Največji ZaKuL1 Za - . . $6.00 • • • $3.00 York celo lato - $7.00 celo lato $7.00 i I J GLAS NARODA lisi: slovenskih idelavceVv Ameriki« I- The largest Slovenian Dally in the United States. 9 Inued every day except Sunday* j and legal Holidays. 75,000 Readers. Kntsrsd u Second Claw Matter September 21, 1903, at ths Post Office at New York, H. Y„ under Act of Oongren of March 5, 1870 WO. 296. fcTliV. 296. NEW YORK, SATURDAY, DEC EMBER 17, 1932. — SOBOTA, 17. DECEMBRA 1932 TELEFON: CHelsea 3—8878 VOLUME XL. — LETNIK TT. PAUL BONCOUR SKUSA SESTAVITI MINISTRSTVO Glasovanje o dobrem pivu pred Božičem PREDNO BO HOOVER SESTAVIL POSEBNO POSLANICO, BO POČAKAL NADAUNIH RAZVOJEV Stališče, ki ga zavzemajo voditelji v poslanski zbor- j niči je onemogočilo vsak sporazum. — Herriot jc! bil baje obveščen, da je Amerika pripravljena na- j daljevati pogajanja. — Paul Boncour se je do!-go posvetoval z bivšim ministrskim predsednikom Herriotom. PARIZ, Francija, I 6. decembra. — Joseph Paul Boncour, energični francoski vojni minister v Her-riotovem kabinetu, si je nocoj vbupno prizadeval sestaviti novo francosko vlado, ki ima rešiti težavno nalogo, namreč uravnati zadevo vojnega dolga med F rancijo in Združenimi državami. Malo prej je bila ta naloga poverjena Camillu Chautempsu, ki ji pa ni bil kos. Voditelji v poslanski zbornici so namreč še vedno odločno proti Herriotovemu predlogu, da bi Francija plačala del vojnega dolga, ki je zapadel dne I 5. decembra. Ker mu ni bilo mogoče napraviti načrta, }d bi bil sprejemljiv za zbornico, mu je tudi bivši ministrski predsednik Herriot odrekel sodelo vanje. Paul Boncour je bil zelo zamišljen in molčeč, ko se je vrnil iz Elizejske palače, kamor ga je bil pozval predsednik francoske republike. Dejal je le, da je rekel presedniku Lebrunu, da ne more prevzeti za uspeh nobene odgovornosti, dokler se ne posvetuje s Herriotom. — Jutri bom odgovoril predsedniku, — je rekel ter se nervozno gladil po razmršenih laseh. Joseph Paul Boncour je ameriškim državnim u-radnikom bolj znan nego vsi drugi francoski državniki. 2e dolgo let zastopa Francijo na raznih ženevskih konferencah in tam je prišel v stik z možmi kot so naprimer Hugh Gibson, Hugh R. Wilson, senator Claude A. Swanson ter državni tajnik Henry L. Stimson. Paul Boncour je tudi sestavil francoski razorožit veni načrt, kojega geslo je: — Narodna varnost proti invaziji. Pariz še vedno čaka na kak migljaj iz Washing-tona. ki bo izvedel pomirjajoč vpliv na francosko zbornico. Zatem ko je Chautemps obvestil predsednika francoske republike, da se mu ni posrečilo stvoriti vlade, je podal naslednjo izjavo: — I — V namenu, da rešim nalogo, ki mi jo je pove-r"l predsednik republike, sem se posvetoval z raznimi osebami glede problema, ki je ustvaril to krizo. Konferiral sem z voditelji poslanske zbornice, pa j h nisem mogel pripraviti, da bi se strinjali s Herriotovim predlogom, da mora Francija zadostiti svojim obveznostim. V vladnih krogih prevladuje mnenje, da je v br-' zojavki, ki jo je poslal washingtonski poslanik Claudel Herriotu, namignjeno, da bi bilo mogoče pridobiti washingtonske kroge za nadaljna pogajanja, dasi je termin za plačilo dolga že potekel. WASHNIGTON, D. C, 16. decembra. — Zaenkrat se se ne ve, kaj bo storila ameriška vlada v zadevi vojnih dolgov. Vse je odvisno od razvojev v evropskih državah, predvsem seveda v Franciji. Predsednik bo poslal o tem problemu kongresu posebno poslanico, v kateri pa najbrž ne bo priporočil revizije vojnih dolgov. Rczni francoski državniki še vedno upajo, da bo postala francoska poslanska zbornica drugačnega mnenja ter končno uvidela, da je bil Herriotov predlog glede plačila vojnih dolgov povsem na mestu. Danes sta bila pri predsedniku državni tajnik Stimson in zvezni zakladničar Mills ter sta se ž njim s ............ MEHIKA JE IZSTOPILA IZ LIGE NARODOV Bila je prisj jena k izstopu, da zniža izdatke. — Ako preneha depresija, bo mogoče prosila za zopetni vstop. Mexico City, Mehika, IG. dec. Zunanji minister Manuel Tellez je uradno potrdil vest, da je Mehika naznanila svoj odstop iz Lige narodov. Mehika je morala izstopiti iz Lige, kar pa ne stopi v veljavo ipred pretekom dveh let, kakor določa pogodba Lige, da zmanjša vladne izdatke. — Z ozirom na splošno .svetovno depresijp, ki je zadela tudi našo deželo, — je rekel Tellez, — in z ozirom na vladni načrt za izboljšanje gospodarskih razmer, se je predsednik republike v dogovoru s finančnim in zunanjim ministrstvom odločil, da Mehika naznani svoj odstop od Lige. ki naj po Liginih določbah stopi v veljavo leta 1914. Naznanilo je bilo 3. decembra poslano Liginemu tajniku v Ženevo. Mehiško sodelovanje v Ligi kaže svoj rekord v kratkem času, kajti v Ligi je bila samo 14 mesecev. Prvo nezadovoljstvo Mehike glede Lige narodov se je pokazalo pred dvema mesecema, ko so zvezni senatorji zahtevali, da Mehika takoj izstopi iz Lige narodov. ker se more znesek $PK),000 kateerga mora Mehika plačati Ligi vsako leto. porabiti v druge domače namene, kakor za popravilo cest in za šole. Drugo uradno poročilo pravi, da bo zunanje ministrstvo zmanjšalo izdatke pri raznih poslaništvih s tem, da bo znižalo število uradnikov. Tekom zadnjih treh tednov je finančno ministrstvo izdelovalo na-rt za izdatke prihodnjega leta naročilo vsem ministrstvom, naj do skrajne meje znižajo svoje izdatke da bo mogoče proračun izravnati. Ves čas svojega članstva v Ligi Mehika ni kazala posebnega zanimanja, kot samo. da je -podpirala predlog predsednika Hoo-verja za svetovno razorožitev. NAČRT NOVEGA MONARHISTI NEMŠKEGA HREPENE _KANCLERJA_ KAJZERJU Von Schleicher hoče do- Osem monarhističnih biti delo za pet miljo- skupin se je združilo. — nov brezposelnih. — Li- Hočejo skupno delovati ga mora doseči razoro- za povratek Hohenzol-žitev, ali pa Nemčija iz- lerncev. stopi iz Lige. I PRODAJA VINA ZAENKRAT ŠE NE BO POSTAVNO DOVOLJENA WASHINGTON, D. C., 16. decembra. — Zahteva po legalizaciji dobrega piva je tako splošna, da se bo v kongresu že pred božičnimi prazniki vrši-io glasovanje o tozadevni predlogi. Zagovornki in nasprotniki predloge se pripravljajo na odločilen boj, ki bo izbruhnil pričetkom prihodnjega tedna. Berlin, Nemčija, 16. decembra. Novi nemški kancler, general Kurt von Schleichcr, se je predstavil svojemu narodu po radiju krnske družine, se je združilo 8 Berlin, Nemčija, 1(5. decembra. V namenu, da združijo svoje blagostanje za obnovitev cesarske , Xemeije pod žezlom Hohenzol- ter je v svojem govoru izjavil, da ima njegova vlada pred očmi samo eno nalogo — kako naj.ti delo pet milijonom brezposelnih Nemcev. V svojem govoru, ki je trajal eno uro. je general Schleicher odločno Waechter izdal na svoje pristaše zanikal, da bi hotel upeljati vo- poziv da se p0služijo vsake pri-jaško diktaturo ter je za.trdil, da ]ik(% da < ki ima 2a cilj nemško cesar- i — Da izvršimo to veliko nalo- stvo z Viljemom kot cesarjem, go. bo nemška vlada šla proti svojemu cilju trdo in odločno. V trez- Vse te skupine so od prvega dne nem razsojevanju političnega po- nemške revolucije delovale za ob-l'»žaja in zanašajoč se na zdravo novitev stare nemške cesarske notranjo moč naroda, smo pri- slave. pravljeni iskreno sodelovati *z vse- —--- mi vladami, ki so od svoje strani pripravljene rešiti vse mednarodne probleme po poti ipravice in dobre volje. Ilekel je, da ni pristaaiš ne kapitalizma. ne socijalizma in da je----------- njegov namen voditi politiko v so- odbor devetnajstih je za glasjti iz razmerami, ne da bi se. * . . _ držal natančnih pravil, samo daj poravnavo med Kita JSKO doseže boljše čase za nemški narod, j j General Schliclier je rekel, da I se bo večinoma držal ipolitikej prejšnjega kanclerja von Paq>ena. toda ga ne bo posnemal v vseh | Ženeva, Švica, 16. decembra. — ! njegovih načrtih, kajti prepoto-1 Japonska je po svojem delegatu val je celo Nemčijo in vsepovsod \ Yusoke Matsuoka zagrozila, da JAPONCI SO NEZADOVOLJNI in Japonsko. — Japonska s sklepom ni zadovoljna. VELIK POŽAR V TOKIO V veliki trgovini je našlo I smrt 14 oseb. — 500 ljudi se je zateklo na stre-ho trgovine. — Pet nadstropij v ognju. < Tokio, Japonska, 1 ti. decembra. Požar je divjal v veliki trgovini, kjer je bilo nad 500 ljudi, večinoma žensk in otrok, ki so kupovali razna darila za Božič. Ženske in otroci so zbežali na streho poslopja, kjer so