 let, obrežje Grumula št. 20; Kranjc Ivan, 7 mesecev, ul. E. de Amicis št. 8; Pradolino Terezija, 93 let, ul. del Molino a Vento št. 3; Kirn Josip, 61 let, ul. d< gli Stella št 2 ; Vatovec Anton, 2 dni, Vrdela št. 1639; M. Rožanc, 67 let, ul del Molin grande 40; pl. Rešetar Karlina, 90 let, ul. del Mercato vecchio št. 4; Ive Paskva, 82 let, Škorklja 634. Prijavljeni dne 8. t m. na mestnem fizikatu: Grošer Elizabeta, 3 dni, ulica della Barriera vecchia Št. 14; Mart n Jolanda 8 let in pol, ul. Conti št. 38; Battistella Rini-Id, mesec dni, ul F. Cappello št. 8 ; Ric-cohon Romuald, ul. Giuliani št 12; Lonzer ■ter Roman, 15 dni, zagata Gusion št. 3; pl. Pitu Marija, 69 let, ul. del Boschetto št. 10; Richtzer.heim Helena, 40 let, Škorklja Štev. 343; Rosignoli Antonija, 37 let ul. del So-litario št. II ; Dedič Marila, 15 mesecev, ul di Donota št. 3; Ottogalli Jo^ip, 14 dni, ul. dello Squero nuovo št. II. Uesii iz Gorice. Smrtna kosa. Umrl je v Vrtojbi pri Gorici gospod Josip Nemec, posestnik in bivši župan, star 84 let. Pogreb je bil včeraj popoldne. Spoštovanim družinam Nemčevi, Černetovi in Boštjančičevi naše sožalje! V Gorici je umrla gospa Ana Kraus, vdova po mornaričnem nadkomisarju, mati kapitana Josipa Krausa, v visoki starosti 84 let. Pokopali so jo v Šempetru. Umrla je v Gorici soproga gosp. sodnega oficijala Č a r g o, rojena Sovdat iz Tolmina. Umrla je nagle smrti. Zapušča več otročičev. Razžaloščenemu gosp. soprogu naše sožalje! Umrl je v Gorici Marko Marega, uslužbenec pri jezuitih v ulici Lombroso. Vodovod za Tržič. Poročali smo, s kako unemo se je lotil triiški mestni zastop vodovodnega vprašanja za Tržič. Na deželnem odboru je bilo posvetovanje, na katerem se je sklenilo, napraviti dva načrta za tržiški vodovod. Načrta izvrši deželni tehnični urad. Tudi goriški deželni odbor se je spomnil jubileja 40-letnega mašništva poslanca dr. Antona Gregorčiča. Izrekel mu je svoje čestitke v posebnem pismu. V pokoj je stopil t g. Anton Trpin, vikar Podsabotinom pri Gorici. V bolnišnici Rdečega križa v Gorici se . nahaja med bolniki tudi jurist gosp. Gustav i Sede), praporščak 47. pespolka. Nestalno vreme. Zadnje dneve smo imeli mraz, sneg, toplo, dež, veter; sploh živimo v samih premembali, v stalni nestalnosti. V petek 5. t m. je bfl lep dan, ki je opominjal že na spomlad, teden poprej smo imeli celo Sest stopinj pod ničlo. V soboto je bilo po lepem petku skrajno neprijetno vreme, v nedeljo ves dan dež. Pri nas pravijo kmetje, da je lebruarij najbolj vremensko spremenljiv mesec, hujši je včasih kakor april. Parkhotel prej „Siidbahn" je bil prodan Glešiču z Reke za svoto 330.000 kron. vota doslej še ni bila objavljena. Enajst pekov v Gorici mora plačat! globo, ker se niso držali oblastvenih predpisov pri peki kruha. Okrajna bolniška blagajna v Gorici bo izplačevala svojim bolnim članom podporo zopet po 30 tednov in ne 20, kakor je velela odredba iz septembra 1914. Cepljenje koz. Okrajna bolniška blagajna