Telefon št. 74.
Posamna številka 10 Ji.
ti pošti ;re|emaa:
u
oa lo lato naprej 26 K — h
Sol leta » 13 > — > etrt » > 6 » 50» neseo » 2 > 20 >
V apravnlitvu prejema*: za
•elo leto naprej 20 K — h
Sel leta > 10 » — » etrt » » 6 ,, — » ■8880 » 1»70»
Za poSiljanjenadom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnine In inserate sprejema upravništvo v
Katol. Tiskarni Kopita--jeve ulice St. 5*
Rokopisi se ne vra<aji, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme niSkib ulicah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan,izvzemt nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 244.
V Ljubljani, v četrtek, M. oktobra 1908.
Letnik XXXI.
Vabilo na ustanovni shod „Družbe treznosti".
Razpored.
ustanovnega shoda
vseslovenske
»družbe treznosti",
ki bo v ponedeljek, 2 6. oktobra,
v Ljubljani, v dvorani knezoško-fovske palače (II. nadstr.)
Popoldne ob 9-:
I.	1. Otvoritev. 2 Pozdrav in nagovor g. državnega in deželnega poslanca, vodja Fr. Povšeta.
II.	Govori :
1.	»Boj zoper pijančevanje — apostolsko delo", govori J u -ril T r u n k , župnik v Kazazah na Koroškem
2.	»Pijančevanje in delavsko ljudstvo«, dr. Jan. Ev. Krek.
3.	»Alkohol in zdravje«, dr. A n-ton Brecelj, zdravnik v Gorici.
Popoldne ob 2.:
I.	Govori :
4.	»Uzroki pijančevanja in kako jih preprečiti", Ivan Š t r u-kel | , učitelj na Robu.
5.	.Abstinenca", pojasnjuje Fr. A v s e c , župnik v Šentjurju pod Kumom.
II.	1. Revizija pravil, 2 Razni nasveti, 3. Resolucije, 4. Volitev odbora.
III.	Nagovor premilostaega gosp. knezoškofa.
Družba je vseslovenska, namenjena vsem slovenskim pokrajinam, saj je zmernostno vprašanje — sicer tukaj bolj in tam manj — a splošno vendar po vsem Slovenskem akutno. Zato naj bi se je rodoljubi vseh pokrajin oklenili! Iz tega uzroka pa tudi želimo in uljudno prosimo, da bi prišlo na Bhod iz vsake obmejne pokrajine, ozir. škofije vsaj nekaj zastopnikov. Vsaka pokrajina bo zastopana tudi v odboru najmanj po treh odbornikih.
Tembolj opravičeno pa prosimo in pričakujemo, da prihite na shod v obilem številu oni, ki jim je to bliže in lože, kakor našim pokrajinskim bratom. Z radostnim dovoljenjem visokega kučegazda, pri katerem bomo gostovali, premilostnega knezoškofa, je vstop dovoljen vsem brez razločka, laikom kakor duhovnikom. Zato tudi vse uljudno vabimo.
Poj6, poj6 zvonovi .... mrtvaško pesem našemu seljaku, je pisal tedanji urednik »Slovenca" pred kakimi dvanajstimi leti, ko se je ustanavljala prva družba treznosti, bodreč svoje čitatelje na delo za družbo in za treznost.
In zvonovi še vedno poj<J in vlak drdra, drdra ... in vozi naše ljudi v tujino, da Be nam bo kmalu dežela izpraznila. Krivi so tudi drugi vzroki, ali nemalo krivde nosi nezmernost. Odtakrat do danes se j e k o n b u m ž g a n j a malone podvojil. In stvar gre svojo pot naprej, in kakor vse kaže, se Bama od sebe neče us-
taviti, marveč narašča in Ie še narašča od leta do leta.
Tudi Številnejše in močnejše narode kakor smo mi, slabi in uničuje nezmernost. To so že zdavna spoznali možje, ki imajo srce za ljudstvo in tipajo ob žilo naroda^ Zato je ena najvažnejših panog 86ftialne~Fe forme reforma na tem polju. »Ohne Trink-reform, keine Socialreform", pravijo Nemci.
Med moralnimi in socialnimi težnjami sedanjega časa — tako se je pisalo nedavno našemu listu iz Londona, je zmernostno gibanje eno prvih in najvažnejših. Vpliv alkohola razdira rodbinsko življenje, uničuje gospodarstvo in zastruplja generacije. Zato delujejo vse resne socialne stranke na to, da se uživanje alkoholnih pijač kar moč omeji.
Taki narodi pa, kakor je slovenski, ki gine po številu in energiji, pa se morejo o h r a niti samo, če goje zmernost, treznost in delavnost v izredni meri. Če se to ne doseže, bodo narodi, ki imajo močnejšo individualnost, izpodrinili Slovence, kakor je belokožec izpodrinili Indijanca.
Tako dopisnik iz Londona. To menda zadostuje vsakemu rodoljubu, da ve, kaj ima misliti in kako delati v tem oziru.
Seveda bi bila v prvi vrsti dolžna vmes poseči država sama, ki ji mora biti prva skrb blaginja narodov, katere v sebi združuje. Zato mnogokrat čujemo: v 1 a d a naj kaj stori; ona ima moč in lahko z enim mahom zatre vse izrodke in izgrede! Toda vlada nič ne stori. Sicer nekaj kaže, kakor bi hotela, a se k stvari tako pripravlja, da ji ni videti resne volje, da bi res kaj storila. Na eni strani subvencionira spise, ki naj po spešujejo treznost, ut alicjuid feoisse vide-atur; na drugi pa odpira na stežaj vrata vsem prilikam, da se ljudstvo pošteno opije v svojo in — njeno lastno škodo. Hočemo videti, kako bo naša deželna vlada naklonjena naši ustanavljajoči se družbi, ker tudi na to stran bo imela družba opraviti.
Dokler tedaj vlada, ta poklicani faktor, ne stori, kar bi imela, ali naj z rokami na-vskriž stoječe gledamo, kako nan povodenj odnaša kos za kosom domače zemlje, moči, kapitala, ljudi ? . . . Ne! Branimo in gradimo sami, kar moremo I Navezani smo na samopomoč, kakor v marsikaterih drugih rečeh. In ena oblika te samopomoči je naša »Družba treznosti".
Družba ima dvojen značaj: svetni in cerkveni; da more bolj svojo delavnost razvijati, da more delati z naravnimi in nad naravnimi sredstvi. In da prodre med ljudstvo, kateremu je namenjena, uvedla naj bi se po župnijah, kakor je uvedena družba Mohorjeva; oziroma, kjer je že uvedena, naj bi se le poživila na podlagi novih pravil, ki so podrobnejša in bolj precizna od prvotnih. Treba še samo Bkrbeti, da družba ne bo zaspala in zmrznila, ampak živela in gibala, pa bo prav. Storili bomo, kar moremo storiti.
Ako bo družba tako živela in delovala, bo drevo, ki bo rodilo Slovencem lepega sadu.
To drevo Be ima v par dnevih vsaditi v slovensko zemljo.
Prijatelji ljudstva, ki vam je mar njega telesni in duševni blagor, pridite blizu!
Boj zoper ravno-pravnost.
(Konec.)
Iz Celovca.
Jaz govorim tu kot zastopnik koroških Slovencev, in sicer kot njih edini zastopnik, in kot poslanec čisto ^lovenskega okraja; zato smem zahtevati, da ipe pošlusate dalje časa. — Utemeljevatelj j^Burger) je rekel, da, je vladal v narodnem Oziru na Koroškem vedno mir,, Jaj pozdravljam mir, a mir, o katerem gov,orite je gojil, in ne, privandranci s Kranjskega so ga motili, kakor trdite, marveč tisti, ki manjšini odrekajo narodne pravice in obstoj! (^licj: On ne govori k stvari.)
Jaz sem že pri stvari! Merodajno je v stvari, o kateri se danes razpravlja, gotovo pravosodno (justično) ministrstvo. Zato bodem najprej prebral ukaz, katerega je o jezikovnem vprašanju za vse dežele, v kojih prebivajo Slovenci, izdalo pravosodno ministrstvo. Potem bom tudi dokazal, da gospodje od večine prav dobro znajo slovensko, ko jim to služi v njihove namene. — Dokazal bom tudi, da ni razlike med našo govorico in »novoslovenščino", kakor vedno trdite. Izraz Bbmdiša, katerega vedno rabite, pa je kaznjiv po § 496. kaz. zak., ker se rabi ta beseda zdaj kot psovka, in je ravno t»ko, kot bi Nemce hotel imenovati zdaj ,,Švabea.
