Primorski dnevnik TOREK, 26. OKTOBRA 2010 Št. 253 (19.960) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Italija za Fiat cokla Dušan Udovič Fiatovemu pooblaščenemu upravitelju Sergiu Marc-hionneju je v televizijskem po-govorum s Fabiom Faziom uspelo to, kar bi dan prej izgledalo nemogoče: združiti v nasprotovanju njegovim izjavam skoraj vse, kar v Italiji leze in gre, politiko od levice do desnice, delavce in sindikate. Škoda, da ne bo trajalo, kajti, kot je znano, v tej državi tudi najbolj nepremišljene fraze iz-puhtijo v roku par dni, do naslednje neumnosti pač. Seveda je težko mirno sprejeti trditev, da je italijanska država za Fiat cokla in sama zguba, potem ko je turinski koncern celo stoletje črpal državna sredstva v količinah, kot jih nikjer drugje v razvitem svetu niso poznali. Nič koliko svojih kriz je Fiat dejansko reševal z denarjem davkoplačevalcev, tako kot morajo delavci danes nositi najtežje breme krize avtomobilskega trga in pristajati na izsiljevanja, v upanju, da ohranijo slabo plačana delovna mesta. Kajti, če je res, da je produktivnost v Franciji in Nemčiji višja, je prav tako res, da znaša plača Fiatovega delavca tretjino plače francoskega in polovico plače nemškega kolega. To je realnost, poleg dejstva, da so avtomobili drugih evropskih znamk v tržno pomembnih segmentih po kakovosti bistveno bolj kon-kurečni od Fiatovih. Vse to Marchionne dobro ve, zato bi si lahko prihranil cinične izjave, ki so upravičeno spravile na noge italijansko javnost. LUXEMBOURG - Soglasje na včerajšnji seji zunanjih ministrov Za Srbijo nov korak na poti v Evropsko unijo Približevanje EU pogojeno s sodelovanjem s haaškim sodiščem TRST - Minister Žekš gost vodstva SKGZ Finančne težave pogojujejo razvojne perspektive manjšine TRST - Do kdaj in v kakšni meri bodo finančne težave pogojevale razvoj slovenske manjšine? Zelo aktualno in resno vprašanje je bilo v središču pozornosti včerajšnjega srečanja Slovenske kul-turno-gospodarske zveze z ministrom za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjanom Žekšem (foto KROMA). Novice, ki prihajajo iz Rima, so slabe. Ministrski svet je v prvem osnutku državnega proračuna še dodatno krčil prispevke za Slovence, tako da ta negativni trend, kot v preteklosti, lahko v pozitivno spremeni sedaj predvsem Slovenija. Na srečanju je tekla beseda tudi o položaju v Slovenskem stalnem gledališču in o odnosih znotraj manjšine. Na 3. strani LUXEMBOURG - Srbija je včeraj stopila korak naprej na poti v Evropsko unijo. Zunanji ministri unije so namreč dosegli soglasje o predali srbske prošnje za članstvo v obravnavo Evropski komisiji. Ob tem so odločili, da bo vsak nadaljnji korak Srbije na poti v unijo pogojen s popolnim sodelovanjem s haaškim sodiščem. Na 29. strani Obračun rotacijskega sklada za kmetijstvo Na 4. strani SKD Slovenec proslavilo 110-letnico Na 6. strani V Trstu o izvajanju vladnega programa Na 7. strani Danilo Slokar o zastavi Padanije pri Bazovici Na 8. strani V Tržiču okrepili jezikovno okence Na 23. strani Gorica na bojni nogi zaradi porodnišnice Na 23. strani Kostanji v Števerjanu, pohod v Štmavru Na 25. strani Naš intervju: plesalec Tadej Brdnik Na 27. strani SLOVENIJA - Drugi krog županskih volitev V Novi Gorici slavil Arčon, v Piranu temnopolti Bossman MARINI GH I Cy&n^eßloni/ J NOVA GORICA, PIRAN - Slovenski volivke in volivci so v drugem krogu lokalnih volitev izvolili 73 novih županov slovenskih občin, v občini Mirna Peč pa bo zaradi izenačenega izida zmagovalca določil šele žreb. Najuspešnejši so bili tudi tokrat neodvisni kandidati, med izvoljenimi župani pa je pet žensk. V prvem krogu volitev 10. oktobra so izvolili 134 županov. V Novi Gorici je v drugem krogu volitev kandidat LDS Matej Arčon zbral 64,21 odstotka glasov, njegova proti-kandidatka Darinka Kozinc, kandidatka SD Darinka Kozinc pa 35,79 odstotka glasov. Do največje spremembe je pri- šlo v Piranu. Novi župan je postal kandidat SD Peter Bossman, ki je z 51 odstotki podpore premagal dosedanjega župana iz vrst Piran je naš Tomaža Gantarja in je prvi temnopolti župan v srednjeevropskem prostoru. Novega župana so dobili tudi v Izoli, kjer je neodvisni kandidat Igor Kolenc premagal dosedanjega župana Tomislava Kloko-čovnika. V Komnu je Danijel Božič (LDS) dobil dobrih 51, Gojmir Lešnjak Gojc pa slabih 49 odstotkov glasov. Največ županov ima še vedno SLS, SD in SDS pa sta v primerjavi z volitvami pred 4 leti pridobili največ županov. Na 2. in 24. strani GANT CAÑAD] EN^*^ WOOLRIGH J'fjH h PlEfhHfl. llñQh Trg Cavour, 25 34074 - Tržič Tel in Fax 0481 791066 pred cono namenjeno pešcem, tik ob večnadstropnemu parkirišču SA/a/wa/œ ám/p cùmia/ Prva oskrbovana stanovanja na Krasu. Priložnost za vse, ki jim je kalu&rtit bivanja, varnost in individualnost na prvem mestu. Mirna lokacija, tonin* lega, narava in vse, kar potrebujete, bo blizu. V soseski bo vedno živahno. Vabile bodo številne športne aktivnoiii krožki, delavnice in dogodki. Vseljivo: marca 2011 Velikost: od 35 do 72 m2 Cena z ddv: od 67.000 do 154.000 € RES JE! Resje bo dom, ki ga ne boste hoteli zapustiti. 