stale kletke z levi, tigri in opicami, kar je bilo namenjeno za privlačno silo za kupovalce. Štirinajst oseb je mrtvih; deloma so skočile z gorečege poslop-pa, deloma pa so zgorele. Nad sto ljudi je bilo ožganih. Poslopje, ki je Jast Shiroiva. je imelo osem nadstropij. Poslopje je bilo zgrajeno kot varno proti ognju, zato tudi celo poslopje ni pogorelo. Požar je zelo poškodoval samo' gorenjih pet nadstropij in škoda se ceni na pet milijonov dolarjev. Divje živali so se nahajale na strehi v kletkah kot privlačna sila za žene, ki so pripeljale s seboj otroke, ko so kupovale božična darila. Četudi je bilo v trgovini več sto kupo val cev, vendar se ni zgodila še večja nesreča, kot pa, ako bi pričelo goreti nekaj ur pozneje. Požar so opazili ob desetih dopoldne. Preplašena množica se je dve uri drenjala po terasi med kletkami divjih živali. Ogenj se je pričel, ko je nek uslužbenec pri vi I električno svetilko. da bi iprižgal svetilke na božičnem drevesu. t'panja ealifornijskih vinogradnikov, -pojno. Washington, D. C., 10. dee. — Glavne točke predloge, ki jo bo danes odsek za pota in sredstva predložil kongresu so naslednje: — Dovoljeno naj bo izdelovati in prodajati pivo, ki bo vse bo v t-lo tri in četrt odstotka alkohola. — Pivo naj bo dovoljeno predajati trideset dni po sprejemu predloge. — Davek na sodček piva galon) naj znaša $5. — Zvezna vlada naj zaščiti suhe države pred vtihotapljanjeni. — Pivovarnarji naj plačajo v.a licenco tisoč dolarjev, trgovci * pivom pa od dvajset do petdeset dolarjev. Pivo naj bo naprodaj v steklenicah in sodčkih vseh velikost L Prodaja naj se v prostorih, kj.u taka prodaja ni v nasprotju z državnimi ali lokalnimi postavami. Mogoče pa je tudi Mehika zaradi tega izstopila, ker je bila u-žaljena, ker jo je Liga «ele po 12 lotih svjega obstoja povabila. Li ga se je v svojem povabilu leta 1930 dovolj opravičila, za napako, ki jo je Liga storila leta 191 D, ko je predsednik WiLson nasprotoval. da bi Mehiko, povabil v Ligo. Utrdite «e na -oim Naroda" . BaJvriH slavnuki «taevnlk v Sdr»-tonlh ifriavaH . jo slišal samo en klic: — Dajte nam kruha ! j Schleicher je rekel, da ima popolno zaupanje predsednika Ilin-denburga in namerava odpraviti ' vsa posebna sodišča, katera je postavil prejšnji kancler von Papen in ki so imela namen zatreti poli-. tične nemire s silo. I General Sehleeher je dalje rekel. da je navzlic temu. da je ge-| neral. za svetovni mir in bo Xem-i čija pod njegovo vlado sodelova-la z Ligo narodov toliko časa. da pnziia Mancukno. Matsuoka je konferenca v Ženevi sklene *ploš-ltakoj »a7-nanil- da Japonska iz- no razo rožen je. |st,,,n_ 1Z Llsf liarodoy- ako se ta določba ne črta iz načrta. NAJVEČJA KNJIŽNICA Washington, D. 0., IG. dec. — Knjižničar Herbert Putnam j<> v svojem letnem poročilu naznan I, da je kongresna knjižnica v Washingtonu največja na svehu. Knjižnica ima 4,477,431 knjijr, poleg tega pa še več milijonov' rokopisov, glasbenih tlel in rizb. bo i/.stopila iz Lige narodov, ako J odbor devetnajstih delegatov ne izpremeni svojega 'priporočila za poravnavo med Kitajsko in Ja-j ponsko. Mat.suoka. ne da bi čakal na na-, vodila svoje vlade, je izjavil, da Japonska ne more sprejeti pogojev načrta, račun točko o poravnavi. Japonska delegacija je bila posebno razburjena vsled točke v načrtu, ki izjavlja, da Liga ne Mnogo ljudi, med njimi tudi več Amerikaneev. je bilo po vrvi spuščenih skozi okna in s strehe. Iz petega nadstropja so z okna spustili platno, po katerem so ljudje drsali na tla. Neka žena je po vodovodni cevi iz šestega nadstropja splezala na tla. druga pa je padla in se ubila, ko je skušala storiti isto. Zmošnjavva je bila splošna, mnogo jih je skočilo skozi okna in so se ubili. ! VELIKANSKI OKTOPUS Honolulu, Havajsko otočje, 16. decembra. — Havajski ribiči so videli velikanskega oktopusa, ki se je plazil ob pečinah in čigar tipalke so dolge najmanj dvajset čevljev, njegova glava ma trikratno velikost človeške glave. Najprej ga je videl Ilenry Sylvia in so njegovo povest potrdili tudi ribiči. I več kot eno uro posvetovala. O čem so razpravljali, se seveda ni moglo dognati. PARIZ, Francija, 16. decembra. — Časopisje Male antante, katero podpira Francija z denarjem, skoro soglasno pozdravlja sklep Francije, da ne bo plačala Združenim državam zapadle vsote. Značilen je članek v nekem poljskem listu, v katerem je rečeno, da bo morala Francija v bližnji bo- i dočnosti izvojevati z Ameriko težko gospodarsko j vojno. Kitajska delegacija smatra ta načrt za zelo slab in ga ni mogoče izpeljati. Delegati so sicer že navaejni na grožnjo Japonske, da bo izstopila iz Lige narodov, vendar pa priznavajo. da se približuje kriza. BRKE NE . Omaha, Neb., 16. decembra. — Profesor R. Kennedy je študiral duševno stanje ljudi in je dognal, da je izmed 100 oseb, ki pustijo rasti brke, 80 oseb dpševno manj vrednih. ODVAJALCI SO SE ZMOTILI SLOVENSKO - AMER1KANSKI KOLEDAR Kansas City, Kans., 16. decem- bra. — Cecilija A. Gortheofner. stara 26 let. knjgovodkinja ki je ( izginila v torek iz St. Louisa, se | je priglasila na policijski pf>staji in izpovedala, da so jo trije moški odvedli in ji storil silo. Vsi trije so pozneje priznali, da so odvedli napačno dekle. i Poročilo iz St. Lopis pravi, da so zločinci Miss Gartlieoffnei zamenjali z Miss Ruth Riefling, hčerjo H. F. Rieflinga, predsednika St. Loius Automobile Company. ZA LETO 1933 bomo sredi drugega tedna razposlali vsem, ki so ga ža naročili. Kdor ga hoče imeti, naj ga naroči takoj, ker srna ga tiskali le omejeno število izvodov. CENA 50 CENTOV "GLAS NAHODA" 216 W. 18th St., New York i _ —_ WP *» "Mil (X — WW YORK, SATURDAY, DECEMBER 17, 199» THI LAKO*8T SLOVBTI DAILY to U. «. JL Owned and Published by BLOVKNIC mniBHING COMPANY (A Corporation t VPRAŠANJE VOJNIH DOLGOV II. L. Benedfk, Tku «< ttoo corporation ■B7.00 2« pol leta....................$3.50 Za lnosematvo sa celo leto......$7.00 Zi pol leti ............................$3.50 Subscription Yearly $6 00 Advertisement on »Olaa Waroda" lakaja vmkt dan ImemM nedelj In praznikov. padplaa In aartraosti ae ne prtobAiJeJo. Denar naj ze blagovoli po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ee tndi prejteje btvalldfe naznani, da hitreje najdemo naslovnika. -GLAS NARODA". 21$ W. 18th Street, New York. N. Y. S—387$ Ur ZAVAROVANJE PROTI NEZAPOSLENOSTI V nobeni dru^i civilizirani državi ni toliko nezaposlenih kot jih je v Ameriki. Nobena uradna Statistika ne navaja njihovega Števila. Ja-sno je le toliko, da narašča od dne do dne. Ako cenimo precej konservativno, išče sedaj od trinajst do štirinajst milijonov moških in žensk kruha in zaslužka. Bee jo ga brez vsakega uspeha. K tem je treba prišteti tudi one, ki so zaj>osleni le po par dni na teden o* i roma na mesec. Onim, ki so bili tako srečni, da delajo,, •o bile plače znatno znižane. V najbolj bogati deželi na svetu se »bori na milijone proMarcev z lakoto in revščino. Nezaposlenost spada h kapitalizmu, kateri je pa ne more odpraviti. Narod pa lahko prisili vlado, da uved« obligafrno zavarovanje proti nezaposlenosti, da s tem žc vsaj nekoliko omili položaj. Hkoro po vseh evropskih državah je že uvedeno tako zavarovanje, dočim ga smatrajo sto<»flotreb-no. Toda to zavarovanje bi morali* bili privatno, brez vmešavanja države in bi ne smelo manjkati dobičkov, Nekalteri kapitalisti so uvedli tudi zavarovanje za bolne, ponesrečene in stare delavce, kateri morajo sami trpeti del stroškov, vsled česar so še Ibolj Ivi^ni od delo. dajalcev. Privatne podpore je pa konec kakorhitro izgubi delavec delo oziroma službo. Edinole zvezno obligatno zavarovanje proti nezaposlenosti bi vsem nc za odrasle ; otroci so prosti. Ob tej priliki bo nastopil tukajšnji fino izvežbani pevski zbor "Javornik" pod vodstvom spret- Barberton, O. Isebno pohvaliti, ker je še vedno' Kakor smo omenili v prejšnjem članku, je.vlada Združenih držav bolj pod ničlo. j dajo. Ta posojila .so bila .storjena j v dobri veri pod izrecnim *pogo-■ jem. da bodo popolnoma- plačana. — brez glede ua to. da-Ii dolz- Pred nekoliko meseci smo usta-' Plodila raZllim evrojwkiin drža-1 M d bi - k . j y^ r; - vam skupaj *10.33s.000.000. I>ol- " i . C r . , •L 1 4 A endarle .so bili dani dolžnikom novili pevsko društvo "Zvon". Pevskih moči imamo še dosti. le žalibog nimamo pevovodje. Za to srno dSbili francosko