Zdaj bom začel s čitanjem jezikovne na-redbe za nas Slovence. Mi ne zahtevamo nič več ali tudi nič manj, pred sodnijo nobenih drugih pravic, kot so zapisane v tem ukazu. Odlok se glasi:
Grafenauer nato prične čitati obširni odlok in se tudi ne da motiti, ko nastane med nacijonalci mrmranje in ugovarjanje. Ko je prišel s čitanjem nekako do srede odloka, dežel, glavar pozvoni in pravi, da po njegovem mnenju odloka ni treba brati, ker je bil svoj čas objavljen in je torej obče znan. — Grafenauer temu ugovarja in pravi, da ima kot zastopnik slovenskega ljudstva pač pravico prebirati podatke, iz katerih se vidi. kaj gre temu ljudstvu. Zato hoče brati naprej. — Poslanec Weiss : Le berite! — Grafenauer : čfe tudi gospoda ugovarja, ne morem drugače, kot da berem naprej. Drugače mi je vzeta priložnost, da ae branim, in potem nimam tu kaj opraviti. — Konečno zahteva govornik, da se mora cela naredba sprejeti v stenografični zapisnik, ker drugače nima pomena. (Posl. Artur Lemiš: »Naredba danes ni več veljavna — ? Saj nikoli ni bila razveljavljena ! Ur.)
Grafenauer odločno: Jaz zahtevam, da se odlok sprejme v stenografični zapisnik; če deželni zbor tudi temu ne pri trjuie, bi se moral poprijeti najskrajnejših sredstev, da varujem pravico mojih volilcev in koroških Slovencev sploh. Od strani nemških nac jonalcev se je govorilo o prenapetih, radikalnih zahtevah Slovencev, ali ka kor pravite, »bindišarjev«. A mi ne zahtevamo nič več, kot nam je zajamčeno v tej naredbi. Če se nam nalagajo bremena in davki, smemo pač zahtevati tudi svojo pravico.
Dvomilo se je danes že, ima li deželni zbor pravico, baviti se b to stvarjo. No, predlog bo napravil svojo »karijero«, — za kaj bo služil potem, se bo videlo. Vse je le volilni manever nemškonacijonalne stranke.
Predlagatelj je tožil, da je prišel g. dr. Breje iz Kranjskega, da pripada radikalno-slovenski stranki; to ni res, ker je pripadal in še pripada konservativni stranki. Rekel je dalje, da odvetnik dr. Brejc napravlja vloge v »novi slovenščini«, katere baje koroški Slovenci ne razumejo, češ, da je pri nas znan samo »bindiš«-jezik. Tudi to ni res, kakor bom takoj dokazal.
Na našem o kr. deželnem sodišču je naprava, učni tečaj ne za »bindiš« jezik, marveč za slovenščino I Od države je plačan voditelj tega tečaja, učitelj Prešeren, da po-
učuje mlade avskultante ne v »bindiš«, marveč v slovenskem jeziku. Udeleženci teh tečajev, ki so vsi nemške narodnosti, dobe od države letne remuneracije, da se uče ne »bindiš«, marveč slovenskega jezika. Sodniki pri svojih prošnjah izkazujejo, da znajo slovenski, ne pa, da znajo »bindiš« jezik! Cemu torej delate tu to razliko?
Povsod je razlika med pismenim jezikom in narečjem (dialektom), ravno tako pri vas kot pri nas. Slovenci razumemo svoj pismeni jezik, kakor razumete Nemci svojega. Zato ne morete govoriti o »novi slovenščini«, češ da je koroški Slovenci ne razumejo, ker ne morete delati razlike in govoriti o kranjskem, štajerskem ali koroškem slovenskem pismenem jeziku,' k&kor ne govopte o tirolski, koroški itd. pismeni nemščihi. '
Jaz sem omenil, da tudi nemški nacijonalci dobfo razumejo »novo slovenščino«, če'to služi njihovim namenom. Kakor je omenil že posl. Weiss, se je to pokazalo lansko leto ob volitvah za četrto kurijo. Izdali so takrat nemški nacijonalci volilni oklic za celovškega podžupana dr. Metnica, kateri oklic je pravilno pisan prav v tistem jeziku, katerega danes imenujete »novo slovenščino«. In ta oklic se obrača do volilcev volilnega razreda, v katerem volijo ljudje, ki so najmanj izobraženi! Vi sami ste bili tedaj prepričani, da ti ljudje zastopijo »novo slovenščino«, ker bi drugače tega oklica ne bili izdali!
Tisk tega oklica je prav dober in pravilen. Tiskal ga je, kakor stoji tu, tiskar Kleinmayr v Celovcu. Posl. Pinterič je preje klical, naj so olovenci prijazni nemščini, (»deutsohfreundlich«), glejte, tu so podpisani tisti vam priiazni Slovenci, ki so podpisali čisto slovenski, ali če že hočete tako, .»no-voslovenski« volilni oklic, in ga razširili med slovenskim ljudstvom, gotovo, ker ste vedeli, da bo ljudstvo to slovenščino tudi razumelo. Drugače bi takega oklica ne bili izdali. Čitanja naredbe justičnega ministrstva niste dovolili; gotovo dovolite, da preberem ta tako značilni, lepo slovenski oklic, ker je jako kratek in točen.«
Izhod lz zbornice-
Poslanec Grafenauer nato prične čitati iz lanske volivne borbe znani nemško-nacijonalni slovenski oklic in dela pogostoma opazke, kako pravilno, povsem po »novoslo-vensko« je sestavljen ta oklic. Opetovano poudarja, da so na volilnem oklicu podpisani samo možje-*naprednjaki«.
Nemškonacijonalne poslance pa je to branje zadelo v živo. Najprej ugovarjajo, a ne pomaga nič. Metnitz sedi bled na svojem prostoru in se v zadregi — smehlja. Neuner zraven njega ne ve, kaj bi storil, »nemški značaj« celovškega mesta je oči-vidno zopet v nevarnosti, in kako naj ga brani? Drugemu možu je prišla pri tem nova misel: s svojega sedeža se dvigne dolgi Artur Lemiš in hiti proti vratom ter med potjo miga svojim privržencem, naj mu sledijo. Polagoma se vzdignejo nekateri go-bpodje in capljajo kakor ovce za svojim voditeljem. Metnitz ne ve, ali naj posluša svoj volilni oklic, ali naj gre iz dvorane. Nazadnje izgine še on, vedno smehljaje se, a v vidni zadregi, da se njegov volilni oklic tako slovesno bere na najprimernejšem mestu! V dvorani ostanejo izmed nacijonalcev samo štirje poslanci. — Grafenauer bere naprej. Poslanec Weiss stopi k deželnemu glavarju in ga opozori, da deželni zbor ni več sklepčen. Glavar pozvoni in nacijonalci se zopet vsujejo v dvorano. Poslanec Weiss kliče: »To je strankarstvo ! To ne gre !« Nekateri poslanci se hudHjejo nad tem.
Grafenauer je med tem prebral oklic in nadaljuje: Ti, ki so to pisali, so tisti »naprednjaki«, kakoršnih si želite vi! Meni Be ne zdi čudno, da so gospodje, ki slovensko ne razumejo, ostavili dvorano ; imajo pač toliko zanimanja ca naš jezik, kot jaz za Burgerjev predlog. A tisti, ki so slovenskega rodu tu in ki spadajo vsi k v oklicu omenjenim »naprednakom«, bi imeli ostati tu. Kar se tiče še stvari same, gre
za to, imt-li odvetnik pravico, vlagati slovenske vloge, ali ne, in katere dolžnosti ima sodišče. O tem razsojati ni naša stvar. Če |ih sme naprav-liati, napravljal jih bo v vedno večji meri in sodnija jih bo morala sprejemati! Vkljubu vsemu besedičenju bo ta predlog napravil svojo popolno »karijero«; a počakajte: »mi-zerija« pride sama ob sebi, te ni treba želeti, ne predlagati.
Posl. K o t z napada nato zlasti poslanca Websa, ter v ostalem ponavlja, kar so pisali nemškutarski lis i. Pravi, da so tudi nemški konservativni listi prinesli slovenske okl'ce, radi česar mu W e i s s oč ta, da je lagal. Dež glavar radi tega pokliče Weissa k redu.
P. sl. dr W a 1 d n e r se je nato spravil nad Grafenauerja ter skušal ovreči njegova izvajania Govoril je zelo strastno, predrzno, kakor bi samo on imel oblast v deželnem zboru kaj arovonti. Sklicuje se na neke postave iz I. 1781 in 1796 (I!) ter imenuje jezikovne naredbe »einen Fetzen«. Na državne osnovne postave je pc zabil, ker tem bolj se razvname in tem bolj sili proti poslancu Grafenauerju, ki složno sedi pred njim in mu mirno ter hladno gleda v oči. Ko veleizobraženi profesor vpije vedno bolj, mu reče Grafenauer : »Prosim, g. profesor, vsedite se, mi ja moremo čisto složno govoriti, ali govorite vsaj s svojega prostora !« To razkači dr. Waldnerja še bolj, da vpije še strastneje in označuje Grafenauerja kot pravcatega hudodelca, ker se je potegoval za prav ce svojega rodu. Istotako napada poslanca We)8sa.
