AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN EN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 80 CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, APRIL 4, 1940 LETO XLIII. — VOL. XLIII. NAJNOVEJŠE VESTI Davey obljubuje, LONDON, 3. aprila. - Win- fa |)Q odOHIVil ston Churchill, dosedanji angle- r ški mornariški minister, je bil p|"Q(|()j[j|I Cl8¥6k •imenovan za načelnika vojnega kabineta. Churchill je poznan kot največji sovražnik nacijev. Značilno pri tem je pa to, da je radio iz Berlina to naznanil 45 minut prej, predno je bilo glašeno v Angliji. PARIS, 3. aprila. — Francoski premier Reynaud je govoril pb radiu Zedinjenim državam, da sta Anglija in Francija dovolj močni, da bosta dobili vojno in da ne bosta sklepali nika-kega "phoney" miru z Adolfom Hitlerjem. Reynaud je nazival Rusijo izdajalko demokracije in zaveznico Nemčije v napadih. CANNINGTON, ONT. 3. aprila. — Generalni državni pravdnik province Ontario, Gordon Conant, je imel včeraj govor, v katerem je poudarjal, da mora storiti Kanada vse v svoji moči, da pridobi Zed. države za aktivno pomoč zaveznikom v tej vojni. COLUMByS, O. — Kongres-nik Dudley A. White, ki kandidira za zveznega senatorja proti županu Burtonif, je slednjega napadel radi zadnje relifne krize v Clevelandu, ko je župan Burton pb dol žil governerja Brickerja, da noče dati denarja. White je poudarjal, da se mora vzeti politika iz relifa in taktika, ki se je rabila takrat, je bila lcri-vična napram državi in republikanski stranki. Avdijenca jd govorniku živahno pritrjevala, dasi je bila na odru tudi župan Burton. BELGRAD, 3. aprila. — Jugoslavija bo dovolila nemškim ladjam pluti po njenih teritori-jalnih vodah, ko bodo-vozile boksit iz Dubrovnika v Trst. Jugoslovanska vlad ne smatra boksit (ilovica, v kateri je aluminij) za vojni material, torej tudi ni predmet blokade. BUCHAREST, 3. aprila. — Hans Neubach^r, osebni zastop-■ nik-Hitlerja, je bil v dolgem razgovoru pri romunskem kralju Karlu. Neubacher ima pravico sklepati razne trgovske pogodbe, ne da bi bil odgovoren drugemu kot Hitlerju. Očividno napenja Hitler vse sile, da si zagoto- Do 500,000 jih umre radi visokega pritiska krvi i Cleveland, O. — Te dni zbo- Kent, O. — Martin L. Davey, bivši governer in kandidat za ru'e v Clevelandu zveza ameri-ponovno izvolitev ohijskim go-'sklh zdravnikov. Zborovalci se vernerjem na demokratski listi, !bavi-l° z raznimi vprašanji v raz I se je izjavil, če bo nominiran in medicinski vedi in o raznih naj-! izvoljen, bo delal na to, da se bo novejših sredstvih in načinih, državi Ohio odpravil prodaj- katenh zdravijo ali poskušajo zdraviti razne bolezni, je prišlo na debato tudi ni davek. "Ako bom jaz izvoljen gover nerjem," je rekel, "bom odpravil ves prodajni davek, ki je najbolj obsoje vredno obdavčenje, kar smo jih še imeli v Ohio. Ta davek je bil sprejet, predno sem jaz postal governer. Dosti je bilo sitnosti, ko smo ta davek pobirali. Toda vidi se, da je ta da-vik vedno bolj osovražen in neljub. To je ene vrste davek, ki je odveč vsakemu, ki ga mora plačati." -o- Poglejte, kako se pride z leve roko v desni žep Kdo bo elevelandski župan, če bo sedanji župan Burton izvoljen za senatorja? Recimo, če bo, kar nas pa Bog obvaruj, se bo takoj odpovedal županskemu stolčku. Po mestnem čarterju bi stopil na njegovo mesto direktor postav, ki je sedaj Henry Brain-ard. Pa Brainard je demokrat in to vendar ne gre, da bi bil demokrat za župana pri republikanski administraciji! Zato bodo napravili takole: Brainard bo rešigniral iz urada kot direktor postav, župan bo imenoval na njegovo mesto pomožnega direktorja Blythina, Brainarda bo pa imenoval za pomožnega direktorja. Potem se bo pa Burton odpovedal in Blythin, ki je republikanec, bi prevzel županske posle. Domovina bi bila re šena! In takoj, ko bi postal Blythin župan, bi imenoval Brainarda zopet direktorjem postav. To je, pravijo, politika! Mati toži, ker so sina silili piti vino Mrs. Ana Washner, 1371 Clearaire Ave. je vložila tožbo za $25,000 proti Franku in Jose-phini Rodica ter Byron in Josephine Robbins, katere dolži, da so krivi smrti njenega sina Pe- Tako glede 'zdravljenja visokega pritiska krvi (high blood pressure), na kateri boleha na sto tisoče Ame-rikancev. O tem sta predavala dr. Allen in dr. Adson iz Rochester, Minn., ki sa povedala, da je zdravniška veda neprestano na delu, da se pride v okom tej morilki ljudi. Kakor so na razpolago številke, ta bolezen povzroči smrt najmanj 500,000 osebam v Zed. državah vsako leto. Tri četrtine teh smrti izvira direktno radi visokega piii-tiska krvi. Visok pritisk smrti povzroči, na primer, več smrti kot pa rak. In vendar se več.denarja potroši za sredstva proti raku kot pa za sredstva proti visokemu pritisku krvi. Zdravniki splošno mislijo, da je visok pritisk krvi da- Italiji ni všeč pisanje ameriškega časopisja o laški šibkosti Rim. — Italijansko časopisje je' planilo po pisavi ameriškega dnevnika New York Times, ki baje v zmešanih pojmih pripoveduje svetu o laški politiki. Ameriški dnevnik je zapisal, da je Italija pač pametna, ker je ostala nevtralna, ker je to njena edina pot očigled njenih financ in strategične šibkosti. Obrežje je odprto francoski in angleški mornarici in severna Italija bi bila za zaveznike kaj pripravno bojno polje, kakršnega ne morejo najti ob reki Reni. Tako si je "drznil" pisati ameriški dnevnik o Italiji. In če bi se zavezniki res kaj takega podstopili, pravi laško časopisje, kot piše "kavarniška strategija" newyorskega dnevnika, bodo naleteli na dobro oboroženo in dobro trenirano bojno mornarico, na podmornice in bombnike. Burton udriha po Roosevellovi ekonomiji nes najbolj nevarna bolezen v ameriškem življenju. lepa udeležba pri odprti ji V nedeljo je bil tak naval pri sdprtiji novih Racetovih prosto rov na 815 E. 185th St., da se je ^se trlo. Računa se, da si je prišlo ogledat te lepe in moderne prostore do 10,000 oseb. Servi-jrali so samo ta dan nad 5,000 galon sladoleda, torej je bilo že nekaj ljudi. Lodi Mandel pestuje Družini znanega slovenskega East Liverpool, O. — Cleve-landski župan Harold H. Burton je odprl svojo kampanjo za izvolitev zveznim senatorjem s tem, da je z vso silo udaril po Rooseveltu in njegovi ekonomiji, ki da se je popolnoma izjalovila v zadnjih sedmih letih. Demokrati so nezmožni, da bi izboljšali razmere, pač pa je tega lico, je treščilo v zmoižna edino republikanska ško letalo, ki je s stranka Vojaško letalo treščilo na tla včeraj v Euclidu Očividci pripovedujejo, da je letalo gorelo, še predno je treščilo na tla. Pilot je še živel, ko so ga potegnili ven, toda je kmalu za tem umiri. Včeraj popoldne, ko je divjala nevihta nad Clevelandom in oko-Euclidu voja-krilom zadelo ki bo pokazala pot do v hišo na 21 E. 194. cesta in zgo- industrijske in poljedelske iz- relo na sosednem -lotu. Prvi je boljšave. Tako je govoril Bur- bil na licu nesreče narednik ton, ki je, kot znano, skoro vsak Clyde McKnight od ohijske na-tede« letal v Washington in pro- rodne garde, ki živi v sosedni hi-sil denar za Cleveland. In do-|ši. Ta je potegnil pilota, poro-bil ga je in ker je Rooseveltova čnika James W. Phelpsa iz gore-administracija dajala denar za' čega letala. Pilot je še dihal, to-WPA in relif, jo pa zdaj Burton da je 10 minut pozneje podlegel dolži, da je zapravljala. Ljudem se zelo dopade Mandfova prodajalna Na dnevih odprtije^ moderno preurejenih prostorov1 Mandel i lekarnarja, Mr. in Mrs. Lodi Hardware na 15704 Waterloo J Mandel, se je 1. aprila rodila Rd. zadnji petek in soboto je pri-j hčerka, ki je tehtala pri roj-šlo na ogled zelo mnogo naših ro- j stvu osem funtov in štiri unče. jakov, ki so se zelo pohvalno iz- i Mati in dete se dobro počutita razili o lepih prostorih, ki res J v University bolnišnici. Cesti- delajo vso čast naselbini. tamo! Norveška in Švedska se bojita vojne, toda v skrajni sili bosta stopili k zaveznikom Smrtna kosa V Glenville bolnišnici je preminila Mary Cevka, roj. Modic,! itara 47 let, stanujoča na 6607 Schaefer Ave. Doma je bila iz vasi Studenje pri Blokah, odkoder je prišla v Cleveland pred 30 leti. Tukaj zapušča žalujočega soproga ,Franka, sina Franka in hčer Mary, v starem kraju pa tri brate in eno sestro. Bila je članica društva sv. Marije Magd. št. 162 KSKJ in podružnica št. 18 SŽZ. Pogreb se bo vršil v soboto zjutraj v cerkev sv. Vida iz pogrebnega- zavoda Frank Za-krajšek, 6016 St. Clair Ave. in na Calvary pokopališče, čas pogreba bo naznanjen pozneje. Naj ji bo ohranjen blag spomin, preostalim pa izrekamo n"aše soža-lje. Nov grob Danes zjutraj je preminila na svojem domu Marie