učiteljico, katera nam igrra na piano, kar seveda veliko stane. Zadnji mesec so priredili hVan-eozi koncert, na katerem so pela tri pevska društva, francosko, an- nega Andrew Bombaelia. Zatem | gleško in slovensko. Dobili smo se razvija prosta zabava in ples. j ]H>hvalo. da je slovenski pevski zbor najbolje zapel. Mladi in stari bodo imeli lepo priliko se zavrteti, ker s viral bo dobro znani Tomšičev orkester iz Kenmore, Ohio. Kar se tiče kuhinje. bodo izvrstna in sveža jedila. Naše kuharice zopet nameravajo. kakor so že na naši zadnji prireditvi. napraviti tržaške trifpe (vampe) ter jih moderno servi-rati. Za gašenje suhih grl bo pa na na razpolago pristna ne\vvorška kapljic«. Cenjeni Slovenci in Slovenke iz Harberton-a in okolice. kakor tudi iz Kenmore. Akron. Wooster. .Rit trna n. Magadorc, Canton. Gi-rard, Middlebraneli. Cleveland in od drugod, vas na juljudnejse vabimo. da se v obilnem številu udeležite te naše prireditve. .Jamči-mo. dn vam ne bo žal noseta. ter vain bomo ob 'priliki sušali }>ovrniti. Dne 4. decembra smo pa priredili ipevski koncert z dvema burkama v Hrvatskem Domu. Naši igralci so dobro rešili svoje vloge. Posebno je pa dobro napravila Miss Strahova. Torej bratje, držimo in delajmo. da bomo imeli uspeh. Xe bodimo omahljivi, kot so nekateri. Žne države so se zavezala po vrniti dolžno glavnico z obrestmi vred tekom G2 let. tako da bi vsa plačila znašala $22.1 «8.000,000. j Dejanski so dosed a j povrnile j $-.628,000.000. Ta plačila .so zavezniške države napravile večinoma iz nemških reparacij, ki jih Nemčija mora njim plačevati v ime vojne odškodnine. Nemčija na drugi strani, je plačevala te reparacije s tem, da si je preskrbela privatna posojila v Združe nih državah. Nemčija je sedaj prenehala plačevati reparacije in Anglija. Francija in Italija, glavne dolžnice Združenih držav, so brez glavnega vira. iz katerega so črpal«' sredstva za plačevanje dol-gov v Ameriki. Nemčija ne dobiva več posojil iz Amerike, in tako jako generozni pogoji, ko je dul:r fundiral. Ako se pomisli, da je bila obrestna mera tako znižana, .so bili dolgovi dejanski izbrisani za več kot polovico. Kar se ti'"e Francije je bil dolg znižan na znesek, ki ji je bil posojen po svr-šetku vojn«-. Italijanski dol«r j«' bil vsled neznosnih obresti reduciran na - Kar se tiče dozdevne nezmožnosti plačevanja, poudarja se. da dolžna plačila evropskih držav V četrtek sem dobil v posebni zalepki pismo, ki jp bilo vrnjeno naslovniku. češ. Ua ni na njem točnega lia-lova. Kakor sem že parkrat omenil, naslov "Peter Zgaga. 21 ti West IStli Street. New York City", ne zadostuje, pač je pa potrebna tudi označba, da sem v uredništvo Olasa Naroda. Zgag je namreč dosti v Xe\c Yor-ku. (ilas Naroda pa samo eden. Poslopje, v katerem je naše ured-lirtvo, je ogromno, in v njem je najmanj trideset podjetij, ki imajo zaposlenih par sto ljudi. Brez opombe, da delam pri Glasu Naro- z naša jo le "» odsto njihovih >kuj>- tiil- m** ne more najt i najbolj bi- ki pravijo, da nimajo nikake ko- Je .sistem tem mednarodnih j^ti plačil prišel v zagato. Tudi sem čul malo kritke. da ' To -so Slavna dejstva v ten. je predraga vstopina. Dragi br:it- vprašanju vojnih dolgov. Sedaj je. mislim, da 50e" ni tako v nebo- oglejmo si glavne argumente, ki vpijoči greli. Seveda, ko bi bili S(l navajajo od strani onih. ki n- povsod tako varčni, bi nam ne bi- jrovarjajo revizijo ali izbris teh lo treba biti dolgo v tej obljublja vojnih dolgov, in od strani onih. ni deželi. Ako Še napravimo kako ki so proti temu prireditev, bomo pa napravili ee- Evropske države, ki zagovarja- nejo vstopnino. .i*» radikalno znižanje dolgov ali stroumen pismonosa. l»og ve. koliko mojih pisem «.»■ je že izgubilo, ker niso bila točno naslovljena. Koliko dragocenih pošiljatev in koliko la! v p<>s..bnL 7uiepki Hoover je v nedavnem progJasu z ho,- to6aim naslovom, omenil, da bi bilo umestno zopet \ otvoriti pogajanja z dolžniki, pri j K,> PU,no odprem, mi udari v čem ta ipogajania naj se nanašajo nos J»«čan in opojen duh. da sem nih vladnih stroškov. Leta 1?>.'11 je petorica glavnih dolžnikov morala plačati Združenim državam 228 milijonov. V istem letu so te države potrošile l.~i3f> milijonov { za tvborožanj«1. Naj malo znižajo te stroške, pa bi lahko .plačevale Združenim državam. Imamo seveda tudi mnogo vo-i dilnih kroirov ki zagovarjajo bolj konciliantn<» stališče napram Dragi čitatelji (Jlasa Naroda, mogoče .so nahaja kje v Kanadi kak brezposelni rojak, kateri .]»■ celo popolni izbris, obrazložuje jo svoje stališče skratka takole: Ameriško pasojila zjivezniškim tudi na vprašsmja gospyfirlarskejra izboljšanja svetovnepja položaja in razorožanje. Z ozirom ua nižjo ceno valute je Hoover sugeriral načine plačevanja, ki Jie bi bila Tem potoni vabimo tudi irospn-! zmožen pevovodja. Mi bi mu sko-' da Petra Zsrago. ker kot razvid- raj garantirali delo. seveda delo no rz tega li«ta se je v št. iz- v majnL Oglasi se naj na spodnji rekel za Kraševea in ker se ni od- naslov. 1 flval vabilu naš«' zadnje priredi-1 Obenem voščim vsem Sk»ven-tve. upamo. liW(» v škodo plačileem. Izvolje mudil. Če bo v slučaju vlak zamudil. se bo pa s terpejitinom namazal. Nasvidenie na dan sv. Štefana, to je lib. decembra t. m. ob 7. uri zvečer. Voščimo vesele božične praznike in Novo leto. vsem Kraševeem in bratom Jugoslovanom po širni Ameriki in dnurod. Za odbor: Josip Cjcič. Noranda, Kanada. Priloženo vam 'pošiljam money •ortler za nadaljuo naročnino Glas Nar<»led prenosa dolarjev v Evropo. Ves denar je bil potrošen tukaj v Ameriki — za vojne municije. bombaž, žito in druge potrebščine. Ameriški kapitalisti «» zaslužili iz teh posojil in delavci" so dobili mezde, vlada Zdr. držav pa dobil i davke iz teh zaslužkov. Denar, ki so ga Združene države p«»sodile Evropi kot nadomestilo za aktivno vojskovanje Koliko je ljudi, ki l«tna moč iu di vojlie. je bil Zaslužen iz VOjlie same. Nezmožnost plačevanja je drug važni argument. V tem pogledu ]>ogledu flolžniki navajajo, da že samo radi pada cen blaga je resnični dolg posta 1- danes mnogo lr- Lovro Brega r. Bos. 477. Noranda. Que.. Canada. NOV NAČIN ŽIVLJENJA takoj konštatiral: — Saiamenl. Ietf>s so pa v Plainfieldu presneto močnega prešali! Podpisaut iio bili: Janko Kter-nad. Anton Skvarch. Fanfnie II««-lešek, J. Ferenehak. Sam tiennan. John Kupnik. And. Ferenehak. Martin Zel en z, Jennie Zelcnz. Micka Stemad. družina Al«»jz j Kupnik. J. riehar. Jeanette Cvetnim;. nikake zvez- z reparacija- kovich. Stefaneieh. F. Crlenčič :n mi. ki s,, dolžni ameriškim dolž- Andrew J. Ferenehak. Jr. nikom. ali naglasi] je. da moramo biti vedn«» pripravljeni imeti | Zgt.raj s«, bili trije veliki peča- lii preds-tlnik Koosevelt se je načelu«* izjavil. «la so^biša s Iloover-jem v tem jH»gledu. Izjavil je izrecno. «la d«»fg naipram Ameriki v ^.linost? yC-bC-r vam in- mor«- j.-itn«'-iti |x >i>olli<-i»f-vrnitve muci. iud:i lalik»» s«- Jo pa. |ircc--j pri'lolM 7. u|vrnlx> XL'GA* ii.VK, kat^repa j«- i7.nu.š. I slavni zdrav-nik-*i-e«:ijali.vt, in Uj jf J-ri tistn'-ili z«--loruo obnt-srl. P«>skusiit«» !-a»nf> tmo »4t«*kJ«-i»i-dovoU tu, i-noin* mm'hi-zdravlj«-nj«-. VaS«-mu ltrk;r:il>i nixt*- -"**•.,,- ■ - - - r» ■ xam vaš u.-nar wovr.ie. .\ii i.i to i»»st«-| bolj obreiuenjaj«H-. Združene T-ar ju pi.if-.it« sani o en dolar, in «'«- .".z žave niso i|H>sodile zlata — dejati-uo? I Adv. »| ... , „ , . ., ... _________________ 'L _ ].ski zlata zaloga Združenih držav se je te«laj povečala. Kar so posodile. je bila ninnicij i. bombaž.; žito. moka. oblačila itd. Cena teh j potrebščin pa je bila ravno na vi-j šini od leta 1M17 do 1!»20. dočim je od tedaj padla povprečno za ( 40^. in za to je dolg dejanski] Toliko večji. Drugi faktor jej manjša vrednost evropskih valut. Da je cena angleškega 1'nnta normalna. bi Anglija morala p'arati 15. decembra obrok v vrednosti 20 milijonov angleških funtov. Ali ker angleški funt stoji mnogo nižje, bi Anglija morala plačati 29 milijoonv funtov, da poravnajo plačilo, ki je v dolarjih. Istočasno je mednarodna trgovi- ozir napram «l«»lžnikom. Clavni argument onih. ki hoče-j«» evizijo do|'_»««'. j«- ta d i /ni-ž-inje ilolurov ua T«». kar evropska države morejo plačafi. ntejjne odpraviti ziavno «.viro za oživljeiij" mednarcMln«' trgovine Ako Kvp>-'j»a n«» rahi denar, ki bi ■»i ^a pr;-štedila vsled znižanja rlojgoi-. /a nadaljuo olK»r«»žaiij*-. bi revizija dolgov pomenjala zai"«'t«*k ^osp«»-darske «»z«lra vit ve. Ameriški «•!