Grafenauer odgovarja: Danes me je profesor, in kolikor vem, celo vseučiliščni profesor vzel v šolo (»geschulmeistert«). (Dr. Waldner: Jaz nisem »šomašter«.) Jaz morem gosp. dr. Waldnerju zagotoviti, da mi more samo tedaj govoriti (oziroma: pljuvati — ured.) v obraz, kadar mu jaz gledam v obraz ! Niegova izzivanja so me pustila hladnega. On me je označil za hudodelca, ker sem prebral postavno določbo i naj je le tako dob* r ter naj se potrudi, da tudi uradu, ki je to naredbo izdal, t. j. pravosodnemu ministrstvu, dokaže, da so njegove trditve resnične. Naredba je še danes veljavna (Klici: Ni res!), in dokler mi dr. Waldner nasprot- j nega ne dokaže, obstojim na tem, da se mora slovenski, v našem materinem jeziku obravnavati pred našimi sodišči, zakaj po pcstavi imamo pravioo do t< ga I Čim več nas bodete tu preganjali tem bolj bomo to zahtevali. Kaj vpije dr. Waldner nad menoj ? Liberalna nemška večina je v državnem zboru sklenila državne osnovne postave, ki nam zajBmčujejo ravnopravnost! Po postavi imamo pravico, to pravico bomo zahtevah, naj dr. "VValdner vpije, kar in kolikor hoče!
Na galeriji se čuje: »Bravo!« — Posl. H o n 1 i n g e r zakliče: Kai je to, da se na galeriji kliče bravo? — Ko so za dr. Waldnerjem na galeriji glasno vpili in ploskali, se izmed poslancev ni nihče oglasil, še prav dobro se jim je zdelo! Tako { so v vsem pristranski!
Konečno klobasari še dr. Metnitz ravno isto, kar je bil klobasaril v obč. odboru, tako da ga niti njegovi pristaši ne po- j slušajo.
Predlrg se odkaže gospodarskemu in juridično političnemu odseku, pride torej še
enkrat pred deželni zbor.
* * «
Znameniti berolinski profesor M o m m-b e n je nedavno poslal Angležem neko pismo, v katerem imanuje Vsentmce in nemške nacijonalce »narodne norce«. Vsenemška zveza zdaj zahteva od Momm-sena, naj ji pove vzrok, zakaj je to storil. Mi mu svetujemo, da pošlje iziave in govore vseh tistih, ki se sedaj na Koroškem repen-čijo in protestujejo zoper ravnopravnost slovenščine. ker s tem bo svojo trditev gotovo lahko in dobrrv dokazal I
Iz deželnih zborov.
V	tirolskem dežel n. zboru se je v ponedeljek sklenila združitev kraja Wiltens zloomostom. Benediktinskemu vzgo-jevalnemu zavodu Mirtin»biihel se je dovolilo 2000 kron podpore. Soli ženskih ročnih del v Luzernu se je dovolilo več podpor. Za popravo Inviolata-cerkve v Rivi se je dovolilo 14 800 kron p( dpore.
V	šlezijskem dež. zboru se je sklepalo 21. t. m. o deželni zavarovalnici živine. Predlog se je izročil odseku z naročilom, da že tekom prihodnjega zasedanja predloži zbornici tozadevne zaključke, sklenila se je tudi cela vrsta podpor za zidavo šolskih poslopij.
V	č e S k e m deželnem zboru sta bila 21 t. m od češke in nemške strani podana predloga, v katerih se vladi naroča, da z ozirom na neiadoBtne prostore na obeb praških univerzah čim preje prične z zidavo univerzitetnih centralnih poslopij. Da se pomiri štrajk profesorjev, Be za dobo treh let priredi velika dvorana vaclavske posojilnice sa predavanja.
Gorenje-avstrijski deželni
zbor je sprejel načrt zakona
glede spremembe deželnega volilnega reda Nadalje je bila sprejeta resolucija, v kateri se zahteva od vlade, da spremeni obrtni red.
V štajerskem deželnem zboru se je sklenilo sezidati splošno bol' nišnico v Gradcu in najeti posojilo v znesku 12 mil. kron.
Kriza lia Ogrskem.
Grof Khuen Hedervary in finanSni minister L u k a o s sta se vrnila v Budim pešto in prideta v petek zopet na Dunaj. Lukaos je posredovalec med krono in liberalno stranko. Vladar odklanja, da bi kdo cenzuriral njegove pravice, liberalna stranka pa izjavlja, da ostane na svojem stališču in svojem novem programu. Sklicala bo strankarsko konferenco. Košutova stranka bo imela strankarsko konferenco v petek. Za sedaj je torej vladar novi vojaški program ogrske liberalne stranke odklonil. Vsprejetje takega programa bi bilo enako — koncu avstro-ogrske skupnosti.
Rumunski prvaki na Ogrskem so imeli i te dni konferenco ter so poverili poslancu Aurelu Vladu, da imenom Romunov v ogr skem drž. zboru poda izjavo proti madjar-skim zahtevam napram armadi.
Učiteljske plače na Tirolskem.
V	zaupni deželnczborski seji od dne 17. t. m. so se slednjič združile vse stranke glede uravnanja učiteljskih plač. Naročila šolskega odseka so bila jednoglasno vspre-jeta. Potemtakem prejmejo v bodoče učitelji
! z zrelostnim spričevalom letne plače 720 K, učiteljice 600 K. Po petih službenih letih učitelji 800, učiteljice 700 K, od 6 do 20 službenih let učitelji 1100, učiteljice 800 K, od 20—30 službenih let učitelji 1300, učiteljice 900 K, od 31. leta do izstopa iz službe učitelji 1500, učiteljice 1000 K. K temu prejmejo desetletne doklade učitelji po 100, učiteljice po 60 K.
Katoličani in liberalci.
E pur se muove! Zopet je padlo eno • gornjeitalsko mesto. Katoliška stranka je ; zmagala v Ferrari. Liberalna nadutOBt ji je sama pripomogla do zmage.
V	Ferrari stanuje grof Grosoli, katerega je imenoval papež Leon XIII. za načelnika katoliški organizaciji italijanski »Opera dei congressi«. Ob tej priliki so ferrarski me- i ščani priredili grofu Grosoliju manifestacijo j kot čestitko, in tudi župan, ki je bil sicer liberalec, ne pa framason, je častital Groso- ■ liju. To je gledala framasonska sekta s temnim očesom. Framason Mosti je v občinskem svetu interpeliral, kako je mogel župan storiti kaj tako nečuvenega. Začel se je prepir, j ki je postajel vedno hujši. Liberalna stranka se je razcepila, vsi občinski zastopniki so j odstopili ter prepustili volivcem, naj odločijo. •
Italija ima jako dobro določbo v svojem j občinskem volilnem redu, katera zagotavlja tudi manjšinam kontrolo nad občinskim gospodarstvom.
Ako je voliti n. pr. pet zastopnikov, < odda vsak volivec štiri veljavne glasove. Če je torej v občini organizirana manjšina, potem je izvoljen kot peti oni kandidat manjšine, ki ima največ glasov.
Kako bi bilo vse drugačno v Ljubljani, ko bi pri nas imeli tak volilni red!
Katoličanom je bila torej izmed 60 ob- j črnskih svetnikov zagotovljena manjšina 12. j A bili so tako izborno organizirani, da so dobili večino. Framasoni so propadli, tudi oni Mosti ni več izvoljen, katoličani so v ve čini, v manjšini pa zmerni liberalci. Načel- j nik katoliške stranke, ki je kandidiral v manjšini, je bil izvoljen v večini.
Papeževa beseda.
Pij X. je vsprejel te dni dvornega svetnika Ludovika Pastor, ravnatelja avstrijskega zavoda za zgodovinsko raziskavanje. Ta mu je izročil izvod neke svoje knjige o zgodovini papežev od začetka srednjega veka in izrekel obenem tndi upanje, da bode Pij X. še nadalje pustil odprt vatikanski arhiv uče njakom. Na to je odgovoril papež, da je nje gova največja želja, da ostane vse pri starem, kajti »učenjaki naj le raziskujejo,« rekel je papež, »resnice se ni treba bati«.
Naslednik Rampolle.