2 Nedelja, 24. oktobra 2010 ALPE-JADRAN / SLOVENIJA - V drugem krogu županskih volitev izvoilili še 73 županov, enega bo določil žreb Bossman presenetil v Piranu, v Komnu slavil Božič, v Izoli Kolenc Pirančani so tako dobili temnopoltega župana - V Divači zmagal Božac - največ županov pridobili SD in SDS LJUBLJANA - Slovenski volivke in volivci so v drugem krogu lokalnih volitev izvolili 73 novih županov slovenskih občin, v občini Mirna Peč pa bo zaradi izenačenega izida zmagovalca določil šele žreb. Najuspešnejši so bili tudi tokrat neodvisni kandidati, med izvoljenimi župani pa je pet žensk. V prvem krogu volitev 10. oktobra so izvolili 134 županov ter člane občinskih svetov in krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti, v drugem krogu pa so volili župane 74 občin, med katerimi so tudi štiri mestne. V Kranju je zmagal Mohor Bogataj, ki je prejel 55,07 odstotkov glasov, medtem ko je protikandidatka Hermina Krt zbrala 44,93 odstotka glasov. V Novi Gorici (o teh volitvah in volitvah na Severnem Primorskem poročamo posebej) pa je v drugem krogu volitev kandidat LDS Matej Arčon zbral 64,21 odstotka glasov, njegova protikandidatka Darinka Kozinc, kandidatka SD, ki je sicer v prvem krogu zbrala največ, 25,40 odstotka glasov, pa tokrat 35,79 odstotka glasov. Ptujski župan Štefan Čelan je v drugem krogu lokalnih volitev prišel še do tretjega mandata in bo tako najstarejše slovensko mesto vodil tudi v naslednjih štirih letih. V drugem krogu je zbral 54,19 odstotka glasov, njegov protikandidat Miroslav Luci (SDS) pa 45,81 odstotka. Tudi Mestno občino Novo mesto bo v novem županskem mandatu vodil dosedanji župan Alojzij Muhič, ki je v drugem krogu dobil dobrih 56 odstotkov glasov, njegov tekmec Bojan Kekec pa dobrih 43 odstotkov. V drugem krogu županskih volitev je bilo izvoljenih največ neodvisnih županskih kandidatov. Med strankami je največ županov dobila SDS, in sicer 12, sledi SD z desetimi in SLS z devetimi župani. Po pet novoizvoljenih županov prihaja še iz strank LDS in NSi, dva pa iz DeSUS. V SD so z rezultati lokalnih volitev na splošno zadovoljni, je v izjavi za javnost dejal podpredsednik SD Patrick Vla-čič. Tudi v LDS so z odločitvijo volivcev v drugem krogu izjemno zadovoljni, je sporočila predsednica stranke Katarina Kresal. V SDS pa so prepričani, da je bilo "s prepričljivo zmago SDS in pomladnih strank vladi poslano jasno sporočilo, da je dovolj izključevanja, brezglavega zadolževanja države in oblastniške arogan-ce ter da je skrajni čas za sodelovanje, dialog in učinkovito razvojno politiko". Po besedah predsednika SLS Ra-dovana Žerjava je rezultat lokalnih volitev zanje velika motivacija. Tudi v zunaj-parlamentarni NSi so z drugim krogom županskih volitev, kot tudi z rezultati lokalnih volitev nasploh zadovoljni, je dejala predsednica NSi Ljudmila Novak. Po skupnem številu županov sicer še vedno vodi SLS, iz katere prihaja 41 županov (-8 v primerjavi z volitvami pred štirimi leti). Sledi SDS s 33 župani (+5), na tretjem mestu pa je SD, iz katere prihaja 20 županov (+7). S podporo LDS je bilo skupaj izvoljenih 13 županov (-4), s podporo NSi pa osem (-2). Trije župani pa so na volitvah nastopili s podporo DeSUS (+3). Zmagovalci lokalnih volitev so sicer neodvisni kandidati, saj jih je v drugem krogu slavilo 22, že v prvem krogu pa 48, medtem ko Zares nima niti enega župana. Med v nedeljo izvoljenimi župani je pet žensk, kar pomeni, da bo skupaj s kandidatkami, izvoljenimi v prvem krogu, slovenske občine vodilo deset županj. V drugem krogu se je za županski položaj potegovalo osem poslancev, medtem ko jih je bilo 16 izvoljenih že v prvem krogu. Med poslanci, ki so kandidirali v drugem krogu, je uspelo le poslancu SDS Petru Verliču, ki je postal župan Grosupljega. Njegov poslanski kolega Zvonko Lah pa je v Mirni Peči dobil natanko 50 odstotkov glasov in bo o zmagovalcu odločal žreb. Do največje spremembe pa je prišlo v Piranu. Novi župan je postal kandidat SD Peter Bossman, ki je z 51 odstotki podpore premagal dosedanjega župana iz vrst Piran je naš Tomaža Gantarja in je prvi temnopolti župan v srednjeevropskem prostoru. Novega župana so dobili tudi v Izoli, kjer je neodvisni kandidat Igor Kolenc premagal dosedanjega župana Tomislava Klokočovnika. Bossmanu so volivci namenili 3418 glasov Gantarju pa 3233, kažejo podatki po končanem štetju vseh glasovnic. »Seveda sem zelo vesel in ponosen. Zmagali so ljudje. Kampanjo sem osnoval na dialogu, mislim, da je dialog zmagal,« je dejal Bossman. Glede nizke volilne udeležba, po podatkih občinske volilne komisije je v Piranu glasovalo 44 odstotkov volivcev oziroma osem odstotkov manj kot v prvem krogu, je Bossman dejal, da bo stvar potrebno še analizirati. Ta teden se bo vrnil v zdravniško ambulanto, nato pa bo po njegovih besedah dovolj časa za dogovore in priprave za novo službo. Kadrovskih cunamijev v občinski upravi ne bo, je še napovedal. Nizko volilno udeležbo je obžaloval tudi dosedanji župan Tomaž Gantar. »Štejejo rezultati. Očitno je bilo veliko tega spregledanega. Narejenega je bilo de-finitivno več kot v prejšnjih mandatih,« je poudaril. Kot je še dejal, so v njegovem taboru med kampanjo delali umirjeno in zelo korektno, na