2A SVOBODO VSEH UBITA IZ ZASEDE V NOČ (VSTAJE . 27. JULIJA 1941 BORCA KAMNIŠKE Č ANTON Ml KLAVCI d DOMINIK MLAKAR- eto XXXIV. Številka 55 M. {Maaovttelji: občinska konferenca SZDL s. Kranj, Radovljica, Skorja Loka ["rti* - Izdaja Časopisno podjetje »Kranj — Glavni urednik Igor Slavec Odgovorni urednik v. d. Jote K o* nje k Štirideset let mineva te dni, odkar so po Sloveniji za poka le prve puške upora. To je obletnica, ki opominja, da je zadnji čas,, da dobe obeležja vsi pomembnejši dogodki tega časa, in tudi vsi posamezniki, ki so se sredi zasužnjene Evrope, ko nihče razen naj pogum ne jših organiziranih revolucionarjev ni upal, da bi upor sploh kdajj mogel prinesti zmago, fašističnim hordam uprli s puško v roki. Vrsto spomenikov in spominskih obeležij odkrivamo tokrat širom po Gorenjski, med drugim tudi borcema Kamniške čete, Antonu Miklavčiču in Dominiku Mlakarju, ki sta padla v noči Kamniške vstaje, 27. julija 1941. i Kranj, torek, 21. 7. 1981 Cena: 7 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1980 trikrat tedensko, od januarja 1984 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. * L A SI L O SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJ UDSTVA ZA GORENJSKO m ftl 80 60 MO MO 100 »o »o « V SREDIŠČU POZORNOSTI Moč izjemnega časa Preroške so bile besede, ki jih je zapisal Ivan Cankar v svojem času: »Iz ponižanja in hlapčevstva, iz sramote in bede se bo vzdignil naš narod v novo, svetlo življenje, očiščen in pomlajen, vreden člen v druščini narodov, očiščenih in pomlajenih ...« Speransovo videnje, program slovenskih komunistov s Ćebin, program demokratične in mobilizacijske Osvobodilne fronte, pa zgodovinski sklep politbiroja s 4. julija 1941 so njegovo prerokovanje prihodnosti slovenskega naroda Se dosledneje izrazili, dokler 22. julija glavno poveljstvo slovenske partizanske vojske ni izdalo prvega operativnega ukaza: tudi naš narod mora preiti k dejanskemu odporu proti zatiralcem. Počile so prve partizanske puške. Blagohotno upanje desetletja in stoletja podjarm-Ijenega naroda je preraščalo v trdno pest organiziranega in množičnega, vseljudskega odpora. Štiri leta bojev, dolga in naporna pot do osvoboditve ... Jutri slavimo 40-letnico vstaje slovenskega naroda. Slavimo delavno, ozrimo se po prehojeni poti in poglejmo v oči prihodnosti. Ta bo tem bolj jasna, čim bolj bomo blizu duhu in črki naše ustave, programu Zveze komunistov, zakonu o združenem delu, če bomo ponovno prebrali besede iz Kardeljevega kapitalnega dela Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Bodimo kritični do pomanjkljivosti in lastnih napak. Pred nami so težavne naloge: ustaliti gospodarstvo in družbenopolitične razmere, preprečiti nazadnjaškim in drugim mračnim silam doma in na tujem, da spodkopujejo temelje našega astema; tudi bratstvo in enotnost - vrednoto, ki smo jo kot jeklo kslili v štirih letih vojnega meteža. Praznik vstaje nas zato veže na obrambo vsega, kar smo dosegli; vzpodbuja naj voljo in akcijo pri razreševanju vseh nakopičenih problemov. Lažje bi nam bilo, če bi bila z nami tudi tovariša Tito in Kardelj. Slednji se je od nas poslovil predlani, turobnega februarskega dne. Z neizmerno bolečino se je od njega poslavljala Ljubljana, mesto, kjer se je začela in končala življenjska pot velikana, mesto, kateremu je Kardelj vtisnil tudi pečat svoje osebnosti. Danes mu na Trgu revolucije v Ljubljani odkrivamo spomenik. V čast človeku, ki je v mislih in dejanjih uresničeval preroške Cankarjeve besede, se jal seme odpora, organiziral vstajo in v nenehni povezavi z ljudstvom že med samim bojem skupaj z velikani revolucije gradil boljše in lepše. Plemenitimo tudi danes z dejanji njegova prizadevanja, naprtimo vse moči rok in uma. Moč pa poiščimo v izjemnem času našega narodnoosvobodilnega boja in revolucije. Tudi v zgodovinskem julijskem trenutku, ko je slovenski narod z orožjem v roki stopil na pot Cankarjevih predvidevanj. C. Zaplotnik Muzej revolucije Gorenjske Najprej pripraviti programe Predsedstvo skupščine gorenjskih j>bčin je na zadnji seji razpravljalo o osnutku družbenega dogovora o izgradnji in financiranju Muzeja revolucije Gorenjske v Begunjah. Poseben odbor za ustanovitev Muzeja revolucije Gorenjske, ki deluje pri medobčinskem svetu SZDL za Gorenjsko, njegov predsednik pa je Martin Košir, je predsedstvu predložil osnutek dogovora in predlog, kako se lotiti izgradnje. V dosedanjih razpravah v odboru so se sporazumeli, da bi bilo najprej treba pripraviti vse potrebno glede investicijskega programa in ustrezne dokumentacije za gradnjo, po drugi strani pa temeljijo preučiti vsebinski program Muzeja revolucije. Posebno slednje bo terjalo temeljito preučevanje in strokovno sodelovanje ter seveda čas. Razen tega pa med drugim tudi zaradi sedanjih stabilizacijskih pogojev ni možnosti za takojšen začetek gradnje. Zato so se tudi na seji predsedstva skupščine gorenjskih občin odločili, da je treba najprej pripraviti ustrezen družbeni dogovor in do 1983. leta ob pripravi programov in vseh potrebnih dokumentov zbirati denar. Okvirno so se dogovorili, da bi v vseh petih gorenjskih občinah do takrat zbrali okrog 6 milijonov dinarjev, pred koncem leta 1983 pa bi se potem odločili, da bi z gradnjo morda začeli že naslednje leto. Tako bi bil Muzej revolucije lahko odprt za dan zmage 1985. leta. A. 2. Primara« prcrfUiava aa eaesa atestu — Jelovičin obrat v Preddvoru je postal letos veliko gradbiiče. Delavci kranjskega Gradbinca namreč obnavljajo žago, na kateri naj bi potem letno razrezati, od 20 do 25 tisoč kubičnih metrov lesa. Obenem gradijo tudi skladišče za hlodovino, sortirnico in energetski objekt. Jelovica bo s tem združila sedaj dokaj razdrobljeno primarno predelavo lesa na eno mesto. Predračunska vrednost obnove žage in gradnje spremljajočih objektov bo stala 90 milijonov novih dinarjev. Po pogodbi naj bi bila dela zaključena do konca leta. — C. Zaplotnik Danes v Ljubljano Danes, v poznih popoldanskih urah, se bo iz vseh slovenskih pokrajin in iz zamejstva pričela viti domala neprekinjena kolona avtobusov, osebnih vozil in vlakovnih kompozicij proti našemu glavnemu mestu, da bi skupaj z njegovimi prebivalci počastili 40-letnico vstaje slovenskega naroda in ob odkritju spomenika Edvardu Kardelju obudili spomin na velikana, revolucionarja in misleca. To bo svečan, množičen in organiziran shod delovnih ljudi in občanov na Trgu revolucije, kjer se bo natanko ob 20. uri začela osrednja slovesnost. Ze pred pričetkom bo orkester JLA zaigral jugoslovansko himno, godba milice zatem še slovensko, kar bo pomenilo tudi začetek slovesnosti. Na odru bodo poleg nastopajočih Še častna straža JLA, enota teritorialne obrambe, mladinska delovna brigada in sto parov domicilnih enot. Uvodno besedo bo podal član predsedstva SR Slovenije dr. Marijan Brecelj, predsednik predsedstva SFRJ Sergej Kraigher pa bo že pred slavnostnim govorom odkril črno patinasti spomenik Edvardu Kardelju. Zatem se bosta pol ure prepletali pesem in recitacija. Internacionala, ki jo bodo zapeli združeni pevski zbori (iz Ljubljane, Trsta, Koroške, Maribora, Ajdovščine), bo naznačila konec slovesnosti in pričetek družabnega srečanja. Na Novem, Prešernovem in Ribjem trgu bodo nastopale godbe na pihala, v Čopovi ulici, na Novem trgu in Trgu osvoboditve folklorne skupine, na Vodnikovem in Novem trgu narodno-zabavni ansambli. Ob 21.30 bo s Špice proti Zmajskemu mostu krenila po Ljubljanici povorka stotih čolnov, osvetljenih z lampioni in bakladami. »Noč na Ljubljanici« bo spremljala v posebnem čolnu tudi godba na pihala. Gostinski lokali bodo odprti do polnoči in po potrebi še dlje. C. Zaplotnik O LAS 2.STRAN NOTRANJA POLITIKA TOREK. 21 JUIUAIMI PO JUGOSLAVIJ Umakniti predlog zakona o taksi Slovenska delegacija v skupščini SFRJ je bila mnenja, da je predlog zakona o taksi za prehod meje nesprejemljiv, ker prinaša več Škode kot koristi. Slovenski delegati so se oprli na ugotovitve zakonodajno pravne komisije skupščine SFRJ. Slovenska delegacija pa ima še naprej tudi odklonilno mnenje o že sprejetem ukrepu guvernerjev narodne banke, ukrepu, ki limitira iznos denarja prek meje na enkratnih 1500 dinarjev. Sklep je v njenih očeh ničen, ker ga ni sprejel za to pooblaščeni organ. Odgovornost vseh komunistov Predsedstvo CK ZKJ je ob udeležbi najvišjih predstavnikov organov in organizacij v federaciji obravnavalo uresničevanje sklepov 15. seje CK ZKJ o idejnopolitič-nih vprašanjih razvoja Jugoslavije v naslednjem srednjeročnem obdobju ter o nalogah Zveze komunistov. Kljub določenim uspehom je gospodarski položaj še vedno zaskrbljujoč, so poudarili na seji, saj problemov ne rešujemo dovolj učinkovito, pri stabilizacijski politiki pa smo nedosledni. Predsedstvo je bilo med drugim tudi mnenja, da ni dopustno toleriranje verbalizma, naloge pri uresničevanju stabilizacije pa morajo komunisti uresničevati odgovorno. Gostinci so gluhi Občinsko vodstvo v turistično izredno razviti občini Rab je predlagalo, naj bi znižali cene gostinskim storitvam za 10 odstotkov, vendar so do zdaj znižali cene le v kampu San Marino. Ostali gostinci so se odločno uprli ukrepu. Tedaj, ko so predlagali nižje in zmernejše cene, je na Rabu letovalo 17.000 gostov in so imeli zasedenih 70 odstotkov zmogljivosti. Nekaj dni kasneje pa so turisti napolnili vse sobe in kampe. Občinsko vodstvo je mnenja, da zahtevajo pocenitev ne le zaradi domačih gostov, ki jih je okoli 20 odstotkov, temveč si prizadevajo zajeti nesorazmerno divjanje cen. Novih 1680 vagončkov premoga Rudarji hrastniškega premogovnika so minulo