Od oficijozne strani se poroča, da se je papež odločil in imenoval Mnsgr. M e r r y del Vala državnim tajnikom, d tem se je izpolnilo ono, o čemer se je govorilo že tedaj, k® so takoj po izvolitvi Pia X. papežem vsi za vzprejem državnega tajništva določeni kardinala to drug za drugim odklonili. — Že splošno se je menilo tedaj, da bo začasni tajnik tudi najbrže definitivno povišan v to čaBtno službo vkljub svoji mladosti in vkljub svoji španski narod j ! nosti To imenovanje temelji gotovo na tem, 1 da je papež tekom dveh mesecev svojega pont fikata spoznal, da je Merry del Val zelo sposoben za to mesto, že po svojih jezikovnih znanjih, csabnih visokih zvezah, talentu in nravnosti. Te prednosti so bile odločilne, ki so premagala vBa nasprotstva:
Bil je imenovan državnim tajnikom vkljub svoji mladosti in vkljub dejstvu, da so bili na to visoko mesto poklicani doslej samo j Italijani. Merry del Val stoji v 38 letu sta-| rotiti; rojen je v Londonu in so njegovi j starši se pogosto mudili na angleškem dvoru. Ze od rane mladosti se nahaja v pa peški službi in se je izkazal vedno kot zanesljivega uradnika. Najprej je bil odgojitelj sedanjega španskega kralja Alfonza, pozneje je bil vzprejet v vatikansko s užbo, kjer je imel takoj nekaj važnih poslanstev. L 1872 je bil imenovan komornikom, 1 1897 je bil j papežev hišni prelat in v istem leta apo- i stolski delegat za Kanado. L. 1900 je postal titularni škof nicejski. Doslej je vodil rimsko diplomatično šolo, v kateri Be mladi j plemeniti Rimljani odgojujejo za diploma- ! tično službo in je bil član več kongregacij. j Avstrijsko ministrstvo za zunanje stvari je j dobilo znaten udarec, ker je papeževim dr- j žavnim tajnikom imenovan od avstrijskega j zunanjega ministrstva kot nuncij odklonjeni j Merr y del Val, imenovan celo držav- j nim tajnikom, s katerim bo moralo ; računati tudi naše zunanje ministrstvo. Ko je Avstrija vložila svoj veto proti izvolitvi j ! Rampolle papežem, pomnožili so se v kon-• klavu glasovi za Rampollo. Ko je Avstrija ugovarjala proti imenovanju Merry del Val nuncijem na Dunaju, postal je Merry del j 1 Vali državni tajnik. To je znamenje, da Be ! cerkev ne pusti vladati od grofa Goluchov-' skega.
I »Neue Freie Presse« je vsa zbegana : ! radi imenovanja Merry del Valla državnim j i tajnikom. Avstrijsko nemške diplomate je 1 poparilo imenovanje mladega in odločnega Merry del Vala državnim tajnikom, ker j sanje, da bodo mogli z novim papeževim ' j državnim tajnikom pometati, bo se zopet razpršile.
Posebno pa jih boli, da imajo pred s e -boj gojenca in učenca svojega n a j h u j e g a n a s p r o t n i k a , vestnega Rampolle. Preprečili so z znanim vetom njegovo izvolitev za rimskega papeža, a še le zdaj prihajajo k spoznanju, da jim papež Rampolla ne bi bil mogel biti nevaren v toliki meri, kakor jim je nevaren — kardinal Rampolla. V Rimu vedo, da moč Nemcev in Madjarov v avstrijski monarhiji ni tolika, da bi hoteli radi nje nastopiti proti Slovanom, kateri imajo tudi v isti avstrijski monarhiji moč in bodočnost na svoji strani.
Grof Goluchowski je izšel na piano, da bi zmagoval in rušil, a vrača se iz Kampanje — premagan in porušen.
Otvoritev francoske zbornice.
Francoska zbornica je pričela s svojim jesenskim zborovanjem. Političen boj proti krščanstvu bode nadaljevala. Naj preje se bode sklepalo o popolni odstranitvi krščanskega nauka in o razpustitvi vseh neavtoriziranih kongregacij Ker je pa večina šol pod vodstvom avtoriziranih kongregaci|. zato bodo skušali tem odvzeti avtorizacijo. Ako odatra' nijo postavo, po kateri ima duho\š3ina pravico do šole, tedaj hoče vlada vpeljati popolno prostost poučevanja, medtem ko je Jaures za podržavlienje pouka. Vlada se boji velikih stroškov. Od izida občinskih volitev bode odvisno, se li cerkev in šola popolnoma ločita ali ne. Ako volitve izpadejo ugodno za vlado, potem bode takoj odpovedala konkordat.
Iz Bolgarije.
Ker je vlada v mnogih krajih, kjer je opozicija močna, pomnožila vojaštvo in je v mnogih krajih prišlo že do spopadov med vojaštvom in ljudstvom, vršil se je v soboto pod predsedstvom vojnega ministra vojni svet. Ta je sklenil, vojaštva nič več rabiti kot policijo proti opozicijonalcem, in ta svoj sklep naznanil tudi knezu, zaradi tega se je spri vojni minister b svojimi kolegi in nastala jo kriza.
\z brzojavk.
London. Rusija namerava odposlati dva nova polka v Vzhodno Azijo. V ta dva polka postavili so najboljše strelce iz vseh polkov. Aleksejev namerava naseliti ob progi mandžurBke železnioe pol miljona ruskih iz-selnikov.
Inomost. Tu se je včeraj zbralo pred meBtno hišo kakih 50 italijanskih dijakov, in vpilo: »Eviva Italia !« Ko pa se je poka zala policija, bo razgrajači zbežali.
Sofija. V krogih makedonskega odbora odločno zanikujejo, da bi bil Sarafov umorjen.
London. Listi poročajo, da je Pij X. dejal, da je pripravljen obravnavati z laško vlado o modus-u vivendi mej državo in cerkvijo.
L v o v. Ker je proti osmim rusinskim dijakom naperjena tožba radi zadnjih nemirov tudi radi javnega nasilstva pri drž. prav-dništvu, protestirajo tudi poljski dijaki proti temu, da se policija vmešava v notranje zadeve vseučilišča.
Berolin. Iz Bruslja se poroča, da potovanje belgijskega kralja na Dunaj ni imelo vspeha. Odnošaji mej obema državama ! ostanejo hladni, kakor dosedaj.
R i m. Zianardelli je pisal kralju, da de-misijonira. Demisijo je sklenil včerajšnji ministrski avet. Na mesto Zanardellijevo pride G i ol it ti.
R i m. »MesBaggero« pravi, da pride ruski car prihodnjo spomlad v R m.
Dnevne novice.
V L i u b 11» n i, 22. oktobra. Pripravljalni odbor slovenskega odvetniikega shoda v LJubljani nam
javi, da priredi imenom ljubljanskega mesta župan Ivan Hribar udeležencem shoda slavnosten banket ter da se vna-njim gostom na čast priredi zvečer slavnostna predstava v deželnem gledališču. Pela se bode velika Verdijeva opera „0 t e 1 lo", katera je pri dosedanjih izvajanjih krasno uspela in torej obeta došlim gostom lep užitek.
Nervoznost g dr. Tavfiarja. Ko je včeraj poslanec dr. Krek zopet vprašal dež. glavarja, kaj hoče ukreniti v varstvo imunitete posl. Jakliča, tedaj je g. dr. Tavčir za-rudel preko ušes ter v največji nervoznosti skušal motiti govornika. Mnogi bo ae čudili, zakaj dr. Tavčar maha z rokami in nogami, ko čuje ime učitelja Jakliča. Stvar pa je takoj jasna, ako povemo, da je bila v Imenu liberalnega trgovsko obrtnega društva ovadba na dež. šol. svet spisana v uredništvu »SI. Naroda«, gotovo ne brez vednosti g. dr. Tavčarja. Če je to res, kakor se nam zatrjuje, potem je posredno ali neposredno ovadil učitelja in poslanca Jakliča oni dr. Tavčar, ki bode kot član dež. šol. sveta tudi njegov sodnik. Ali je to kavalirsko in liberalno, o tem naj razmišljajo g. dr. Tavčar in njegovi petolizniki. — Nervoznost je moderna bolezen, katero je mogoče zdraviti z največjo težavo. To bi mogel pojasniti g. dr. Robida, ki je baje zadnjič enkrat po obč. Blugi pri D. M. v Polju dal oznaniti, da z najboljšim vspehom zdravi razne bolezni. Zoper nervoznost pa, ki muči g. dr. Tavčarja, pa utegne biti brez vspeba vsak lek, dokler bode v tesni zvezi z najhujšimi kle-i vetniki slov. naroda. Nekdanji slovanski gro-movnik je danes Schweg!ov zaveznik! 1
Dr. Tavčar pri Termopllah pozi vije slovenske učitelje, naj vsi izjavijo, kdo je v sedanji slovenski politiki lev z grivo Leo-nida in kdo izdajalski Efialtes. — Da bi te i izjave prinašal tudi »Slovenec«, nas je naprosil nek učitelj, ki je tudi podpisal neza-upnico poslancu Jakliču. Zdaj pa izreka isti ! učitelj zaupanje celi katoliško-narodni stranki in njenemu odločnemu voditelju. Njen odločni nastop za ljudske koristi je porok, da resno misli tudi na učitelje. — Naprej —! j	„Stara pravda«.