volilni rezultat pa je po njegovem v veliki meri vplivala tudi intenzivna kampanja SD. »Predvsem bi želel, da on vodi občino. Bilo bi lepo in korektno, da bi bil on tisti, ki sprejema odločitve. Želim mu srečo, da nadaljuje to, kar je dobrega, in da gre občina naprej,« je Gantar še zaželel Bossmanu. Kot je napovedal, se bo vrnil v medicino, kako bo naprej, pa bo pokazal čas. V Izoli je neodvisni kandidat Igor Kolenc z 51 odstotki podpore premagal Tomislava Klokočovnika iz vrst Izola je naša. Kolenc zasluge za zmago pripisuje predvsem komunikaciji z volivci med večmesečno volilno kampanjo, kar je po njegovem pri volivcih očitno obrodilo zau-panje.Med prvimi nalogami ga čaka pregled finančne situacije in sestanek z zaposlenimi v občinski upravi. Tu bo po njegovem potrebna reorganizacija, sicer pa napoveduje najprej majhne, zatem večje spremembe. V Komnu je Danijel Božič (LDS) za 36 glasov premagal Gojmirja Lešnjaka Gojca (SD), ki je v prvem krogu dobil največ glasov. Božič je dobil dobrih 51, Le-šnjak pa slabih 49 odstotkov glasov. Novi župan je takoj, ko je bilo znano, da je zmagovalec drugega kroga, dejal, da ga čaka trdo delo in da občina potrebuje sanacijo. Zato ne bo veliko vlaganj v infrastrukturo. Za zdaj še ne ve, če bo župansko funkcijo opravljal poklicno. Sam se sicer nagiba k temu, da ne bi bil poklicni župan, je pa pripravljen delati, če bo potrebno, »od jutra do večera«. »Poraženi« Gojmir Lešnjak na neuspeh v drugem krogu ne glede dramatično. Kot pravi, je zanj velik uspeh, da je toliko ljudi volilo zanj, saj ga nekateri imajo še vedno za »forešta«. Novemu županu pa je zaželel uspešno delo, prepričan pa je tudi, da Komen potrebuje poklicnega župana. Tudi Divača je župana dobila šele v drugem krogu. Drago Božac je prepričljivo (59,26%) premagal Antona Možeta (40,74%). Po izvolitvi je novi župan povedal, da se je očitno obrestovalo delo njegove liste za Kras in Brkine. Poudaril je, da si bo prizadeval, da izpolni predvolilne obljube, predvsem pa to, da bo delal pošteno in transparentno. Novega župana je dobila tudi Ilirska Bistrica. To je Emil Rojc (SD), ki je dobil 53, 64 odstotka glasov, njegov konkurent Anton Šenkinc pa 46,36 odstotka. (STA/CR) Peter Bossman je s tesno zmago v drugem krogu volitev v Piranu postal prvi temnopolti župan v celotnem srednjeevropskem prostoru fpa ZAGREB - Priznanje slovenskemu predsedniku Danilo Türk častni ambasador kulture miru ZAGREB - Predsednik Republike Slovenije Danilo Türk in predsednik Republike Hrvaške Ivo Josi-povic sta se udeležila slovesnega odprtja VI. kongresa enotnosti humanistov na temo »Zaščita otrok sveta z ranjenim otroštvom«. Danilo Türk je ob tej priložnosti prejel zlato plaketo »Častni ambasador kulture miru«, ki mu jo je za aktivnosti na področju pomoči otrokom žrtvam nasilja podelila Mednarodna liga humanistov. V svojem nagovoru je Türk dejal, da zelo ceni to priznanje, ki ga razume kot obvezo za delo v prihodnje. Izpostavil je, da je v surovih vojnah na območju nekdanje Jugoslavije konec 20. stoletja prišlo do hudih kršitev človekovih pravic in sistematičnih napadov na civilno prebivalstvo, med katerim so bili mnogi otroci. Poudaril je, da je danes, ko na tem območju vlada mir, treba skrbeti za žrtve preteklih vojn, in dodal, da vojne potekajo tudi drugje po svetu. Spomnil je tudi na svojo humanitarno akcijo pomoči otrokom, ki so bili prizadeti v vojni v Gazi na Bližnjem vzhodu. Izpostavil je, da se je do sedaj v slovenskem centru za rehabilitacijo invalidov URI Soča zdravilo okrog 50 palestinskih otrok. Poudaril je, da je treba otrokom pomagati tudi v miru. Opozoril je, da otroci tudi v takšnih razmerah postanejo žrtve nasilja. Zato po predsednikovih besedah potrebujejo krizne centre, kamor se lahko zatečejo v primeru nasilja v družini ali ko nimajo nobenega drugega zatočišča. Predsednik je lani ustanovil fundacijo z imenom "Pustimo jim sanje", ki si prizadeva, da bi otroci lahko živeli svoje otroštvo, svoje upanje in svoje sanje. Eden od glavnih projektov te fundacije pa je prav finančna pomoč kriznim centrom za otroke žrtve nasilja. Slovenska pisateljica Suzana Tratnik v Vidmu VIDEM - Na lektoratu slovenščine v Vidmu bodo jutri gostili slovensko pisateljico Suzano Tratnik. Literarni večer v knjigarni Odos (Ul. Gen. Bal-dissera 56, Videm) se bo začel ob 18.30, vodil pa ga bo profesor Roberto Dapit. Pisateljica bo predstavila svoja dela ter spregovorila o sodobni slovenski književnosti. Večer so na lektoratu pripravili v sodelovanju s slovensko založbo Beletrina. V Kopru jutri koncert istrskih ljudskih pesmi KOPER - Akademski pevski zbora Univerze na Primorskem in instrumentalna zasedba Vruja sta za jutri ob 20. uri v atriju Študentskega centra Jadro v Kopru pripravila koncert istrskih ljudskih pesmi z naslovom »Storu si je lepi vrt«. V sobivanju treh narodov, slovenskega, hrvaškega in italijanskega, ki skupaj oblikujejo tradicijo tega prostora, je istrska glasba skozi sožitje treh jezikov in posebnosti njihove melodike postala pojem multikultur-nosti in raznolikosti. Program bosta hudomušno povezovala Danjela To-škan Škergat in Marko Margon. DUNAJ - Pospeševanje učenja