<-sport bi ra»el in /.>• to bi ve«" kol odvagalo izgubo vsletl znižanja dolgov. ■ SEDAJ IGRAJO Z VELIKIM USPEHOM VRATA SE OOPRO OB 12:30 POP. NAJVEČJI FILM TEGA LETA! ^ Vsak Jugoslovan bo z veseljem PR V/C SLIŠAL svojo ljubo materinščino v ^^ ^^^Ji^ GOVORENJU IN PETJI! v iuočni, srce pretresuj Jug«MilaviJi. Kvropi. Južni Ameriki in 1Io«lywoo t. in *J. AVENUE Telefon: REgent 4—113!» SO DOSPELE 4 KRASNE KNJIGE: 4 t . . • * Z.erjavi , • IT"" | . * t 1uhpan 4 Od pastirja do izumitelja* \ "Vodnikova Pratika" na dolžnih držav padla jako niz-( za SAMO $1.35 ko. deloma vsled visokih tarif. KNJIGARNA "GLAS ti. dva r leče in ♦•«!»•» rjave barve. In prijatelj <*vptkovi«4i mi poroča: — Pošiljam ti pozdrave n«*\vyorškth in pla>nfile«lskih Slo-venrev. ki s« t«* v trot* »v i h u»"-h j i it in prtlikali radi .spom'miajo Pravi, da naj gi*'in p«» plaeilo na 15. ee.sto v N«*w York aH ]>a v l%i«lsr« wood. tja. kjer -»T i »Iva imena. ak<> uganem, kaj "toti z i tr ^ f -ni" pomenijo. Dva "zigelna" namree nl« « a. s«'iii takoj pom*nntal. Pritisnjena sT.i bila s k«»zareeni. ki se >z i •-podaj moi'na črnina «lržala. <»!«*-de tretjega, rjavega "živela", sem j a v dvomih. Sprva .sem mUlil. da je od kave. Pa ni. kajti podpisi razodevajo. o ženske, ki so se prwlpisale. pil»* dosti mu«"nejšo st va r. Pa naj bo tako ali t-ik«.»: daii''> oj>ol€lne grem k St'-madu itn Petnajsto po nagrado. DWfAXNA nakazila izvršujemo zake dLjtvo nt ročno kakor vam pokaže na 8T0PNI SEZNAM ▼ JUGOSLAVIJO V ITALIJO t .3J0 Lir iaa S 5U0 I4T — $ e.75 Lir 306 . % 8^5 ] Lir 400 - $16 25! Lir 5oo .. $79 0011 Ur 1000 s.sja $11.20 $16.40 — $26.1 V dofyjjb. paw fftlvte BTTRXJLtt (fnATtK BAKŠbcB) , NEW YCtilK, r. Tudi Vi želite š? enkrat videti domovino! Za denar, katerega potrošite v brezdelju, lahko uresničite Vašo željo in obiščete rojstni kraj. Vožnja od New Torka do Ljubljane stane$ 84.23 Za tja in nazaj preko Havre .................... $159.00 Od New Yorka do Trsta ........................ $ 90.00 Za tja in nazaj .......................................... $150.00 Na brzoparnikih nekaj več. Tudi kdor še ni ameriški državljan, dobi dovoljenje, s katerim lahko ostane v domovini eno leto. Modemi parnikiVam nudijo vso postrežbo in neprijetnosti dozive le potniki, ki odpotujejo brez potrebnih navodil. PI&ITE TAKOJ ZA BREZPLAČNA NAVODILA NA: METROPOLITAN TRAVEL ŠUREAU (PRANK SAKSER) 216 West leth Stttefc Ntew York, N. T. . ______2_i____________________. ..1 Ijeta 11>23 (Ribničauih nobene ne zinem. O. llibničani so jako inteligenten in ponosen narod. V svojem lokalnem patriotizmu ;n domovinski ljubezni sploh nobenih mej ne poznajo. Pred kratkim sta dospela dva Hibničana s Za pada. Ko ju je vlak pripeljal v Xew York, sta s» o^!.«-dovala tudi Kmpin- Building, najvišje- poslopje na svetu. Menda je visoko nad tisoč dvesto čevljev. Pa pravi prvi: To je pa čedna hiša. Skoraj taka je. ko pri pas doma cerkev s v. Štefana. — Pa že ne — ga zavrne tovariš — naša cerkev ima vendar dva turma. Pa naj bo za zabelo še ena o Kibiiičanu. V cirkusu je razkazoval metalec nožev svojo umetnost. K leseni deski je postavil svojo ženo in začel metati nože. Žena je stala nepremično, noži so žvižgali po »raku in vsak se je zapičil v razdalji pol Lnče od nje. Ljudje so mižali in se tresli od razburjenja in nestrpno čakali konea razburljive predstave. Petdest nožev je vrgel, in ko jc pogumna ženska stopila od deske, so tvorili v desko zapičeni noži natančen obris njene postave. . iRibWaii je j>a jezno pljuni! in 3 *amrmral: ] — Frdamano pna dedee siabo roko. Jaz sicer nisem še nikdar metal nožev, pa stavim, da bi babo že. z drugim nožem zadel.. > NET* TtDSK, SATURDAY, DM SMUK 17, 1031 ('LAVDE .l/CAMl VOJAKOV POVRATEK Mi Kuft. p sat,Ij zamurcc.\ videti je foil kakor kak uotorieini videti svetlejša, napol bela « Jt r i/lil i t*)n km (ta. Scojt pt<* pc- lu. /akaj država (ieoryija je *pd- jočimi dekleti. Štirje vojaki so bili snu III por,sti j, napisal r jamaj-j dala med 'suhe". V državi je bil inulati in eden oktonui (sin belega kle iz nesrečne ljubezni znorelo, eu*lm> pa je bilo. kako je moglo tako trdno vztrajati pri tem, kar je bilo povedalo šerifu, lil zato so Frederika ,zaprli. Se tisto noč so ječo obkolili obo-rožeui meščani z baklami, svetitj-kuini. vrvjo in petrolejem. Zahtevali so od ječarja. naj jim izroči Frederika, ta pa je o \>em takoj cbvest i 1 šerifa. Zaman je skušiil serif pomiriti množico, zaman jih je prosil, naj .se razidejo. Xa čelu tudi | oborožene tolpe je bil poštar Camp- a r? POMEMBNE ŠTEVILKE BLAZNIKOVE »tf>M dialektu in jr tloltil zanj' j »zveden znk'jn «» pre|H»vedi prinlii-mif/nnltr institutu :o unutnost j je alkoholnih pijač in župan, ste-munost r Kingstutcnn. Pmufj* r| ber m« -tne inettiči»e eerkve. ni oh s ko nt iH/ljfilehku šolo r Kan- nikakor limjrel (lopu-titi. da bi ga *a>n. titular pa ni inkuli pastaI a- kdorkoli kršil. Miss l'atrieija Hiirls-f/rotfia. ktt ji rnjsi /marcti! ti- l»ev j«* |»rin« *Ih mladim fantom v t r rat uri m sinil/ rsukilanji kruh imenu nie>tn«jra danskega kluba le-kat natakar r n sto rrarijah in r j po vezeno svileni zastavo. Ko so fiftieth, ( flijstraji si pustimo ,* j >edli za mi^o. je pastor liietodKtične ftri/ann atmrškt napredne inteligence " l.iheinturjn". kjtr nitja r- tja s raj t ni H-tmh . I itn nI, l. [H silil in /Miff sti m t tj tU rttjmkoi' r I. žal as Vojaki -m> .se vra*~-ali / vojne. V malem uie-treu '.in ut Lake v držn\i <»e »rgiji. je bilo v-e hm nogah. Tri lis»n"i pr»»bivaleev govorili* samo o |M»\ratku vojakov. V* i x> vedeli, da no "ameriški dei-ki" šli «Vz o-cean Mihih zategatlelj. ti« bi po-medli > fM>vr»ja jemlje nemškega kiijzcrja. l*o \ lj»!i j h in |mi pa mikih, na katerih vozili mobilizirani. |*>wod je hilo moči videli 1-pake: ".Mi gremo it;i l"t« rlin", — " Predrli bomo 11indenbui*govo l>» mokmeija proti gun fronto". • noiii" itd. "iK'ki držali svojo Im's»mIo. Hartiili .-«• ka,v*er in in >e zmag sia\no vra'-ali domov. Kakor »to in Mo drugih omeriških ?ne>t. >e j.* tudi1o «lus 1**-hga prebivalstva je prišlo na ►tajo čakat bele vojake in sedem sto du* ern« ga pr»*bivalstv« w j«* pripravljalo, tla .»preja*«* erne v vt j objfin. | tel i --o poslali ii.i fronto 7"i \»»j«kor. črni pa - o «turi!e \-e, kar je bilo pi-trebiu /a slavnostni ratek <»0 l»elih in 7-"» črnih vojakov. Iz »kun nrfta števil«! mobiliziranih .»e .iih j * vrnilo v r<>tliio i nest o (jri'Ht 1-ak«' 10 manj. cerkve najprej pokusil grozdni sok in druge pijače, da bi se prepričal. ee ni Kaj alkohola vine*. Meti vrstami atolov in miz so teKali črni natakarji ;n služabniki — moški in ženske. Beli predpasniki so se k:ij lepo prileg.di črnim frakom in čr-! rajona ttiin krilom. U! (smiti zvečer je bil baifket končan. \*aŽBiejSe Osebnosti pričele otlhajati dome v. vojaki in množic;! pa >o še |K>/.no v iuh* rajali |kj ulieali. Z \h hiš v> visele aiueri-*ke narodne zastave. |*r«'ko ulice s«» bile napete vrvice, polne zastavic in kitajskih ]anrpjončk->v. N a mestne sfritške , delili sladoled, kolačke in irrozdni .sok. Tu in tam so d< klet« \>a vzhičen« obkrožala vojake. /. njimi veselo ra>rgovar-jalo in koketirala. Kako .se jim za-vidali vsi ti-ti mladi m »žje. ki t.i vc»'-er ni.so imeli uniforme! Nekateri i med -njih m» imeli >tare rH'lite-!.:e. drugi so ih-lali z:i "obrsimlKi". nekateri pa -o inn-li lV'2»r;ij" /nan-ee. ki so jim pi*eskH»eli /tiravnišk i izpričevala s potrdilom o tu*spt inisti zaradi "razširjenja žil" in "lažjih hih«'.ni"\ Sedaj ji je bilo >ram in preklinjali >o ^ >e okol-n-B-fi. zavoljo katerih jim ni bilo treba it: na fronto, zakaj noben-i dekle >e ta večer ni zmenilo zanje, ^ako je •zanimalo le za "hero- Orkester j«- pričel igrati "one-• .tep" in "fi \-trot mladina -e j" zavrtela v divjem p|»>u. očeta in mnlatke). Slwlnjega je vojaško poveIj>tv<» dvakrat hotelo tlodeliti v polk belih vojakov, twin on je obihkrat txlklonil t«» "čast". sJdienjoč se na to. o dovolili iti po glavni ulici "beleči stavila sf* pred žin>ano-vii hišo. Iteli m'jt zaprtih koiiie opazovali sprevod in se potihoma smejali. Župan je Mopil na verando in poztlravil črne "dečke", ki .--o m-vrnili s fronte. I>ejal je. tla je vojna ? masi j.