Hokavar poškodbam. Prihitel je Rev. Fr. Kirby, od sosedne katoliške fare sv. Križa, ki je ranjenca dal v sv. poslednje olje. Poročnik Phelps je bil od 19. letalskega škadrona iz Selfridge Field, Michigan, ki je včeraj napravil letalske manevre nad Clevelandom. Vsega skupaj je bilo šest letal, ki so se vračala nazaj v Michigan. Toda radi megle so se letala obrnila in se vračala nazaj v Cleveland na zrakoplo-vno pristanišče. V težki megli so pa zašli na vzhodno stran mesta. Očividci pripovedujejo, da so letela v formaciji tri letala in sicer zelo nizko nad hišami v Eu . tra. Bilo je na božični večer v vi razne potrebščine, predno PrHgogtilni na i8507 St. Clair Ave., tisnejo zavezniki na Romunijo, ^ ^^ Rodicaj kjer je Pe_ da preneha trgovino z Nemčijo. narogil dva kozarca vina. CHARDON, O., 3. aprila. -|R bWnB ki je bil takrat za baro, pilota, ki je bil napol že iz sedeža. Kljub silni vročini je narednik. potegnil pilota iz plamenov in ga položil na tla. Pilot je še živel kljub strašnim opeklinam. Krvavel je tudi po obrazu, ker je pri padcu najbr-že zadel z glavo ob inštrumente v letalu. Letalo je s krilom zadelo hišo Jack Cola na 194. cesti, ki je odtrgalo del verande. Potem se je 'letalo zabrnilo in posnelo verando pri sosedni hiši. Zatem je letalo treščilo na zemljo, odskoči-lo in se zopet sesedlo na tleh. Pri prvem sunku se je iztrgal motor iz letala in odletel na verando hiše narednika McKnighta. Na lice mesta* so prihiteli eu-clidski gasilci, ki so začeli takoj gasiti letalo, toda ga niso mogli več rešiti. Mati narednika McKnighta je sedela v parlor ju, ko se je pripetila nesreča. Ko je priletel na verando motor od ponesrečnega letala, se je tako prestrašila, da so morali poklicati zdravnika. Mrs. Cole je bila pa v svoji spalnici v 2. nadstropju, ko je zadelo letalo v nje hišo. Goreče letalo je švignilo mimo oken, da clidu. Naenkrat je v enemu iz-1 je Mrs. Cole mislila, da je udari- la strela. Toda takoj je zaslišala udarec ob hišo in zatem silen tresk, ko je padlo letalo na tla. Ponesrečeni pilot je bil star 23 Mary, mu je baje rekel, da ne more spi- Sotinik Harlan Sperry je spoznal Joe Battista iz Cantona O. kri-1 ^ y ^ ^ Napra_ yega, da jena 11. novembra stre-j ^ & bo ^ bo, Ijal na farmarja Roberta/en- ^ če ga ne spil, bo wicka 1Z Geauga okraja m ga, ^ Rq je kake dve| težko raniLko mu je ta rekel, da 45 minutah) je ne sme loviti na njegovi farmi. , , , ,, t>,.qy10 ^ . , .... . , , . 1 padel nezavesten na tla. Prene-Enajst prič je izpovedalo, daje,1,. , , , . an bil Battista, znani gemblar, tisti 8,1 d™g° f°b°' k er 8° ga našli tri ure zatem, mrtvega. Oslo, Norveška. — Norveška viti dovoz rude v Nemčijo tudi in švedska v skrbeh pričakuje-! po tej poti, zato je prav lahko j zapušča žalujočo mater ta. če bosta začela zaveznika res mogoče, da bosta prišla zavez- roj. Novinc in brata Johna. Bi z blokado v norveških vodah, da nika z oboroženo silo v Skandi-Ua je članica društva Collinwood preprečita dovoz rude v Nemčijo. Nemčija dobiva zdaj rudo iz švedske, ki jo dovažajo v norveško pristanišče Narvik in od tukaj z ladjami v Nemčijo. To se bo pa takoj prenehalo, kakor hitro se odtaja Baltik in potem bo dobivala Nemčija rudo direktno iz Švedske. Toda skandinavske dežele se boje, da hočeta zaveznika usta- mecl letal švignil plamen in trenutek zatem je bilo letalo že nad hišami. Narednik McKnight je videl skozi okno, kako je treščilo goreče letalo na sosedno hišo. let, doma iz Berwyn, Pa., kjer Naglo je vrgel nase dežni plašč | zapušča očeta in sestro. Pri le-(Hočevar), stara 29 let. Stano-jin hitel k letalu. Tam je videl talcih je bil od leta 1936. vala je na 13802 Rugby Rd. Ro-j --o—- jena je bila v cieveiandu, kjer, Dajte amerjški mladini delo, pa ne bo šla za komunisti, pravi Mrs. Franklin D. Roosevelt , , i. „, „ i * 1 San Francisco, Cal. — Mrs. navijo. če se to zgodi, bosta Grove rt. 62 WC Pogreb se bojPrank]in D Rooaevelt je pove_ Norveška in švedska brez mo- vršil v soboto zjutraj iz po«reMdal g mnenje giede ameri- či, ker se premoči ne bosta mo- nega zavoda August K Svetek, ^ 0 kateri se govori 8ll ustavljati. |478 E. 152nd St. na pokopališče ^ ^ nagiblje ^^ "Toliko je gotovo," piše nor- sv. Pavla. _ Naj počiva v miru. ^ ^^ ,Dajte mk_ veško časopisje, "če bosta Norveška in švedska prisiljeni v vojno, Za hišna popravila I din. deJo,, je rekla, "protekcijo, Kadar potrebujete kakšna po- družabnost in bodočnost, da bo se bosta pridružili zavez- pravila na strehah žlebovih ali ^ pozabila na take' stvari nikom. čeprav sta neznatni deželi v primeri z drugirni, pa bosta storili svojo dolžnost." pri fdVnezih, pokličite Jerry Glavača, 1052 Addison Rd., tel. HEnderson 5779. dan doma v Cantonu. Toda sod- j Fant je bil star 20 let in mati nik ie bolj verjel pričam, ki so, . , V1 . . . , , .. videle tisti dan Battista v tej|^vaja v tožbi, da je dobil pija- okolici in verjel je Fenwicku, ki je napadalca spoznal, ker je streljal nanj komaj iz razdalje 50 korakov. Kazen bo od 20 let.- NEW YORK. — V primarnih volitvah v državi New York so, i čo kot mladoleten. Seja čričkov i V petek zvečer po cerkveni po-^ ^ božnosti. se vrši seja staršev Žalostna zgodba dveh lovcev, umrla od gladu na zapuščenem ki sta otoku kot je komunizem in fašizem. Več kot polovica vseh brezposelnih v tej deželi je v starosti pod 25 leti. To so mladci, željni dela, pa ga ne morejo dobiti. In v brezdelju so najboljša žetev za komunizem, ki jih bo predelal v tako formo, da bo v škodo našemu demokratskemu načinu vlade. In kje bo dobila mladina pomoč in vodstvo, če ji ne bomo dali tega mi? če ne bomo storili ničesar za mladino, jo bodo dobili v roke komunisti, ki ji obljubljajo nebesa na zemlji. Ako bomo ostali brezbrižni za našo mladino, se to pravi prav toliko, kot če bi jo sami dali v roke komunistom." -o- volivci v štirih okrajih izvolili delegate, ki bodo glasovali za tretji termin Roosevelta. MILWAUKEE, WIS. — Župan Hoan, socialist, ki je župa- mlad. zbora črički. Sejs£ se vrši ! v šoli. Prosi se vse starše, da gotovo pridejo. Pogreb Antona Martine Pogreb Antona Martine se vrši iz cerkve sv. Vaclava v Maple Heights in ne sv. Stanislava, kot včeraj pomotoma poro-čano. Zeballos, Britska Columbia.,bom kaj storil, česar bi ne smel jezera, d? — Iz zapisnika je razvidno, kako upam, da mi bo odpuščeno. Rad I vode. sta umirala počasne smrti dva bi imel v rokah biblijo, pa je v j Dva dni, lovca, ki sta lovila divjačino vjmoji vreči in sem tako slab, da';konča, je pa Ryckman zapisal, da pasti na zapuščenem otoku Vancouver. Zapiske so našli pri tru- turki ustavili nemški list Istanbul. — Turška vlada je prinesel nekoliko'^prepovedala izdajanje edinega normwo-!i rf-movrtl Ira r>« Tnrtttsm nemškega dnevnika na Turškem, , , ., ' Turkische Post, ker je pisal pro- predno se dnevnik ... ' ; / 1 ^ ti koristim turške vlade. nil temu mestu 24 let, je bil poražen za ponovno izvolitev od cev radi komunističnega delova-neodvisnega kandidata Zeidler- nja. Obsojeni so bili od 4 do 5 let zapora in v denarno globo. Devet jih je bilo obsojenih v odsotnosti, ker so pobegnili iz dežele. ja. PARIS, 3. aprila. — Francosko vojaško sodišče je obsodilo 44 bivših komunističnih poslan- plih 27 letnega Lloyd' Coombsa in 56 letnega James Ryckmana. Iz vrstic je razvidno, da jih je pisal Coombs, ki je videl, kako umira njegov tovariši od gladu in kako je on sam s zadnjimi močmi potegnil puško k sebi_ in se ustrelil. Še lanskega avgusta so ju z, letalom peljali na otok, kjer sta hotela loviti divjačino. Od takrat niso pa več slišali od njih. Včeraj je šla na otok skupina iskalcev, ki so našli trupli. Zadnjič je Coombs pisal v ne morem do nje." S tem se za-|ne more več s postelje. "Kako piski nehajo. Kot sodijo se jej dolgo bova še vzdržala, ne vem/ potem privlekel do puške in.se toda če ne pride pomoč kmalu, rešil nadaljnega trpljenja. Dnevnik je začel pa pisati 23. novembra. Piše, kako sta živela bo prišla prepozno." In res je prišla prepozno. Mr. Jurjovec pride V soboto večer priredi cleve-^ landska federacija Zapadne slo-: vanske zveze veselico z lepim; KADAR KROJAČ KIHNE Des Moines, la. — Paskale Sciarrota, 26 let star krojač je pri šivanju tako močno kihnil, da mu je skočila v nos šivanka s sukancem vred. Ker je ni mogel sam izvleči, je moral na operacijo. Zdravnik jo je našel v ozadju ust. Roy Stanford umrl V Euclidu je včeraj umrl Roy Težka megla je ležala nad oto- programom v SI)D na Waterloo' Stanford, councilman in tajnik od veveric ko jima je pošla vsa kom dan za dnem. To je onemo- Rd. Več glavnih uradnikov se koalicijske stranke, ki je največ zaloga živeža. Včasih sta ustre-1 gočilo iskanje, dasi so sorodniki bo udeležilo prireditve. Tako: pripomogel k izvolitvi Župana lila kako divjo raco ali divjo ko-]najeli pilota, da bi letel nad oto-' pride jutri iz Chicaga sam gl. jSimsa. Bil je star 46 let in je ži-koš pa lovila divje kanarčke, da kom in iskal lovca. Ryckman je predsednik, Mr. Leo Jurjovec in(vel na 22600 Lakemont Ave. V sta'se skromno preživljala. Več-'dobro poznal te kraje. Vsako le- njegov sin Leo Jr., ki je odličen Euclidu je Živel 12 let m je bil v krat sta zakurila velik ogenj, da'to je šel lovit divjačino v pasti in' advokat v Chicagu. ž njima pri- mestni zbornici sedaj drugi ter-bi opozirla nase aeroplane. vselej je vzel kakega mlajšega'de tudi Mr. Mike Popovich, ki Dnevnik od 30. januarja kaže, i moškega s seboj, da ga je učil tej je gL nadzornik. Mr. Jurjovec da sta tako oslabljena od lakote,] vrste lova. Na tej poti ga je.lan-(in sin bosta stanovala pri druži-da komaj prineseta vodo in drisko leto spremljal Coombs. Otok (hi Mr. in Mrs.