„Narod" se pere. Pod tem naslovom smo včeraj objavili dnevno novico, v kateri se glasi stavek: »Hoditi na galerijo dežel.-zborske dvorane imajo gg. Kregar itd. ravno toliko pravice, kakor n. pr. vladni svetnik dr. Zupan c« itd. G. vladni svet. dr. Zupane ! je bil menda VBled tega užaljen, ker nam < je osebno danes zatrdil, da se ne vtika v i politiko in ne zahaja na galerijo dež. zbora. | Mi radi popravimo krivico, ako smo jo storili gosp. vladnemu svetniku. Konstatujemo pa, da naša priča vzdržuje svojo trditev, češ, da je videla gosp. vladnega svetnika v eni prejšnjih sej na galeriji. Stvar si moremo samo tako tolmačiti, da ima gosp. vladni svetnik dvojinca, ki ga je ž njim naš dotični dopisnik zamenjal.
Nadškof dr. Josip Stadler je dospel v Trst. Na kolodvoru ga je pričakoval tržaški škof dr. Nagi. Odlični gOBt se je nastanil v škofijski palači.
Vollvna reforma na Štajerskem. V svoji seji dne 21. t. m. je politični odsek štajerskega deželnega zbora izdal poročilo, v katerem je izjava ceB. namestnika grofa Cla-ryja, iz katere sledi, da bi vlada ne imela nič proti temu, ako bi v četrti skupini volila mesta zase, kmetski volivni okraji pa zase. Stranke manjšine so zahtevale uvedbo pluralnega sistema. Poslanec Hrašovec je to izjavil imenom Slovencev ter pristavil, da njegova stranka ostaje pri strukturi drž. volivnega reda. Govornik je zahteval osem mandatov za četrto kurijo. Stavil je predlog, ako bi pluralni sistem ne obveljal, naj bi imel Gradec in okolica en volivni okraj, Bruck enega, Feldbach enega, Celje enega, torej štiri volivne okraje, vsak okraj pa dva
poslanca. Nemfka 1 udska stranka zahteva, naj se določi, da ima pravico volitve v četrti skupini oni, ki je v istem kraju nad eno leto, manjšina pa pravi, da zadošča eno leto.
—	Shod »sodalitatls SS. Cordis f«
za kam oiiko d e k a u 11 o ie v ponedeljek dne 26. t. m. v Vodicah. Pričetek s sv. mašo ob 10. uri.
—	Spominska svečanost v Krikom. Ob priliki 25 etnega obstanka me ščanake šole v Krškem se priredi velika slavnost. za katero Be delajo obširne priprave. K siavnosti je tudi povabljen gospod deželni predsednik baron Hein, več poslan cev in drugih odličniakov. Veselica je pro računana za dva dneva in ima naslednji j program: 25. oktobra: Oi x/tH. uri popo | ludne godba pred c kr. okrajnim glavar stvom; ob 7 uri zvečer serenada pred sta novanjem deželnega predsednika; ob 8. uri koncert v prostorih bralnega društva. 26 oktobra : Oo 9. uri dopoludne slavnostna maša v župni cerkvi; ob 10. uri šolska slovesnost v telovadnici: Prolog, b) Nagovor obeh šolskih vodij, c) Cesarska pesem. Od 11. do */al. ure pogošfienie šolske mladine. — Ob 1. uri slavnostni banket pri Gregoriču. — Glasbene točke oskrbi godbac k r. v a -raždinskega pešpolka št. 16.
—	Tatinska druiba, ki je kradla po .
novomtšUi <>k< lici. ie zaročena.
—	Hrvatske novice. Izselilo se j e v 1. 1901 m 1902 po izvestiu zagrebške trgovske komore iz domovine 21.254 ljudij. A mnogo jih je odšlo tudi brez potnega lista. Izvestja Z-dinjenih držav dokazujejo, da se le do oktobra 1901 izselilo iz Hrvat ske 17 928 duš a do oKtobra 1902 v vsem 30283 duš samo v sev. Ameriko, — Vi soka starost. V B>rovljanah je umrl 106 let stari mož Kala«|. Bil je do zadnjega časa krepak in je ooravljal hilne posle. V Virju živi neka 107 let stara žena. — Morski volk. V kvarnerskh vod»h so vlovili 4 metre dolgega morskega volkn.
—	Izobraževalno ln zabavno društvo »Kranj« v Kranju priredi v nedeljo dne 2 5. « k t u b r a t. I. v društvenih prostorih (Šumijeva gostilna, I. nadstropje) ob l/j<3. uri popoludne predavanje. Predmet: »Kako moramo delovati za zboljšanje družabnih razmer?« — K obilni udeležbi vabi vse člane in prijatelje društva
odbor.
—	Nesreča. Dne 17. t. m. je peljal posestnik J. Smerkl iz Sel več prašičev v Trebnje. Ko se je proti večeru vračal, se mu je pridružil 66 let stari J. Strojin iz Griča, da se ž njim pelje. Ko je prišel voz na klanec pri vasi Dul, je hotel Smerkl stopiti raz voz, da podloži zavoro. V tem hipu sta se konja splašila in cddirjala kot besna naprej, d* se je voz razbil popolnoma Pri tem je padel Stroj-n tako nesrečno z voza, da je naslednji dan umrl. Smerkl je cstal brez težkih poškodb.
—	Dobavni razglas. C. in kr gar-nizijska m^nažna komisija v Lvovu naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da potrebuje za hto 1904 med drugimi tudi sledeče prtdmete, kakor: m ko. krompir, riž, poper, papriko, cimet, kavo, sladkor, kis, makarone, fižol, grah, proso, ječmen, sol, svinjsko mast, Blamno, cikorjo, kislo zelje, repo, čebuljo, žemlje, mloko, surovo maslo, jajca, mak itd. Ponudbe je najkasneje do 10 novembra t. I. 12 ure opoludne poslati gori navedeni komisiji. D bavni razglas in pogojni zvezek sta v pisarni trgovske in obrtniške zbornica v L ubliani na ogled.
—	Celjski okrajni zastop- Štajerski deželni odbor je sklep celjiktga okr. zastopa od 21. avg. t. 1, s katerim odobruje račun za leto 1902, vsled protesta od nemške strani razveljavil. Deželni odbor trdi. da se je slo venska večina pregrešila z »per zakon, in da prej ne more priti do odobritve letnega ra čuna, dokler se ne razvidi, v koliko je okr. zastop oškodovan po defravdacijah tajnika Kosma.
—	1900 kron je izginilo na doslej nepoznan način dne 16 t m. popoludne pri posoiilnici v Trebnjem članoma posojilnice V. Tomiču in F. Pehaniju. Zadnji je položil od Tomiča prejeti denar na mizo, a pri za ključiu blagajne so opazili, da je denar nekam izginil. Se zdaj se ne vč, ali je denar kdo ukradel, ali pa |e bil kam založen
—	Od mraza presenečeni Pred nekolikimi dnevi se je podala d<užba štirih hribolazcev na Veliki klek. Ko so opoludne prišli do koče, nastal je močen vihar, Tudi je pričelo močno snežiti in snežilo neprenehoma več kakor dve uri. Ko se je nekoliko zvedrilo, napotili bo se turisti domov. Toda med potjo jih je iznen»d>lo novo sneženje. Toplota je padla na 19° C. E emu hribo lazcu zmrznila je leva roka in leva noga, nekemu drugemu obe roki. Po velikem trudu in trpljenju še le se jim je posrečilo, priti na svoj dom.
—	Občinske volitve v Radovljici so se, kakor se nam poroča od tam, višile
pretekli teden Zmagala je menda liberalna „Gorenjec" - „Narodova« stranka, naši so so volitve le slabo vdeležili; — temu pa so menda krive izvestne govorice, češ da »ostane itak vse pri starem" Vložen je proti volit vam z naše strani vtok, »er so bile baje z našimi pooblastili neke »mahmacije«. Kdo bo župan, se še ne ve, govori se pa o treh kan didatib, namreč o slovenskem liberalcu odvetniku dr. Vilfanu, o Nemou Otonu Homanu in o »Nemou« notarju R u -d e s c h u.
—	Orjaški fižol! Simon Rožič čuvaj na čuvajnici » M jst h pri Žirovnici ima v svojem vrtu fižol na katerem se nahaia sedaj 112 strokov z velikim številom (600) fi-žolovih zrn.