- biK banket v 11 i -m " |*a:'ebiiitb hčera", po katerem mi s,- v majhnih skupinah rafali p » svojih domovih. Frederivv Taylor, vojak oktoruu, m' je peljal v majhni kočiji po cesti, ki je vodila po lepi georgljski za leto 1933 Kdor jo hoče imeti, naj beli. ki je prišel sem zato. da opere i nam pise. čast svoje deviške hčere. S .strašnim j tuljenjem je množica vdrla v ječo. 1*oiska1a Frederika in ga privlekla ven. Med tepežem in suvanjem je Frederik prosil niilosti. trde", da je j »o vsem nedolžen. Cena 20C s poštnino vred. "Gla$ Naroda 216 West 18th Street New York, N. Y. Naši v Ameriki. Od vseli .strani st< >e razlegali kriki: "Linčajte ga. linčajte!" — Ljudi je bilo zmerom več. lnr.ški. žen.-ke in otroci. Ko m» bile strasti naj-bolj ra>q>aljene. se je nekod pojavil župan, kateremu se je za trenutek posrečilo pomiriti množico. Stopil je na prag ječe in izjavil, da >e. je prejšnji dan ir prehaja I o-koli tiste .stare podrtije, da je videl Pavlino, ki je z. glasnim kričanjem tekla «7 eesto. da je videl tudi Frederika. ni pa videl, tla bi imelo tff deklinino kričanje kak povt>d. To je tolpo pomirilo in naglo se je pričela ra/diajati. l*r«'«l ječo so o>tali le še Freilerik. poštar (*aiuj>-1*11. župan, ječar in šerif, olklani od maloštevilnih zijal. "Ztlu.j vidiš. Frederik." je izpre-govoril šeril'. "kaj l>i mogel storiti, če bi te linčali.'" Pavlina se je ustrašila, ko te je videla v vojaški uniformi. Saj veš. da v našem rne-,tu ne marajo, da bi "niggri" hodili okoli v vojaških uniformah. Dejali .-mo ti ž", da sleei t'.i obleko. čemu ne poslušaš, kar ti svetujejo starejši ljudje.'" "I)a. Frederik." je posegel vmes župan, "v našem mestu je dela dovolj in delavska obleka ni draga. ►Moj brata jih prodaja. Tebi se j Oprema njegove sobe. kjer je sta ; Maginot je umrl 7. januarja, j Briand 7. marca. Doume rja je u-f ; moril tiorgulov 7. maja. (»orgiilovai ; so usmrtili 14. septembra (2x7) m , | naše leto je deljivo s 7. Te poti at ke prio1>čuje t'raneos'ia] i revija "MoLs". Sedmico so smatrali že od nekdaj za skrivnostno številko. Kaldejci so pozuali 7 planetov, teden so razdelili v 7 dni, | po I.rraelcih je l»og ustvaril svet v 7 dneh. pri Grkih se je teplo 7 ! nn-st za ča-t Homerjevega roj.-tne-. : ga kraja, imeli so 7 modrijanov in 7 naglavnih grehov in 7 arhan-. 2«'lov. a poka I i p.-a govori o knjigi s 7 pečati. 14 kot mnokratnik setlmiee ima veliko vlogo v zgo^lovini lioiirlu-:iov. liastiljo je zavzela množica 14. julija in t » je bil "uradni" /a-! četek veliki- revolucije. Ludovik IX1Y. je zasedel prestol 1. H»4:I.J j v.M.ta teh številk da 14. i.-to tako ■ pri naslednjih dinrodkih 14. maja; rojstvo Henrika IV deeembra 1 njegova z.majra pri - J I vrv ju 14.. n j eg »v a smrt 14. maja. I r. mosta Waterbury. Comice- Kritično število Honapartov je t.icut. prihaja ve. ročil ISoo. po tem d gf'dku je vla-zapuščini .se nahaja $44WUH)0 ,i;i| še 17 let. njegov sin je umri Ludovika XIV. .smrt I. 171."». v Maro-ti 77/"' let; pričetek vlade Iuulovika XIII. <>( " , , - - . : - , i. iirla I.Hi/altmh 14. maja in njegova smrt isto tako ^ j j razlroie veliko-ti. \ iiio-m bnrji po- na vine". "harmonieiia jama -proizvajajo valovi, ki se /videvaj t njen > bazidtuo ozatlje. izredno ke. Stelle \/. kras- prizmat-kiii »tehrov jejo ti stebri kakor piščali 'gnuu-! uih orjel. Slične mehwlir-ne rvoke i je >lišati tikrat v li lia\ iei Ktb*-' čega morjii ob ar:d>ski obali. !>••-iiiaeiui pravijo. e "morje ji>-• ee : ob gornjem Hriitoku in drugod v .lužui Aiie-riki s.i graniMie izva;a.to o gotovega denarja. Več mesecev prej. pretili« je umrl. je bil videti jako ipotrt. (tovori se. . maja 1821 ^vsota teh številk j-' 17>. Število l:t je i>tu tako predni< praznovernih predstav. Uiehard Wagner se je l-odil 181:». umrl j" 1;». februarja, ime in priimek mu d je 1:! oper. zapustil nad milijon dolarjev. j štejeta !•*{ "rk. napi>; leg $41K),(M10 v gotovini zapušča ];ayreuth je ustavil zadnjič 1'». fiorše v Libretv bondih ' >cptembra. " TannhaeuM-rjevo in $»83.000 v najboljših bondih partituro j«- končal 1». aprila ,1*44. in ostanek ima na prvi vknjižbi. ];; marea 18til j- "Tannhau>ei b SOJieliejH VZlUtlll orgei.-killl prnlohne zvoke. Nekaj -lieiiega je '. enim izmed cheh Mein-nanovih orjaških kipov pri Tebah v Zgornjem Kgiptn. L. '21. pred K r. je ta kip dobil razpoko in /. njo la-tiif >t. da je začel »•!» soii'Miem vzIhmIu zveneti. Uim.-k'i »■.>ar Sep-»imij Sever je dal t . razpttko zadelati. Z' eUi■ 11je je poslal « od>l"j -brbntnejšt». a vendar /•• li^iio. Ti-iM- in ti^oi" vladarjev, u-č.-njaknv in |»i-ate|jev je pi >e| i In ta •lisah pekrajini. pc« milje daleč od Great j v« da ne ljubi delati, s kočijo bi se nova! je bila precenjena ima brata v New Yorku Ar-! ,M Vse.„. _ ' .. . -i i . : 'gnb .»spomenika. Stari -.•> pravili, da \ elikii prevara. >.i lez.k • me.l mi- " . dogodkov ' pozdrav !ja .MeUimou t--m oto/niiu Cleveland ii rojakinja Johana j iz|,niti nekoliko ti-oč. ki na vid-/: '»ater^ K.- jntran.to .... - ... . , . I»ar» -. Modoma lizikaina ra/laga r«rlkri\ajo mistieiicst kakšnega ste- .. * ,. ..ii ,, :> • iioeuem mrazu I it>"!!i.i -'-greje, vila a to velja ,za vsa ste\ila. n« ! ... .. i . i 's . iiner nastanejo v n.i ivi samo za ta. \ nekaterih priuieriu • • ,. . t*,........ • V I dtiloe. f).- -prellielrllte MiajliU« ».»a vpliva tinli suge-tija. rraneo-j » . i- ■ i i • i» - t»,,-i ,, i,.i ; raz-ioke. let dajejo nav-l-iti /ven. skl pisatelj Keiie IlovlesM* je \ei|e|. • . 1 Drugi 'namenili aku-tieiii teiio- na $1."». lsO"» kraj nalašč za to. da je slišalo ta ."bi/Ji gla-". <• katerem g »vore !te- V beli r •le < -• je vo'il mimo zapuščene, polrazru-šene d« mačije nekdanjega trgovca > sužnji. Ni bil š»- ilorsti korakov proč. ko je namah začni za selxij pretresljive klice na poiitoi-. Z i-čutlen >f je obrnil in videl, kako je t kla ee/. eest-i ln la tlekliea. v kateri je .-poznal slaboumno poštar-jevo hčer. Frederik ni mogel razumeti. čemu dekle kriči, nič dost*' ni premišljal o tem. udaril je po konjih inse odpeljal dalje proti hi- ( ez štirinajst dni je prispelo * kov Vsakojaki ženski klubi so pre- tire«! Lake še |»etiiaj»i črnili vo vzeli skril /a vs.- priprave lia-e. (lil ja4v'»T. "Orna čel ra " .v je takoj pri •"; i r i h popoldne je priv /:i| na po pravila, da tudi ona dostojno i liithanla Palmerja. Palmer je tajo v Lik. ve» ozaljšan ' uaredn'- -prejme >v«je velike sinove. Za- -/aiuorski farmer, za katerega leiu-imi /.ista v a m i m 'i-tavieaiui Pro- morske bratovščine aranž.iral-'n0|MiIt') hčerjo je lazil Fmlerik. tc/iilar-ka gotlba je junaško igra- sprejem in med množico je bilo. la dižavii * himne Župan, proku- mo"i opaziti tudi j»et zamorskih |»a-j m t or. sodnik, šerif, dithovništvo -torjev. pred-4avnikt»v v.-eh ver-j \ i h \er. vsi no l ili /brani, da »-- 'kHi sekt. Radostna črna lica so k a že j-» ča-t (»oiio^nim /itiagoslav- teplo |H»zilravl jala vojake, ki >.» nim v i'ia-"-.ikoi»i I • rent l.akeja. A v- -tipali i« vlaka. Neka «rna mati t« tnoliili -o i»eljali vojake. pre,|. se z gla-nint p1a«'*em vrgla voh -ta\nike i bla-ti in "višje kroge" jetn >vojeg» prebitega. temno|M»lte-v mestno lii^o. navadni Manili !».•» s' -ma. o navdn^ oim tekali /a njimi in kri ' "N»4»eški »nV. .lezus te je ■ hra-• ali do hrapavosti, /upan je iuiel nil. moj mili sinko!" je rad;festut> odnševljen iHi/drav ni g >vor. Nj«'-' ponavljal«. -ovo lire je bilo nenaravno rdeče. Med črnimi liei je bi K tu iu tam v »zil okoli kak< r kakšen bel gentk man." "Frederik. zdi se mi. da te bomo vendarle morali posaditi pod ključ zaradi potepuštva. Vzeli ti bomo uniformo vjaka Združenih držot šerif Walker.ji« čakajo, da jih kdo sune. V (Jreat — decembra jc preminul v t|;| j,, njegovii mair n-Lakeju je zalije še dovolj tlela. Ni- Clevelandu rojak Andrej Krem- ;,prii;, jn untrla 1 t. aprila, -am -■■ kakor ne boin-j gledali, tla bodo po-j žar. Polelial je !•• nekaj dni ter je j,. ,-1Mii| 14. aprila in >i je vzel živ -topa I i in vihali not-ove. čeprav je potllegel jrljučniei. Star je bi! | | jonje v napadu nevriistenije ,-pe: bil kdo izmed njih na Franeo^kein I bit. Pokojni Andrej je bil dom.! 14 aprila. Takšnih drastičnih s!:t-in so tam ravnali z njimi kakor / iz Preserja. Notranjsko tri ure ,-.aj,.v [lH j,, uialo. belcem. Nekaj mesecev lwiš moral j hoda od Ljubljane liil je sin zna J -- delati v okovih. Frederik. Ze jutri \ b(».