^ Frank Mervar, Na 9. marca je Coombs za va. pisal, da je bil tako slab, da se je dnevnik še 17. marca. Piše: "Če I moral plaziti po vseh štirih do Vancouver je ob obrežju Brit-'7801 Wade Park Ave. Mrs. Jo-ske Columbije in je zelo zara- hanna Mervar je namreč gl. po-ščen. rotnica te zveze. mm. Zadušnica V soboto 6. aprila se bo brala v cerkvi sv. Vida ob sedmih zadušnica ob 30 dnevnici smrti Josipa Vidmarja. Prijatelji so prijazno vabljeni. I AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 4, 1940 r r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER M17 St. Clair Avenue Published dally except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada. $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. 0.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleve'and, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c. Entered as second clas& matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 80 Thurs., April 4, 1940 Hitler se izmikuje Ameriški časnikarski poročevalec Holies, ki je spremljal podtajnika Sumner Wellesa na obisku po Evropi, je poslal za, ameriško javnost zanimivo analizo o Hitlerjevih načrtih v evropskih homatijah. Zelo je zanimivo to branje, toda v koliko je garantirano, bo pa pokazal čas. Holies misli, da se Hitler nikakor ne namerava poskusiti s zavezniki na bojnem polju, samo če se bo mogel izma-zati. Zavezniki se pa obratno na vso moč trudijo, da bi Hitlerja kje vjeli z nosom proti njim in ne samo s hrbtom. V Londonu in Parizu so mnenja, da če ne bosta zaveznika našla kake poti, da bi prisilila Hitlerja prijeti za puško, bo ostala zapadna fronta nespremenjena v nedoločen čas. Zaveznika sta se zdaj zedinila na načrtu, da začneta z vso strogostjo izvajati blokado proti Nemčiji, da ji popolnoma odrežeta vsako dobavo živeža in raznih potrebščin. Poleg tega je začela pa tudi zavezniška diplomacija delati na vse kriplje, da si pridobe nove zaveznike, ki Sodo šli dejansko v vojno na njih strani, ali pa da vsaj Nemčiji ne bodo pomagali z živežem in drugimi stvarmi. Hitler bi bil popolnoma zadovoljen, če bi se vodila vojna kar naprej po takem neodločilnem sistemu. Hitler se na videz na vse kriplje bori, da bi dobil več olja. In vendar je znano, da ga armada porabi manj, kolikor se ga prihrani s tem, ko so zginili s cest vsi privatni avtomobili. Hitler da skoro vse olje, kar ga dobi iz Romunske in Rusije v rezervo :n pri tem stoka, da ga dobi vse premalo. Toda to je ena njegovih zvitih potez, da bo imel olje, če se vojna raztegne v leta. Če bi človek pogledal Hitlerju za kulise, bi tam videl, da se skriva Hitler za vogalom in kliče zaveznikom: "Pridite in nas primite, če morete!" V vsem, kar danes počne Nemčija se vidi, da si zida Nemčija močno obrambo, ne pa da bi zbirala sile za napad. Angleži in Francozi ne morejo nacijem do živega na zapadni fronti, razen Če so pripravljeni žrtvovati 1,000,000 mož ali več. In še te žrtve bi bile tvegane, ker se ne ve, če bi mogli predreti skozi obrambeno črto Siegfried, ki brani nemško mejo. V splošnem sodijo evropski vojaški strokovnjaki, to je oni, ki opazujejo vse to od strani, da bi Anglija in Francija lahko premagali Hitlerja zdaj, če bi ga mogli prisiliti, da bi se spustil v boj. Trenutno imata Anglija in Francija dosti več bojne sile, več potrebščin, življenskih in vojaških, kot jih ima Nemčija. Toda, če bo Flitler pridobil na času in zavlekel vojno, da si zgradi močno vojaško, ekonomsko in diplomatsko obrambeno silo okrog rajha, potem bo pa sploh vprašanje, če bosta mogla zaveznika Hitlerju do živega. ' Zaveznika uvidevata, da morata ustvariti proti Nemčiji kako novo fronto, pa n^j bo že v Skandinaviji, v Belgiji in Nizozemski, na Balkanu ali na Bližnjem vzhodu. Ničesar si zaveznika bolj ne želita, kot da bi pritegnila kako nemško strategično sosedo v bojni vrtinec, da bi se začela tako kaka akcija, ali vsaj vzrok za akcijo. Angleška diplomacija je bila topogledno dozdaj brezuspešna. Anglija je na tihem upala, da bo vojna na Finskem pritegnila Švedsko v;bojni metež, da bf se tako odprla pot za res "pravo vojno." Dalje so zavezniki pričakovali, da bo udaril Hitler preko Nizozemske in Belgije v Francijo, kot je to napravil leta 1914 kajzer Viljem. Toda tudi to upanje se je zaveznikoma izjalovilo, ker Hitler je najbrže uvidel, da si zaveznika ne želita ničesar bolj kot to. Zaveznika ne moreta odpreti nove bojne fronte v Balkanu brez pomoči Turške in vsaj ene izmed balkanskih držav. Dozdaj zaveznika nista mogla prepričati niti ene balkanskih držav še, zlasti Romunske, da je angleško-franco-ska zmaga gotova stvar. Medtem pa Hitler spretno razglaša po Balkanu usodo Finske ter hiti zatrjevati balkanskim državam, da je njih bodočnost zasigurana samo pod okriljem Nemčije in Rusije. Če pa tega ne verjamejo, pa naj dobro pogledajo, kaj se je zgodilo s Finsko, ki se ni hotela pokoriti Stalinu in Hitlerju. Kar se tiče Rusije se zaveznika še nista odločila, kako se bosta pogovorila ž njo: ali z rokavicami ali z zavihanimi rokami. Kar se tiče Musoslinija Hitler dobro ve, da ta ne mara peljati Italije v vojno. Zato mu je naročil, naj rožlja s sabljo in grozi zaveznikom držati roke proč do Balkana. Če zaveznika ne moreta prisiliti Hitlerja do odprtega boja, potem jima preostaja samo še to, dal odrežeta Nemčiji vsak dovoz rude, živeža in olja in sicer na severu iz Skandinavije, na jugo-vzhodu pa od Balkana, Romunije in Rusije. Na severu to ne bo posebno težko, ker bosta operirala skoro pred domačim pragom, drugače je pa stvar na Balkanu in Bližnjem vzhodu, ki je daleč od doma. Če bo ostalo kar naprej pri "sedeči vojni," se bo lahko vlekla še na leta, zlasti še, če bodo balkanske države poleg Rusije preskrbovale Nemčijo z vsem potrebnim. Blokada na zapadu ne škodi Nemčiji nič. Če bodo pa zavezniki prijeli še od jugo-vzhoda, potem bo šele začel Hitler plesati in iskati izhoda iz zagate. Lisjak bo moral iz luknje! • * * Booster Dance društva sv. Vida, št. 25 KSKJ Od kje nam je pričakovati uspeha in napredka v naših organizacijah, jednotah in društvih 1 Od kje neki, ako ne od naše mladine! Edino naša mladina je tisti močen steber, na katerega se bodo morale od sedaj naprej naše jednote opirati. Od naše mladine je odvisno, ali bodo ta naša društva, naše organizacije in podporne jednote še naprej delile dobrote našemu narodu, ali bodo propadle in šle v pokoj—v večno pozabljenje. Zelo težko nam je o tem soditi, a vendar toliko vemo, da priseljencev iz stare domovine ne bo na razpolago. Vrata v Ameriko so zaprli in ostanejo zaprta. Kar nas je tukaj starejših, smo že vsi, najsi bo pri tej ali drugi jednoti. Dosti nas je, ki smo pri dveh, treh ali celo pri več jednotah. Torej našim jednotam ne preostaja drugega, kakor da se oprimejo mladine. Mladino morajo naše jednote snubiti in jo vabiti pod svoja krila, ker le v mladini je bodočnost in napredek naših jednot. Zato pa ne smemo prezirati mladine. Dajmo mladini našo pomoč; delujmo z mladino, imejmo pozornost na mlade korenine naših društev in naših jednot. Zakaj? Zato, ker stare korenine se nam dnevno sušijo in trohnijo. Podpirajmo delovanje naše mladine in njih prireditve. Delujmo z njimi. Dajmo jim veselje in jih spodbujajmo, da ne obnemorejo. Veseliti bi nas moralo starejše, da se naša mladina zanima za napredek naših organizacij, katere smo pred leti ustanovili mi ali naši predniki. Veseliti bi nas moralo, da je naša mladina pri volji odvzeti breme z naših ostarelih in utrujenih ram. Zato se odzovimo, kadar nas kličejo in vabijo. Podpirajmo jih finančno in moralno. :< Kakor lansko leto, tako tudi letos se pripravljajo