jezikov in še posebej slovenščine na Koroškem Pobuda »Botrstvo za večjezičnost« navdušila tudi avstrijskega predsednika Heinza Fischerja DUNAJ/CELOVEC - Dan pred današnjim nacionalnim praznikom v Avstriji se je iniciativa »Botrstvo večjezičnosti« na Dunaju predstavila tudi avstrijskemu zveznemu predsedniku Heinzu Fischerju. Avstrijski predsednik je v Hofburg sprejel glavna nositelca pobude Willibalda Liberdo in predsednika SKS Bernarda Sadovnika in ob tem izrazil navdušenje nad novo iniciativo, ki naj bi še pospešila učenje jezikov, posebej slovenščine, na Koroškem. Na predstavitvi so bili prisotni tudi predstavniki regij užitka alpsko-jadranske-ga prostora in Farant-kmetov iz Podjune ter voditeljica Jezikovne iniciative Rozvita Vospernik. V ospredju pobude, ki so jo pred tedni predstavili na celovški univerzi in o kateri smo že poročali, sta odprtost in strpnost za večjezičnost in kulturno raznolikost, podpira pa jo vrsta uglednih osebnosti z vseh področij družbenega, gospodarskega, cerkvenega in tudi športnega življenja - med njimi rektor celovške univerze Heinrich C. Mayr, krški škof Alois Schwarz, superintendent Manfred Sauer, pevec Udo Jürgens in njegov brat Manfred Bockelmann, predsednika gospodarske in delavske zbornice Franz Pacher in Günter Goach, glavni uredniki koroških časopisov in Avstrijske radiotelevizije kot tudi predsednika obeh krovnih organizacij koroških Slovencev Valentin Inzko in Marjan Sturm. Ugledni promotorji »bo-trstva večjezičnosti« so tudi trije bivši vrhunski zimski športniki iz treh sosednjih dežel: Korošec Armin Assinger, Slovenec Bojan Križaj in Italijanka Gabriella Paruzzi. (I.L.) Fischer včeraj v krogu pobudnikov iniciative »Botrstvo za večjezičnost« dragan tatic / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 24. oktobra 2010 3 TRST - Minister Žekš na odprti seji izvršnega odbora SKGZ Slovenska manjšina se ne more in ne sme ukvarjati le s svojimi finančnimi problemi Slabe novice iz Rima o finančnih prispevkih za leto 2011 - V manjšinski skupnosti malo ali nič skupnih projektov TRST - Do kdaj se bo slovenska manjšina ukvarjala le s finančnimi problemi in dejansko zanemarjala svoj razvoj? Dokler ne bo Italija sistemsko in trajno rešila vprašanje financiranja, je prvi in samoumevni odgovor. To je nedvomno res, vprašanje pa zahteva širše razmišljanje, o katerem v manjšini (še) ni soglasja. Žal, menijo pri Slovenski kultur-no-gospodarski zvezi, ki je na sinočnjo odprto sejo svojega izvršnega odbora povabila slovenskega ministra Boštjana Žekša, vladnega sekretarja Borisa Jesiha in generalno konzulko Vlasto Pelikan. Novice o italijanskih prispevkih za leto 2011, ki v teh urah prihajajo iz Rima, so zelo slabe. Vladni predlog državnega proračuna (minister Giulio Tre-monti) namenja slovenski manjšini 2,8 milijona evrov, kar je dejansko 2,4 milijona evrov manj prispevkov, kot jih je manjšina dobila v letošnjem letu (vključno s t.i. Berlusconijevim dodatkom). Rudi Pavšič je to napoved iz Rima ocenil za katastrofalno, naravnost strašljiva pa je vsota 35 milijonov evrov (podatek je posredoval predsednik SKGZ), ki naj bi jih Rim od leta 2001 privarčeval iz zaščitnega zakona in torej na koži Slovencev in njihovih kulturnih organizacij. Odločilno vlogo bo pri tem znova imela Slovenija, je napovedal Pavšič, kar sta pritrdila Žekš in Jesih. Slovenija si v odnosih z Italijo intenzivno prizadeva za sistemsko rešitev problema financiranja manjšine. Minister o tem ni pesimist in verjame v premik v odnosih med Rimom in Ljubljano. Decembra bo srečanje obeh vlad, v katerega SKGZ in Žekš polagata veliko upanj, saj manjšina, kot je poudaril Pavšič, se ne more in ne sme osem mesecev v letu ukvarjati le s finančnimi težavami. »Slovenci nismo manjšina na barikadah in hočemo igrati aktivno vlogo v tem prostoru, ki pa nam je trenutno še kar onemogočena,« je še grenko ugotovil Pavšič. Vsi so soglašali, da predstavlja samostojni ministrski resor za Slovence v zamejstvu in po svetu obogatitev za Slovenijo in za manjšino. To pa še ni dovolj. Še vedno je premalo kulturnih in drugih odnosov ter izmenjav (npr. med raziskovalnimi ustanovami), v manjšini (tako Jesih) je še vedno doma stara menta-liteta, »da če bomo imeli v Ljubljani boljše prijatelje, bo naša stran v zamejstvu nekaj pridobila.« Vladni sekretar ni ravno zadovoljen z aktualno sestavo vladnega sveta za zamejce, saj meni, da bi morali v tem organu najbrž sedeti ugledne osebnosti iz vrst manjšine, ki niso ra- vno direktno povezane s krovnima organizacijama in s političnimi strankami. Slovenija ocenjuje, da se Slovenci v Italiji žal še niso sposobni za tesnejše in kvalitetnejše sodelovanje. Ljubljana pač sprejema »status quo«, ni pa nikjer zapisano, da je s tem stanjem zadovoljna. Žekš in Jesih sta bila glede tega še kar previdna, prisluhnila sta pripombi zastopnikov SKGZ, da v drugi krovni organizaciji SSO ni zaznati želje in volje ne za novo organiziranost manjšinske skupnosti in tudi ne za bolj smotrno porazdelitev finančnih prispevkov iz Italije. Glede finančne pomoči Slovenije sta bila Žekš in Jesih precej bolj jasna: Ljubljana bo v prihodnosti še bolj nadzorovala efektivno