soboto nakopali 630 vozičkov premoga, trboveljski pa več kot 1050 vagončkov. Na delo se je prostovoljno prišlo veliko rudarjev, prav tako tudi delavcev skupnih služb. Prvič so prostovoljno delali tudi rudarji premogovnika Trbovlje, rudniških elektro-strojnih delavnic. Vseh prostovoljcev je bilo 311, na odkopih pa jih je delalo več kot 200. V jami Kisovec poskušajo nadomestiti izpad proizvodnje v jami Kotredež, zato delajo z vso močjo. Manjši pridelek pšenice Pridelek pšenice v Sloveniji je bolj skromen, kot so napovedali, saj smo na družbenih poljih pridelali komaj 35 stotov, na zasebnih pa (e 25 stotov na hektar. Tako imajo skupaj pri ljubljanskem Žitu zagotovljenih komaj polovico potrebnih količin pšenice. Temu bo primeren tudi odkup, četudi si te dni povsod prizadevajo, da bi z večjim odkupom domače pšenice zmanjšali primanjkljaj Slovenije v krušnem žitu. Omejitve redčijo vrste SSf*i"****** ********* aaj se razširja - V nedeljo sta pred ZGrZ društva Visoko Franc Vrtačnik in vodja prosto- voywn easUmh enot iz Kumrovca Božo Broz svečano podpisala in 'ŽUZaSr JU*"? ° P001****** med obema društvoma. S tem so ** * bUa Posredovana ob praznovanju 30-letnice „ t^T0 društva Kumrovec. Gostje so si v nedeljo takoj po prihodu mm ruemo t tm*i*m*jsM ogledah kraj in dve modernizirani kmeuji. \^9mvnf*1 obeh krajev pa so spregovorili o družbenopolitični «WJ™' ° in načrtih, pri čemer so se pozorneje dotaknili IZ^rem2'i Polarne varnosti. Pobratimi so se razšli z mislijo, da ne sme ostati le pri stikih med gasilskima društvoma, temveč se mora j***0*"** razširiti tudi na družbenopolitične, kulturne, športne in uruge °Wnizacije. S slovesnostjo, na kateri je predsednik krajevne *°*Z*Tence *P*X Lojze Smolej spregovoril o izjemnosti našega "°*™oo^odunega boja ter o sedanjih notranjepolitičnih in goaS™/9*th problemih, so Visočani počastili tudi jutrišnji praznik - w-tetnico vstaje slovenskega naroda. - C. Zaplotnik Zakon o javnih cestah V Sloveniji je že v razpravi bodoči zakon o javnih cestah. Ta težko in dolgo pričakovani dokument naj bi razjasnil nekatera samoupravna vprašanja glede načrtovanja, financiranja in gospodarjenja s cestami v republiki. Nekatere zasnove v bodočem zakonu kažejo, da bodo v njem zajete vse dosedanje dobre izkušnje s tega področja, na novo pa naj bi bila urejena nekatera vprašanja, kjer doslej nismo bili najbolj učinkoviti. Vsekakor bo pomembna novost ustanavljanje samoupravnih interesnih skupnosti za ceste. Le-te naj bi bile v vsaki občini, možnosti pa so tudi za ustanavljanje pokrajinskih' samoupravnih interesnih skupnosti Odkritje spominske plošče Žirovnica - Krajevna organizacija ZZB NOV in pododbor Ko-krškega odreda Žirovnica vabita borce, delovne ljudi in občane na odkritje obnovljene spominske plošče 11 borcem NOV, ki so med vojno padli v bližini Smokuškega mostu v Završnici. Odkritje plošče s kratkim kulturnim programom bo v soboto, 25. julija letos, ob 10. uri, slovesnost pa bo posvečena tudi 40. obletnici vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti. Po odkritju bo srečanje borcev in vseh udeležencev. Gozdarstvo lani in letos 08 Kranj — V torek, 4. avgusta, se bo v Kranju sestala na tretjem zasedanju skupščina samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo gozdnogospodarskega območja Kranj. Delegati obeh zborov bodo razpravljali o poslovanju gozdarstva v minulem letu in o letošnji gozdni proizvodnji, obnovi oziroma gojenju gozdov ter o sredstvih za biološke in tehnične naložbe. Prav tako je na dnevnem redu poročilo o usklajevanju gozdarstva in lovstva na kranjskem gozdnogospodarskem območju. A. Ž. Obisk iz Zaječarja Trtic - V četrtek, 16. julija, je občino Tržič obiskala delegacija pobratene občine Zaječar iz Srbije. V delegaciji so bili tudi predsednik OK ZSMS Zaječau Aco Todorovič, sekretar občinskega komiteja ZKS Zi-vojin Markova! in podpredsednik SZDL Rado je Milenkovič, ki so se v petek pogovarjali s tržiškimi kolegi. Predstavnike mladih iz Zaječarja je še posebno zanimalo, kako poteka delo na MDA Suha Krajina, kjer je mladinska delovna brigada Kokrški odred, ki jo sestavlja po 24 mladincev iz obeh mest. Mladi brigadirji, ki se bodo z akcije vrnili ob koncu meseca, so načrt že presegli, še bolj pa so pomembne nove vezi in tovarištvo med mladimi iz pobratenih mest. Obisk zaječarske delegacije je ena izmed rednih oblik sodelovanja med obema občinama, ki se je v zadnjem času še posebno okrepilo. M. Fornazarič za ceste. Ko so o tem razpravljali na seji predsedstva skupščine gorenjskih občin, so poudarili, da ustanavljanje samoupravnih interesnih skupnosti ne bi smelo potegniti za seboj tudi ustanavljanje posebnih služb oziroma tovrstnega admini-striranja. Na srečo imamo glede tega že dovolj izkušenj. Osnovno izhodišče bi morala biti predvsem ekonomizacija in takšna organizacija, ki bo lahko učinkovito razreševala vsa vprašanja gospodarjenja s cestami. Da bi temeljito preučili vsa ta vprašanja so se dogovorili, da bodo izvršni sveti gorenjskih občinskih skupščin še ta mesec imenovali posebno delovno skupino, ki bo s strokovno službo Cestnega podjetja pripravila vse potrebno za izvajanje zakona. A. Z. Od 4. julija, ko je začel veljati sklep guvernerjev Narodne banke Jugoslavije, po katerem smemo Jugoslovani le enkrat letno odnesti v tujino 1500 dinarjev in tujci prinesti k nam za 1500 dinarjev v tujini kupljenih dinarjev, je minilo premalo časa za celovito oceno ukrepa. Znana pa so nekatera dejstva, ki veljajo ne le za Gorenjsko, pač pa za celotno Slovenijo. Zmanjšal se je promet, občani pa množično vlagajo prošnje za dodelitev obmejnih pro-pustmc. Po besedah Ljuba Lukiča iz carinarnice na Ljubelju se je zaradi viška turistične sezone promet sicer povečal, zmanjšalo pa se je število Sigoslovanskih prehodov čez mejo. a začetku so bile sicer mnoge nejasnosti, vendar večjih problemov pri carinskem poslovanju ni. Predpis ne pozna izjem, vsak potnik dobi ob firehodu čez državno mejo v potni ist uradni žig, s čimer je že izkoristil možnost prenosa 1500 dinarjev, ne glede na to ali ima s seboj toliko Svečanosti ob prazniku JESENICE - Letoimii dan vstaje slovenskega naroda m v jeseniški občini se posebno slovesno proslavili. Prva svečanost je bila V petek, 17. julija, v restavraciji jeseniške Jelssarne. Tod so ae zbrali elani borčevske organizacije in predstavniki raznih ustanov ter družbenih organizacij, ki jih je maishHnoki svet Zveze združenj borcev NOV za Gorenjsko nagradil za dolgoletno delo pri razvijanju in ohranjanju revolucionarnih borbenih tradicij. Priznanja je 25 posameznikom in 12 organizacijam iz občine podelil predsednik sveta Jote Ulčar. V govoru je med drugim poudaril pomen priznanj, ki so jih letos podelili prvi«. Tokrat so zaradi pomembne obletnice vstaje izbrali več nagrajencev, v prihodnje pa bodo v občini podelili do pet priznanj na leto. Minulo soboto dopoldan je bila draga prireditev širšega pomena. Občinska konferenca Zveae rezervnih vojaških starešin je namreč priredila na strelišču pod Mežakljo .tekmovanje v streljanju z malokalibrsko puško, ki - • « ---1--A_ A-l___ denarja ali manj. Če imajo taj družine skupen potni list, lahko nesejo čez mejo toliko denarja, koli kor je družinskih članov. Če pa m v tujino le eden izmed dnitinuufc člsnov, pa izkoristi tudi prtvic« ostalih članov na skupnem potmi listu, čeprav lahko nese čez mejo d 1500 dinarjev. Nobenih izjem ai it za službena ali športna potovanji Dela za carinike je več, pozna pa a da so vrste precej krajše. Tako bi na Ljubelju je tudi na ostalih p ren jakih mejnih prehodih. Za potnike, ki imajo stalno oboi no prepustnico, zdaj veljavni pni fiisi dovoljujejo, da je mogoče v st oobmejnem prometu prenesti av sečno 400 dinarjev, letno torej mt dinarjev. Naša država je sklenili vsako sosednjo pogodbo o maloobmejnem prometu. Na Madžarsko* z maloobmejno propustnico mri* Eotovati le osemkrat letno, tati p* i potuje s potnim listom, pa aoti še zamenjati 840 dinarjev za fora* oziroma s propustnico 420 dinarjrv Za Avstrijo ni omejitve števila p*> hodov. V zadnjem času se je po ^ občinskih upravnih organih u a tranje zadeve izredno povečalo J* vilo zahtevkov za izdajo propust* zato je čakalna doba tudi do oŠ meseca. Ob tem navalu pa odfovar* poudarjajo, da namen uvedbe pro. pustnic, ki veljajo izključno za kn* ob meji, določene z meddržavna, pogodbami, ni bil pridobitev *V nomskih koristi, pač pa krepit* stikov med ljudmi na obeh strmi meje. Vsako nadaljnje potovanje \ tujino pa bo motno z deviaaa skupaj z bančnim potrdilom o nji*, vem dvigu. Milena Fornaiart Obisk delegacije Aoste Jesenice — Delegacija mesta Ao-sta v Italiji, ki so jo sestavljali mestni načelnik in predstavnika s področja zdravstva ter šolstva, je bila na dvodnevnem obisku v jeseniški občini. Sekretar jeseniške občinske skupščine Jože Resman in predsednik družbenopolitičnega zbora skupščine občine Janko Burnik sta delegacijo sprejela minulo sredo zvečer v kranjskogorskem hotelu Larix. V četrtek, 16. julija, so predstavniki občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij delegacijo seznanili z značilnostmi jeseniške občine, gostje pa so jim predstavili Ao-sto. Sledil je obisk bolnice na Jesenicah, kjer so se pogovarjali o organiziranosti in delovanju našega zdravstva. Isti dan si je delegacija ogledala turistične zanimivosti Gorenjske in se zvečer sešla na pogovoru s predstavniki krajevne skupnosti Kranjska gora, med katerim so posvetili največ pozornosti uveljavljanju turizma v kraju. Drugi dan svojega obiska so si Jostje ogledali šolski center Plavž na