naši Boos-terji društva sv. Vida, št. 25 svoj dan, ki bo v soboto, 6. aprila v SND na St. Clair Ave. Naši Boosterji (to so naši mladi tu rojeni člani) nas tudi starejše vabijo in prosijo, da se udeležimo te njih prireditve. Zakaj se pa ne bi tudi mi starejši udeležili, ako nam čas in razmere količkaj dopuščajo, saj gre za korist društva in celo za korist vse jednote. Ti naši Boosterji zelo potrebujejo vsaj nekoliko svoje blagajne za svoj šport (kate/ega zelo pogrešamo pri naših društvih). Da pa ne bi oškodovali društvene blagajne, so si omislili, da napravijo tudi letos veselico v ta namen. Imeli bodo izvrstno godbo, za mladino in starejše. Nobeden se ne bo ke-sal, če bo prišel v soboto, 6. aprila v S. N. dom. Tudi za tiste, katerim ni za ples, bo prijeten ta večer. Tam v prizidku bo za nas starejše in za vse tiste, katerim ni za ples, prav lepa zabava. Prav . prijazen in vabljiv je tisti prizidek za nas starejše. Vabljeni in prošeni ste vsi, ne samo član§tvo društva sv. Vida, afrtpak tudi članstvo vseh drugih društev v Clevelandu in okolici, katera spadajo k naši jednoti. Obilna udeležba te prireditve ne bo v korist samo našemu društvu, ampak bo v korist in veliko reklamo za celo našo Kranjsko-Slovensko Katoliško Jednoto. Člani in članice, odzovite se temu klicu in pridite na to veselico. Nagovorite svoje sinove in hčere, da se go-toyo udeleže tega plesa Boos-terjev. Delujmo z mladino, podpirajmo njih prireditve. Spod- bujajmo jih k aktivnosti, ker edino v mladini je bodočnost in obstanek naše priljubljene matere Kranjske-Slovenske Katoliške Jednote! Tako ne pozabite v soboto večer, 6. aprila, da pridete v S. N. Dom na St. Clair Ave., na veselico Boosterjev društva sv. Vida. V nedeljo večer, to je 7. aprila pa pod cerkev sv. Vida, na bazar, katerega priredi tudi naša mladina, to so člani društva Najsvetejšega Imena naše fare sv. Vida. Tam bo tudi prijetno. Deležni boste lepih nagrad; seveda, ako ste podpisali tikce, kateri so vam bili poslani. Poleg lepih nagrad bo tudi vsega drugega na razpolago. Pridite!!! Vaši sinovi, člani društva Najsvetejšega Imena vas vabijo in prosijo, da jim pomagate nositi breme, katero so si naložili, to je vzdrževanje svoje farne cerkve. Lawrence Bandi, član društva Najsvetejšega Imena fare sv: Vida. -;-O—-- Koncert "Kanarčkov" rih oglasi bodo priobčeni v programih. Važno je, da se spominjamo naših oglaševalcev, ki podpirajo kulturo, ne samo kadar se pobira oglase ali prispevke, ampak tudi ob nakupovanju. Oglaševalcem pa naša iskrena zahvala za podarjene oglase! Upam, da prijatelji "Kanarčkov," ljubitelji slovenske pesmi in mladine, zopet napolnijo dvorano v nedeljo, 7. aprila ob 4. uri popoldne. Na veselo svidenje! Ančka Traven. "Kanarčki" so zopet priprav ljeni podati vam par ur užitka z bogatim programom in zaba vo v nedeljo, 7. aprila. Program vsebuje lepo število narodnih pesmic in pa dve kratki igrici, ki se vam bodo gotovo tudi dopadli. Zbor zapoje sledeče pesmice: "Zvečer," "Nocoj, pa oh nocoj," "Kaj pa dekle tukaj delaš," "Delaj, delaj dekle pušelc," "Mamica moja je strašno bogata," "Po Savici, po Dravici po Beli Donavi," "Uspavanka," "Veseli pastir".in "Večerna." Sopran solo bo pela Albina Kodek, predsednica "Kanarčkov," in sicer "Gor s planince." V duetu zapojeta "Ptiček in maček" Annie Novak in Dorothy Mirtel; "Tri tičice" zapo-jeti Jane Novak in Slavi Žne bel j; "Pomlad" sestrice Agatha in Mildred Silbitzer; "Vzdihljaji slepca," Victoria Hočevar in Victoria Zabukovec in v dvctapevu zapojeta "Po zdrav," Albina Žnebel in Millie Mirtel, katerih dveh se gotovo še spominjate, ko sta igrali glavne vloge v spevoigri "Mavrica." Po končanem pevskem programu pa vprizorijo igro, ki je delo Manice Komanove, namreč "Sestrin Varuh." V vlogah nastopijo sledeči: kot oče Za-plotnik, Eddie Zabukovec; njegova žena, Victoria Holčevar; Pavel, njen sin, Albie Žnebel; babica, Olga Novak; kot Pavlovi sovrstniki, Jožek, Jakes, Mihec, Minka in Špelica pa nastopijo Annie Novak, Dorothy Mirtel, Slavi Žnebel, Pauline Bubnič in Annie Novak. Igra je zanimiva in povzeta pač iz vsakdanjega življenja. Po kratkem odmoru pa sledi šaljiv prizor "Zamorec," v katerem nastopi v vlogi Blaž Knjeftra, čevljar, Eddie Zabukovec ; Miha Žaboglav, vajenec, Frank Novak; Urh Malha, berač, Stanley Zabukovec; Jakob, sosed, Joseph Habian, in Tine, drugi sosed, V. Zabukovec. Po končanih igrah se pa vrši prosta zabava in ples in bo sviral Krištof bratje orkester/ Prijazno vabimo naše sosednje "Čričke" in pa "Kraljičke" iz Maple Heights, kakor seveda tudi "Slavčke," "Škrj&nčke," mladinske zbore iz Waterloo Ud. in Holmes Ave. in West Park "Zvončke." Veselilo bi nas tudi, da bi nas obiskali naši prijatelji "Barbertonskih Slav-ckov," ker kot sem čula, so se zopet oživeli ti Slavčki v Bar-bertonu in tudi nameravajo v kratkem prirediti koncert, kar je zelo razveseljiva novica. Občinstvu toplo priporočamo, da podpirajo trgovce, kate- Slovenska lovska zveza Zapisnik seje Slovenske lov^ ske zveze, vršeče se 3. marca, 1940. Solovec, predsednik J. Lek-šan otvori sejo ob 10:30 dopoldne v navzočnosti zastopnikov treh lovskih klubov: Lovski klub Barberton, Rainbow Fishing and Hunting klub in Euclid Rifle klub. Na splošno zahtevo se prečita imena zastopnikov vsakega kluba. Zastofpniki za Barberton so: F. Cič in Klančar, za Rainbow Hunting klub je bil navzoč samo Frank Legan, ker drugega zastopnika ni bilo in ker je Frank Legan pojasnil, zakaj ga ni, da zbornica, na priporočilo predsednika, glavnemu tajniku polno moč, da zastopa omenjeni klub, ker je tudi član istega; za Euclid Rifle klub so bili navzoči J. Šepic, F. Jazbec in Dolenc. Nato predsednik pojasni v par besedah pomen današnjega zborovanja in opozarja navzoče, naj bodo stvarni pri svojih predlogih. Zbornica vzame to z veseljem na znanje. Čita se zapisnik zadnje letne seje, ki je bil sprejet kakor či-tan. Predlagal J. Šepic in F. Jazbec.podpiral. Zastopnik Klančar predlaga in F. Cič podpira, da se zboruje po pravilih in ker je prva točka na dnevnem redu tekma med klubi za to sezono, se naj najprej določi, kateri klubi pridejo tukaj v poštev. Predsednik pojasni, da pride po redu prvi na vrsto Euclid Rifle klub in drugi'pa je Rainbow Hunting klub. Nato zbor-niqi sprejme Klančarjev predlog s pojasnilom predsednika brez ugovora. J. Šepic poroča, da je želja njihovega kluba, da bi se vršila tekma pri njih 4. julija, če jc mogoče. Zbornica se strinja s poročilom J. Šepica s pripombo, da naj vsak klub pravočasno sporoči solovcu predsedni ku, kdaj je želja kluba imetj tekmo, da bo tako predsednik lahko v glasilu sporočil čas in kraj tekme. F. Jazbec še pripomni, če bi bil mogoče kakšen zadržek gle^ de določenega datuma tekme, da bodo poskušali napraviti pa na nedeljo in nikakor ne kas neje kot v prvi polovici meseca julija. Zbornica vzame poročilo obeh zastopnikov brez ugovora na znanje. F. Legan poudarja, da bi pri tekmah malo bolj pazili na varnost in zato priporoča, da bi se kaj ukrenilo v tem oziru. Zbornica je mnenja, da se ravnamo po pravilih in se glede tega prepusti vsakemu posameznemu klubu, da vsak skrbi za varnost po svoji najboljši uvidevnosti. F. Jazbec vpraša za pojasnilo, če se more kaj ukreniti proti članu, ki je obenem član ve-čih klubov. Mnenje predsednika in ostale zbornice je, da je vsak član lahko član pri večih klubih, za časa tekme pa ne more streljati pri več kakor samo pri enem. J. Šepic stavi predlog, da se držimo pravil in določb zveze, najsi bo to za ta ali oni klub. Predlog podpiran po F. Čiču in sprejet. Zastopnik Klančar predlaga po naročilu svojega kluba, da bi se sprejelo v klube ali zvezo tudi take, ki so prišli v sorodstvo potom zakona in bi se jih tako smatralo za Slovane. Naj se v takem slučaju napravi izjema. Dolenc stavi k temu predlogu dodatek, da vsak dobro stoječ član, brez izjeme, kdo in kaj je, se lahko udeleži tekem. J. Šepic stavi protipredlog, da naj ostane še naprej Slovani, ker je bila zveza ustanovljena na podlagi zavednih Slovencev. F. Čič se strinja s predlogom Klančiarja. Predlog z dodatkom sprejet z večino. Krečič predlaga in F. Jazbec podpira, da se uradno (pismeno) povabi vse slovenske lovske klube za pristop pod okrilje Slovenske lovske zveze. Zbornica sprejme ta predlog brez ugovora, z velikim odobravanjem ter se da tajniku navodila, da po svoji uvidevnosti stori vse kakor pravila narekujejo v tej zadevi. Predsednik vpraša, če naj še nadalje ostane naše glasilo Ameriška Domovina kot do sedaj. Zbornica soglasno potrdi glasilo kot smo ga imeli in ga imamo še sedaj. Plače odbora in volitev istega. Klančar predlaga, da