porabo prispevkov in bo po svojih močeh dala prednost skupnim razvojnim projektom, ki jih - kot sta dala razumeti - ni ravno veliko. Sistem manjšinskih dvojnikov ni v sozvočju z novimi časi, je vsekakor večkrat poudaril minister za Slovence v zamejstvu in po svetu. S.T. Voditelji SKGZ s slovensko generalno konzulko Vlasto Pelikan, vladnim sekretarjem Borisom Jesihom in ministrom Boštjanom Žekšem kroma MANJŠINA - Predsednik SKGZ Pavšič SSG: z novim statutom še proračunska »luknja«? TRST - Predsednik SKGZ Rudi Pavšič je ministra Boštjana Žekša in njegovega sodelavca Borisa Jesiha opozoril na velike težave, ki spremljajo oblikovanje novega statuta Slovenskega stalnega gledališča. Dežela, Pokrajina in Občina Trst hočejo imeti večino v upravnem svetu teatra, kar je po Pavšičevem mnenju nesprejemljivo. Gledališče bi s tem izgubilo značaj slovenskega gledališča, saj bi bila manjšina pri njegovem vodenju v podrejenem položaju, kar bi bilo lahko za ustanovo usodno. SKGZ predlaga, da statut SSG znova vzame v roke Prefektura, ki je že veliko prispevala za premostitev znane finančne krize gledališke ustanove. »Takrat smo se dogovorili za enoletni budžet SSG v višini 1,5 milijona evrov, sedaj kaže, da bo proračun znašal dva milijona evrov,« je povedal predsednik SKGZ. Ta prekoračitev proračunskih načrtov se mu nikakor ne zdi smotrna in koristna, saj se Pavšič boji, da bi po tej poti spet nastra-dale ostale manjšinske organizacije. Ne smemo namreč pozabiti, da SSG dobiva dobršen del sredstev iz državnega sklada zaščitnega zakona. Pavšiču je tudi očital gledališču, da ne dovolj goji svoje vsede-želne vloge (v Benečiji SSG žal skoraj ne poznajo, je poudaril) in da se vse bolj uveljavlja kot izključno tržaško gledališče. Žekš ni bil ravno zadovoljen s Pavšičevimi besedami o stanju v gledališču. Če je res tako, je poudaril minister, Slovenija gotovo ne bo krila morebitnega proračunskega deficita SSG, zato je treba po njegovem, če držijo trditve predsednika SKGZ, čimprej ustaviti težnjo po prekomernem trošenju denarja v teatru. ŠPETER - Obisk senatorke DS Tamare Blažina Informativni pogovori o problemih dvojezične šole Blažinova pripravlja tudi predlog zakona o slovenskem šolstvu v Italiji ŠPETER - Obnova oziroma novi prostori za dvojezično šolo in vprašanje poučevanja slovenščine na Videmskem sta bili glavni temi srečanj, ki jih je imela senatorka Tamara Blažina včeraj v Špetru. Senatorka Demokratske stranke se je najprej sestala s predstavniki kriznega odbora staršev otrok špetrske dvojezične šole, ki so jo prosili za informacije v zvezi s prispevkom, ki ga je Medministrski odbor za ekonomsko programiranje (CIPE - Comitato Inter-ministeriale per la Programmazione Economica) namenil za obnovo starega poslopja, ki trenutno ne odgovarja varnostnim predpisom. Starši so v zvezi s prihodnostjo šole tudi pripravili alternativni predlog (selitev v prostore Dijaškega doma Vzgojnega zavoda Pavla Diakona), ki bi bil s finančnega vidika bolj racionalen, saj bi bila obnovitvena dela cenejša, poleg tega pa bi na tak način bolj smotrno uporabili že obstoječe strukture, dvojezična šola pa bi tako tudi dobila svoje mesto v špetrskem študijskem centru, kjer se nahajajo vsi osta- BELJAK - Po trinajstih letih bojkota iz političnih razlogov Oman spet razstavlja na Koroškem 26. novembra bodo na treh lokacijah v Beljaku odprli razstavo, ki bo na ogled do 29. januarja 2011 - Razstavi tudi na Dunaju in v Salzburgu CELOVEC - Koroško-slovenski sli- Slikar Valentin Oman ob predstavitvi Omanove hranilne knjige na Zvezi bank letos v Celovcu z direktorjem ZB Rudijem Urbanom in predsednikom UO BZ Feliksom Wieserjem kar Valentin Oman bo po trinajstih letih spet razstavljal svoja dela na Koroškem. 26. novembra bodo namreč na treh lokacijah v Beljaku odprli razstavo »Nazaj«, ki bo na ogled do 29. januarja prihodnjega leta. Omanova odsotnost na Koroškem je bila politično motivirana. Ob prihodu zdaj že pokojnega deželnega glavarja Jörga Hai-derja je napovedal, da v deželi ne bo razstavljal, dokler bo desničarski populist na oblasti. In tega se je tudi držal! V Beljaku bodo na ogled nova Omanova dela, ki so nastala v zadnjih letih. Pobudo za samostojno razstavo Valentina Omana pa je dalo mesto Beljak ob umetnikovi 75-letnici. Dela bodo na ogled v galerijah Freihausgasse, Dinzlschloss in Kunsthaussudhaus v Beljaku. Izbrana dela Valentina Omana pa je mogoče videti tudi na Dunaju in v Salz-burgu. Konec preteklega tedna so odprli razstavo njegovih del na papirju in platnu v dunajski galeriji Wolfrum, od 21. novembra pa bo Omanu posvečena razstava tudi v salzburški galeriji Weihergut. (I.L.) Tamara Blažina li izobraževalni zavodi. Na srečanju med slovensko senatorko in starši je vsekakor prišlo do izraza prepričanje, da bi se moral problem dvojezične šole rešiti v dogovoru z vsemi pristojnimi akterji v luči nekega širšega razvojnega načrta za šolstvo v Benečiji, pri čemer mora biti jasno, da predstavlja dvojezična šola dopolnilo in obogatitev izobraževalne ponudbe v tem prostoru, nikakor pa ne nekega motečega elementa. Blažinova, ki je med drugim tudi sama želela preveriti, v kakšnih pogojih