esenicah in se tod pogovarjali o organizaciji izobraževanja. Bivanje na Jesenicah so sklenili z obiskom železarne, kjer so se med drugim seznanili z delovanjem samoupravnih organov in delegatskimi odnosi pri samoupravnem odločanju. S. Saje Dobra obveščenost Gorje - V krajevni skupnosti Gorje so se odločili, da zaradi številnih naselij in obsežnosti področja krajevne skupnosti, vse večje probleme in odločitve krajanov sprejemajo na delnih zborih občanov. Ta oblika se Je izkazala za uspešno, krajani aktivneje sodelujejo in obravnavajo težave veliko bolj konkretno. Informacije o delu krajevne skupnosti prihajajo tako do krajanov preko vaških odborov krajevne konference SZDL in zato so bili veliko bolje obveščeni tudi o rezultatih prvega krajevnega samoprispevka in o pripravah na novi samoprispevek. Leta je izredno uspel, tako po udeležbi kot po pripravljenosti krajanov, da z lastnimi prispevki pomagajo pri nadaljnjem razvoju kraja. Kritično p akciji NNNP Radovljica - Izvršni svet aW ščine občine Radovljica je na mu seji ocenil potek nedavne akcije to nas ne sme presenetiti v obi Člani izvršnega sveta so akcijo b, tično ocenili in dejali, da aiav obveščanja za mobilizacijo ni l dovolj zadovoljiv. Med udskdo^ zaključne akcije je bilo klT. pojasnjevanjem precej nejaaW Poseben problem so bili stiki *J krajevnimi skupnostmi in tet^J nimi organizacijami združenega ^ se ga je udeležilo prek sto tekmo- la> Mj je bilo preinalo uakUjW Ukazi so marsikje prihajali pnjjw no in tako udeleženci niso nS izpolniti vseh nalog. Precej pa jeff udeležencev, ki po akciji q^ napravili končne analize. Vendar *, so obenem poudarili, da so defe^ ljudje in občani pokazali tudi na t* akciji veliko pripravljenost. d. a valcev. Rasen priložnostnih svečanosti po krajevnih skupnostih so v občini organizirali tudi množičen obisk delovnih ljudi in občanov na današnji osrednji proslavi ob 40. obletnici vstaje v Ljubljani. S. Saje Vozni red za organiziran odhod delovnih ljudi in občanov v Ljubljano na osrednjo proslavo ob dnevu vstaje slovenskega naroda v torek, 21. julija Občina Kranj Za delavce iz organizacij združenega dela bo v Ljubljano odpeljalo 10 avtobusov ob 18. uri. Zbor je za Delavskim domom (pred skupščino občine Kranj) ob 17.45. Gradbinec, IBI in Živila organizirajo prevoz z lastnimi avtobusi. Odhod iz Kranja po dogovoru. Iz krajevnih skupnosti bo v Ljubljano odpeljalo deset avtobusov, ki bodo vozili po naslednjem voznem redu: Olševek 18.00 - Hotemaže 18.05 - Visoko 18.10 - Milje 18.15 -Ljubljana 18.50 Britof (Pri Johanci) 18.00 - Pre-doslje 18.1 I - Ljubljana 18.50 Velesovo 17.45 - Grad 17.55 -Cerklje 18.00 - Poženik 18.05 - Zalog 18.10 - Zg. Brnik 18.20 -Sp. Brnik 18.25 - Ljubljana 18.50 Šenčur 18.00 - Voklo 18.10 -Voglje 18.15 - Prebačevo 18.20 -Hraatie 18.25 - Trboje 18.25 -Ljubljana 18.50 Golnik 17.45 - Gorice 17.50 - Tr-stenik 17.55 - Tenetiše 18.00 -Ljubljana 18.50 Mlaka 18.10 - Kokrica 18.15 -Ljubljana 18.50 Podbrezje 17.45 - Bistrica 17.50 - Duplje 18.00 - Strahinj 18.10 -Naklo 18.15 - Ljubljana 18.50 Podblica 17.45 - Zg. Desnica 17.50 - Sp. Besnica 17.55 - Orehek 18.15 - Drulovka 18.17 - Breg 18.20 -Mavčiče 18.25 - Ljubljana 18.50 Zabnica 17.45 - Sp. Bitnje 17.48 - Sr Bitnje 17.51 - Zg. Bitnje 17.55 - Strežišče (»Ješe«) 17.57 -Ljubljana 18.50 Jezersko (Kazina) 17.15 — Kokra (Povšnar) 17.30 - Preddvor 17.45 - Bela 17.55 - Bobovek 18.00 - |^ ljana 18.50 Udeleženci iz mestnih krajev*] skupnosti — Stražišča, Goi^» Save, Struževega, Zlatega polja, \* dovodnega stolpa, Primatov* Kranj — Centra, Planine in Cirt", potujejo v Ljubljano s posab** vlakom številka 1091. Odhod kfc lezniške postaje v Kranju j« 4 18.35, povratek iz Ljubljane ob ^ s prihodom v Kranj ob 23.50. Občina Radovljica Posebni vlak številka 1093.^ odpelje z železniške postaje Leac^ 17.30, iz Radovljice ob 1735 ki Podnarta ob 17.40. Vlak ne uatat, 0 točah in v Globokem. Priho^, Ljubljano ob 18.25, odhod ob Iz Bohinja bosta dva avtobusi v žila po naslednjem redu: Koprivo 16.40, Jereka 17.00, Cesnjka 1% Srednja vas 17.04, Stara FW 17.09, Jezero 17.14, Ribčev laz 17? Polje 17.18, Kamnje 17.20, SaJ 17.22, Bohinjska Bistrica 1)* Bitnje 17.30, Lepence 17.32, L 17.33, Nomenj 17.35, BcJunjaukT 1 17.47, Bohinjska Bela II 17.50, J no 17.54, Ljubljana 18.51. Povr^ iz Ljubljane po dogovoru. Občina Jesenice Posebni vlak bo odpeljal 1 Jsa^ ob 17.10, na Javorniku bo ob 17.1$, v Žirovnici ob 17.20. Občina Trtic Večina avtobusov bo odpelji* avtobusne postaje v TrKu ^ 18. uri; del avtobusov bo odj*^ tudi iz oddaljenih krajevnih skiia^ sti. Občina Skorja Loka Udeleženci proslave, ki bod», Ljubljano potovali z vlakom, a^> zberejo na železniški postal J 18.35. Iz. "Hd.jw.rijn krajev - % Sovodnja in Železnikov bodo busi odpeljali na osrednjo prah ob 17.30. Iz Škofje Loke bodo M avtobusi v Ljubljano ob 1815 TOMK, 21 JULIJA 1981 NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE 3.STRAN G LAS Višje izvozne naloge za Slovenijales Komunisti Sftovenijaleaa — Trgovine sprejeli zadolžitev za visoko raat izvoza do leta 1985 — V tem obdobju naj bi izvozili za več kot 1,7 milijarde dolarjev Po srednjeročnem načrtu Sloveni-ja lesa naj bi ta organizacija združenega dela v letu 1985 izvozila za 280 milijonov dolarjev izdelkov in polizdelkov svojih proizvodnih delovnih organizacij in tistih organizacij, s katerimi ima Slovenijales sklenjene samoupravne sporazume o poslov notenničnem sodelovanju (ki jih je v Jugoslaviji kar 241). Pri ponovni proučitvi izvoznih možnosti, pred vsem pa po posvetovanju z zunanjetrgovinsko mrežo v inozemstvu, so pri Slovenijales ugotovili, da bi se ob maksimalnih naporih vseh dejavcev, od proizvodnih do delav cev v, trgovinski mreži in predvsem vodilnih in strokovnih delavcev, dalo izvoz skoraj podvojiti. Namesto 8 odstotkov planirane rasti izvoza bi ta 15.000 članski kolektiv lahko prevzel nalogo krepiti izvoz po 21 odstotni stopnji do leta 1985. Potemtakem naj bi bil izvoz leta 1985 kar 500 milijonov dolarjev! To pa je za 220 milijonov več, kot pa so planirali! S tako novo zadolžitvijo bi Slovenijales. ki je trenutno največji izvoznik v Sloveniji in največji izvoznik v svoji lesni branži v Jugoslaviji, občutno prispeval k izboljša nju nafte devizne bilance in k hitrejši gospodarski stabilizaciji. Da bi za te svoje velike načrte dobiti tudi ustrezno politično podporo, so konec prejšnjega tedna sklicati akcijsko konferenco ZK Sjovenijales-Trgovi na, na kateri so komunisti sprejeli predlagane zadolžitve in s tem tudi odgovornosti za dosego visoko postavljenih ciljev v zunanjetrgovinski menjavi in delitvi dela: v tem srednjeročnem obdobju izvoziti na tuje Neki predvideni odločitvi na rob Guvernerji Narodne banke Jugoslavije so menda protiustavno sklenili prepovedati državljanom iznos dinarjev iz Jugoslavije, razen enkrat 1500 din, ob prvem prehodu meje v enem koledarskem letu. Sedaj je pred telesi Skupščine SFRJ dodaten predlog zveznega izvršnega sveta, da ob vsakem prehodu državne meje državljan za opravilo carinskih pristojnosti nepovratno plača 1500 din in to v vsakem primeru, ali ima kaj za carinjenje ali nič. Slovenski delegati v zvezni skupščini se s takim predlogom ne strinjajo zaradi notranjepolitičnih pa tudi zunanjih razlogov, in ne nazadnje tudi zaradi Helsinške listine, katere podpisnik je tudi Jugoslavija. Vemo, da ima Jugoslavija velike mednarodne dolgove: sedemnajst ali osemnajst milijard dolarjev naj bi znašali; dve mili jardi naj bi jih letos odplačali Koliko od tega morajo plačati posamezne republike, kolikšno je skupno breme za skupne naložbe in koliko tega mora plačati tisti, ki je dolgove povzročil, ki je kredite najel v svojem imenu in za svoj račun, ne vem. Vendar, kaj ter koliko lahko tudi mi, državljani, prispevamo k u ravno tež j u plačilne bilance? Ukrep guvernerjev NBJ in predlog izvršnega sveta želi rigorozno preprečiti odliv dinarjev (in deviz)? v inozemstvo, s tem, da se praktično onemogoči vsako potovanje preko meje. Zamrznitev vseh prijateljskih, kulturnih, športnih, pa tudi gospodarskih stikov z inozemstvom? Ne glede, ali bo sprejet predlog zveznega izvršnega sveta ali ne, pa bi vendarle kazalo vse naše državljane opozoriti, da lahko in tudi mora vsak naš državljan v tem težkem gospodarskem trenutku po svojih močeh prispevati k ublažitvi položaja; po nepotrebnem naj ne potuje v inozemstvo in tja ne odnaša vef. kot je dovoljeno nest i dinarjev, devize naj naloži v banko in jih tam za določen čas pusti nedotaknjene, organizacije združenega dela naj prenehajo z množico službenih potovanj v inozemstvo, masovnih obiskov sejmov in simpozijev, in naj vse to prihranilo za boljše čase? Trosimo denar gospodarno in le za najbolj nujne nakupe. Za vse to pa je poleg osebnega poštenja potreben tudi določen ponos in dovolj trden značaj! Sicer pa, kdor svoj osebni dohodek trdo zasluži, ta z denarjem ne razmetava! Verižnikom in pa vsem tistim, ki jim nobena domača reč ni zadosti dobra ter prekupčevalcem, tem pa je treba kar najostreje stopiti na prste! Naj pridejo od koderkoli in naj imajo strice še tako vplivne in mogočne! Vsi ti so nevarni. Delovnim ljudem pa je treba zaupati. Svojo pripadnost samoupravnemu socializmu so že pogosto izpričati in to svojo pripadnost dnevno potrjujejo s svojim delom in svojim odnosom do družbe, družbene lastnine — zato zanje ni potrebna nobena dodatna prisila in umetno omejevanje gibanja z visokimi pristojbinami za vsak prehod državne meje! Igor Slavec Jezikovno razsodišče (31) Integral ni ime za prometno podjetje Medtem ko marsikje opažamo, da se