—	Jugoslovanski klub Slovanske Besede na Dunaju, I. Biaunerstrasse 7, priredi domačo zabavo 24. oktob. ob 8. uri zvečer v prostorih »Slovanske Besede« I. B,aunerstrasae 7 Za ta večer obljubili so sodelovati naslednji gg. umetniki: Jaroslav E g e m , operni pevec, Ed Madenskjr, član dvorne opere (kontrabasi in P. R a -dosavlievič, član dvor. opere (flavta). Umetniško vodstvo g. K. J e r a j a.
—	Iz Litije se poroča: V torek zvečer je mešani vlak, v ki prihaja sem okoli 749 ure. povozil J. Š t e f i n a od Sv. Tro-jioe pri Mokronogu. Vlak mu je odtrgal obe nogi. Nesrečnika so prinesli na postajo, kjer je kmalu izdihnd. Mrtveca so prepeljali v mrtvašnico na Savo. Kakor se pripoveduie, je imel ponesrečenec, ki je bil star nad 70 let, opraviti v sodniji. — Pokradla je neka hud >bna roka iz kapelice na polju posodici s cvetlicami, svetilko in olje. — Umrl je trileten sinček gosp. nadučitelja A n d o I š e k Pogreb j« b<l danes.
—	Uporen delavec, h Radovljice se poroča, da je 11. t m. oruž ušfca postaja v Bohinjski Bistrici prijela nekega železniškega delavca, z imenom Mikeš, in je pri tej priliki morala poseči p; orožju. Upornik je bil zaboden z bajonetom v stegno in je dobil težko poškodbo.
—	Preprečena nesreča Dne 17. t. m proti večeru sta opnzi a vodja lokomotive J. Dežman in kurjač J. Urnek na rudniški progi v Zigorju tovorni voz, v katerega sta bila vprežena dva konja. Vod|a je še pravočasno ustavil vlak in tako zabranil nesrečo. Konja in voz so bi 11 odstranjeni iz proge in se je dc gnalo, da so last posestnika Klem-basa iz Podstranega. 56tetni hlapec Praprot-nik, ki je imel paziti na voz, je izginil brez sledu Domneva se, da je izgrešil pot v temi in padel v narastli potok, kjer je utonil. Bil je udan piiači.
IU g Ubij UIIK tet novice
Umrl je včeraj v Novem Vodmatu hišni posestnik gospod Anton Langof, umi-rovljeni uradnik okr. g^v^rst^a N. v m. p !
Rešilna postaja v Ljubljani zasluži pohvalo za svoje delovanje, vendar ima velik nedostatek. En voz pač ne zadošča za tako obširno delovanie Na mesec posreduje rešilna postaja v 45 do 48 slučajih. Često se je kliče nakrat na dva kraja, kjer je pomoč nujna, rešilna posta a pa ima samo en voz Tako je bila v zadregi posebno pri nesreči na gore. jski železnici. Morala je prihajati na kolodvor po p> samezne ranjence, ker nima večjega voza, istočasno se je pa zgodila neka dru^a nesreča v mestu. Naj bi se torej pri rešilni postali uredilo vse potrebno tudi za večie nesreče, posebno pa naj bi se skrbelo, da bi dal v takih prilikah svoje rešilne vozove na rnzoolBgo tudi rudeči križ.
Z vilami po glavi Hlapec Ivan Jaklič in delavec Fr«nc Bi Man, oba stanujoča na Tr žaški cesti štev. 22, sta se včeraj doma v hlevu sprla in stepla in je Bizjan udaril Ja kliča z vilami po glavi in po hrbtu, da ga je poškodoval. Bizjana je policija zaprla.
Zid se je podrl Včeraj počil je pri novem voiasatm strelišču, katero zida kranjska stavbinska družba, zid proti Dolenjski cesti od vrha do tal, tako da so morali precej velik del zidu podreti in delajo sedaj nov zid. Včeraj ali danes bi bili morali dati na zid »treho.
Vojak pobegnil. Maks schnabl. korporal 27. pešfjolks ruien v Lienzu na Tirolskem, pristojen v Gradec, je v noči od 19 na 20. t. m. pobegnil iz vojašnice in se ni več vrnil.
Slov. trg. društvo »Merkur" naznanja svojim članom, da priredi v nedeljo dne 25. t. m. popoldne ogled Koslerjeve pi-; vovarne. Društvo se je obrnilo v tej za-; devi do tvrdke Kosler, ki nam je drage volje d volila ogled tega znamenitega podjetja Člani Be zbirajo ob 2. uri 45 min. v društvenih prostorih ter jih vabimo k obili udeležb'
Bicikelj ukraden. Ivanu Jezeršeku. hlapcu pri G a du » Wuif ivih ulicah št. 8, je bil danes zjutraj iz veže sodne palače ukraden bicinelj. Jezeršek je pustil kolo v veži in je šel v davkarijo, kjer je imel opraviti. Ko je prišel nazaj, ni našel več kolesa na svojem mestu.
Pojasnilo. Te dni smo poročali o nekem boju mei nekaterimi pekovskimi pomočniki. Sedaj se nam zadeva poiasnuje, da se je dotični prizor godil nekoliko drugače in da
provzročitelji niso bili imenovani pekovski pomočniki.
Izseljevanje. Včeraj zvečer pripeljalo Be je iz Amerike v Ljubljano 20 oseb, v Ameriko se pa iih je odpeljalo 10.
Socialni demokrati v Ljubljani so ustanovili „S,jlošno konsumno društvo" ter 80 zadrugo že vpisali v zadružni register.
Nove stavbe na škofijskem zemljišču. Z današnjim dnem so pokrita na škofijskem zemljišču pri sv. Petru prve štiri nove hiše in sioer Cerniča in Rakovca ob Martinovi cesti, Mlakarjeva ob podaljšanih KomenBkega ulicah in Sedmakova ob podaljšanih Holz apfhvih ulicah. Prvi dve sta kriti s črno dunajsko opeko (tvrdka Vidic & Comp.) drugi dve pa z rudečo. Pri vili gdč Krekove na vogalu Martinove ceste je dospela zgradba do prvega nadstropja.
Dogodki na Hrvat-
skem.
Kregar mojstersko nike.
tudi za rovsko cerkev izdelal
novo monštranco, kelih in sveč-
Hrvatska delegacija v ogrskem držav, zboru je nesmrtno blamirala sedanje ofi l oijelno zastopstvo Hrvatske. Med hrvatskimi zastopniki, ki so sicer vladinovoi, mažaroni, vlada nezadovoljnost, ker se odbor deveto- ! rice, ki je sestavljal pri sedanji krizi vojni j elaborat, ni oziral na hrvatske zahteve.
Hrvatski minister Josipovich, ki j je bil tudi član odbora devetorioe, ni niti j omenil hrvatskih želj, in potemtakem odbor 1 ni imel prilike baviti se z njihovimi zahte ; vami. Hrvatski eksminister Josipovich je iz > slepega servilizma podpisal vse zahteve Ma i žarov; govori se tudi, da je bila temu kriva njegova politična nezmožnost.
Vsled tega je v hrvatskih krogih na stalo veliko razburjenje, tudi hrvatska narodna, t. j. vladna stranka, je neugodno dir-njena. Govorilo se je celo, da izstopi vseh 40 hrvatskih poslancev iz ogrske liberalne stranke, in da ban odstopi.
V elaboratu odbora devetorice glede vojnega pouka na hrvatskem ozemlju je pridržan stari sistem, t. j. v kadetnih šolah v Karlovcu in Kamenici ostane nemški poučni jezik.
Glede vojaških sodnih zadev se določa v elaboratu, da mora biti jezik vojaškega urada isti, katerega se poslužuje dotično sodno okrožje. V elaboratu ni glede Hrvatske drugih odredb.
Vstaja na Balkanu.
Makedonci bo prosili švicarsko društvo »Rdečega križa« v Ženevi za podporo. Upati je, da dobe Makedonci pomoči kmalu, kajti zima je pred durmi.
Francoske usmiljenke so prišle v Makedonijo. Ljudstvo jih pozdravlja kot pomoč- j niče v bedi. Ko je francoska kolonija v Cari- j gradu videla dobri uspeh, ki so ga dosegle '■■ prve francoske usmiljenke, je poskrbela, da j jih je prišlo še več. Turška vlada je dovo lila, da smejo usmiljenke svobodno potovati j po opuBtošenih krajih in streči ljudstvu.
Francosko vlado mora biti pač sram pred celim svetom, da dajejo Turki zave tišče dobrodelnim ženskam, katere »izobraženi« Francozi izganjajo! j Tudi ameriški misionarji v Solunu so prosili dovoljenja, da smejo potovati po bo- j jiščih. a sultan jim tega ni dovolil.