deluje dvojezična šola po selitvi v začasne prostore, pa se je sestala tudi z Živo Gruden in Jole Namor, da bi se boljše seznanila s problemi, ki zadevajo poučevanje slovenskega jezika na šolah v videmski pokrajini. Senatorka Demokratske stranke namreč v dogovoru z Deželnim šolskim uradom (v naslednji fazi pa tudi s slovenskimi komponentami) pripravlja predlog zakona o slovenskem šolstvu v Italiji. »Trenutno veljavni specifični zakon izhaja še iz časa poslanca Škerka, tako da potrebujemo besedilo, ki bi zaobjelo vse kasnejše reforme. Poleg tega pa imamo zdaj priložnost, da z njim popravimo določene nedorečenosti. Kar zadeva slovensko izobraževanje na Videmskem, gre predvsem za problem učnega in neučnega osebja, oziroma za vprašanje, če tu potrebujemo ločene lestvice ali ne, poleg tega pa je treba rešiti tudi vprašanje poučevanja slovenščine na italijanskih šolah v videmski pokrajini oziroma njegovega financiranja,« je povedala Tamara Blažina. V zaščitnem zakonu je namreč večkrat zapisano, da je mogoče tudi v drugih šolah na Videmskem uvesti pouk slovenščine, a da to ne sme dodatno obremenjevati državnega proračuna. (NM) 4 Torek, 26. oktobra 2010 GOSPODARSTVO KMETIJSTVO - Obračun na novinarski konferenci deželnega odbornika Claudia Violina V letu krize so kmetijska podjetja v veliki meri izrabila rotacijski sklad Na odborništvu razmišljajo tudi o posojilih z zastavitvijo kmetijskih proizvodov VIDEM - »Leto po začetku izvajanja ukrepov proti gospodarski krizi je deželna uprava na področju kmetijstva sprejela in izplačala vseh 930 vlog oziroma prošenj kmetijskih podjetij za posojila v skupni vrednosti 80 milijonov evrov,« je povedal deželni odbornik za kmetijstvo Claudio Violino. Ker gre v veliko primerih za operacije, ki jih sofinancirajo banke, je sklad v celoti operiral s 140 milijoni evrov. »Podatki kažejo, da so podjetja v veliki meri uporabila rotacijski sklad za kmetijstvo, kar pomeni, da je gospodarska kriza težko prizadela tudi kmetijski sektor,« je dodal Violino. Povedal je, da bo bila sredstva dana na voljo v zelo hitrih rokih. »Gre za dragocen kisik, ki ga podjetja potrebujejo za to, da se obdržijo na trgu, o čemer govori podatek, da je 67 odstotkov prošenj in 69 odstotkov financiranih prispevkov namenjenih za konsolidacijo dragih kreditov, ki bremenijo podjetja. Rotacijski sklad, ki je bil na osnovi deželnega zakona št. 11 iz leta 2009 financiran s 60 milijoni evrov, se polni sam s sredstvi (20 milijonov evrov) iz naslova obročnega vračanja posojil, ki so jih bila dobila sama kmetijska podjetja. »Dežela FJK je pred letom razširila področje delovanja tega finančnega instrumenta, saj je bil sklad prej dostopen le za proizvodna podjetja. Zdaj pa je na voljo tudi za predelovalna in komercialna kmetijska podjetja. Povrhu krediti niso namenjeni samo za naložbe, ampak tudi za konsolidacijo dolgov,« je še dodal Violino. Na novinarski konferenci v Vidmu, kjer je odbornika spremljal direktor deželne službe za kmetijski razvoj Francesco Mi-niussi, je tekla beseda tudi o pravilih za specifične kreditne olajšave za kmetijska podjetja, ki so utrpela znatno škodo zaradi zračnega vrtinca v videmski pokrajini 23. julija letos in zaradi zmrzali v obdobju od 19. decembra 2009 do 17. marca letos. Zraven tega bo kmalu odobren tudi pravilnik, ki predvideva izplačevanje olajšanih financiranj tistim kmetijskim podjetjem, ki nameravajo sodelovati pri kapitalskih družbah za upravljale elektrarn s pogonom na biomase in kmetijske proizvode. Na odborništvu za kmetijske dobrine pripravljajo program za kreditne in jamstvene posege, ki bi jih izvajali s sodelovanjem bank. Program bo na novo opredelil tipologije operacij, kot so anticipacije posojil na osnovi zastavitve kmetijskih proizvodov. Ti proizvodi bi tako hkrati služili za promocijo deželne kmetijske proizvodnje. Deželni odbornik za kmetijstvo Claudio Violino arhiv PODJETJA - Sončne elektrarne Slovenski Bisol odprl podjetje v Emiliji-Romagni Družba iz Prebolda ima hčerinski podjetji tudi v Belgiji in Franciji PREBOLD - Slovenski proizvajalec fotonapetostnih modulov Bisol je odprl hčerinsko podjetje v Italiji. Navzočnost na italijanskem trgu bo družbi, kot ocenjujejo, omogočila še hitrejši odziv na specifične potrebe Italije, drugega največjega fo-tovoltaičnega trga v Evropi. Italija ima po navedbah Bisola več kot ugodne pogoje za postavitev sončnih fotonapetostnih elektrarn. Število ur sončnega obsevanja je visoko, odkupne cene, ki so primerljive s slovenskimi, pa so zagotovljene za obdobje 20 let. Italija, ki za Bisol predstavlja enega najpomembnejših trgov, letos v primerjavi z lanskim letom beleži 107-odstotno rast trga. Po podatkih italijanskega združenja fotovoltai-čne industrije bo samo v letošnjem letu postavljenih za 1500 MW son- čnih elektrarn. Skupna inštalirana moč bo tako znašala 2643 MW. Prodajne cilje za Italijo, ki so si jih zastavili v Bisolu, so uresničili že sredi leta. Napovedi za prihodnje leto so prav tako optimistične, a hkrati po njihovi oceni več kot realne. Hčerinsko podjetje v Italiji bo delovalo v Emiliji-Romagni, eni najbolj razvitih italijanskih dežel na področju