je slovenska jezikovna vest zdramila in da narašča število tistih, ki »jim ni vseeno, kako Slovenci ( govorimo in pišemo«, smo doživeli tudi kričeč primer jezikovne samo volje in nepremišljenosti, ki je samo še hujši, ker se je skril pod plašč ■ samoupravljanja Po združitvi delovnih organizacij SAP in Via tor je bilo za novi sozd potrebno tudi novo ime. Lepa priložnost, da bi se vzelo kaj sloven-skega, saj dosedsnji imeni pač ne zvenita slovensko; še slabše je z imeni ' tozdov te organizacije: Golfturist (le zakaj?),Turizem Alpe Adria ter Turizem in Rent-a-car! Razpisali so natečaj za novo ime, dobili menda dosti predlogov, izbrali pa mimo vsakršne logike povsem neprimerno ime Integral, menda v spomin »integraciji« teh dveh podjetij. Ko je ime prišlo v javnost. je brž izzvalo negativne odmeve. Izbiro je ostro zavrnil nekdo v Dnevniku, proti so bili udeleženci majhne javne ankete, zelo hud je bil in je še Pavliha, in A Rupnik je v Delu dne 11.6. »samoupravljavre* gozda SAP-Viator med drugim opozoril na 7. odst. 417. člena zakona o združenem delu, ki pravi, da firma delovne organizacije ne sme vsebovati izrazov, nwa»4 v jezikih narodov in narodnosti Jugoslavije. Lahko rečemo, da je izraz znan tedaj, ko pozna njegov pomen povprečen državljan ali velik del državljanov, to pa gotovo ne velja za integral, izraz iz višje matematike. Izbira se torej ne ujema z zakonom. Povrhu pa beseda integral niti najmanj ne označuje imena organizacije, ki skrbi za prevoze vseh vrst, torej je ta izraz še drugič neprimeren. Tako je bilo brez pametne presoje in brez občutka za naš jezik sprejeto ime, ki ga bo treba prej ali slej spet spremeniti ■asazdilfr vabi vse posameznike, društva, ustanove in organizacije, ki jim skrb sa slovenski jezik ni tuja, naj predloge ia psa »dt za bcdjee jezikovno izražanje pošiljajo na naslov: Sstfcsšja na sfevenaeiao v javnosti, Jezikovno razsodišče, RK SIDL Slovenije, I1M LjaMjana, Kossenskegs 7. Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrb! trge skupaj za preko 1 miljarde in 760 milijonov dolarjev blaga, naprav in opreme za tovarne za predelavo lesa, opreme za neproizvodne objekte (šole, bolnice), pa tudi proizvode s področja kemije, elektronike in energetike. Zaradi izpolnitve zastavljenih ciljev namerava Slovenijales poslov-notehnične odnose s svojimi partnerji poglobiti do take mere, da bi dosegli vedno večje podružbljanje svoje zunanjetrgovinske mreže z vključevanjem proizvodnih delovnih organizacij v sovlaganje v podjetja v tujini. Slovenijales ima v načrtu vložiti tudi lastna finančna sredstva v izboljšanje strukture in tehnologije proizvodnih podjetij, in sicer 200 milijonov dinarjev za razvoj lesne industrije in 200 milijonov za razvoj strojegradnje za lesno obdelavo. Naloge, ki izhajajo iz na novo sprejetih izvoznih obveznosti, zahtevajo od trgovinske delovne organizacije Slovenijalesa novo razširjeno -poslovno strategijo. Kot je na novinarski konferenci povedal generalni direktor Janez Ster, bo Slovenijales odslej izvažal poleg lesa in lesnih izdelkov tudi izdelke lesarske strojegradnje, športne opreme, elektroniko, kemijske izdelke ter surovine, ki zadevajo energijo. Izpolnitev vseh teh ambicioznih dolgoročnih načrtov v zunanji trgovini, predvsem v izvozu, pa zahteva določeno dolgoročno stabilno gospodarsko politiko zveze in republike. Danes tega še ni, saj se prepogosto menjavajo, spreminjajo in »dopolnjujejo« mnogi predpisi, uredbe, navodila in tolmačenja, ki »urejajo« zunanjetrgovinsko menjavo, s čemer prav največje izvoznike ovirajo pri njihovem izpolnjevanju zastavljenih nalog za doseganje dolgoročnih izvoznih ciljev. Vse take kratkoročne spremembe preveč favorizirajo in stimulirajo podpovprečne dosežke slučajnih izvoznikov, ne stimulirajo pa dovolj dolgoročne izvozne programe ter trdnejše, perspektivnejše velike dosežke. Zveza se ne drži sprejete ekonomske resolucije o razvoju Jugoslavije, saj sproti ne prilagaja vrednost dinarja spremembam kurza tujih valut, in mimo dogovorov tiska denar. Za izvršitev stabilizacijskih nalog je predpogoj, da se vsi udeleženci ponašamo stabilizacijsko in da ustvarimo tak zunanjetrgovinski sistem, v katerem bi določene stalnice veljale najmanj nekaj let, je svoje izvajanje na novinarski konferenci zaključil Janez Ster. Igor Slavec Prejeli smo: Člani osnovne organizacije ZK Cestnega podjetja Kranj in osnovne orgsnizacije ZK Krajevne skupnosti Naklo smo se 26. januarja lt7t na skupnem sestanku v prisotnosti članov in predstavnikov Občinskega komiteja ZK Kranj, Medobčinskega sveta ZK m Gorenjsko in Centralnega komiteja ZK Slovenije med drugim dogovorili tudi, da v sredstvih javnega obveščanja ne bomo več vodili medsebojne polemike, ki bi se nanašala na sporni in pereči problem asfaltne baze našega podjetja. Sklep o tem je bil sprejet tudi v prisotnosta novinarjev »GLAS« in drugih glasil, izhajal pa je iz skupne ugotovitve: »Javni napadi so del nesa-mo u pravne prakse in aktivnosti, ki jo komunisti odklanjamo«. Vsebina članka z naslovom »ASFALTNA BAZA«, ki ga je lt. 7.1181 objavil GLAS, pa kaže na to, da so nekateri v Krajevni skupnosti Naklo in tudi v vašem uredništvu pozabili na zgoraj omenjeni sklep. Delavci Cestnega podjetja v Kranju in komunisti celo upamo, da je bilo pisanje tega članka eden redkih sklepov, ki sta ga podpisnika kot predstavnika Krajevne skupnosti Naklo, dolgoletna politična delavca in komunista prekršila. V Cestnem podjetju v Kranju smo se sklepa o vzdržanju javne polemike, kakor tudi drugih sklepov, dosledno držali. Tako bomo ravnali tudi v prihodnje, če se bodo dogovorov držali tudi drugi, z vključno uredništvi naših glasil. Menimo pa tudi to, da bi moral imeti vsak članek podpis avtorja, tako tudi članek »ASFALTNA BAZA ZAČASNO V NAKLEM«, ki je bil objavljen v GLASU 3. julija 1981. Članek »ASFALTNA BAZA«, ki ste ga objavili lt. 7.1M1, je po grobih, docela izmišljenih in neutemeljenih napadih predvsem na delavce s posebnimi pooblastili v Cestnem podjetju Kranj NAS SOGOVORNIK Franc Mulej: Zaupanje v delo poravnalnega sveta V Krajevni skupnosti Gorje s svojim poravnalnim svetom dokazujejo, da se spori lahko rešijo tudi v sami krajevni skupnosti in ne le na sodišču — Veliko manj stroškov in precej poravnav Gorje - V radovljiški občini so v vseh krajevnih skupnostih ustanovili poravnalne svete, ki po poročilu o delu poravnalnih svetov dobro in uspešno delujejo, v stalni povezavi in sodelovanju s Teaaeljaim sodiščem Kranj, enoto v Radovljici. Ponekod pač še niso zaživeli tako, kot bi lahko, ponekod pa so prav uspešni in so si pridobili zaupanje krajanov. Men najbolj uspešnimi poravnalnimi sveti v občini je poravnalni avet, ki deluje v krajevni aknpaosti Gorje. Poravnala! svet deluje deset let, šesto leto pa ga vodi Franc Mulej, zaposlen v Železniškem gospodarstvu ŽTO LjaMjana, temeljni organizaciji m SV in TK LjaMjana. Franc Mulej je obenem tudi predsednik skupščine krajevne skupnosti Gorje. »Pri nas smo ustanovili petčlanski senat, predvsem zaradi obsežnosti krajevne skupnosti Gorje pa smo ga razširili na osem članov, da v njem lahko sodeluje iz vsake vasi po en član. Člani senata se menjamo, na leto pa obravnavamo okoli 12 zadev, od tega deset uspešno, dve ali največ štiri zadeve pa ostajajo nerešene in se obravnavajo na rednem sodišču. Vsakomur, ki prihaja na poravnalni svet, izdamo potrdilo ali izjavo, da poravnava ni uspela, redno tudi beležimo uspele poravnave. Pred senatom poravnalnega sveta se pojavljajo razni spori med krajani, dejanja fizičnih napadov, obrekovanja in žalitve, mejni spori, spori zaradi premoženja. Mislim, da je ljudem, ki so v takem ali drugačnem sporu, lažje in ceneje, če se pogovorijo in poskušajo doseči poravnavo v domačem okolju. Pomembno pa je tudi zaupanje v delo in molčečnost poravnalnega sveta. O sporih člani senata ne govorimo, še v poročilih navajamo le splošne podatke in ne pišemo o konkretnih primerih. Vendar pa nam manjka tovrstne sodne prakse. Priročnik o vodenju in postopku je že izšel, manjka pa nam svetovalec iz sodne prakse, za pomoč, za nasvet. Sodišče nam sicer nikoli ne odreka pomoči in dobro sodelujemo, vendar bi kljub temu potrebovali priročnik, ki bi Širše svetoval in s tem pomagal k uspešnejšemu delu poravnalnih svetov. Poravnalni sveti spore umirijo, zbližajo in pomirijo ljudi, postopek pa je občutno krajši kot na sodišču. Če je tu še zaupanje, potem se je delo poravnalnih svetov izkazalo kot uspešna oblika. Pomembno je tudi že to, da ljudje sprašujejo, kako bi rešili ali uredili posamezno zadevo. Pri nas smo v desetih letih obravnavali 120 primerov in morda v desetih primerih stranke niso spoštovale dogovora na poravnalnem svetu. Dogovor na poravnalnem svetu zabeležimo, obe stranki ga podpišeta in ponavadi dogovor tudi spoštujeta.