sporoča, da si morejo člani brezplačno cepiti koze vsak torek in petek od 9. do 10. ure zjutraj v ambulanci blagajne same, ulica Leopardi 6. Z ozirom na razšiijajočo se bolezen, bi bilo Ie priporočati, da bi delavstvo v obilnem številu slušalo ta glas in si dalo cepiti koze. Prilike je dovolj. V Bovcu niso imeli že koncem januarja t. I. v prodajalnah niti pol kilograma moke. Le jednemu trgovcu se je posrečilo dobiti precejšnjo množino moke, predno je bil uvoz prepovedan. Izpred goriškega sodišča. Ivan Eger, iz Merana doma, rojen leta 1884., je bil obsojen radi tatvine v Tržiču v znesku nad 500 K. P. kradel je bil nekaj denarja in raznih dragocenosti. Sodnija ga je obsodila na 8 mesecev težke ječe in dva posta. Tatvine sta bila obtožena 28-letni Josip Kristančič in 29-letni Viktor Kumar; kradla sta v mirodilnici Mazzoli v Gosposki ulici in v tobakarni Jeleršič v Nunski ulici. Obsojena sta: Ki istančič na 4 mesece ječe, Humar pa na 5 tednov. Babice iz krminskega okraja bodo imele svoj vsakoletni sestanek v Krminu dne 12. februarja. Cerkev v ulici Leopardi v Gorici gradijo že precej časa. Sedaj počiva delo. Cerkveni odbor išče daril, češ, da bi se tako pomagalo mnogim brezposelnim delavcem. koncerti goriške mestne godbe v mestnem vrtu. Goriška mestna godba bo svirala odslej vsako nedeljo opoldne v mest-nam vrtu. Hotela je pričeti že preteklo nedeljo, pa je to zabranil dež. Dobro goriško vino. Kakovost lanjskega vinskega pridelka je izbi rna. Goriško vino hvalijo vsi, ki prihajajo sednj v Gorico ali imajo priliko piti ga kje drugje. Vina je po Brgih le malo še, razmeroma precej še v vipavski dolini. ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJ^ (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu^. se nahaja ulici delle Poste štev. 14, vhoo v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne poŠte? Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. :: MALI OGLASI s: □□ cm □□ sa računajo po 4 stoL beaodo-Mastno ti>kane b"sorfd so rain-aajo «*akrai vei. — Najmanjša : pristojbina zr,s3a 40 stotink. : □□ □O □□ Pertot, urar, ulica Stadion 3t. 20 !! IG Stedilne družinske peči iu^t K 7-50, medena obešala za zavese K 3*50, prodaio CESCA, Trst, ul. Caserma štev. 14. 29 Soba pra na fo odda takoj v uiici Tiziano Ve-cellio št. 1. H. nad. 104 Slike štev. 10. za potne listine, izdelujem čez dan. — MIONI, fotograf, ulica Silvio Pellico 73 VllVtim star taker ro K 160*—, med 80, tež'xo KYUyi!ll železo 4 50 kvintal, franko Trst, Anton Cerneca, Trst ul. Olmo št. 4. 48 Dr. HORVATI! TRST, CORSO ŠT. 17 Specijalist za KOŽNE In SPOLNE BOLEZNI Šibkost m nervoznost za BOLEZNI v NOGAH In SKLEPIH. Sprajama od 11>1 pop. In 3 • 6 zveter, ob nedeljah od 10-1. Bdsendorfer, Gebriider Siingl, Kt»eb A Korselt, Wirkt itd. se prodajno ;a laje j o v najem po zmernih cenah pro* ti gotorini kakor tudi na obroke. UGiLAŠAKJE fin POPRAVE. Z&voti Mm Znnnoni M&REO NALB.Y Piazza S. Giacomo 2, II., Corso. TELEF. 