foto-voltaike. Bisol že ima hčerinski podjetji v Belgiji in Franciji. V mestu Buštehrad na Češkem je Bisol v treh mesecih postavil 2,4-me-gawatno sončno elektrarno. Vlagatelj v sončno elektrarno, največje češko energetsko podjetje, je za naložbo odštel dobrih sedem milijonov evrov. Elektrarna je po navedbah Bisola svojevrsten tehnološki dosežek, saj je postavljena na zahtevnem terenu z naklonom med 30 in 50 stopinjami. (STA) Danes in v petek zadnji dve srečanji ZKB s člani TRST - Zadnji dve srečanju vodstva Zadružne kraške banke (ZKB) s člani sta na vrsti nocoj in v petek, 29. oktobra. Člani s Proseka, Kontovela, iz Križa in okolice so vabljeni drevi ob 20. uri v prostore Zadruge Kulturni dom Prosek-Kontovel na Proseku. Za člane iz devinsko-nabrežinske občine pa so sestanek z vodstom banke v petek ob 20. uri na sedežu SKD Igo Gruden v Nabrežini. Britanski ambasador v tržaškem pristanišču TRST - Britanski veleposlanik v Italiji Edward Chaplin in britanski generalni konzul v Milanu Laurence Bristow Smith sta včeraj obiskala tržaško pristanišče in se sestala s predsednikom Pristaniške oblasti Claudiem Boniciollijem in njegovimi sodelavci. V daljšem pogovoru je tekla beseda o povezavah Trsta s srednjo in vzhodno Evropo in o prenovi starega pristanišča. Posebno pozornost so sogovorniki namenili povezavam tržaškega pristanišča z zaledjem. Britanska gosta sta izpostavila tradicionalno dobre odnose Velike Britanije s pristaniščem in ladjedelnicami v Trstu, na koncu pa sta napovedala obisk britanske tehnične delegacije, ki bo podrobneje preučila teme, o katerih je tekla beseda na včerajšnjem srečanju. V Sloveniji gospodarska klima oktobra navzdol LJUBLJANA - Gospodarska klima v Sloveniji se je oktobra v primerjavi s septembrom poslabšala za odstotno točko, glede na lanski oktober pa je bila višja za pet odstotnih točk. Glede na dolgoletno povprečje vrednost kazalnika zaostaja za osem odstotnih točk, je objavil državni statistični urad. OKUSI KRASA - Marko Vogrič postavil na ogled kraške motive v svojski fotografski tehniki Pri Savronu so privrženci Okusov Krasa pokušali tržaško srednjeevropsko kuhinjo PROSEK - Naposled je prišla do izraza tudi ustvarjalnost fotografov z Goriškega, ki letos prvič sodelujejo pri Okusih Krasa. V restavraciji Savron v De-vinščini je imel krstni nastop član fotokrožka Skupina 75 Marko Vogrič, ki sta ga spremljala predsednik društva Silvan Pittoli in odbornica Loredana Prinčič. Prikazal je svoje posebne črnobele posnetke, ki jih je pridobil s primitivno tehniko camere obscure, z ohišjem Ljubitelja 6x6 in doma izdelano luknjico. V svoje, v glavnem mikroposnetke iz neobičajne mišje perspektive, je ujel očarljive kraške pejsaže, ki jih je Tatjana Rojc na predstavitvi imenovala »školji ... s sledovi tisočletne modrosti«. Ljubiteljem svetujemo, da lepoto in starinsko, skoraj žametno avro njegovih majhnih slik občudujejo ob naravni dnevni svetlobi. Vogrič sam je opisal tehniko, s katero je prišel do teh posnetkov in ob tem tudi obnovil ravoj in zgodovino goriškega krožka, ki šteje kakih 20 članov in letos obhaja 35-letnico ustanovitve. Ob jubileju je priredil šest razstav s približno 50 avtorji in prejel celo priznanje italijanskega predsednika Napolitana. Delež Goriške pri Okusih Krasa bo prišel na svoj račun še jutri, 27.oktobra, ko bo v openski restavraciji Da-neu gostinja Silvana Pittoli z razstavo Scenografije-Kras. Omenjen je bil tudi prijeten grafični prispevek Walterja in Paole Grudina iz Moša na Goriškem, ki že deveto leto zapored skrbita za grafično podobo Okusov Krasa. Na predstavitvi je govoril tudi Rolan Marino v imenu tržaške umetnostne revije Juliet, ki več let sodeluje pri Okusi Krasa s kulturnimi in kulinaričnimi notami pri Savronu v Devinščini kroma postavljanju in promociji fotografskih razstav v okviru Okusov Krasa. Predstavnik SDGZ Davorin Devetak je dal besedo še upravitelju restavracije Micheleju Labbateju, ki že v drugo sodeluje z Okusi Krasa s svojo »tržaško sred-nje-evropsko kuhinjo«. Labbate že več kot 30 let dela pri Savronu, prej kot uslužbenec in zadnjih deset let kot lastnik. Dejaven je tudi kot pedagog in vodi tečaje na raznih kuharskih šolah v okviru zavoda za poklicno izobraževanje EVRO 1,4031 $ +0,7 in IAL. Ob tej priložnosti je predstavil svojo knjigo A ta-vola con Sissi e Franz (založba Murice, Trst), ki jasno kaže na njegovo kulinarično opredelitev. Po teoretskem je sledil še praktični prikaz njegovih gostinskih spretnosti. Razstava bo odprta do konca novembra. Informacije o obratovanju restavracije in avstro-ogrski jedilnik Sa-vrona ter ostalih 16 gostiln Okusov Krasa je mogoče najti v zgibankah in na spletni strani: www.triesteturismo.net. EVROPSKA CENTRALNA BANKA 25. oktobra 2010 evro (povprečni tečaj) valute 25.10. 22.10. ameriški dolar 1,4031 1,3934 japonski jen 113,21 113,18 kitajski juan ruski rubel mniickn niniia 9,3420 42,4705 62,2400 9,2787 43,0028 62 1 030 II lUlJjKa 1 UUlJa danska krona rvritancKi ti ini" 7,4579 0,89255 7,4577 0,88730 Ul 1 LC11 OM 1 Ul 1 L švedska krona nnr\¿iL^ 9,1990 8,0935 u.oo/ou 9,2565 81430 1 1UI VCjKa M Ul IG češka krona 24,510 1 3618 24,626 1,3533 jVILoIjKI llallK estonska krona msHTarcki trtrint 15,6466 273,53 15,6466 275,35 1 1 lcl1s/7ojna kočevje trst £)<..