š lahko okusil to prijetno zadevo. Koristilo ti bo. bodi prepričan. "'Zaprite ga." je pristavil, obr-■ njen k ječarju. ne Kremžarjeve družine ter je ves . čas tukaj opravljal težka kovaška j dela v New York Central tovarni ; v ('ollinvvoodu. V Ameriki je bi- j val -Ti M POJOČE SKALE IN ZVENEČE GORE iii*'ii >0 /veiieči kamni pri (luildo.iu v Ur -ti i: - k i. ki -ieer ne p"jej.» -ami ml — 1 e. teineve jih lia .!••!• n-enih •mestih udariš - kladivom .>!: Kamnom. V. i-To"-asmm udarjanjeiii na ! ranili in*—lih se .|;i na la način do-'-1 či prav izrazit akord v na ravi line Ui POZOR. ROJAKI Božični prazniki so pred vrati Leto« n« bodo tako veseli kot so bili prejšnja le. ta, toda sleherni jib bo praznoval v spominih na staro domovino. Nikdar ni spomin na domovino in na svojce tako jaten in svetal kot v božičnem časa. Pa tudi naši domači o Božiču nestrpno čakajo jtisma is Amerikfe Veseli so pozdravov in voičil, najbolj jih pa razveseli denarna poiiljatev. DINARJI SO SEDAJ POCENI Po&ljit* božična darila r oblik! denar, ne nakaznice s posredovanjem Travel (Frank Sakscr) Mew York, K. V. **|»ovcj n i. Frederik. kaj si hotel napraviti > hčerjo Johna Camp-l»ella '' je vpraš:il mladega moža. "Z menoj moras!" Frederik 11111 je odvrnil, da jc videl ln*ž«*čo dfklieo. da pa nikakor ni mo*rel uiraniti. čemu jc tekla, šerif z odgovorom ni bil zadovoljen. uka/al je Frederiku. naj gre / njim in ira je vtiiktiil v zapor. Dejal je. da 11111 je dekle pripovedovalo. kako jo je Frederik na ee-sti. kjer daleč naokrog ni bilo nikogar. ustavil, priče! objemati in poljubljati ter jo vabil k >.»«bi v ko-ijo .Vsem jt1 bilo znano, da je de- F O Z tV narocniro NEBRASKA Omaha, P. Brorterlck NEW YORK Gowanda, Karl 8tralsha Little Falls. Prank Maxle Vse naročnike, ki se ni so odzvali na jim opomine prosimo, j po možnosti takoj ravnajo naro&no. Ke mnr to začasno ni mogo j Če, naj nam sporoči. Vsem onim, ki se ne Ibodo odzvali, bomo pri I morani vstaviti nadaljno Ijanje lista. Uprava "Glas Naroda" naslova na lista, katereg& pre. ! jemale, je .azvldno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte tora* OHIO da se Vas opominja, temveč obno. Barberton, John Balant, Joe Hi« vite naročnino ali direktno, ali pa Cleveland, Anion Bobek Chas. pri enem sledečih naših z**toonil ov Kaninger, Jacob Resnik, John S'ap- 1 nik. I Euclid. F. Bait Girard. Anton Nagode j Lorain. Louis Balant in J. Kunvt* Niles, Frank Kogovšek Warren, Mrs. F. Rachar ! Younestown Anton Kikell ' OREGON .Malokdo ve. da imamo tudi poji če ."kale. /Veneri-planine. i To jietje in zvenenje je fV'.ikallio seveda lahko )»oj;k>iiiti. V znameniti Fiiejralovi jami na otoku Staff i. ':i ^ kelt.-kim imenom naziva "An WISCONSIN Milwaukee. Joseph Tratnik tn Jo* ; Koren Sheboygan. Leo Majcen j Ueul«*u\ I Ml nek:, d-ju. v l»l-llje JHi-'-iiliem -i»I-dol n , \ pori*n>*keni irorov-atei i .-e odlaša I ča«a do ča>a skrivnostno ||e lepote 111 111"« ter -in t pobeji ina umre. Z\«»k teira mist ič-ru-irii zvona je mali e z njegovo oktavo in zadušeno kvinto. laksuni Kven -čih dolin je pa na >Vetll i«1 CALIFORNIA Fontana. A. Hochevar San Francisco, Jacob Laushin COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Cullg. A. SaftM Sail da. Louis Costello Walsenburg, M. J. Bajvk INDIANA Indianapolis. LouU Banlch ILLINOIS Aurora, Mary Butchar Chicago, Joseph Btish. J. Bevčič, J. Lukanich. Andrew SpUIar Cicero. J. Fabian Joliet, A. Ansselc, Mary Bambic1:. J. Zaletel, Joseph Hrovat La Salle. J. Spelich Masco Utah, Frank Augustin North Chlcaso. Anton Kobal Springfield. Matija Barboricb Waukegan, Jože zelene KAN8AS Girard, Agnes Močnik Kansas City. Frank Žagar MARYLAND Steyer, J. Cerne Kltzmlller, Fr. Vodopivec MICHIGAN Calumet. M. F. Kobe Detroit. Frank Stular jCNNSSOTA Chisholm. Frank Gouie. Frank Pneelj Sly. Jos. J. Peshel, Fr. Sekula Eveleth, Louis Gouie Gilbert. Louis Veaael Bibbing. John PovAe Virginia. Frank Hrvatteh MISSOURI Št. Louis. A. Nabrgoj MONTANA Kkla. Johr B. Bom-Roundup. M. M. Panlaa waahoe. L. WEST ALUS Frank Skok WYOMING Rock 3prings. Louis Tauch*r Dlamondville. Toe Rollcb Vsak zastopnik izaa potrdilo m svoto, katero je prejel. Zastopnike 1 rojakom toplo priporočamo. • Naročnina za "Glas Naroda": i Za eno leto $».; za pol leta $3.; za Štiri mesece $2.; za čet-* leta $1.50. New York City Je $7. celo leto. Naročnina xa Evror»r» le tn n «elo let/i Oregon City. Ore« J. Koblau? j PENNSYLVANIA Ambridge. Frank JakS« Bessemer, Mary Hribar Braddock. J. A. Germ Bridgeville. W. R. Jakobeck Broughton. Anton Ipavec Claridge. A. Verina Conemaugb, J. Brezovec, V. Ao. raniek Crafton, Fr. Machek Export. G. Pre vit. Louis Zupan, čič. A. Skerlj Farrell, Jerry Okorn Forest City. Math Kamin Greensburg. Frank Novak Homer City in okolico, Frank k renchack Irwin. Mike Paushek Johnstown, John Poiants. Krayn. Ant. Taopelj Luzerne. Frank Balloch Manor. Fr. Demshar Meadow Lands. J. Kopriv le k Midway. John 2ust Moon Run. Frank Podmiliek Pittsburgh, Z. Jakshe. Viae. \rh J. Pogačar Presto. F. B. Demshar Reading. J. Pexdlrc Steel ton. A. Hren Unity Sta. in okolico. J. Bkeri* Fr. ^ehifnr West Newton. Joseph Jovar WlHock. J. Peternel UTAH Helper, Fr. DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" M čiu auMTdi pač pi Tsi'Slovenci t nil okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE tAl I A I O D i1 NEW YORK, SATURDAY, DBCHCBBR 17, 1932 t ii m LAKOS8T 8LOVER DAILY tn V. fl. JL Tri lepe sestre. * Prvo poglavje. 8 tihim vzdihom, katerega je z naglim pogledom na heere še pravoflanno zadušila, je grofica Brrnhauben zaprla svojo gospodinjsko knjigo. H prisilnim nasmehom, ki ]>a je bil trnden ki bolesten, pravi z navideznim veseljem : — Tako otroci! Zdaj mislim, da boste koiu-ale s šivanjem! Papa mora kmalu biti doma in veste, da uima rad. ako va.s vidi tako zaposlene. Zelo nerad po#duaa ropotanje šivalnih strojev. Tudi plinov* plamene v obednici morete nažgati. kajti rad ima. ako »a hiša nasproti pozdravlja. Sama pa bom medtem pripravila zanj večerjo. Mesar ni poslal nie kaj lepih bržol. in na kaharico se ni mogoče «ane*ti. Malo preveč vitka, siva gospa z nekoliko naprej pripognjeno postavo vstane, položi knjigo v predal stare pisalne mize. prijazno prikima hčeram in gre iz «obe, ki je bila v resnici podobna krojač-nici. Poleg mize stoji šivalni stroj; miza je pokrita z razi en i m bla- »om. Ana vrže škarje in merilo na mizo in zakliee jezno: — Seveda! Bržole za" papana! Mama jih bolj potrebuje! Ali niste opazile, kako jc bleda in v velikih skrbeh ♦ — Xe tako glasno. Ana. Kako da bi nas ae morala opozoriti na to. kako mama izgleda! — pravi Gizela, ki je še sedela pri šivalnem fctroju. — Tako se mi smili, pa — — Mama je sama kriva! — pripomni Dora, druga izmed treh sester. — Ros je sama kriva! Zakaj papana tako razvaja ? Cisto narobe dela. Boji se ga! Gizela, najstarejša, za rdi polna nevolje. — Nikar "tako brez premisleka ne sodi. Dora! Mama je junaška žena, seveda, tiha. katere junaštvo ni nikomur znano, ker gra vsak dan. vsako uro izvršuje med štirimi stenami. Ko to govori, opazuje najmlajšo sestro, ki se vrti okoli pisalno mize. — Kaj pa delaš tam. Ana ? Ana izvleče jro^podinjsko knjigo svoje matere. — Zopet nekaj ni prav urneš. Tam nima papa nobene družbe, kjer bi mogel preživeti tvoje dneve, tam nima nikake priložnosti igrati, kje ima tam kakega prijatelja, ki je primeren njegovemu stanu? Samo Kruseja, ki se že dve leti šopiri na Rlehth^iinovem posestvu. Ali more k temu člo- Vnetje trebušne mrene izpre-meni bolnika tako. da umira ob skaljeni zavesti. Polagoma napredujoče vnetje trebušne mrene pu- veku iti na lov' To je vendar izključeno! Vidiš, zato moramo čezlsti bolnika umirati ob polnem ob- zirno ostati v mestu, da ubijemo zimo stanu primerno. Poletje pre-! ostane za deželo. Drugače pri ljudeh, ki so tako visokega rodu, ne gre — in s tem moraš biti zadovoljna! (Dalje (prihodnjič). čutku bolečin. Bolnik, ki je imel trebušno mreno predtro tako. da so mu izstopila ereva. je bil še dve uri pred smrtjo zelo dobre volje in niti slutil, da se mu bliža konec. Pritoževal se je samo. da slabo vidi. Mnogi taki bolniki .se vesele skorajšnjega povratka domov in ukvarjajo se z načrti gle- Ali je smrt združena s težkim naenkrat dušiti in če ni pri rokah de bodočnosti. Bolnik z akutnim telesnim trpljenjem in duševnimi hitre ipomoči, nastopi v nekaj mi-1 vnetjem