Bolgarija in Turčija sta se sporazumeli, ter začneti v kratkem istočasno odpuščati mobilizovane čete, in sioer tako, da bo na turški strani istočasno odpuščenih dvakrat toliko čet kakor na bolgarski. En oddelek bolgarskih rezervistov je že odšel na dopust. — Albanski bataljon, ki je prekoračil bolga.sko mejo pri Karamanici, je bil prestavljen v notranjost dežele krivci pa so bili prijeti. — Preki Bod v Monastiru je obsodil 123 obtožencev, ki so se vdeležili spomladi izgredov v Debrci na izgon in prisilno delo v Mali Aziji. — Bolgarska vlada pričakuje, da dobi na vpogled reformne določbe evropskih velesil. — Vkljub vsem pomirjevalnim vestem pa so dogodki v Makedoniji in Stari Srbiji še vedno takšni, da vzbuiajo opravičene pomisleke. Vsak hip je mogoče opaziti tam kako nevarno gibanje, in zelo pomenljivo je dejstvo, da tudi srbski živelj provzrsča resne težkoče. Kot se iz Belgrada poroča, se branijo srbske vaai ob črnogorski meji plačevati davek. 1500 mož se je oborožilo in pridružilo vstašem.
Književnost in umetnost
* Repertoir slovenskega gledališča Jutri, v p e t e k se poje drugič V. Parmova ljubka opereta »Amaconke«. — V n e d e 1 j o sta dve predstavi: pop. ob V,3 uri ljudska predstava »Lepe L i d e«, zvečer ob pol 8. uri nova velika opera „0 t e I 1 o". — Prihodnja dramska noviteta je Želenskega »Pravljica o Kri-š p i n u «, operna pa Puccinija »Bo-h e m p «.
® Cerkev na Rovih. Dodatno k notici iz R o v poročamo, da je pasar Ivan
Bazne stvari.
Najnovejše od raznih strani
Smrt senatorja Cavalini. Na svoji vili v bližini Milana umrl je senator Gašper Cavalini v 80. letu svoje starosti. — Bežeče berberske družine. Ker aiganske oblasti Berbercc hudo preganjajo izseljuje se kar na stotine berberskih družin iz Afganistana v Košan v Perzijo ter prosijo tamkojšnjega ruskega konzula za posredovanje, da bi se smel< naseliti na ruskem ozemlju. — Napad Čungusov. Is Port Arthur se poroča, da so Čunguai napadli mesto Bodone ob reki Sungari. Oddelek kozakov je bil odposlan v pomoč — Bodoči kardinali. V papeževem konzistoriju dne 9. novembra bo imenovanih sedem kardinalov. Zdaj se ve še o sledečih: Hišni prelat V e c e i a (R m) in škof Grasselli (Viterbo). — N i š k a afera. Topniški poročnik Dimitrije Milutinovič, ki je bil med obsodbo niških častnikov bolan, je bil v soboto poklican pred vojno Bodišče in obsojen na štiri mesece ječe. — Delavki odtrgalo glavo. Iz Budimpešte poročajo, da je v tovarni patron v ogrskem Altenburgu se pripetila eksplozija in je neki delavki bila odtrgana glava od telesa. — Ustreljen ministrski tajnik. Iz Sofije poročajo: Ministrski tajnik Dimitrij Stojanov je bil včeraj, ko je stopil iz kavarne, od nekega mladega moža ustreljen. Vzrok dejanju je ljubosumnost. — Umorjena teta. Nečaki goBpe de Lucca v Kataniji so zvedeli, da je teta uničila oporoko, v kateri jih je proglasila za dediče. Nečaki so udrli v njeno stanovanje in jo umorili. — Princ skladatelj. Balet »Spomladni čar«, katerega je uglasbil pruski princ Adalbert. bodo v kratkem predstavljali na dunajski dvorni operi. — Ruska carica pričakuje veselega dogodka. Tudi to je mej vzroki odložitve carjevega potovanja v Rim. — S n e g je včeraj padal po južnem Češkem. — Porotna obravnava v zadevi sv. V a c -1 a v s k e posojilnice se prične še le 26. nov. Prič bo 72 — Smrt v Dravi. Iz Calovea se poroča, da sta nek mož in neka ženska skočila v Dravo in utonila. — Društvo vseh velikošolcev. Društvo, ki bi na nevtralnem stališču, branilo interese visokošolcev vsega sveta se snuje. Ime tej zvezi bo: »Akademična unija«. Na Dunaju se je tudi že sestavil tozadevni odbor. — Sneg. V Lvovu in po vsej vzhodni Galiciji imajo sneg in jako oster mraz.
Telefonska in brzojavna poročila.
Trst, 22. okt. Državno sodišče je izreklo danes sodbo o slovenskih reklamacijah povodom zadnjih volitev, katere ni hotel magistrat sprejeti radi tega, ker so bile sestavljene v slovenskem jeziku. Državno sodišče je ugodilo slovenski pritožbi ter je izreklo, da bi tržaški magistrat na podlagi § 19 moral sprejeti slovenske reklamacije, ker imajo Slovenci pravico posluževati se svojega jezika.
Budimpešta, 22. oktoba. „Buda-pesti Naplo" poroča: Knez-primas kardinal Vaszary namerava na konferenci škofov staviti vprašanje, ako se sme peti v katoliških cerkvah ogrska himna. 0 tem vprašanju se je po listih že pred več tedni razpravljalo, ker škof v Pe-čuhu ni pustil peti ogrske himne v cerkvi.
Budimpešta, 22. okt. Khuen in Lukacs sta se danes vrnila sem. Lu-kacs ima popoludne posvetovanje z odsekom liberalne stranke o stališču krone. Listi pesimistiško razpravljajo o položaju in pravijo, da se krona ne uda.
Praga, 22. okt. Danes je bila konferenca parlamentarične komisije čeških strank deželnega zbora. Vsi govorniki so zavzeli stališče, da se nemškim željam glede deželnozborskega dnevnega reda ne ugodi.
Praga, 22. oktobra. Danes ima sejo parlamentarični odbor mladočeške stranke. K seji so povabljeni tudi zastopniki moravske mladočeške stranke. V seji se bo skoro gotovo sklepalo o češkem ministru, oktobra. Povodom slav-pobratimstva mej Fran-
bodočem Rim, 22.
nosti na čast cosko in Italijo je došlo tu protiavstrijskih demonstracij.
do velikih Pred av-
strijskira poslaništvom je množica razgrajala in kričala: „Abasso 1'Austria".
Belgrad, 22. oktobra. Govori se, da bode skupščina razpušeena. ker se radikalni stranki ne moreta zediniti glede kandidatur v državni svet.
Belgrad, 2l. okt, Sedaj, ko se bližajo volitve v državni svet, prišlo je med kraljem in vlado do hudega na-sprotstva. Radikalci hočejo imeti v drž. svetu deset glasov. Kralj hoče imeti pa le liberalce in naprednjake, zaradi tega vlada med kraljem in vlado velika napetost.
Belgrad, 22. oktobra. Polkovnik M a š i n je imenovan poveljnikom višjega vojnega sveta.
London, 22. oktobra. Kakor poroča „Daily Telegraph" iz Tokio je položaj ondi nespremenjen. Dejstvo, da je dosedanji poveljnik japonskega brodovja odstavljen in nadomeščen z drugim vzbuja pozornost. Oborože-nje se nadaljuje, vznemirjenje nako-reanski meji narašča.
London, 22. oktobra. Poljski vir-tuoz Paderevski je zgubil pri nekem podjetju vse svoje premoženje dva milijona mark.
Ljutomer, 22. oktobra. Gospod Gabrijel Postružnik, učitelj v pokoju v Ljutomeru, je danes umrl.
Meteorologično poročilo.
Viiina nad moriem 306.2 m, srednji iračni tlak /86-0 mm
I
Cu opa-
lOTHnjk
Stanje Terape-b&ro- ratura
metra. t mm.
po Celsijo
Vetr.Tt,
Nebo
lih
■ -s a,
21|	9. zveč. |	737 8 |	77	{ sr. szah. |	jasno
22l	7. zjutr. 2. popol. j	736 5 1 736-1 |	72 138	sr. ssvzh. 1 j sl. jzah. |	obl >
oo
Srednja včerajšnja temperatura 6 8*. normale 9 5*.