> o 8/15 ^ <.-.)>v o ' črnomelj ptuj zagreb 1/9 O (NAPOVED ZA JUTRI Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Po vsej deželi bo prevladovalo jasno do le rahlo oblačno vreme. Le v Kanalski dolini bo zjutraj nekaj nizke oblačnosti. Po nižinah bo pihala zmerna burja, predvsem na vzhodnem pasu. Ob obali bo burja še močna, čez dan bo nekoliko oslabela. Jutri in v četrtek bo sončno, zjutraj bo slana. Burja bo slabela. INDONEZIJA - Na osrednjem otoku Java Vulkan Merapi se prebuja, ogroženih več kot pet tisoč ljudi INDONEZIJA - Mount Merapi, eden izmed številnih delujočih vulkanov na idonezijskem otoku Java, se je v zadnjih dneh »prebudil iz sna« in pokazal močne znake obnovljenega izbruha. Indonezijski vulkanološki center je imel območje vulkana že dalj časa pod nadzorom, možnost bruhanja pa so v zadnjih dneh potrdili tudi številni manjši potresni sunki. Včeraj se je vrh vulkana ovil v vse izrazitejšo zaveso dima, iz kraterja pa so začeli uhajati plini in žveplo. Krajevne oblasti so takoj začele s pripravami na hitro evakuacijo prebivalstva, ki živi v številnih vaseh na neposrednem območju vulkana Merapi. Za prihodnje dni pričakujejo močan izbruh, katerega posledice so lahko nepredvidljive. Oblasti računajo, da bodo iz previdnosti preventivno evakuirale z območja vulkana kakih pet tisoč tam živečih prebivalcev, ki bi jih močan izbruh gotovo neposredno ogrožal. MADRID - Nenavadno tekmovanje Ekvadorski delavec prvi na tekmovanju v »siesti« MADRID - Na prvem španskem tekmovanju v siesti, ki so ga pripravili v prestolnici Madrid, je zmagal 62-letni nezaposleni socialni delavec iz Ekvadorja Pedro Soria Lopez. Ob dolgem spancu mu je zmago prislužilo tudi njegovo glasno smrčanje, s katerim je preglasil vse ostale tekmovalce v nakupovalnem središču. Lopez je spal skupno 17 minut, zmago pa mu je na koncu prineslo glasno smrčanje, ki je doseglo jakost 70 decibelov, kolikor znaša jakost glasnega govorjenja. S tem si je namreč pridobil dodatne točke ter na koncu premagal tekmeca, ki je spal minuto dlje od njega, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Devetdnevno tekmovanje, ki se je končalo v soboto, je pripravilo nedavno ustanovljeno Nacionalno združenje prijateljev sieste, sponzoriralo pa ga je neko nakupovalno središče v Madridu. Namen tekmovanja je ohranitev te brezčasne in zdrave španske navade, ki je po oceni organizatorjev v nevarnosti zaradi vse hitrejšega tempa življenja. Vseh 360 tekmovalcev je imelo le enkrat priložnost, da se je pomerilo v dolžini sieste. Podelili pa so tudi ločene nagrade za smrčanje, nenavadne pozicije spanja in neobičajne pižame. Župan napovedal boj proti »pomanjkljivim« oblačilom RIM - Župan italijanskega mesteca Castellammare di Stabia na jugu države Lui-gi Bobbio je, sklicujoč se na javno moralo, napovedal boj proti oblačilom, ki naj bi «pre-več» razkrivala in je mestnim svetnikom že predlagal, naj sprejmejo ustrezno prepo-ved.Župan Bobbio meni, da bi s takšnimi predpisi «ponovno vzpostavili meščansko dostojnost in poskrbeli za boljše sobivanje». Nova pravila oblačenja bi tako prepovedovala vse od mini kril do nizko spuščenih kavbojk, za polno mero pa bi župan prepovedal še sončenje, igranje nogometa na javnih površinah ter preklinjanje. Bobbio svojo idejo utemeljuje z «neotesanimi ljudmi, ki se ne znajo obnašati», za kršitve prepovedi pa tudi predvideva denarno kazen od 25 do 500 evrov. Catellammare di Stabia je zadnje italijansko mestece od številnih drugih, ki skušajo na svoj način uresničiti novo zakonodajo. Ta lokalnim oblastem omogoča boj proti kriminalu in družbeno nesprejemljivemu obnašanju, poroča tiskovna agencija AP. V drugih italijanskih mestih so tako npr. prepovedali gradnjo gradov iz peska, poljubljanje v avtomobilih, hranjenje potepuških mačk, nošenje cokel in uporabo kosilnic ob vikendih. Rekord v zbiranju količine nesnage iz popka PERTH - Ljudje na svetu se ukvarjajo z različnimi hobiji in zbirateljstvom, ki lahko kdaj pa kdaj tudi sproži debato o dobrem okusu. Tovrstnih zadržkov očitno nima knjižničar iz avstralskega Pertha Gragam Barker, ki se je v Guinnessovo knjigo rekordov vpisal kot človek, ki je doslej zbral največjo količino nesnage iz popka. Potem, ko je 26 let vsak dan zbiral to, kar se mu je čez dan nabralo v popku, je zbral «vsega» 22,1 grama te nesnage. 45-letnik si popek redno čisti vsak dan, ko čaka, da se ogreje njegov tuš. Kot je še razkril, je barva popkovne nesnage odvisna tudi od brisač, ki jih uporablja. »Celotni proces traja kakšnih 10 sekund in je zame postal že avtomatizem. Temu ne posvečam prevelike pozornosti ali časa,« je razkril nenavaden zbiratelj. Da se je začel ukvarjati z zbiranjem popkovne nesnage, pa je kriv zgolj dolgčas. »Opazil sem nesnago v popku in radoveden sem bil, koliko tega se lahko nabere pri enem človeku,« je še razkril Barker, ki je popkovno nesnago začel zbirati v prazne filmske škatlice, sedaj pa to počne s posebnimi glinenimi lončki, kamor shranjuje dnevno »žetev«. Letno količino pa nato vsako leto doda svoji «glavni zbirki». (STA)