trebušne mrene, ki ga ni S KAKŠNIMI OBČUTKI ČLOVEK UMIRA / METROPOLITAN TRAVEL BUREAU (FRANK SAKSER) 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. PlSlTE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN. IN POJASNILA ZA POTOVANJE 11 ■ t: nut ah smrt. ' Prvi trenutki dušečih se ljudi so strašni. Občutek davljenja je namreč združen z občutkom izgubi v dveh ali treh minutah zavest in s tem so njegove muke končane. Človek, ki mu ovira v dihanju narašča, kakor pri čirih medprsja, čuti pred smrtjo silne bolečine. Enako gredo v smrt tu- mukami? Kdo bi nam mogel to povedati? V starodavnih časih se ljudje niso bali smrti. Leonidas je dejal svojim vojščakom: "Junaško naiprej, še danes bomo večerjali v podzemlju! ' Sokrates je pričakoval da se sestane onstran groba z učenjaki starega veka in da bo z njimi kramljal. Tudi Plato je upal, da bo videl po smrti vsa čudesa prirode. Seneka je napisal: "Duša gre tja. od koder je j di ljudje s tetanom. bila poslana. Pričakuje večni mir. kjer zagleda po valovih sveta jasno luč". "Samo dva človeka sta, ki gledata često smrti v obraz — duhovnik in zdravnik", prabi Francois de Curel. V starih časih so poznali ljudje trojna vrata smrti: pljuča, srce in možgane. Kodanjski kirurg Oskar Blodi deli smrt v možgansko. pljučno, srčno ledvično in krvio. Kar se tiče možganov, si oglejmo umiranje pri možganskih čirih Po dolgem trpljenju, ki ga « pripravi človek neodstranjivi čir. bilo mogoče operirati, je izrazil željo. da bi mu vendarle pogledali v trebuh. Zdravnikom se je smilil in na videz so se začeli priprav- akutne smrtne nevarnosti. Bolnik M jati k operaciji, med pripravami je pa bolnik umrl. Enak optimizem spremlja včasih tudi septične bolnike. Uraemia, ki spremlja bolnike s kirurgičnimi boleznimi uropoetič-nega trakta, lahgo usmrti naenkrat ali zaziblje. bolnika v one-Po smrtnih oblikah vnetja pljuč j svešr.enje? da se mu Wede in tako nastopijo mučni napadi davljenja,, umrp ne da bi se MvedeL Samo toda proti koncu prine.se neza-j v primerihj ko se bolezen zavleče dostno oksidiranje krvi onesveče- -n ko ?uti bolnik m,prema?1jiv nje tako. da bolnik zadnje t^-1 odpor do jedi. mu pride na misel, nutke pred smrtjo ne čuti -nobe-1 da bi utegni] kmalu umretL Bolnih bolečin. Pri tuberkulozi pljuč j niki ki si poškodujejo hrbtenične znano dobro optimistično raz-jni mozeg. ali ki imaj0 na njpra KNJIGARNA "GLAS NARODA 216 West 18th Street New York, N. Y. POVESTI in ROMANI Agitator (Kersnik) bro.š. Andrej Ilofer ..................... mi , 21. decembra: I Chan<]>-ain —* Pr«-s Beneška vedeževalka .........................35' Havre ll:u-cli-ig v Havre DeutscoLind v Cherbourg i se bolnik navadno onesvesti in ali boljše: mama je že na koncu, in umre, ne da bi se še zavedel. Vča danes imamo šHe enoindvaj.setega ! Zakaj se ne bi o tem poučile ?' sih izgubi še ipoproj inteligenco Tukaj. Gizela. poglej — Gizela in Ana sklonita glavi nad knjigo ter pregledujeta po-faiuezne zneske in poleg ležeče račune. — Meso, mleko, maslo — samo najpotrebnejše je kupila. — pra- polož«nje mnogih bolnikov, ki zakrije to, kar bi bilo bolestno pri popolnem vnetju (pljuč. Nekateri bolniki umro kakor v spanju, onim. ki imajo vročico, se navadno blede, drugi so pa pri zavesti in umirajo mimo. Poleg tega so pa pirmeri. da bolnik naenkrat umre. ne da bi sani ali pa zdravnik to slutil. Strel skozi srce se ne konča tako, da je sicer pri zavesti, ne za- j takoj s smrtjo. Sree se napolni s veda se pa svojega nevarnega sta-! krvjo, ki deloma zamaši rano. Kanja. Pri smrti, ki nastopi, ee si i njencu. ki je bil operiran štiri človek zlomi hrbtenico in stlači ure in pol po strelu skozi srce. se jo mirno bledlo. Primer smrti kot poslediee sunka v srce nam kaže cesarica Elizabeta, ki je imela si : J \ i Gizela. — In vendar primanjkljaj! Papa da mami vso premalo, pri hrbtenični mozeir, ni opažati no-lem pa toliko zahteva. Sama pa skrbi in se jezi ter premišljuje, od bonih bolečin. Če se človek pobi-kod bi vzela. Me tri, kuharica, hišinja. sluga — saj vendar ne mo-j je na glavi ali če je ustreljen v re izhajati s par markami, ker oče še posebej za sebe mnogo zalite-1 »»Javo. se hipoma pojrrezne v te-yn. Zato mi nikdar ne dovoli, da bi pogledala v knjigo, četudi sem i mo. Eahko se zdrami iz nje. pa no j vendar ni čutila nobenih bolečin, j ki. Tu kaže omeniti «Xotha?olovo najstarejša in sem jo za to že mnogokrat prosila — uboga mama !| več nič o boleeinh. ki .so sprem-1 Tudi smrt. ki nastopi, če poči čl o-! prepričano, da je vir trpljenja veku srce. je lahka. j stokanje- ne pa smrt. re, umirajo težko. Najstrašnejše je gledati vojake s prestreljenim hrbteničnim mozgom in otrpnje-nim trupom. Duševno stanje umirajočih je različno. Značaj (bolezni. • odpornost, krepka volja in inteligenca pomagaju esieniu bolniku, da se bliža smrti ob popolni zavesti, da konec ni več daleč, pri drugih pa bolezen izčrpa bolnika, mu odvzame razsodnost in zastre njegovo osebnost tako. da se bliža koncu brez bolečin. Odprto ostane vprašanje, kaj čuti človek tik pred onesveščeujem. V splošnem ( učenjaki sodijo, da zadnji trftnut-cor srce popolnoma prebodeno. pa ; ki pri večini umirajočih niso t»ž- Belgrajski biser ................................35 \ ^ decembra: Bell (neresen .....................................4( Bele noii, mali junak .......................„6t Božično darovi ..................................JSl Božja pot na Bledu ............................II 3ožja pot na Šmarni gori ................2» Dora skomigine z rameni in se. bridko zasmeje. —- To imenuje bojazljivost, če nima toliko poguma, papanu kratko in odločno |>ovedati: daj mi več in zmanjšaj svoje nejjotreb-ii»- izdatke. .Na njenem mestu bi mu odločno povedala, če sam tega ne vidi. Mama so meni ravno tako smili kot vama. Toda vso so jezi v meni. Pe pogledam naš«* življenje! Zakaj mora papa kaditi tako tirage importirane cigare in piti tako močna rdeča vina! &e le pred nekaj dnevi je prišel zopet zaboj, ki še ni odprt in stoji v kleti. Za mamo pa n<* preostane niti par mark. da bi mogla iti v kako kopališče. Preveč ponižna je in se pasti preveč zatirati. Pije samo karo. me pa, zdrave dobivamo najboljši kakao. Za papana pa vse najboljše. Me sedimo tukaj, si same šivamo obleke da nam ni treba plačati šivilje — toda o tem ne sme nič. vedeti! Zanj mora biti svečano razsvetljeno pet plamenov v obednicL Vedeti mora. da je pri nas lepo, da se nam godi dobro in no poznamo nikakih skrbi. Crtihli govori Dora z naraščajočim razburjenjem. se ji komaj ;zpremeni kaka poteza njenega lepega, bledega braza. Brezbrižno sedi nn Molu in nekaj popravlja na bluzi. Gizela pospravlja sobo. postavi stroj v kot in ga pokrije. — Papa niuia rad naših domačih del. — nadaljuje Dora zanič-I jivo. — toda gorje nam. ako bi svojo obleke naročile pri Sehuller-jii. Elegantno in lepo moramo biti oblečene — toda ne sme nič veljati! — Jezno vrže bVuzo vstran. —- Oh, kako sem sita tega življenja. tega pustega življenja! Kaj imamo od njega? Kaj nam pomaga. ako nas imenujejo tri lepe sestre, tri lepe Bernhausenove? Navzlic temu nas nikdo nam enakih ne poroči in bomo ovenele — — Mogoče pa preveč zahtevamo. Dora. — ji ugovarja starejj Ša sestra ljubernjivo. — Zahtevamo! Kaj zahtevamo? Zahtevati moremo vse največ,' nj jaz se ne bi bala staviti svoej zahteve. Ti pa si po materi podedovala ponižne mii»li, zato bi bila zadovoljna, ee bi e se t* bo izpolnilo! Tako delam tudi jaz. ljubernjivo pogladi valovite, rjave lase najmlajše sestre — Ana. dobro m trdiš! — O. ko bi vsakdo mogel tako dobro misliti. Ana. — vzdihuje ,>ora. — Na tvojem nebu je še sama godba. Pa ee boš tudi ti, kot *«no me. nekaj zim obiskovala plese in boš v dvajsetih lotih, bode lodi tvoja upanja nekoliko omahovala. — Ja* ne bom Šla nobene ximo več /po zabavah — že ena zima mi »dottnj*. Prav n»č me ne pomika, da bi tam stala kot komte-srn Bernhatisen in «e moram zadržati stanu primerno. Pri tem še vedno kaj polomim, četudi imam v vaju najboljši izgled. Tukaj m prav me ne ug»j*. > majhni hiši. četudi jo imenujejo vilo jo tako t sno! Zakaj todi pozimi ne ostanemo v Bernhaiisenu? Tam je vse ief»*» m bolj svobodno — In tudi bolj dolgočasno! Tam pa Še po*ebno ne dobimo IjaJe udarec ali rano. Nekateri ljudje se spomnijo na dogodke pred nesrečo, trenutka nesreče same pa ne. Tako so izpraševali