« V Gorjah, kjer so tudi strukturo članov senata poravnalnega sveta prilagodili delu in izbrali ljudi, ki so na posameznem področju najbolj »doma«, so torej dokazali, da se z resnim in doslednim delom da pridobiti zaupanje ljudi tudi v najbolj kočljivih adevah in so tako povsem upravičili obstoj poravnalnega sveta. D.Sedej Asfaltna baza presegel skrajno žaljivi ton in obliko, ki so jo v letu 1978 in v začetku leta 1979 uporabljali isti in drugi pisci iz Krajevne skupnosti Naklo. Komunisti v Cestnem podetju Kranj nismo začudeni le nad vsebino členka, pač pa tudi nad tem, da ga je GLAS objavil, saj menimo, da je ne glede na to, da pisec odgovarja za vsebino, gotovo tudi pri urejanju glasila uveljavljena neka etika in gotovo tudi neke meje. Morda nam bo kdaj kdo očital, da na članek s tem sestavkom nismo odgovorili, (to so nam nekateri že večkrat očitali), pa vendarle moramo ugotoviti, da tako grobega besednjaka, ki bi ga bilo primerno uporabiti za odgovor, kljub temu, da smo le cestarji, ne poznamo. Javnost, predvsem pa krajane Krajevne skupnosti Naklo želimo opozoriti na dejstvo, da je odbor podpisnikov »Družbenega dogovora o izgradnji asfaltne baze« ves čas spremljal potek dogodkov in da je ob koncu aprila letos pripravil in tudi poslal poročilo o svojih ugotovitvah vsem podpisnikom, torej tudi Krajevni skupnosti Naklo. V odboru podpisnikov ima vsaka stranka le po enega predstavnika zato, da preglasovanje ni mogoče. Po enega predstavnika imata torej tudi Cestno podjetje v Kranju in Krajevna skupnost Naklo, ki jo zastopa sopodpisnik članka tov. Franc Križnar. Ta torej brez dvoma ve, da je dejanaka resnica diametralno nasprotna od tistega, kar je so podpisal v članku. O poročilu odbora in stališčih Cestnega podjetje v Kranju pa ni razpravljal le izvršilni odbor Gospodarske zbornice za Gorenjsko, pač pa tudi že Občinski komite ZK Kranj, predsedstvo Ob- činske konference SZDL Kranj, Svet SZDL za Gorenjsko, delavski svet in osnovna organizacija ZK Cestnegs podjetja Kranj ter predsedstvo Skupščine gorenjskih občin. Vsi ti organi so brez izjeme ugotovili točnost navedb v poročilu odbora za spremljanje Družbenega dogovora o izgradnji asfaltne base, večina od njih pa je tudi podprta predloge za rešitev problema, ki jih je pripravilo Cestno podjetje v Kra- njU' SEKRETARIAT Sekretar OO ZK BRANKO 2IBERNA Preskrba s premogom Kranj — Precej nezadovoljni so bili člani predsedstva skupščine gorenjskih občin, ko so na zadnji seji ponovno (že četrtič) razpravljali o preskrbi s premogom na Gorenjskem. Ugotovili so namreč, da se kljub opozorilom in sporočilom republiškemu komiteju za gospodarstvo glede preskrbe še ni nič uredilo. Iz slovenskih rudnikov bo prenio ga za široko potrošnjo premalo. Po drugi strani pa je stališče bosanskih rudnikov jasno: zahtevajo sovlaganje v svoje rudnike premoga. Zal pa ta hip, takorekoč na pragu jeseni oziroma sezone kurjenja, v Sloveniji kot kaže (tako so MENILI na seji) še vedno ne vemo, kako razrešiti ta problem in najbrž tudi ne, kje dobiti potreben denar. Zato so na seji predsedstva ponovno odločno zahtevali, da je problem v republiki treba čimprej in enotno rešiti. A. Ž. G L A S 4. STRAN GOSPODARSTVO TOREK, 21 JULIJA 1911 Odnos cen se nenehno podira Vrsta problemov in težav spremlja nase kmetijstvo. O nekaterih smo se pogovarjali z Nandetom Vodetom, predsednikom Zadružne zveze Slovenije; izvoljen je bil decembra lani, delo pa je prevzel marca letos. Kot predsedniku Zadružne zveze Slovenije vam seveda najprej zastavljamo vprašanje o njeni vlogi. Bila naj bi posrednik med bazo in politiko, če tako rečemo. V zadrugah pa cesto slišimo, da se morajo ukvarjati s stvarmi, ki bi morale biti vsesplošno rešene? Vselej mi zastavljajo novinarji takšno vprašanje. Zadružno zvezo so oblikovale zadruge, da bi na republiški ravni igrala to vlogo. Vendar pa so možnosti in s tem tudi politika do občine drugačna, glede na razmere pač. Zadružna zveza ni poslovno združenje, često pričakujejo od nje, da bi urejala čisti poslovni odnos, kar dela na primer poslovna skupnost za krompir, žito. Poleg tega se srečujemo z dvema sektorjema, z družbenim in zasebnim. Oba naj bi seveda imela skupni cilj, trg in pristop pa je drugačen. Če bi bila Zadružna zveza tudi poslovna skupnost, bi bila marsikatera težava lažje rešljiva. Zadružna zveza je vključena povsod, tudi v komite za kmetijstvo. Ima svoja stališča, je eden od členov, brez katerega stvari ne tečejo, čeprav včasih vendarle. Seveda je odvisno tudi od tega, kako lahko stvari spel jemo preko zadrug, saj se njihovi interesi včasih križajo, treba jih je usklajati. Zadruge najbolje delajo tam, kjer so tesno povezane z občinsko skupnostjo, kjer skupno delajo. To se vidi že na zunaj. Kar zadruge same zadeva pa tam, kjer so dohodkovni odnosi vsaj za silo urejeni, kjer ne gre zgolj za kooperantski odnos, kjer odkup vsaj nekaj časa sledi. Najbolje je to urejeno pri visokospecializira-nih zadrugah na področju vinogradništva, hmeljarstva, vzreje piščancev, pa tudi pri pridelavi krompirja. Na Primorskem, v Savinjski dolini, na Gorenjskem pa v Škof ji Loki in v Kranju zadruge dobro delajo. Dejal sem že, kako pomembno je povezovanje zadruge z občinsko politiko. Če je občina zavzeta za razvoj kmetijstva, uspeh ne bo izostal. Dober primer je Kamnik, kjer je izvršni svet veliko naredil, vsled tega se tudi zadruga krepi, kar je seveda nujno, saj se izvršni svet ne more direktno pogovarjati s kmeti. V razvojne dokumente smo zapisali, da je kmetijstvo prednostna dejavnost, med temeljne naloge pa, da bo slovenski kmetijski prostor čim bolje izkoriščen? Ena od poti takšne proizvodne politike je čimvečie povezovanje kmetov v zadruge, dolgoročno povezovanje zadrug in kmetov. To je en način, kako pridelati več, čimbolj racionalno delati vse do vnovčenja pridelka. Pri krompirju lahko dobro vidimo, kako je to moč speljati. Utrditi torej že dogovorjeno. Druga stvar je seveda načrt, kaj sploh pridelovati. Pri nas se običajno zelo pozno spomnimo, kaj bomo sadili, sejali, še manj pa vemo, kako bo pridelek plačan. Tendenca Zadružne zveze pa tudi komiteja za kmetijstvo je, da bi to uredili vsaj za glavne pridelke, kot so žitarice, meso, mleko. Zadružna zveza mora seveda to delati skupaj z zadrugami. Ponavadi začenjamo pravočasno in se stvari kasneje odvijajo stihijsko. Nekatere zadruge dogovor resno vzamejo, druge manj. Potrebovale bi več pomoči, sodelovanja v prostoru, kjer delajo. Povezovanje namreč večkrat zaškriplje, ko gre za dogovor o odkupu, tedaj se stvari zaustavljajo, izrodijo tja do odkupa. Več sodelovanja torej posebej, ko gre za vnov-čenje pridelka, saj je pomemben vsak pridelovalec, ki vstopa na trg, tudi najmanjši. Vnaprej vemo za tretjino lastnikov kmetijskih zemljišč, povezanih v zadruge, vse ostalo obvisi v zraku. Koliko vlagamo v kmetijstvo? Načrti, koliko bomo vlagali, so lepi. Sredstev še zdaleč ni toliko. Najti pa jih je moč tudi v zadružnih hranilno kreditnih službah, v raznih intervencijskih skladih. S temi seveda ni moč narediti velikih stvari, kot so na primer hidromelioracije. Toda tudi z majhnimi denarji se da kaj narediti, da je proizvodnja večja ali da vsaj ne upada. Spet je seveda pomembno, kako zadruge sodelujejo, se povezujejo z občinsko skupnostjo. V Kamniku "so na primer bančne kredite usmerili v kmetijstvo. Poleg proizvodne politike je bistvena socialna varnost vseh, ki obdelujejo zemljo? Če je kmet zavarovan kot zadružni kmet, ima pravice in dolžnosti kot delavec. Gre torej seveda za odvisnost od dohodka ne od lastnine. Od 20 do 40 tisoč dinarjev stane kmeta na leto. Problem je seveda prehodno obdobje, zato je starostno zavarova- nje prehodna oblika. V zadnjem času je veliko govora o porodniškem dopustu. Prispevka kmetje ne plačujejo. Družbeni dogovor je v razpravi. Letos se bodo zadružniki izrekli o tem. Vendar je mladih družin malo. večinoma so starejše. Bolezen seveda povzroči težave na kmetiji, skorajda nerešljiv pa je problem, če nekdo umre. Kako naprej? Če bi dobili delavca, bi bila obremenitev prevelika. Seveda pa bi moral vsak kmet računati s tem, da se je treba povezovati, sodelovati, saj je tako moč odpraviti tveganje. Kjer je sodelovanje dobro utečeno, imajo ljudje od tega koristi. Danes imamo v Sloveniji okrog 4.600 skupnosti vseh vrst, v katere so povezani tudi po trije, štirje kmetje. Če nekomu spodleti, se najde oblika pomoči. Cene zadnje čase najbolj burijo duhove. Kmetje pravijo, uredi-jo naj cene, pa ne bo treba nobenih nadomestil in regresov, s katerimi imajo odkupovale! obilico administrativnega dela? Regresi in kompenzacije so svetovni problem, nimamo jih le pri nas. So pač dežele, ki pridelujejo ceneje, druge morajo zato pridelke regresirati, da lahko prodajajo na tujem. Toda ne gre za to, kako visoke so cene, gre za odnos med njimi, za odnos med ceno pšenice in koruze na primer, pa za odnos med ceno gnojil in pridelka. Ko ta odnos vzpostavimo, se kaj hitro spet podre. Iz dneva v dan se podira. Zagotoviti bi morali vsaj takšno trajnost, da bi bila določena ena žetev, da, ko boš sejal, boš vedel koliko boš dobil, ko boš žel. Zdi se, da naredimo pravo kalkulacijo, da vrzeli v njej ni. Toda prihaja do prekupčevanj, ki nikomur ne koristijo. Velik uspeh bi bil, če bi to preprečili. Zakaj prihaja do tega? Nedvomno zato, ker prekupčevalci pričakujejo višje cene. M.Volčjak Radovljica - Radovljiška obvoznica je ena največjih naložb ™4c*m* občine vtem letu, saj bo veljala okoli 30 milijonov dinarjev. - Foro. D. Sede) Radovljiška obvoznica Radovljica — Med večjimi naložbami v radovljiški občini je nedvomno izgradnja obvoznice mimo Radovljice proti Upniški dolini, saj je nujno potrebna zaradi ozkih grl, ki se pojavljajo na Linhartovem trgu v Radovljici in na Železniškem nadvozu pri železniški postaji. Gradnjo obvoznice so dolgo načrtovali in končno z izgradnjo le začeli. Obvoznica, na katero so položili na prvem odseku že asfalt, pa terja tudi gradnjo železniškega podvoza, kar naložbo precej podraži. Zdaj delavci gradbenega podjetja Železniškega gospodarstva Ljubljana gradijo podvoz pod nadzorom Planuma iz Radovljice. Za naložbo, ki bo veljala skoraj 30 milijonov dinarjev, je denar prispevala komunalna skup- nost občine, skupščina občine Radovljica in republiška skupnost n ceste. Za gradnjo podvoza niso dobili nobenega kredita, samoupravni