naj plače ostanejo po starem. F. Cič podpira. Sprejeto. Volitev odbora: Nominiran je bil stari predsednik in ker ni imel proti kandidata, je bil iz voljen soglasno. Ravno tako je bil izvoljen ves ostali odbor za leto 1940. Ker zveza ne voli blagajnika, ima blagajno še nadalje v oskrbi naš predsed nik, J. Lekšan. Predsednik se pred zaključkom zahvali vsem navzočim za tako vzorno zborovanje in apelira na klube, da gredo za novim članstvom in želi vsem obilo sreče in zabave pri tekmah v tem letu. S tem je bil dnevni red izčrpan in zborovanje se zaključi ob 12:30 popoldne. J. Lekšan, predsednik; Fred Krečič, tajnik. -o- "Dve nevesti" iz domovine V nedeljo teden, 14. aprila in v nedeljo za tem, 21. aprila, priredi Svetovidovski oder peto svojo sezonsko prireditev, igro "Dve nevesti." Ta igra še ni bila igrana v Clevelanda, kolikor je meni znano. To ni ista igra, kakor, "Dva para se ženita," ali katera druga s podobnim imenom. To je izvirna slovenska igra Cvetko Golarja. Ta predstava je veseloigra, pa bi se boljše imenovala burka, ker je polna komičnih prizorov in ves potek igre je smešen, konec pa popolnoma zadovoljiv. Vstopnice za to predstavo' bodo na razpolago od t^ sobote, 6. aprila dalje v Novakovi prodajalni, kakor navadno. Oni, ki imate sezonske vstopnice, /zamenjajte kupon "Peta predstava" za pravo vstopnico v imenovani projalni ali pa na večer predstave, 14. ali 21. aprila. Toda, kdor prej pride, prej melje! Torej zamenjajte vstopnico, oziroma kupite si jo, kdor nima sezonske, čimpreje, da si zagotovite dober sedež. Imeli boste prav lep in zabaven večer! Rev. M. Jager. —Podaljšanje izvoznih dovoljenj za les. Devizno ravna-eljstvo Narodne banke je podaljšalo veljavnost izvoznih dovoljenj za les na dva meseca, k'er je matsikdaj za/radi pomanjkanja vagonov nemogoče izkoristiti (zvozno dovoljenje v pravem času. —Pogajanja tekstilne industrije z Italijo. Prve dni meseca februarja so bila prekinjena pogajanja med zastopniki jugoslovanske tekstilne industrije in Istituto cotoniere v Milanu glede dobave bombažne preje. Do sporazuma ni prišlo v cenah. Kakor je bilo pričakovati, se pogajanja nadaljujejo in je naša delegacija ponovno odpotovala v Milan. — Mariborska mesna obtčina zvišala mezde delavcem pomožne akcije. Mestna občina je delavcem Pomožne akcije zvišala mezde za 50 par na uro. Zvišanje je stopilo že v veljavo. Dnevno znaša to zvišanje sedaj 4 din za vsakega delavca, mesečno pa bo občina zategadelj plačala 15,-000 din več na teh mezdah. Dasi je še vedno v veljavi banska na-redba za zaposlevanje delavstva pri javnih delih, ki predvideva maksimalno mezdo na dan v znesku 20 din, je občina kljub temu zvišala mezde, ker omenjeno maksimiranje zaslužka v današnjih dnevnih več ne odgovarja. Tako bo poslej zaslužil pri po možni akciji zaposleni samski delavec na uro 3.50, oženjeni delavec 4 din, povrhu pa bodo dobivali delavci z veliko družino tudi še za naprej, kakor doslej, pomoč v naturi — v nakaznicah za živila in kurjavo. Občina plačuje pri pomožni akciji zaposlenim delavcem tudi v celoti bolniško in nezgodno zavarovanje, dasi bi bila po banski naredbi obvezana samo za plačevanje nezgodnega zavarovanja. r—-V mariborsko bolnišnico so prepeljali 28 letnega voznika Jožefa Pačnika iz Hudega kota. Pri spravljanju lesa so mu sani, polno naložene z drvmi, stisnile prsni koš in mu zlomile več reber. V bolnišnico so prepeljali tudi neko posestnico iz Sv. Andraža v Slov. goricah, nad katero se je spozabil njen lastni mož, ki jo je s tako silo udaril s polenom po glavi, da ji je počila lobanja. ZMRZEL KROMPIR SE DA šE PORABITI Mraz je v mnogih kleteh povzročil, da je krompir zmrznil. Marsikatera gospodinja se je vprašala, kaj naj stori s tem krompirjem. Ljudem je premalo znano, da se da zmrzli krompir kot krma živali še vedno dobro uporabiti. Po drugi strani pa je mogoče zmrzli krompir tudi okisati. Potrebno je tedaj takšen krompir takoj položiti v kis, da je spet kolikor toliko dober. <»m»»m»mm»wv Ce verjamete alf pa ne Tale je priletela iz Collinwoo-da in trdi se, da je do pičice resnična. Vroč zagovornik sovjetske Rusije je sklenil, da gre naravnost v to največjo "demokratsko" državo, da se bo na lastne oči prepričal, da ni v Rusiji tako, kot trdijo nekateri, ki bi radi Stalina in vso njegovo gardo utopili v žlici vode. Pred odhodom so se domenili s prijatelji, da jim bo vse natančno poročal. Toda za vsak slučaj, ker se ne ve kako je s cenzuro, jim je rekel, če bodo dobili pismo pisano s plavo tin7 to, potem je vse do pičice res, kar bo pisal, če bo pa pismo pisano z rdečo tinto, potem si naj pa predstavljajo, da je mislil ravno obratno, kot je pa pisal. Res, čez nekaj mesecev je prišlo pismo na enega, ki tudi prisega na Stalinov evangelij. Pismo je bilo pisano s plavo tinto in se je glasilo: "življenjje tukaj je prekrasno. Dobil sem udobno stanovanje za mal denar. • Zaslužim toliko, da grem lahko vsak večer v gledišče, na plese in v gostilne. Mleka, jajec, mesa in kruha je toliko, da se valjamo v njem. Edino, česar ne morem dobiti je rdeča tinta, da bi to pismo pisal." * "S čim misliš za svoj god presenetiti svojo ženo?" "Zvečer bom prišel trezen domov." winnetou r* nemikem Inlriiki K. Maya Sedaj pa poj diva!" Zajahal je svojo Tony. Poklical sem svojega mustanga in odpravila sva se. II. Ob železnici. Sans ear jet dejal, da se bova obrnila na jug in se izognila 0-gellallam, ki da najbrž taborijo zapadno od naju. Vkljub temu pa je jezdil naravnost na zapad. Nisem ga vprašal zakaj. Izkušen stezosledec je bil, gotovo ni brez tehtnega vzroka izbral smeri, ki naju je peljala sovražniku naproti. Tudi nisem besedice zinil, čemu da je pobral padlim Indijancem sulice in jih vzel s seboj, živo me je spominjal na starega Sam Hawkensa, mojega prvega učitelja v westmanskih Čednostih in spremljevalca na mojih prejšnjih potovanjih. 0-bema je bilo ime Sam in tudi v marsičem drugem sta si bila podobna. Molče sva jezdila precej časa. In molče je Sam obstal, razjahal, vzel sulico in jo zasadil na bližnji vrh. Uganil sem, kaj namerava. Sulice bi naj Indijancem pokazale pot k njihovim padlim tovarišem. Zvedeli bi naj, da je bil Sans ear na delu in da si je njegovo maščevanje spet poiskalo štiri nove žrtve. Iz stare torbe ob sedlu je iz vlekel osem močnih krp, štiri je dal meni, štiri pa si je sam obdržal. "Saj veste čemu?" je dejal. "Vem. Sledove bova zabrisala \s temile krpami." "Da. Razjahajte torej, prosim, pa ovit je konju kopita! Sledu ne bo za nama in rdečkarji si lahko mislijo, da sva po zraku odjezdila. Kolikokrat sem jih že «a tak način zvodil za nos! Zato pa imam tudi vedno tele krpe pri sebi." " Razjahal sem, Sam pa je ostal na konju. "In vi pojezdite s sulicami dalje na zapad?" "Da! Jezdite naravnost proti jugu, da pridete do željeznice.. Tam me počakajte. Razposadil bom še tele kažipote pa prijezdil na primer za vami. Našla se bova gotovo." "In če bi se le ne našla —?" "če bi se le zmotil za nekaj malega, pa se bova klicala. Fo dnevi naj velja krik mrharja za znamenje, po noči pa coyotovo lajanje." Razšla sva se. Po petih minutah ga že nisem več videl. Počasi sem ubiral svojo pot proti jugu. Krpe so ovirale mustanga pri hoji. Pa saj se mi tudi ni mudilo. Sam je imel daljšo pot in nič bi ne bilo škodilo, bi ga bil počakal. Mislil sem na svojega novega tovariša. Maščevanje ga je pognalo v svet, dan in noč mu ni dalo miru, cilj življenja mu je bilo. Iz veselega, nežno čutečega farmer j a je napravilo zapetega, osornega, po krvi hlepečega prerijskega lovca. In če bo našel še zadnja dva zločinca in zarezal spomin na nju v kopito svoje puške, — ali mu bo utešeno maščevanje vrnilo mir, zadovoljstvo, veselje? Ali ni vedel, da le ljubezen in odpuščanje prinese človeku mir in srečo —? Pet milj sem prejezdil, pa razjahal in snel konju krpe. Zadostovalo je, da sem zabrisal sled v bližini sulic. Tako daleč na jug bi naju Ogellalle ne šli iskat. Pognal sem mustanga. Valovita prerija je prešla v ravnino, tu pa tam je stalo otočje grmič-ia in ko se je nagnilo solnce k obzorju, sem zagledal pred se-. bo|j črto. Skoraj natančno iod| Nehote sem pohitel. Res je bila proga, ena izmed redkih, ki so tistikrat vezale vzhod z zapadom. Obstal sem pod skoraj dva metra visokim nasipom, čudno čustvo me je spreletelo, nejasno, pa vseeo razumljivo. Nekaj mesecev sem že blodil po divjini, Indijanci, lovci, taborski ognji, včasi samoten farmer, — to je bilo vse, kar sem srečeval. Samotna železn i š k a proga pa je peljala v mesta, v civilizacijo, sama je bila del civilizacije. In človeku, vzgojenemu v kulturi, se le zahoče "domov," če se mesece