ranjence po neki stavbni katastrofi, kaj so čutili o tenutku. ko so ^ bili ranjeni. Eden je -slišal ropot, drugi je videl, kako se nagibajo tla. o občutkih v trenutku, ko je bil ranjen, pa ni vedel nihče povedati. Mirno lahko rečemo, eta ranjenci pri t&kili nesrečah umirajo brez muk. O strelih v možgane so prvotno domnevali, da čuti ranjenec bolečino, prodno prenehajo funkcije možganov. Fiziološka raziska-vanja so pa pokazala, da gre bo-' I lečina s hitrostjo 30 m v sekun- ( di. dočim gre krogla. iV-streljena iz moderno vojaško puške, deset krat hitreje. Ce torej zadene krogla vojaka v glavo, ne sliši niti strela, kaj še da bi čul bolečino. Mnogo gradiva za presojanje zadnjih trenutkov ljudi, ranjenih v možgane ali v hrbftnični mozeg, nam dajo opazovanje zločineev. usmrčenih 7. mečem ali obglavljenih pod giljotino. V starem veku .so ljudje verjeli, da odsekana jrlava še čuti in da lahko celo •rovori Meti francosko revolucijo, ki so usmrčali ljudi kar v množicah, so celo trdili, da odsekana glava še čuti in misli. Seveda je to izključeno. Kimrsr Mon-veot se je domenil z zločincem I^a-cenarom. ki je čakal usmrtitve. Zločinec mu je obljubil, da bo po usmrtitvi pogledal z desnim očesom. Odsekali so mu glavo in oči >0 ostale seveda -zaprte. Ži vi jen je se konča v trenutku, ko se loči glava od trupa, čeprav telo samo še aekaj časa živi. Asehoff je ugotovil pri usmrčeni ženi utripanje >rca še 24 ur po usmrtitvi. <*lovek lahko umre zaradi nenadnega velikega razburjenja, ob nepričakovani veliki radosti, trfoboki žalosti od jeze ali od strahu. Pri vsem tem trpi največ žil-tli sistem in srce. Iz Crielejevih poskusov je razvidno, kako vpliva tu izčrpanost nadledvic. Mnogo nrimerov smrti ob začetku narkoze gre na ta račun. V neki bolnici so hoteli operirati 28-letnega mladeniča, ki se je pa tako bal o-peracije. da je prispel v mesto res izčrpan, preplašen in bled. Med neprestanimi vprašanji je legel na mizo. nekajkrat je vzdih-nil etilklorid. potem je pa umrl. V takih primerih človek ne čuti nobenih posebnih bolečin. Pri zožitvi sapnika kakršnega- : .tsraciinn ■ .. . - skjiz ~r~.:;, • 1.jg^.; ^u "i; T.r^arir^r ararr ■ar JI: iLaatPttajruiaaaBr aaa^iri^iXBi^^'azs. »JE^.::::*«:;:: . •na.. ■,;: 1 :;rq9 m..:."!":* P Mali Oglasi imajo velik uspeh — — 1— — l'"- """ iiuuiuui IllO- lit iu&n t i uiKa rviiainuc^a- M. Ali M Um cMiuiki, J, bi pWle i njimi? Stran«; teg* n« ru-lkvor. Uko učne človek« Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 1.8th Street New York, N. Y. POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN Cankar: Cire&nik Lenaril. broS.................7i Mimo življenja ...........................A Moje življenje ..........................7? Rnmantitne diifce ...............-........6« Ba!kanflUo-Tursk:> vojska ................JW Balkanska vojaka, s slikami ........Jtl Boj in zmaga, povest ......................... Blagajna Velikega vojvode ............-fl Belfegor _____________________________________M Boy, (roman) .................................-6-r Burska vojska -------------—.................* Beat in dnevnik ................................M Čarovnica ..........................................JU Cvetina Borograjska .—..................4S Cvr tke ...............................................2S febelira ..............................................JU I frtiee iz življenja na kmetih ........ ) Drobiž, in razne povesti — j Spisal llilčiu^kl .........................6» j Darovana, zgfMiuvftt."kH jH»vef»t .........5« Dekle Eli/a _____________________________4t Dalmatinske povesti _______________________Ji-" Dolga roka ............................................ Do Ohrida in Bitolja ....................... Doli z orožjem ...............................^ Dve sliki: — Njiva; Starka J___OIesko> ......................................JU iMrira DHcanska .............................i4 Dulim ni bui ......................................JU j Dedek je pravil; Marinka in ftkra-teljeki .......................................41 Elizabeta ...........................................J& Fabijola ali rekev r Katakombah.....43 Fran Baron Trenk ................................-35 Filozofska zgodba .............................M ' Fra Diavolo ........................................Jft (voispodarira sveta ............................41' Gustilne v stari IJubljani .................6t: , (>rska .Mytologija ..............................1.— i Gusarji .............................................. | Gusar v oblakih ............................„.Jf Hadžl Mura* (Tolstoj) ................M \ ll#i papeža, vez...............................1.— | Hektorjev met ..................................J5* ; lledvika ...........................................-40 I Hudi fasi. Blaee duše, veseloigra .75 ; lletena ( Kmetova » ...........................40 Iludo Brezdno <11. »*■.» ............... , flumorske. Groteske in Satire , vt-zano .............................. ........fki broširanu ...............................tk 'r Izlet g. Brourka .......; ....................1.7« Izbrani spisi dr. 11. Dolenca .............C* Iz tajnosti prirode ...........................J>0 Iz modernega svita, tnlo vez.....1.6< Izbrani spisi dr. Ivan Mencinger: 2 zvezka _____________________________IJStl Igralke, brošira d o ..............................Jtti Igrate« ...............................................„7."» Jagnje------------------------------------3« Janko In Metka (za otroke) .............3ti •Vernat Zmagovat, Med plazovi _______ Jutri (Strug; tr«lt> vt-z --------------------7i hrtifi. ____ _________ -- __________________Ki1 •Jurfjfeii spisi: Popolna Izdaja vseb 10 ztezkov, lepo vezanih ______....._____________________10.— 6. zvezek: Dr. Zober — Tugomer broširano _______________________.75 Juan iMserija IPorestl iz ftpaoskega življenja _______________________________3« Kako se sem jaz likal (AleSovec i I. zrezek _______ _______60 Kako sem se Jai likal t AleSovec> II. zv. ___________M Kako sem se jaz likal (Ale*nvee( III. zvezek ..........CO K ore i ska brata, pnreat Iz mlsljonov e Koreji __________________________ Krm» »sveta__________________30 Dresden v Bremen 23. decembra: Olympic v Cherbourg 27. decembra: Europa v Bremen 23. decembra: New York v Cherbourg Manhattan v Hnv.e 30. decembra: 01>mpic v Cherbourg 4. januarja: Majestic v Chert*>ur|f Albert Ballin v Charhourg 5. Januarja: Lremcii v Bremen 6. januarja: Rex v Genoa J. januarja: Lafayette v Havre 11. januarja: L*-via(h;in v CI;«-rl»ourg Aojuitania v Cherl»ourg Hamburn v CherLourg 14. januarja C>.amp!ain v iluvr« Kan.pLi v Hremm Coiite di Savula v Gen -a 18. Januarja: Pi cs. Ilanlm? v Havre L»t*utji».hland, Chtrbourg 29. Januarja: Ul>iui.ic v Chcdbourg 21. januarja: ltrem>-ii v Bremen S.iturnin v Trst T"ari« v Havre Vecdain v Boulogne sur Mer 23. januarja: Manhattan v Havre New \ ork v Cherbouig 26. Januarja: B» rer.garia. v Cherbourg 29 Januarja: I.afayette v llavr« 31. januarja: K'tr- pj v Brem» n AD VER riSh. in "GLAS NARODA' V JUGOSLAVIJO Preko Havre Na Hitrem Ekspresnem Parnika PARIS 20. JAMARJA 10. Fibruaiju — /. Marci CHAMPLAIN 21. Decembra — 1 i. Januarja LAFAYETTE 5 Januarja — J-«. Januarja NIZKE CENE DO VSEH DELOV JUGOSLAVIJE Za poj4inla i ■» potna nate vpra- tajta nji« pooblaičene agent« Smenc,h. JJm 19 STATE STREET. NEW YORK K metki punt (Senoa)_____________M Kuhinja pri kraljid gosji noiid .-50 Kaj se jc Markam sanjalo------2S Kazaki _______________________________«0 K rižev pot patra KopJjenika _______70 Kaj ne je izmislil dr. Oko_____________4$ Levstikovi zbrani spisi ----------------00 7 DNI DO SLOVENIJE vkljurno železniško vožnjo PREKO SOLONE JIŽNE I'RWiK Yelik'j, razkošna, ogromna jMirpikl R E JI 6. januarja — februarja 18 CctvU cži SAYOIA 14. januarja — 4. februarja Ko se izkrcate v Genov:, va» moderni ekspresni vlaki cdpeljejo v domovino. Pol dne do jugoslovanske mej« in direktre zveze z Dalmacijo* Za pojasnila vpr^SaJt* kateregakoli p»»-bliVfmga acenta aH I T A L I AN LINE 1 STATE STREET. NEW YORK CITY Tmephooe: miing <}r««n S-oW V JUGOSLAVIJO Moderna udobnost in neprekosijtva postrežba v vseh razredih___Tedenska odplutja iz New Yorka— Pripravne in hitre ielezniike zveze iz Hamburga. I i I u| ZMERNE CENE l Pojasnila vam da vsak lokalni agent a.i HAMBURG-AMERICAN LINE M BtOAOWAY, NEW YORK J&.