komunalni skupnosti Radovljica pa primanjkuje še 3 milijone dinarjev za dela ob gradnji podvoza. Projekt za gradnjo podvoza, ki predstavlja zahtevno in odgovorno delo, je napravilo Železniško gospodarstvo Ljubljana, ki podvoz tudi gradi. Predvidevajo, da bodo dela končali brez nepredvidenih zastojev septembra letos in potem tudi položili asfalt na drugi del radovljiške obvoznice, ki je še posebej za krajevno skupnost Radovljica precejšnja letošnja pridobitev, za vso občino pa velika naložba. D. Sedej Gorska kreda za izvoz Bled — Delovna organizacija Kreda Bled je stara delovna organizacija, z začetki pred vojno, a prav do danes je ohranila star način pridelave in obdelave krede. Tehnološki postopek je star toliko kot sama delovna organizacija, zato si zdaj prizadevajo, da bi proizvodnjo posodobili. V Srednji Radovni kopljejo surovino za kredo, jo sušijo, meljejo in v vrečah pošiljajo odjemalcem. Mleta gorska kreda se uporablja kot polnilo za barve, lake, izravnalne mase. C SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ Kam bodo hodili gorenjski srednješolci Docela jasno je, da občina ne more na svojem območju izobraževati vsega, kar potrebuje. To bi bilo sprto z gospodarnostjo izobraževanja in hkrati z nekaterimi vsebinskimi načeli kvalitetnega pedagoškega dela. V protislovju s temi načeli je težnja, da bi šolska vrata čimbolj pnbližali domovanju učencev. Snovanje mreže šol usmerjenega izobraževanja na Slovenskem (in delno tudi na Gorenjskem) ni moglo docela obiti teh protislovij, ki so se rešila bolj ali manj zadovoljivo. Nedvomno je pomemben prispevek k reševanju pomenil družbeni dogovor s tega področja, ki opredeljuje temeljne usmeritve za tovrstne odločitve. Z usmerjenim izobraževanjem se je gorenjska mreža šol (programov, smeri) precej spremenila. Ob tem se je večkrat pojavilo vprašanje, ali bo nova slika povečala gibanje učencev, torej »prevažanje« iz šole in v šolo med občinami. Zato smo se lotili preglednice, ki naj odgovori predvsem na naslednja vprašanja: koliko učencev se bo izobraževalo v svoji občini, koliko jih bo odšlo v druge gorenjske občine in koliko izven Gorenjske? Preglednica je zasnovana na prijavah letošnje generacije osmošolcev, ki so jih do 10. marca oddali za vpis v programe srednjega usmerjenega izobraževanja. Podatke je treba gledati z določenimi zadržki, kajti slika se bo zaradi preusmerjanja, dodatnih prijav ipd. po dejanskem vpisu oziroma začetku izobraževanja verjetno še precej spremenila. Kljub tem in nekaterim drugim omejitvam bodo vidni vsaj osnovni obrisi in Delovna organizacija Kreda dela ob stari in povsem dotrajani tehnologiji — Raziskava tržišča je dokazala, da so možnosti prodaje velike pa tudi y zdravstvu za tablete proti želodčni kislini in v kozmetiki za ličila. , V kredokopu letno nakopljejo 2400 ton krede. Zaradi zalivanja iz-kopne jame in pa zmrzali jeseni in pozimi je možno delo povprečno le 175 dni letno. Kreda iz Radovne je izredne kvalitete in tržna analiza je pokazala, da bi jo lahko prodali od 5.000 do 6.000 ton letno. Zato si želijo, da bi tehnološki postopek posodobili. Predvsem je ozko grlo sušenje kredne gline in sejalniki v mlinu. Produktivnosti z majhnimi siti nikakor ne morejo povečati in tudi izboljšava granulacije je nemogoča. Največji problem pa je deponija krede, ki je zdaj v Radovni razsuta po hodniku sušilnic, ki pa je stalno odprt. Za kredo, ki je v vrečah, tudi nimajo nobenega skladišča, prodaja pa mora biti nemotena. Za povečanje proizvodnje krede je sedanja tehnologija negospodarna. Poleg ogromnih toplotnih izgub sušilne peči so tudi ostali tehnološki procesi časovno zamudni, nekateri pa celo zdravju škodljivi. V delovni organizaciji si zato prizadevajo, da bi prestavili reko Radovno nazaj v prvotno strugo in bi lahko kredo kopali tudi pozimi. Nabavili naj bi sušilno peč, deponijo premoga, skladišče suhe kredne gline, poskrbeli za nemoten transport in za zaloge. Delovna organizacija Kreda do danes še nikoli ni raziskovala tržišča, saj so vso dosedanjo proizvodnjo kupili stalni kupci. Na jugoslovanskem tržišču pa je zanimanje precejšnje, saj po podatkih iz leta 1979 še uvažamo 2.500 ton surove krede in 3.000 ton zmlete. V srednjeročnem obdobju bi kupci potrebovali 23.730 ton krede in to večji kupci, precej pa je še manjših. Vse to potrjuje, da bi bila odločitev za posodobitev proizvodnje _ upravičena, obenem pa se nakazuje še možnost izvoza v sosednjo Avstrijo — za okoli 700 ton letno. Pojavljajo pa se tudi drugi domači kupci, ki do zdaj za kredo v Radovni sploh še niso slišali. Počasi torej prihaja kreda iz Radovne iz anonimnosti. Tehnološki postopek pridobivanja krede ni zahteven, ni onesnaževanja zraka in okolja, ko bi vso proizvodnjo prestavili v Radovno. Vsa oprema in stroji so domače izdelave, do uresničenja naložbe pa naj bi prišli s so vlaganjem vseh večjih kupcev, z bančnimi krediti, z nekaj lastne udeležbe, računajo pa tudi na pomoč občine Radovljica. Vsa naložba naj bi veljala okoli 30 milijonov dinarjev. hkrati primerjava s šol. letom 1979 - 80, ko smo se polotili podobne analize. Na Gorenjskem ostane med prvimi letniki srednjih šol okoli 40 odstotkov učencev v svoji občini, 40 odstotkov učencev se bo podalo po znanje v druge gorenjske občine, petina pa drugam (največ v Ljubljano). Najbolj bogata šolska mreža je v Kranju, zato je razumljivo, da ostane doma največ Kranjčanov. Sledijo Jeseničani in učenci iz škofjeloške občine, medtem ko bo imela izobraževanje doma le manjšina iz radovljiške občine in seveda nihče iz Tržiča, ker tamkaj ni ustrezne šole. Potrjena je domneva, da se bo prelivanje učencev med gorenjskimi občinami nekoliko povečalo in s tem — če se zmogljivosti ne bodo povečale — tudi gneča na javnih prevoznih sredstvih. Nadrobno in številčno rezultata nismo raziskovali, zato bomo nanizali le nekaj domnev. Usmerjeno izobraževanje je z ukinitvijo dosedanje gimnazije prineslo za Gorenjsko takole razporeditev: družboslovno-jezikovna usmeritev je v Skofji Loki in na Jesenicah, naravoslovno-matematič-na v Kranju in dislocirani oddelek na Jesenicah. S tem se je odprlo zlasti povečano prelivanje na relaciji Kranj — Skofja Loka —Kranj, delno pa k temu prispeva dejstvo, da poslovno-finančnega programa ni (več) na Jesenicah. Zanimivo je, da se je hkrati v primerjavi s šol. letom 1979 — 80 nekoliko zmanjšal odliv izven Gorenjske. Temu najbrž botruje obogatitev šolske mreže: novi program kmetijca v Kranju (kot dislokacija Kmetijskega šolskega centra Grm Novo mesto) pomeni, da se bodočim kmetijcem z Gorenjske ni treba več podajati drugam; podoben učinek lahko pripišemo predvidenim smerem (v nadaljevanju) lesarskega in strojnega tehnika v Skofji Loki in še nekaterim drugim razlogom. Dodati moramo, da se je primerjalno zmanjšal tudi priliv učencev izven Gorenjske. Včasih so študentje večinoma hodili na Dunaj, srednješolci pa v Ljubljano. Mreža šol se je nenehno širila, bogatila in bolj enakomerno razporejala po vsej Sloveniji. S tem je bila množici šolajočih prihranjena vožnja ali bivanje v domovih ali drugje. Razumljivo je, da kljub temu »vsaka vas ne more imeti svoje fakultete«. Zato še naprej ostaja naloga (kot proces), kako hkrati zadovoljiti načela gospodarnosti in kvalitete izobraževanja in željo večine, da bi v šolo stekli le »čez cesto«. FRANC BELČ1Č Ob tem, ko si v Kredi prizadevajo, da bi vendarle posodobili tehnologijo, pa so na meji rentabilnosti tudi zaradi neekonomske cene. Leta 1978 so zadnjič dvignili ceno u 11 odstotkov in sedanja cena 1,73 dinarjev za kilogram nikakor ne dosega ekonomske cene. Realna bi bih 3,10 dinarjev za kilogram. Vsekakor bi Kredi, ki je do zdaj zares le životarila in ki ni bila deležna nikakršne pozornosti, kaj šele pomoči, morali zagotoviti, da vaj deloma posodobi proizvodnjo. Podatki več kot dokazujejo, da bi v Radovni lahko izkopali znatno vel krede kot zdaj, celo izvažali, če W bili tudi v občinski skupščini pripravljeni sofinancirati in podpreti prizadevanja majhne, a v drugačna pogojih perspektivne delovne onpV nizacije. D. Sedej/ Prvi izvoz Iskrinih poslovnih računalniških sistemov Iz Iskrine tovarne na Laboraha te dni odpremili prvo pošiljko pa*, slovnih računalniških sistemov M najzahtevnejše zahodnonemško tržišče. Gre za 25 računalniških sistemov tipa ID 80, ki so v celoti pW lastnega razvoja in izdelave. Prva pošiljka, katere vrednost presen dve milijardi dinarjev, sodi v sklop večjega naročila, ki ga bo Iskra sposobna dobaviti Zahodni NemfU" To je hkrati tudi prvi posto*81 računalniški sistem iz Jugoslaviji namenjen kupcem v tujini. Uspeh Iskre je plod načrtne dolgoročne strateške usmeritve na po-• dročju računalništva, ki jo je lakta pričela načrtovati že v začetku s demdesetih let. Družina sistemov ID 80, ki je zasnovana v najsodobnejši sistemski zasnovi, je obliko« na tako, da bo Iskra z njo sposobni slediti potrebam mednarodnega trp v naslednjem desetletju. To potrjujejo tudi strokovne ocene na sejru« I Hannovru aprila letos, kjer je laka razstavljala kot edini Jugoslovana!) proizvajalec računalnikov in kjer* evropski strokovni tisk sistem telo ugodno ocenil. Podobne ocene je Iskra prejela tudi od zelo zahtevnih evropskih kupcev. Posledica vsa tega je prvo uspešno trženje Isknaa poslovnih računalniških sistemov \ Zahodni Nemčiji. TOREK. 