potika po divjini —. Samo počakati mi je bilo treba, ko bi privozil vlak bi dal znamenje, vlak bi obstal, vstopil bi in se odpeljal nazaj v mesta —. Razjahal sem, zvezal konju prednje noge z lassom pa šel iskat suhljadi za ogenj. Ob nasipu je rastlo grmovje. Stopil sem, razgrnil vejevje — pa opazil v grmu kladivo. Pobral sem ga. Ni še dolgo ležalo v grmu, to sem najprvo ugotovil. Rja se ga še ni prijela. In zarjavelo bi bilo, da je le nekaj noči ležalo v rosi. In ni še bilo dolgo, da ga je nekdo rabil. Glava je bila čisto svetla in gladka. Tisti dan ali kvečjemu dan prej so bili na progi ljudje, ki so kladivo shranili v grm. Ali pa so ga morebiti zavrgli —. Kdo so bili tisti ljudje —? A-li pa je bil morebiti eden sam. Čemu je djal kladivo v grm? šel sem iskat sledove. Preiskal sem najprvo nasip blizu grma, pa nisem nič našel. Zlezel sem še po nasipu in iskal ob tiru, pa tudi zamah, že sem se mislil vrniti, ko mi je obstalo oko na šopu duhteče gramma trave. Vzbudila je mojo pozornost, ker jo je navadno najti le na prerijah južnozapadnih držav. Žalostno, a resnično Žalosten dogodek, ki se je primeril na Javorniku na Gorenjskem, me je zelo pretresel. Najprej sem čitala o tem v A. S., o tragediji dveh zaljubljencev na Javorniku, ker pa je tam precej tujih ljudi, ki delajo v tovarni, sem mislila, da je kdo izmed tujcev. Sedaj sem pa dobila iz stare domovine pismo, v katerem mi je vse pojasnjeno. Kako sem se začudila, ko sem zvedela, da je nesrečni moški, ki se je usmrtil z elektriko, mož hčeve moje najbližnje sosede. Res je, kakor je pisalo časopisje, da je bil pokojni izredno lep človek. Ko sem se mudila pred devetimi leti v stari domovini na obisku, je njegova žena prišla vsak dan k nam. Ko sem jo vprašala, kako ji je, mi je z veseljem povedala, da kako je srečna in ponosna na svojega moža. Rekla je, da ga ji je bila marsikatera nevoščljiva, no, in sedaj pa jo je zadela taka nesreča. Ostala je sama z dvema otrokoma, katerih eden je star 10 in drugi pa šest let. Kako se mi smili uboga Žvabova Micka in njena dva otročička, ki sta tako nesrečno izgubila svojega očeta. Poleg vsega tega pa najbrž še iz tovarne ne bo dobila nobene odškodnine, ker si je sam vzel življenje. Pokojni ljivka je bila doma nekje z Bleda. On je bil na mestu mrtev, nesrečna zapeljivka pa je umrla dve uri pozneje. Moje iskreno sožalje nesrečni Žvabovi Micki in njenima otročičema. Sedaj pa še malo naših domačih novic. Tako poučljivega dopisa pa že dolgo ni nihče napisal kot ga je Mr. Kastelec. Hvala! Tudi jaz še nisem bila nikdar nevoščljiva nikomur, če si je kdo malo boljše postlal, ker vem, da je moral pri tem rabiti vse človeške zmožnosti. Vsakega takega visoko cenim. Nikar pa misliti, da bodo ljudje, ki so prijatelji zabav in salonov prišli do česa, ker to stane denar, zato se pa taki tolažijo, da imajo večino hiš banke in da je samo ime naših ljudi. Je pa tudi veliko hiš, ki so bile kupljene brez dolga. Pregovor pravi: Samo začni delati dolg, potem se bo pa že sam delal. Saj p'ri hišah je tako dovolj stroškov brez dolga (morgeča). Neki moj sorodnik, ki je vse zaveseljačil, mi je nekoč rekel: "Mary, ko bi bil jaz tak stra-del kakor si ti, bi sedaj imel že nad $80,000. Veš, živi se samo enkrat in jaz hočem živeti." Povedala sem mu, da tudi jaz vem, da se samo enkrat živi, ko bi bil človek vedno mlad, pa kaj, ko že prihaja ta stari Tone in kakor pri meni ta stara Mary. Kam boš pa šel, ko boš je zelo dobro služil, ker je bil; brez moči in nadležen. Kaj izučen elektrikar. Predno se je!imaš danes od vseh tistih tra-usmrtil, je še pisal svojima; pari j, ki si jih užil, ker si po-otrokoma poslovilno pismo, a slušal tisto tvojo zapravijivko? ženi pa nič, ker mu je vso ljube-. Mislim, da se še spominja zen do svoje prave žene vzela; mojih besed, ko sedaj niti svoje hudoba v ženski podobi, ki je strehe nima nad glavo poleg tako onesrečila dve družini. Uboga Micka, ki'je bila sama nepokvarjena, kar verjeti ni mogla, da bi bilo mogoče, da bi ji bil njen,mož nezvest. Zape- vsega tega, kar je še meni odne sel kot posojilo. Pa naj bo dovolj o tem. V ponedeljek pred volitvami smo poslušali na Holmes v Slo- venskem domu govornike, ki so nam razlagali, kam gre naš davčni denar in kako nesramno zapravljajo politikaši. Temu se jaz prav nič ne čudim, saj imajo proste roke, saj lahko delajo kakor se jim poljubi, saj ni nobenega zanimanja od strani davkoplačevalcev, tistih par ljudi, ki je prišlo, ne pomeni nič. Dvorana bi morala biti nabito polna, a žalibog, da smo tako mrzli, kadar se gre za tako stvar. Nič se ne čudim, da je neki Čeh opisal Slovence, ko je govoril na odru, precej žalostno. Jako imenitno je povedal tudi naš Joško Penko, ki je zelo dober govornik. To je nekaj groznega, kakor nas izkoriščajo. Prav dobro je povedal tudi neki Anglež, ki nam je čital odlomke iz angleških časopisov, kako je vse to zvezano s temi politikaši. Izvoljeno je pa tako vse, kar je za izvoliti, pa naj voli človek še tako nasprotno. Še nekaj. Tudi slovenski councilmani so bili povabljeni na ta demokratski shod v 32. vardi, ki je bil sklican v korist davkoplačevalcev, pa ni bilo nobenega na izpregled, zakaj ne, že sami vedo!!!! To. ti je clevelandska postavodaja, ki deluje le v škodo davkoplačevalcev. Sedaj so zopet dali prosto vodo cerkvam in bolnišnicam. Pa nič ne rečem, če so jo dali cerkvam, ker tam se je itak ne rabi veliko, ampak zakaj so jo dali bolnišnicam? Ali ne računajo bolnišnice dovolj visoke cene vsem, ki se pridejo zdravit? Saj te en sam malenkostni urez (operacija) stane takoj par sto dolarjev, če si pa kaj dalj časa v bolnišnici in če nisi dobro podkovan, pa bi še kožo slekli s tebe. Ena sama bolnišnica porabi več' vode kot stanovalci ene siti požar, je ogenj uničil celo ulice, potem gre pa vse na nas. Zakaj bi samo reveži plačevali za vodo, naj še tisti bogatini nekaj prispevajo. Dobro vem, da z mojim pisanjem nič ne napravim, ampak nikakor ne morem biti taka kot - je večina žensk, da se oglasijo samo, kadar se gre za zabave. Ko jih tako opominjam, pa mi povejo: "Oh, kaj nas to briga, kakor bodo drugi, tako bomo pa še mi." To je zelo žalostna brezbrižnost. Žalostno, a resnično! Pozdrav, Mrs. Modrijan. MAJHEN DOKAZ ZA VELIK ZLOČIN Natlačno sem pogledal travo. Pohojena je bila. Sled je bila sveža, uro, kvečjemu dve uri je bila stara. Bilke, ki jih je potlačil zunanji rob podplata, so se že vzravnale, tiste bilke, ki je na nje stopila vsa teža noge, torej notranji del podplata, pa so bile še upognjene in so točno kazale širino pete in stopala. Bila je sled mokasina. Ali so bili rdečkarji v bližini? V kaki zvezi so bili s kladivom ? Toda ali je bilo ravno treba na Indijance misliti? Saj včasi tudi beli nosijo mokasine, ker so udobnejši ko škornji? Pa je shranil kladivo v grm iz kakršnegakoli razloga —. Tako sem ugibal. Pa sama u-gibanja so mi malo pomagala. Sled je bila še sveža, utegnil je biti še kdo v bližini. Morebiti sovražnik. Vedeti sem moral, kdo je hodil po progi. Seveda je bilo poizvedovanje skrajno nevarno. Svet je bil odprt, le redko grmovje je rastlo ob progi. In za vsakim grmom je utegnil tičati sovražnik. In na nasipu se vobče nisem smel pokazati, že od daleč bi me bili videli. Pa še bi se vkljub vsemu radi kladiva ne bil vznemirjal j toliko, brez obotavljanja bi bil šel na poizvedovanje. Ampak Ogellalle so strašili v bližini in ta okoliščina je nevarnost po-deseterila. Na vsako najmanjšo malenkost sem moral paziti. Zlezel sem z nasipa, si obesil puško na hrbet, vzel samokres v roko in se plazil od grma do grma. Nič nisem našel. Zlezel sem globlje v prerijo in se plazil na zaj do kraja, kjer se je pasel mustang. Spet nič. Na zapadu torej ni bilo nikogar na progi. Poskusil sem še proti vzhodu, pa tudi tam ni bi- So rešitve kriminalnih afer, ki visijo dobesedno na lasu. Mikroskopska preiskava las je postala važen pripomoček kri minalistike. Gradnjo in lastnosti človeških ter živalskih las in dlak so danes že tako izvrstno proučili ter razvrstili, da je mogoče pod mikroskopom dobiti odgovor na mnoga vpraša nja. En sam las, ki ga pusti zločinec na kraju svojega dejanja, ga lahko privede maščevalni pravici v roke. Ali je las moškega, ženske ali otroka, mlade ali stare osebe? Ali je las be lokožca, zamorca ali Mongola? Ali je pobarvan? Ali je po naravi nakodran ali umetno? Ali pripada človeku s kratko, pristriženimi ali dolgimi lasmi? Ali je njegov lastnik zdrav ali bolan? Na vsa ta vprašanja daje mikroskopska preiskava točen odgovor in pri tem niti ni treba, da bi bil las cel, zadostuje ga le delček. Če najdejo na primer na orožju osumljenca