Duiia|sk» borza
dnč 21. oktobra
Skupni državni dolg v notah . . . .	100'10
Skupni državni dolg v srebru..........99 95
Avstrijska zlata renta 4% .....	11935
Avstrijska kronska renta 4 %.....ICO 10
Avstrijska inv. renta 3'/» * ....	92 65
Ogrska zlata renta \ %.......118 35
Ogrska kronska renta 4% ... • .	9790
Ogrska inv. renta 31/, % ■ %......89 20
Avstro-ogrske bančne delnic«.....16*07
Kreditne delnice..................662 —
London vista ..................23 921',
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. v	117-2 i*/s
20 mark............23*47
20 frankov.............19'"
Italijanski bankovci . . ... . 96 25 C. kr cekini	...	11 33
Jjuskinasto-oklopna barva
je uporabljiva za okrasje, preprečuje rjo, daje lep ko-vinasti lesk. Sosebno priporočljiva za prevlako predmetov, kateri trpe vsled vremena, n. pr. mostovi, železne konstrukcije, konstrukcije pod vodami, vrtne ograje, strešice nad prodajalnicami, shrambice za plinove zvončke, železne predmete sploh itd. Edina prodaja za Kranjsko pri tvrdki BRATA EBEEL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. — Vnanja naročila proti povzetju.
Vzorci na zahtevo zastonj. 624 4 12 —2
1385 1-1
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, da je naš iskreno ljubljeni soprog in oče, gospod
Anton Langof
c. Kr. brambovskl evidenčni officlal v pokoju
po dolgotrajni mučni bolezni previden s svetimi zakramenti v dobi 53 let včeraj ob pol štirih popoldne rrirno v Gospodu zaspal
Pogreb dragega pokojnika bo v petek, dn6 23. vinotoka ob 4. popoldne iz hiše žalosti Udmat št. 49.
Sv zadušne maše se bodo brale v več cerkvah.
Dragega pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev.
Ljubljana, 22. vinotoka 1903.
Žalujoči ostali.
/niekar,
1381 3—1
teoretično in praktično izurien v vseh delih mlekarske in sirarske stroke, želi B 1 no vembrom nastopiti boljšo službo Do
pisi naj se blagovolijo nasloviti pod šifro »Krepost« nn upravništvo tfpra lista.
priporoča raznovritn*
vizitnice
po aiiki cmi.
Ljubitelj čaše dobrega čaja zahteva povsodi najfinejši in najboljši čaj sveta
INDRA TEA
Melanža iz nalfinejšega kitajskega, indijskega in cej-lonskega čaja. Pristen le v izvirnih zavojih. - Glavna zaloga pri: Josip Ančlk lekarnar v Ribnici.
1252 26-7
l^čemc
dua Žagarja
(pilarja)
za 1. decembra, t. 1. Zaslužek mesečno 50 do 70 gld. Oženjoni imajo prednost. Naslov: Parna pila, Stajniea, Pošta Jezerane 1382 l-i (Hrvatsko)
|_J m w
JlIScI
na Griiiku št. 63 v Št. Vidu nad Ljubljano, se iz proste roke proda.
Kupci naj se ondi zglasijo. 1313 3—3
Hiša v najem
na Glincah jpri Bobenčku kjer ie bila stara prodajalna in postilo«, pripravna za vsako trgovino, se odda s 1. novembrom.
Egidij Jeglič, 1378 3~2 Reseljeva cesta št. 13, Ljubljana
Naznanilo.
Pri kroničnem kataru jabolka in bronhijev se
rogaški „Styria vrelec"
^ ko* voda za grgranje dobrojibnese.
Kuharica,
dobro izurjena v kuhanju in gospodinjstvu, želi stopiti v službo h kakemu gospodu duhovniku ali pa drugemu gospodu kot gospodinja. Vstopi takoj ali pa čez 14 ali mesec dnij.	1373 1—1
Več se poizve v Btrelliklh ulloah št. 2.
Mlad mož
z izbornimi, večlelnimi spričevali, vešč slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, želi kot pomožna moč v poljubni pisarnični urad vstopiti Sprejme tudi sluibo skladiščnika (magacmor) pri kakšnem YPčjem podjetju- Nastopi lahho takoj.
Več pov^ iz pr jaznosti uredništvo »Slovenca«.	1358 2—2
Učenec i
rH
se sprejme takoj v špecerijsko trgovino.
Naslov pove upravništvo »Slovenca.«
Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka — Promese za vsako žrebanje, u 1 a n t n a izvršitev naročil n a bor * i.
Iz konkurzne mase tvrdke
Goričnik & Ledenig
v Ljubljani
odda se ostala manufakturna zaloga
v ceniini vrednosti 18.745 K 58 h
lioiftiiflbenini potom.
Kupne ponudbe in 10 % vadij v gotovini položiti je najkasneje
do 80. oktobra 1908 opoldne
pri oskrbniku konkurzne mase g. dr. Josipu Sajovic, odvetniku v Ljubljani, v Gosposkih
ulicah 6t. 3.	.....	u j j '
Odb'r upnikov si pridrfi odobritev podanih kupnih pt nudeb, katere se bodo dne
31. oktobra 1903, dopoldne ob 11 uri odprle. P. trditev ponudeh se bode do tirnemu ponudniku takoj naznanila. Vse druge ponudbe se bodo z vadijem vred ponudnikom
takcj vrnile.	.	...
Manufakturnu zaloga proJa se na podlagi inventure, katera se lahko pri konkurznem oskrbniku v pisarničnih urah vpogleda, povprek in brez vsacega jamstva konkurzne mase Ponudnikom je prepuščeno, Be o pravilnosti inventure v prodajalnici tvrdke prepričati.
Kupnino plačati je čisto brez vsacega odbitka, predno se blago previame in najkasneje
dne 2. novembra 1903 v navadnih pisarničnih urah
r roke oskrbnika konkurzne mase.
Kupljeno blago mora kupec najkasneje
do 3. novembra 1903, zvečer do 6. ure
na lastne stroške iz prodajalnice t.ko gotovo spraviti, kakor bi bilo sicer konkurzno oprav ništvo opravičeno, blago na stroSke in nevarnost zamudnega kupca iz prodajalnice odstraniti Natančnejša pojasnila daje oskrbnik konkurzne mase.
1383 3_!	Oskrbnišfvo konkurzne mase.
Prva kranjska industrija za marmor, granit in sijanit na parno silo.
Felix Toman
umetni kamnoseški mojster
Ljubljana, Resljeva cesta 30
Največja zaloga nagrobnih spomenikov od marmora. obeliski in piramide od črnega švedskega granita in labradorja lastnega izdelka.
Prevzame v izvršitev kompletne družbinske rakve, vsakovrstna stavbena in cerkvena umetna kamnoseška dela, kipov in podob. Plošče za pohištvo v bogati zalogi. Polaganje tlaka in hodnikov od porfirja in granita. 1305 6-5
HaJrtl ln proraiinil na znhtCTanje brezplačno.
Menjarična delniška družba
„11 E R C U R
I., Wollzeile tO in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.
796 100-37
Zahtevajte
brezplačno in franko
moj ilustrovani cenik z več ko H00 podobami
ur, zlatega i-> srebrnega blaga m godbenih reči
HANN8 KONRAD
Nik.-rem. ura ei 2.r,o tovarna za ure Id Izvozna trgovina
8.-, 8.50 Za vSuk„	^ ^ ^^
liro 3 letu pisni. jam.
t.fct/

Klobuke
za dame in deklice
priporoča v priznano največii izberi, najmodernejši obliki od prostih do najfinejših, tvrdka
I. Wanek,
modistinja.
W~ Cerkvene tiitpk" natanko po meri isffotavljam. 1315 3—3
tO
Mizarske pomočnike in učenca v poduk
sprejme v trajno delo
JVIatko JVlaloVič 1363 3_2
mizar v Rudolfovem (Novo mesto)
1349 4-4
Išče se
deček
iz dobre hiše, kateri i« izvršil vsai Štiri razrede ljudske šole, sprejme se takoj pri
Franc Crobath-u,
trgovina z manufakturnim blagom v Kranju. ........................................
^»»»»'»»»'»'»»■»»»»»»»mmmmmum«...
----\N
Viz***
Jlane^a Trdine 1=« ^branih spisov
je pravkar ijšla prva knjiga:
T^ajjoui Ijazarji in Iliri.
Prejanimiva epizoda 13 ju^no-slovanske 3godovine.
tfnjiga, važna ja vsa^ga 3a-
vednega Slovenca.
Cena tf 3'—, po pošti tf 3'20.
Založil L.ScbuJcntner v Ljubljani
m—
•M
• ••

Udajatelj 1» odfoverai arcdnik: Br. Iisaolj Zitslk
••••ltHM.Hi>MHtMM<«MiMM*tHIM i t S: .»••••••»•••••••••••••••••I.................
e:s t ???? s 15«* s t s s s t titittstssttsjtsststttt !••••
4MT" Pojasnila	v vseh gospodarskih in finančnih
stvareh, potem o kurznih vrednostih vseh ipekulaoljskih vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor je monoče visoceaa obrestovanja pri popolni varnosti naloženih J b	glavnlo.	134 250
Tisk »KatoliBke Tukarnt« v Ljubljani.