21.JUiUO.1981 KULTURA 5.STRAN G LAS Iz stare v novo sezono Sezona se je iztekla in kultura je v teh poletnih mesecih na dopustu, bi lahko rekli. Toda zatišje nikakor ni brezdelje. Iz ocen preteklega dela kujejo nove ideje, zamisli, programi. V radovljiški občini je zadnja leta vse bolj živa gledališka dejavnost. Brez dvoma ima nemalo zaslug za to Alenka Bole-Vrabec, ki dela kot strokovna sodelavka za gledališko dejavnost pri radovljiški zvezi kulturnih organizacij peto leto. Če je Alenka poleg, je predstava brez dvoma vredna ogleda, slišimo. Poznamo jo kot igralko in prevajalko, tokrat smo naš pogovor spletli zgolj o gledališki dejavnosti v radovljiški občini, katere »pospeševalka« je. e Kaj je pogoj za uspehe tovrstnega del«? Predvsem mora biti človek komunikativen, brez takšnega pristopa ne gre. Vsaka sredina ima svoje posebnosti, moraš se jim prilagoditi, seveda pa ne podrediti. Na hitro se ne da narediti nič. Kjerkoli pa sem delala, povsod so bili ljudje dostopni za novosti. Na nobeni strani pač ne sme biti vsiljevanja. Seveda pa moraš pokazati voljo do dela, tej se potem pridružijo še druge. Če pogledam nazaj, lahko rečem, da so se vsa obdobja prilagajanja končala z uspehom. s Kaj pa težave, ki spremljajo vaše delo? Prostori, za katere ni denarja in vse kaže, da ga še nekaj časa ne bo. Čudovito je delati v dvorani, ki ima tehnično dobro opremljen oder. Poseben užitek je to. Toda v radovljiški občini je takšna dvorana le v Bohinjski Bistrici. Radovljica, občinsko središče, je brez odra. Bohinj je seveda od rok, saj je tudi priprava proslave tam dražja, povezana s prevoznimi stroški. Bohinjci se sami zelo trudijo, oživela je dramska sku- f)ina. Več prireditev smo imeli tam, ani zaključno prireditev Naše besede, letos srečanje gorenjskih gle-dališčnikov. Obakrat je bila dvorana vse dni polna. Bohinjci sami čutijo odmaknjenost, predaleč jim je obiskati predstave kje drugje. Zato doma toliko raje polnijo dvorano. s Linhartov oder torej nima odra? Dokler bodo razmere takšne, nimamo kaj sanjati. Kulturni dom je trenutno izgubljena iluzija. Ostane torej nedelo ali sanje. Od sanj nimaš nič, od nedela prav tako ne. Zato iščemo rešitve, da dejavnost ne bi zamrla. Predstave pripravljamo v šoli, ki ima za nas veliko razumevanja. Seveda pa to ni oder. Ob petkih imamo na voljo kinodvorano, toda tam ni moč vaditi ob drugih dnevih. Prostor v graščini je primeren za študij predstave, pripravimo jo lahko do tehnične vaje. Toda nemogoče nam je reči, zaradi prostora ne bomo delali, pri tolikšnem potencialu mladih igralcev tudi takšnega opravičila ne sme biti. Prilagajati se moramo torej prostoru. Tako je na primer Linhartov oder mladih v minuli sezoni pripravil miniaturno gledališko predstavo, ugledališčeni recital Snojeve poezije »Stop za pesmico«, ki ga je pesnik zelo dobro ocenil. s Zadnja leta je osivelo delo v nekaterih dragih krajih?« Zelo so oživele Brezje, kjer so dobili nov dom. Dve skupini imajo, odraslo in mladinsko, obe dober repertoar. V Podnartu se pripravljajo, da bodo po dveh letih spet oživili mladinsko skupino. V Bohinjski Češnjici takorekoč iz sebe dela zelo uglašena skupina, ki je na dobri re-pertoarni poti. Linhartov oder ima kar tri skupine. Na Bledu raste skupina za izrazni ples Zvezdice. Seveda ne smemo pozabiti Ribnega, kjer s predstavo dosegajo tudi po petnajst uprizoritev. Iz obiska je razvidno, da ljudje vse raje spet zahajajo v gledališče, da je prazna dvorana izjema, ki potrjuje to pravilo. • Kako ocenjujete minulo sezono? Razveseljivo je predvsem to, da so zaživele nove skupine, žal pa nekatere zaradi tehničnih in kadrovskih zadreg - v Podnartu in Mošnjah - niso imele predstav, vendar vse kaže, da bo delo v novi sezoni zaživelo. Pozna pa se že načrtno vzgajanje podmladka, naloga ki si jo je zadal odbor za gledališko dejavnost. Zadovoljni smo lahko tudi z repertoarno in kvalitetno rastjo skupin. Minula sezona obeta, da bo nova še polnejša in razno-vrstnejša glede repertoarja. Upamo, da nam bo poleg občinske Naše besede uspelo pripraviti tudi občinsko srečanje gledaliških skupin, e Nekaj besed o repertoarju? Na Brezjah so minulo sezono pod vodstvom tržiškega režiserja Ander-leta uprizorili »Kaktusov cvet«, pionirska skupina pa pod mojim vodstvom »Zupanovo Micko«. Za jeser so že izbrali »Obtoženega volka< Žarka Petana, režijo bo prevzela do mačinka Bernarda Podlipnik. Odrasla skupina pa bo pod Anderletovim vodstvom uprizorila »Kastelko«. V Podnartu bodo dveletni molk prekinili z Brechtovim tekstom »Izjema in pravilo«. V Ljubnem bo režiser Jože Cvenkel prav gotovo kaj postavil na oder. Te dni so trije mladi, ki so začeli kot igralci in recitatorji, zdaj pa se preizkušajo i režijo, na seminarju v Radencih: Jože Cvenkel, Bernarda Podlipnik in Matjaž Kon-da. Prav gotovo se bodo vrnili z novimi idejami. Linhartov oder ima lepe načrte. Pionirska skupina se je odločila za »Marjetico in zmaja« Jana Milčinskega, mladinska za »Vzornega soproga«, staro francosko farso na brezdelje. Pri obeh bom prevzela režijo. Tretje delo pa bo eksistenčna drama »Zbogom in na-svidenje«, ki jo bo režiral Peter Mili-tarov. Mudi se nam, radi bi izkoristili prisotnost vojaka Damirja Loborca, ki ima za sabo študij klasičnega baleta, saj je koreografa zelo težko dobiti. V Ribnem bodo imeli spet plodno sezono. Lani so želi uspehe s Čehovimi tremi šalami, ki jih je režiral Miran Kenda. Uvrstili »o se na srečanje gledaliških skupin Slovenije in France Cerne je za Vlogo Snubača prejel zlato Linhartovo , značko. Predstava »Rdeče in modro v mavrici« se je uvrstila v Našo besedo, »Ostržka« je prav tako režiral Rado Mužan, s »Plešočim osličkom« pa smo imeli doslej šele štiri predstave. V Ribnem so se že odločili, da bo Miran Kenda prihodnjo sezono postavil na oder »Krefte«, za mlajšo skupino so izbrali tekst s festivala otroka v Šibeniku, za tretje delo se še niso odločili. Na Bohinjski Češnjici se po lanski uprizoritvi Partljičevega dela »Tolmun in kamen« ogrevajo za starejšo slovensko besedilo, mogoče celo klasiko Finžgarja. Skupina je zelo homogena, zanjo je značilno skupinsko delo, duhovni vodja pa je Nada Frelih. V Bohinjski Beli lani zaradi tehničnih težav predstave niso imeli, režiser Anton Kelbel letos obljublja, da sezona ne bo minila brez predstave. V Bohinjski Bistrici bom prevzela režijo »Ženskega vprašanja« Fadila Hadži ča, Darko Cuder je že najavil »Sa-pramiško«, obudili bodo tudi lutkovno skupino. Lutkovna dejavnost bo zaživela tudi pri Linhartovem odru, na radovljiški osnovni šoli pa bomo jeseni ustanovili pionirsko kulturno društvo. e Rekli ste, da je koreografa težko dobiti? Gorenjska ga praktično nima, tržiška koreografinja Alenka Dolenc je prezasedena. Na Bledu raste skupina za izrazni ples Zvezdice, ki pa tudi sama še potrebuje mentorja. Kako pomembno je delo koreografa, je razvidno iz mladinskih predstav Prešernovega gledališča iz Kranja. Toda, da bi poklicali koreografa iz Ljubljane, za to nimamo denarja. Z obvladanjem scenskega giba predstava ogromno pridobi, seveda pa tudi igralci, ki gredo skozi tak študij predstave. Zato bomo v novi sezoni čim bolj »izkoristili« prisotnost vojaka Damirja Loborca iz Zagreba, ki služi vojaški rok v Radovljici. M. Volčjak Prgišče pretresljivih črtic Danilo Železni žerjavi me spominjajo Danila. To je bil suhcen fant, obseden od želje, da bi postal zdravnik. Znal je opisati vse bolezni, ki so mu prišle na um, edino latinskih imen si ni nikdar zapomnil. Pravil je, da bo slaven kirurg. Trgal je liste iz zvezka in nanje pisal recepte. Sošolci so se režali in se mu najavljali v ordinacijo. Neštetokrat se je zgodilo, da ni znal. Kdo bi mogt. vedeti, s čim se je ta čas ukvarjala njegova domišljija. Otroci pa: »Danilo, kdaj se ti bo pa zdanilo?« O čem neki je razmišljala mama, ko mu je izbrala tako ime? Zakaj je ni nikoli omenjal? Govoril je samo o očetu. Prepričal me je, da je 2 -|avovodja. Verjela sem, da je delal na žerjavu v Novi Gorici. Na tleh da so bili delavci videti kot mravljice, on pa je v kabini visoko nar njimi obračal vrat ogromnega železnega ptiča. Dvigal in spuščal je bremeni na točno določeno mesto skoraj noč in dan — dokler ni bila d grajena zadnja visoka stolpnica. A še bolj vznemirljivo je moralo biti v pristanišču, kjer je Danilov oče z žerjavom natovarjal ladje. Vedno je s ponosom govoril o očetu. Sošolci pa so ga zbadali: Danilo, kdaj se ti bo pa zdanilo? Imela sem premajhno prgišče izkušenj, da bi znala razlikovati resnico od njenega odseva. Verjt.Is sem, da je Danilov oče gradil visoke hiše. A jih ni. Živel je za zapahi brez slave velikega žer,avovodje. Ni gradil Nove Gorice in ni natovarjal ladij v tržaškem pristanišču. Danilo je še vse leto razlagal pojave nalezljivih bolezni, pozabljal latinska imena in se podpisoval kot dr. Fras. Sošolci so trkali na vrata in ga spraševali po vremenu. Nisem mu znala porm iati, ker je prgišče izkušenj manj kakor nič. Da ima vsaj očeta, na katerega je lahko ponosen, sem si rekla. Vstaja na Gorenjskem - V galeriji na loškem gradu so v petek, 17. julija, odprli razstavo Vstaja na Gorenjskem leta 1941, ki jo je Škofjeloški galeriji posredoval Gorenjski muzej iz Kranja. Kranjčani so si razstavo, ki jo je pripravil Franc Benedik, že lahko ogledali. Razstavo spremlja priložnostni katalog s podrobnim opisom priprav in same vstaje na Gorenjskem. Poleg Gorenjskega muzeja so gradivo za razstavo prispevali Muzej ljudske revolucije Slovenije, škofjeloški, jeseniški in tržiški muzej. Navdušili žirijo in ohridsko občinstvo Razgiban in smiselno povezan 45-minutni nastop folklorne skupine Iskra - Hektromehanika iz Kranja ni ostal neona-zen pred otad strokovne Sirije - Močna vez z ljudskim izročilom je najtrdnejša bran pred izumetnieenostjo Kranj — Od 1. do 8. julija je v znanem makedonskem turističnem letovišču Ohrid potekal