tenek las in pokaže preiskava, da pripada ta las umorjencu, tedaj imajo že važen dokaz proti morilcu v rokah. Istovetnost las določene osebe se da ugotoviti po številnih znakih rav tako gotovo, kakor istovetnost po prstnih odtisih. Za takšne preiskave uporabljajo kriminalisti mikroskope posebne konstrukcije. izprImorja Angleški avijatičarji na povratku s poleta nad nemškim ozemljem. Nad 30 zrakoplovov je poletelo nad največjo postojanko nemške zračne sile v Severnem morju na otoku, Sylt. Za seboj so zapustili same ruševine in razdejanje, kajti vrženih je bilo nacl 1,000 bcmb. vzhoda do zapada je potekala Ali sem prišel že do železniške lo nikogar proge? Najbrž. (Dalje prihodnjič) Najlepše o izroča medaljo najlepše Catherine Littlefield, Helena Rubinstein, Helen Menken. —Nabrežina, III. 1940. V visoki starosti 84 let je nenadoma umrl Josip Caharija, posestnik in industrijec. To je bil zadnji od treh bratov dobro znane Ca-harijeve družine, ki so si z izredno marljivim delom pridobili lepo imetje. Pokojni je imel že pred vojno lepo razširjeno industrijo marmorja. Pošiljal je kamnoseške izdelke iz svojih komnolomov v vse večje kraje Avstro-ogrske v Bolgarijo in v Rumunijo. V Egiptu je imel svojim bratom veliko kamnoseško industrijo kraškega marmorja. Vojna vihra mu je povzročila neprecenljivo škodo. Po vojski moral pričeti na novo s svojo industrijo. Bil je mož kre-menitega in veselega značaja. Za njim žalujejo v velikem krogu znancev in prijateljev tri hčerke in sin. Otroke je vzgojil v narodnem zavednem duhu in so vsi poročeni v Jugoslaviji. —Gorica. — Za novega pokrajinskega fašističnega tajnika je imenovan Fulvij Gerardi na mesto dosedanjega tajnika dr. A. Vaflellija. —Trst. V nekdanji tovarni, o-Ija pri Sv. Ivanu je prišlo do težke nesreče. Ko so pobirali staro železo v nekem skladišču, so našli med drugim tudi granato. Pet delavcev jo je hotelo preti, pa je pri tem prišlo eksplozije, ki je ubila tri delav ce in ranila dva. Pogreb žrtev se je vršil na občinske stroške. —Vipava. Za župana v trgu Vipava je bil imenovan geodet Friderih Ticozzi. —Lokev. Goreti je pričelo hiši Franca Urneka. Takoj poklicali gasilce iz Trsta, prav so domačini pomagali ga- tiišo. škoda znaša okoli 6000 lir in je pokrita z zavarovalnino. —Opatjeselo. V Klancih je bi-a kaznovana gostilničarka Avguština Perlic, ker je imela odprto gostilno preko policijske ure. ■Trst. Ker so prodajale sla-30 mleko, ki ni imelo odgovarjajoče količine tolšče so bile kaznovane pred tržaškim sodiščem denarnimi kaznimi po 200 do 300 lir sledeče mlekarice: Čepak Josipina por. Tul iz Dekanov, Ravber Marija por. Guštin iz Vel. Repna, Berdon Marina por. Cunja iz Loga, Pankrac Josipina por. Vodopivec iz Doline in Filipič Ema iz Doline. Knežak, feb. 1940. V nedeljo, dne 11 t. m., se je nenadoma pojavil ogenj v kompleksu, zasajenim z borovci "okrog vrha Milanje v bližini Snežnika. O-genj se je silno hitro širil in zavzel velik obseg. Pri gašenju požara so bili najprej karabinerji in vojaštvo, a kmalu so prišli tudi gasilci iz Ilirske' Bistrice. Vsi skupaj so imeli precej dela, preden so ogenj zadušili. Obseg zemljišča, ki ga je ogenj zajel in višina škode ni znana, vemo le da je znatna. Tudi vzrok požara nam ni znan, najbrže pa je kriva neprevidnost. —Trst. Umrli so: Franc Božič 36, Aleksander Tružnovec 822, Bruno Ogris 40, Maksimilijan Tul 27, Amalija Batič vd. Golobič 68, Justina Čok vd. Rup-nik 77,- Anton Slokar 75, Martin Dobrila 80, Marija Perič vd. Cotič 82, Marija Dujanič 85, A-na Cunjac vd. German 73, Rudolf Bizjak 33, Anton Braz 75, Ivana Sila vd. Golhvitzer 51, I-van Požar 45, Josipina Prinčič por. Boškin 47, Alojzija Plani-šič vd. Kobal 76, Uršula Komar vd. Koretič 70, Antonija Blaz-nik vd. Bizjak 79, Katarina Fa'b-jan por. Ražem 46, Benedikt Bratič 63, Evgen Rebec 72, Te-reza Karajel vd. Planine 83, U-ršula Križman vd. Dekleya 76, Marija Polak vd. špetič 81, Franc Križmančič 54, Ivan Kra-snica 57, Lovrenc žigon 74, Lucija RibariČ por. Ribarič 44. Ev-genija Kosovel vd. Podpoj 60, Amalija Leveč por. Ozvald 68, Avguštin Orel 68, Peter Bajt 54, Josip Majcen 82. —Trst. Feb. 1940. Davek na nepremičnine odnosno na zgra-darino je bil povišan v novem davčnem letu, in sicer prav znatne. Baje so predvideli, da bo ta dodatni zvišek davka na zgrada-rino znašal letno 7 milijard lir. MALI OGLAS! V najem se odda stanovanje 5 sob, zgorej, in garaža, vse prenovljeno. Nahaja se na 899 Royal Rd. Odda se pošteni slovenski družini. Po-izve se na 1133 Norwood Rd. (81) Moderna trgovina naprodaj Proda se moderna in dobro vpeljana konfekcijska trgovina, stara že nad 30 let; vsa prenovljena. Električni fountain, Fri-gidaire kabinet za sladoled itd. Jako zmerna najemnina; najemninska pogodba za pet let. Jo morate videti, da jo boste znali ceniti. 1401 E. 55th St., all pokličite E Ndicott 9707. Carl Spretnak, lastnik. (81) Kraška kamnoseška obrt 15425 W aterloo Rd. KEnmore 2237-M-SLOVENSKA IZDELOVAL-NAGROBNIH SPOMENIKOV Vse vrste premog in bukova drva dobite lahko po najnižjih cenah. Pokličite KEn-5374 — 4381. Jos. Kern 353 E. 156th St. (Thurs. x) EUCLID BRAND VINO od 69^ galona naprej McmdeVs Winery BW 215 TED MANDEL, lastnik 222d St. KEnmore 3445 p; ' , ............ . ... , ,,„ . ,„, , iff-' __AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 4, 1940 I»' u-^: ^t/j J jjyxi ix^t] txy/; i^šsMissi^rašPMrasasaMiM!! vedno najprej pogledajo Ameriški Domovini in potem gredo kupovat k trgovcu, ki v tem listu oglašuje. Trgovci, zavedajte se nakupovalne moči slovenskega naroda in oglašujte svoje blago ameriški domovini Izplačalo se -Vam bo! Oliver Twist C. Dlckens-O. Župančič S takim veseljem je dobrodelnem poslu v vas; ali, če poslušal njune besede, tako je bil j tega ne, so se igrali na trati kri-srečen, kadar sta si zaželeli ka- ket; ali, če tega ne, je bilo vedno kega cveta, do katerega je mo- kaj dela na vrtu ali z rastlina-ral splezati, ali če sta kaj poza- mi. V tem ga je vadil isti moj-bili, da je stekel po tisto stvar — tako se je gnal, pa se mu ju še zdelo, da je prepočasen. In kadar se j a čisto stem nilo, je sedla mlada dama h klavirju in za- mogla prehvaliti za vse, kar je igrala kako mirno melodijo ali naredil ster, ki je bil po svojem poklicu vrtnar. Z veliko marljivostjo se je oprijel vrtnarstva. In nato je prišla gospodična Roza, ki ga ni pa zapela s svojim nežnim glasom ] kako staro pesem, kakršne je njena teta tako rada poslušala. Take čase niso prižgali luči in Oliver je sedel k oknu in ves zamaknjen poslušal sladko godbo Tako so pretekli trije meseci. Trije meseci, ki bi bili tudi najbolj razvajenemu človeku doba neskaljene sreče. Oliveru pa je bil ta čas že prava, resnična blaženost. Najčistejše in najljubez- In kadar je prišla nedelja, ka- nivejše velikodušje na eni stra-ko vse drugače je prebil ta dan, ni, najvernejša, srčno občutena kot je bil doslej vajen! In kako hvaležnost na drugi t- ni čuda, je bil zraven ves srečen — kakor da se je Oliver Twist s staro go-vse druge dni v tem preblaže-spo in njeno nečakinjo čisto po-nem času. Mala cerkvica zju- domačil in da sta bili obe ponos-traj, zelenje se ji je spenjalo o- ni na gorečo vdanost tega mla-krog oken,' zunaj so peli ptiči in dega, čustvenega srca ter mu vra-blage vonjave so silile skozi niz- ...........1......... ka vrata, in razlivale opojnost po prijazni veži božji. Ubogo ljudstvo je bilo tako čedno in snažno oblečeno in je klečalo tako pobožno v molitvi, da je bilo videti, kako so se zbrali iz veselja in ne zaradi nadležne dolžnosti. In njih petje, čeprav neizvežba-no, je bilo tako iskreno in je zvenelo, vsaj Oliverovim ušesom, bolj ubrano, nego kar ga je slišal kdaj prej v drugih cerkvah. Potem zopet sprehodi, kakor po navadi, na katerih so se večkrat oglasili v čednih kmečkih hišah Zvečer pa je čital Oliver nekoliko poglavij iz svetega pisma, ki se jih je učil ves teden, in pri tem opravilu je čutil več ponosa in veselja, kakor če bi bil sam duhovnik. Vsako jutro je bil Oliver že ob šestih pokoncu, hodil je po polju, stikal po mejah vsenaok-rog za poljskim cvetjem, zlagal ga v šopke in nosil domov, kjer je z njim skrbno okrasil mizo za zajtrk. Zraven je bral po navodilu umnega vaškega cerkovnika svežega kačka za gospodični ne ptičke in jim z njim opletal kletke. In ko je oskrbel ptiče, so ga poslali navadno po kakem bre volje, in tako so hodili v prijaznih pomenkih in prišli, mnogo dalje, nego na svojih'običajnih sprehodih. Gospa Maylije-va je bila malo utrujena, zato so se vračali domov bolj počasi. Mlada dama je snela samo svoj preprosti klobuk ter sela, kakor po navadi, h klavirju. Najprej