2-5 FLGM35RAi&gE" SOBO V« Dr. J. ČERlifia 0. TU JCHE8 ZOSOZORAV- NIK StGNC. ZOBM9 TEHNIK V bolnišnici v Harkavu na Ruskem se nahaia naš r. jak Venceslav Ipavec iz Roči-nja. Njegovi tovariši oO trdili, da je umrl na bojnem polju in žalost je vladala doma pri Ipavčevih. Veselje pa se je naselilo v hišo, ko so izvede'1, da Venceslav še živi. Služil je pri 27. domobranskem polku. V zdravilišču Kalterbach se nahaja nad 100 vojakov 97. pešpolka. Po večini s naši goriški rojaki. Furlanov je v ruskem uietništvu po raznih krajih, tako na primer v Skobelskem, v Moronu, v Ivanovem itd. V Ivanovem se nahaja tudi Hektor Mazzolini iz Gorice, 27 let star, desetnik 27. domobranskega pešpolka. V Pulju so pokopali topničarja Albina Možetiča iz Solkana. Prehladil se je v službi in bolezen ga je položila v grob. Doma ga čaka žena z novoroienčkom. Zajcem je nastavljal Hermene^ild Luisa iz Ločnika. L vski čuvaj ga je dobil in !oč niški Hermenegild je bil pred sodnijo v Gorici obsojen na 14 dni zapora. Tatvina. V Tržiču so okradli ne nani tatovi Ivana Tonjana, čuvaja^vefikega posl pia bivše tovarne Brunner in Čibej; pobrali so mu denarja 800 kron, dragocenosti v vrednosti 290 kron in hranilno knjižico, glasečo se na 2'>0 K. S kepo poškodovano dekle. V S »Ikanu je neki dečko vzel kamen ter ga zavil v sneg. Kepo je potem vrgel v dekle Olgo K. in jo precej poškodoval. Požar. V Ronkih je zgorel hlev posestnika Dalla Pozza. S hlevom je zgorel tudi senik, dve kravi in ena oslica. Konje so rešili. Škode je nad 6000 K. Kako je nastal požar, se i*e ve. Neko 60-letno ženo, revno oblečeno, so našli na Verdi,evem korzu v Gorici. Ii e i je rano na viatu in ni mogla nič govoiiii. Pobrali so ubogo revo in jo prenesli v žen sko bolnišnico. Samomor. Ustrelil se je z revolverjem v glavo v Poncanu pri Tržiču krčmar Ivan Spadarotti, italijanski podanik. Bil je baje neozdravljivo bolan._ yy€A CJISERMAv 13 II. :: Dobroznana mirodilnici :: Sv- ivan - Trst - blizu Hnr. dona k fc^ Zaloga za Trst in okolico redilnega p aja za otro- tec ke In odrasle ^ UoT H « rri Iti fD!f(imeg3 !?na in (tfttjj pražil ti iivjfi. • Te't'sa 31 j > Efeiii^iiiii^Mil Darovi. _ Ker letos ne bo velikega Ciril-Me- todovega plesa daruje gca. Mary Guliče-va K 5.—, rodbina Guličeva pa K 10.— za žensko podružnico CMD v Trstu. (Denar hrani uprava). Bilo bi nujno želeti, da bi bila z ozirom na posebno velike potrebe naše šolske družbe v letošnjem letu, katerim stoje nasproti le malenkostni dohodki, ta darova v pobudo za čim iz-'datnejše podpiranje Družbe v njenem j blagodejnem delovanju. » — Za moško podružnico družbe sv. Cirila in Metoda je podaril Hruščan 10 K mesto venca na grob jurista Mahneta. ul. sv. Frančiška As. 20 r * Izvršuje tiskarska dela v najmodernejšem slogu, bodisi v priprostem ali večbarvnem tisku in po zmernih cenah. - Vizit-i niče, vabila, memoran-I dum, zavitke, dopisnice okrožnice, pismeni papir, trgovske cenike Itd. P. n. naročnikom ugoui z izvršenjem naročila ::: v najkrajšem času ::: .J