so ji begali prsti kakor v razmiš-ljenosti preko tipk, nato pa je prešla v lahno in zelo veličastno melodijo. Sredi igre pa je nena-doma na glas zaihtela. "Roza, draga moja!" je rekla starejša dama. Roza ni odgovorila, temveč je zaigrala hitreje, kakor da jo je ta nagovor predramil iz mučnih misli. "Roza, predraga!" je vzkliknila gospa Maylijeva, naglo vstala in se sklonila nadnjo. "Kaj je to? Objokana? Ljubo dete, kaj te žalosti?" "Nič, tetka, nič," je odgovorila Roza. "Ne vem, kaj je, ne morem opisati, a čutim —" "Pa ne, da bi bila bolna, draga?" je segla v besedo gospa May] i jeva. "Ne, ne! O, nič bolna," je odgovorila Roza in se stresla, kakor da jo je spreletel smrten mraz, ko je govorila. "Takoj mi bo bolje. Zapri okno, prosim." Oliver je hitel izpolniti njeno željo. Mlada dama si je priza devala priklicati prejšnjo vese-lost in je poskusila zaigrati živahnejšo melodijo, a onemogli so ji padli prsti na tipke. Nato si je zakrila obraz z rokami, omahnila na zofo, in udrle so se ji solze, ki jih ni mogla več zadrževati. "Dete moje!" je rekla starejša dama in jo oklenila z rokami. "Take te nisem videla še nikoli." "Nisem vas hotela vznemirja-i, dokler je bilo mogoče," je odgovorila Roza. "Na vso moč sem bila tudi bolj zdrava; zatrdila je, da se ji zdi, da bo jutri že čisto zdrava vstala. "Upam," je rekel Oliver, ko se je vrnila gospa Maylijeva, "da ne bo nič hudega. Gospodična je videti nocoj res slaba, ampak —" Stara gospa mu je namignila, naj ne govori, sedla je v temen kot in nekaj časa molčala. Naposled pa je rekla s trepetajočim glasom: "Upam, Oliver. Nekaj let sem bila z njo zelo srečna — presrečna morebiti. Mogoče je sedaj čas, da me doleti nesreča. Pa upam, da ne tisto." "Kaj?" je vprašal Oliver. "Najtežji udarec," je dejala stara gospa, "da bi izgubila drago deklico, ki je bila dolgo moja tolažba in sreča." "O, Bog ne zadeni!" je vzkliknil Oliver naglo. ■ "Amen na to, dete moje!" jo rekla stara gospa in sklenila, roke. 'Ni mogoče, da bi bila nevarnost tako strašna," je dejal Oliver. "Dve uri prej je bila še čisto zdrava." "Sedaj je zelo bolna," je odvrnila gospa Maylijeva. "In še huje ji bo, mislim. Draga, draga Roza! O, kaj bi počela brez sedhmi bolečino šiloma premagala in se popolnoma umirila in ačila. še bolj pa se je čudil, ko je opazil, da je ta jakost trajala in da je bila gospa Maylijeva ob vseh naslednjih skrbeh in trpljenju mirna in zbranega duha in da je vršila vse dolžno- same redkokdaj v svestiT . . , , , , . (Dalje prihodnjič) sti, ki jih je imela clo bolnice, krepko, na videz celo z veseljem. A bil je še mlad in- ni vedel, česa so zmožne krepke duše, kadar sila pritisne. Pa kako bi bil vedel to on, ko so {Si še tiste duše čali enako naklonjenost. TRI IN TRIDESETO POGLAVJE Oliveru in njegovima prijateljicami se sreča, skali. Naglo je minila pomlad in prišlo je poletje. In vasica, že prej lepa, je zdaj sijala v vsej bujnosti svojega bogastva. Drevje, ki je bilo prve mesece borno in golo, se je razbohotalo v čvrsto življenje in zdravje, je iztezalo zelene roke preko žejnih tal, spremenilo puste goliča ve v ljubka senčna zatišja, iz katerih je neslo oko daleč po giro-, se upirala, a zdaj ne morem več. ki pokrajini, žareči v sončnih Bojim se, da sem bolna, tetka." žarkih. Zemlja se je odela v j In je res bila; zakaj ko so najsvetlejše zelenje in je puhte- prinesli luč, so videli, da se ji, je la najžlahtnejše dišave. Leto je J prelite barva na licu v tem krat- se vrnili, v Izraz ni iz- bilo v svoji prvi, krepki moči, kem času, kar so vse je dehtelo od veselja in kra- marmorno belino sote. gubil nič svoje lepote, a spreme- Mirno življenje v vasici je šlo | njen je bil in na nežnem obrazu še po starem, in isto vedro veselje je vladalo med prebivalci. O-liver se je že davno popravil in okrepil; a zdravje in bolezen mu nista spremenila gorkih čustev do obližja, kakor se to pri mnogih ljudeh tako rado zgod^. Bil je vedno enako krotko, vdano, čustveno bitje, kakor je bil v dneh bolezni, ko je bil odvisen od nege in tolažbe svojih prijateljev. Neki lep večer so šli na dalj ši sprehod kakor po navadi; kajti dan je bil izredno gorak, mesec je svetil in lahen vetrič je pihljal z okrepčujočo svežino. nje!" r Tako močno se je vdala žalosti, da je Oliver premagal svojo lastno potrtost in jo skušal potolažiti; prosil jo je, naj se pomiri že ljubi mladi dami na ljubo. "In pomislite, gospa," je rekel Oliver, ko so ga samega kljub vsemu prizadevanju in premagovanju posilile solze, "o, pomislite, kako je mlada in dobra, in kako gre sama radost in sama tolažba od nje. Vem gotove, vam na ljubo, ki ste sami tako dobri,' in zaradi sebe in zaradi vseh, ki jih tako osrečuje, ne bo umrla. Bog ne bo dal, da bi umrla tako mlada." "Tiho!" je rekla gospa Maylijeva in položila Oliveru roko na glavo. "Otrok si in tako govoriš, ubožček! A kljub temu si me spomnil moje dolžnosti. Pozabila s6m jo za trenutek, Oliver. Pa upam, da mi bo oproščeno, zakaj stara sem in videla sem že dovolj često bolezen in smrt, da vem, kako boli ločitev od dragih bitij. Tudi sem dovolj doživela in vem, da nam ne ostanejo ravno najmlajši in najboljši izmed tistih, ki jih ljubimo. A to naj bi nas tolažilo v potrtosti, zakaj nebesa so pravi- so se pojavile neke plahe, nemirne črte, kakršnih ni bilo na njem nikoli prej. Hip nato ga je zalila temna rdečica in milo, modro oko ji je skalila zmedenost. A tudi to je izginilo kakor senca bežečega oblaka in zopet je bila mrtvaško bleda. Oliver, ki je plaho gledal staro damo, je zapazil, da so jo ta znamenja vznemirila; in vzne- čna, in taki naključki nas jasno mirjen je bil tudi sam. Ko pa je videl, da se dela, kakor da ni nič posebnega, je zatajil, tudi on svoje razburjenje, in obneslo se jima je, da .je bila Roza že boljše volje, ko ji je velela teta, naj Vrh tega je bila Roza zelo do-gre v posteljo. In na videz je uče, da je tam lepši svet in da moramo biti vsak hip pripravljeni na pot. Zgodi se božja volja! Rada jo imam; in On edini ve, kako zelo." Presenečen je Oliver videl, da je gospa Maylijeva med temi be East 61st St. Garage Ta slika ni posneta kje na finskem bojišču, ampak je iz Washingtona ,kjer so z clinamitom razstrelili devet nadstropno department poslopje, kjer bo sedaj stalo novo poslopje vojnega departmenta, ki bo stalo $ Ji-,300,000. V Neiv Yorku sti komunistični simpatičarji pričeli pi-lcetirati francosko poslaništvo, češ, da je francoska vlada izgnala španske begunce iz Francije, kar pa je francoska vlada zanikala. Policija je razgnala vsiljive pikete. PRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. HEenderson 9231 Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro. i mm m m.n 11 nr Ako potrebujete KA KŠNA POPRA VILA PRI STREHAH, ŽLEBOVIH IN FURNEZ1H se oglasite lahko pri © JERRY GLAVAČ 1052 Addison Rd. ali pokličite HEnderson 5779 iTinrinnn_n_mnn.nr POSAMEZNI SEDEŽI NAPRODAJ SEDAJ NORTHERN OHIO OPERA ASSOCIATION PREDSTAVLJA METROPOLITAN OPERA Association iz iNew Yorka Edward Johnson, General Manager, Edward Zeigler, Ass'nt Gen. Manager, Earle R. Lewis, Ass'nt Gen. Manager Od 8. do 13. aprila v mestnem avditoriju AIDA PONDELJEK, APRIL 8 JmniiimimmimiMumiiimMmmmiMhimiiMimHmiiiimiimiimnmiiiiiMim., tm I Jo^. Zele in Sinovi POGREBNI ZAVOD Avtomobili ln Doliiiški voz redno m ob vsaki uri na vrazpoiago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo | 8502 ST. CLAIR A VENCE Tel.: ENdicot* 0583 COLLIMWOODSKI O RAD: S 452 E. I52P> STREET Tel.: KEninore 3118 ^>il3iHIII>IIHiMllli;illllll1l»llinillllllHtfllllllllllllllllt)ll»lllllltlllil>IIIIIIIIIIIIIHII»l>" TANNHAEUSER TOREK, APRIL 9 LA BOHEME SREDO, APRIL 10 CARMEN ČETRTEK. APRIL 11 MADAME BUTTERFLY PETEK POPOLDNE, APRIL 12 TRISTAN UND ISOLDE PETEK VEČER, APRIL 12 LA TRAVIATA APRIL 13 SOB. POP. LA GIOCONDA SOB. ZV. ______________APRIL 13 Cene sedežem $1, $2, $3, $4, $5, $6, brez davka (Oe naročite po poŠti, pridenite kuverto z znamko za nazaj) UNION BANK OF COMMERCE Main Banking Lobby E. Ninth at Euclid, MAin 8300 Urad odprt od i) dop. do 5:30 pop. dnevno. 1, o »-9 SsS o ; • LO (D & ■"S £ «3 0) CC a> O ^ > m © o 09 ca o co S3 C • AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 4, 1940 V BLAG SPOMIN DRUGE OBLETNICE SMRTI Stanley J.Ausec ki je preminul v cvetoči dobi dne '4. aprila, 1938 Dragi nam sinko in bratec. Ob času, ko se narava prebuja, nam lega globoka žalost na srce. Tam na božji njivi nam v večnemu snu počiva ljubi sinko in nezabni bratec. Ob tužni obletnici Ti močno žalostni kličemo : Spočij se v Bogu do svidenj a nad zvezdami! Žalujoči: Starši, bratec in sestre. Cleveland, O., 4. aprila, 1940.