vsakoletni balkanski festival narodnih pesmi in plesov. Letos je na njem sodelovalo 16 folklornih skupin iz Jugoslavije (iz vseh republik in avtonomnih pokrajin), iz Italije, Grčije, Turčije, Bolgarije, Romunije in Madžarske. Vsaka skupina je v pesmi in plesu predstavila svojo deželo. Odločitev slovenske Zveze kulturnih organizacij je bila letos naslednja: našo republiko bodo na balkanskem festivalu zastopali plesalci iz Kranja, še mlada, a kakovostno dokaj »zrela« folklorna skupina Iskra — Elektromehanika. Plesalci so takoj pričeli s pripravami; dva meseca so trajale, zadnje tedne so vadili tudi po štirikrat na teden. Vmes so njihovo ustaljeno delo prekinjali nastopi na festivalu »Bratstvo-enot-nost« v Bosanskem Samcu, na osrednji slovesnosti ob 40-letnic i vstaje hrvatskega naroda v Novi Gradiški. Pod vodstvom mentorja Jožeta Senka so prizadevno vadili in ponavljali program na odru v domu Andreja Kmeta v Britofu. Vse z namenom, da bi dostojno zastopali pokrovitelja — Iskro — Elektromeha-niko, Kranj in Slovenijo, našo pesem, ples in celotno folklorno izročilo v Ohridu. Trdo delo se je obrestovalo. V tri-četrturnem nastopu pred očmi stroge strokovne žirije in ljubiteljev ljudskega plesa v Ohridu so prikazali vso lepoto in izvirnost delavskih in svatovskih plesov z Gorenjske. Ubranost in skladnost glasbe petčlanskega ansambla, plesnih korakov enajstih parov v stilno odlično izdelanih narodnih nošah, uglajen in neprekinjen nastop — vse to ni ostalo neopazno tudi pri žiriji. Ob analizi programa kranjskih plesalcev so člani žirije izrecno pudarili, da je v njihovi izvedbi gorenjskih plesov čutiti veliko mero originalnosti in občutka za ohranjanje pristno slovenskega. Nasploh je pri žiriji Ere vlad o val o mnenje, da ima fol-lorna dejavnost v Sloveniji jssno usmeritev in zadosti močno vez z ljudskim izročilom, s tem pa tudi dovolj trdno bran pred izu metni če njem in pretiranim vnašanjem sodobnih prvin. Nastop folklorne skupine Iskra — Elektromehanika na balkanskem festivalu v Ohridu sta omogočili Zveza kulturnih organizacij Slovenije in delovna organizacija, katere ime nosi skupina, posredno pa tudi druge organizacije združenega dela, ki so Elesalcem in članom ansambla odo-rile izreden dopust. C. Zaplotnik Žarko Vrezec v galeriji V galeriji Društva slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani, Ko-menskega 8, bodo v četrtek, 23. julija, ob 19. uri odprli razstavo del akademskega slikarja Žarka Vrezca iz Ljubljane. Vrezec je eden najbolj izrazitih predstavnikov slovenskega nefiguralnega slikarstva, ki je v zadnjih petih letih vzpostavil svojstven dialog s prostorom in časom, je o umetnikovem delu zapisal Pavel Mrak. Razstava bo odprta do 15. avgusta, vsak dan razen nedelj od 10. do 18. ure. Milko Škobrne Kdo bi vedel, da je 22. maja, ko je dirigiral svojemu ženskemu pevskemu zboru ob srečanju s pevci iz Podnarta, bil to njegov zadnji nastop na železarskih Jesenicah, katerim je ustvaril kvalitetni ženski zbor in neprecenljivo veliko prispeval k razvoju kvalitetnega zborovskega petja in glasbene kulture nasploh. Milko Skobrne je odložil taktirko, premagala ga je zahrbtna bolezen, ki se ji je leta tako možato upiral. Profesor Milko Skobrne je bil rojen leta 1910 v Šoštanju in vse svoje življenje je namenil glasbi. Ze v gimnazijskih letih ga srečamo v več pevskih zborih. V času študija v Ljubljani je vodil pevski zboi v Senovem in sodeloval v akademskem pevskem zboru, ki ga je vodil France Marolt in bil njegov namestnik. Samostojno pa je vodil akademski pevski kvintet in z njim veliko nastopal. Iz tega obdobja je ohranjenih nad 150 radijskih in koncertnih programov. V letih od 1939 do 1942 je služboval v Slavonski Požegi in na gimnaziji vodil tudi pevski zbor. Po odhodu v partizane je delal kot referent pri pokrajinskem odboru za Bosansko krajino in vodil mestni zbor. Za svoje delo je prejel posebno priznanje centralnega komiteja komunistične partije Bosne in Hercegovine. Po osvoboditvi se je vrnil v Ljubljano in obnovil v Senovem pevski zbor Pobuda, osnoval 70-članski mladinski pevski zbor in mali orkester. Leta 1949 je postal pomočnik upravnika Slovenske filharmonije v Ljubljani in korepetitor zbora filharmonije. Od leta 1951 do 1962 je vodil moški, ženski in mešani pevski zbor RTV Ljubljana. Kasneje je prevzel vodstvo pevskega zbora Slav-ček v Trbovljah, dokler se ni leta 1968 preselil v Kranj. Ze od mladosti ga je privlačilo kulturno delo v delavskih središčih in tako je leta 1968 prišel na Jesenice z željo, da pomaga razvoju zborovskega petja, saj je tedaj izredno primanjkovalo dobrih zborovodij. Navdušeno je bil sprejet in lotil se je obnavlianin moškega in ženskega pevskega zbora, pri čemer je imel srečnejšo roko s pevkami, ki so se poimenovale v ženski pevski zbor Jesenice. Več kot trinajst let je Milko Skobrne s svojim bogatim znanjem in sposobnostjo ter z velikim pedagoškim smislom in poznavanjem domače in tuje zborovske literature pospeševal kvalitetno rast zborovskega petja na železarskih Jesenicah. Z ženskim zborom je dosegel v sorazmerno kratkem času izredno umetniško in kvalitetno raven. Kot zborovodja in pedagog je deloval tudi v Cerkljah, Kovorju, Kranju in Tržiču. Poleg tega je več kot desetletja deloval pri Radiu Ljubljana, urejal slovensko zborovsko revijo Naši zbori, delal v komisiji za odrasle pevske zbore pri zvezi kulturnih organizacij Slovenije ter dal kot komponist slovenski zborovski literaturi pomemben delež. Poleg lastnih skladb je prispeval številne priredbe partizanskih in slovenskih narodnih pesmi. Milko Skobrne je za svoje delo prejel vrsto priznanj, med njimi leta 1975 na Jesenicah Čufarjevo {ilaketo, posebno plaketo ob sto-etnici Železarne, Gallusovo plaketo Zveze kulturnih organizacij Slovenije, leta 1979 pa gorenjsko r>-~x-- IZIGRANA SMRT IN SUŽNOST Martin Prešeren Tomo Križnar 50 Z MOPEDOM PO JUŽNI AMERIKI Vsi mi zatrjujejo, da je tam mogoče kupiti poceni zlato in diamante, gvajanski zlatokopi pa da so prijazni, in morda mi bodo pokazali, kako pridejo do zlata. Na veliki blatni reki se zibljejo nagnite barke. Santa Rosa, Santa Clara ... Možje vise v visečih mrežah, ženske sumljive zunanjosti perejo na koncih zaobljenih krm, kjer se garjavi mački tolčejo za ostanke vedno enakih jedi. Glava je zakajena od dolgega dolgočasja. Roke onemoglo hlastajo za skodelico brazilske kave. Prsti smrde po ribah. Poldne bo.Uf...! »Alfonzo gre na reko. Navzgor gre. Le kje je dobil bencin, pasji sin?« poči nenadoma v salonsko otopelost možak s staro angleško puško. Možje razritih obrazov, mladi fantje s širokokraj-nimi klobuki okrog razgrajajočega džuboksa, odslužene cipe, doječe matere. Salon se dvigne, ropota čez lesene stopnice navzdol, tja na sipino, kjer indijanski mešanci nalagajo dolg čoln, ki je prvi po štirinajstih dneh čakanja namenjen navzgor po zahrbtni reki. Guvana, nekdanja angleška kolonija Gvajana na rilcu Južne Amerike, je ena od redkih dežel sveta, kjer se več kot petnajst odstotkov prebivalcev ukvarja s pridobivanjem zlata in diamantov. Drago kamenje in plemenite kovine, ki v naravi navadno ne leže daleč narazen, so v pragozdovih vzhodno od reke Esaequibo odkrili zelo pozno. Zlata mrzlica, ki je Kalifornijo pretresla že leta 1850, petdeset let kasneje pa še Aljasko in Kanado, je tu izbruhnila pravzaprav šele po prvi svetovni vojni s prihodom evropskih ubežnikov, bogastva potrebnih, ki so premogli dovolj fanatične drznosti in strastnega pohlepa, da so slepo verujoč indijanskim legendam o eldoradskem kralju, valja jočem se v zlatu, odrinili v pragozdove. Najbogatejša najdišča zlata doslej so odkrili v Transwaalu v Južni Afriki, v sedimentnem skalovju, ki je nastalo iz naplavijenega peska. V Južni Ameriki pa je zlato mogoče najti v magmatičnem skalovju, v tako imenovanih kremenčevih žilah zemljepisno najstarejših gorskih planot, ki sta jih stoletja drobila voda in sonce. Zlato je obležalo na dnu rečnih strug, potokov, včasih tudi jezer, kamor ga je nanesla voda s peskom vred. Indijancem zlato ni pomenilo veliko. Zaradi lahkega oblikovanja so iz njega izdelovali predvsem okrasne predmete. Ko so jim belci končno vse pobrali, so jih še prisilili, da so jim pokazali tudi najdišča. Novi »kon-kvistadorji« so po reki navzgor, čez številne brzice pripeljali črpalke, cevi in mešalce, z obljubami zaposlili nage ljudi iz gozda in se nato vrnili pod ventilatorje belega mesta ob Karibskem morju. Vse od odhoda Angležev so iz zahodnega predela dežele, ki edina ni odkrila nafte, prihajali veliki dobički. Vedno več ljudi je odhajalo tja. Predvsem' mešanci med Evropejci in domačimi južnoameriškimi Indijanci, Ea sinovi osvobojenih sužnjev s plantaž riža in slad ornega trsa. Vse njihove misli so bile posvečene hitremu zaslužku. Niso se bali divjine ne naporov v pošastnem močvirju, polnih komarjev, ki prenašajo mrzlico. Sredi pragozda so rasle pionirske vasi, kjer se je veliko pilo, kdaj pa kdaj tudi malo streljalo, vse pač v stilu Divjega zahoda. Na območju, ki ga danes Venezuela po menda dokazanih lastniških pravicah iz zgodovine zahteva zase, so celo začeli graditi cesto, vendar je niso dokončali, ker so neznani zlikovci napadli delavce, odvili z buldožerjev črpalke za črpanje vode in vso »tehnično čredo« potopili v močvirju. Stari ljudje se še spominjajo, da se je nekoč pred letom 1969, ko je dežela postala neodvisna, tod jedlo kaviar in pilo najboljši viski. Danes ljudje iz Ministeral diatricta No-5, kot je zemlja zlatokopov in iskalcev diamantov označena na uradnih kartah, beže nazaj k morju. Tujci neradi Čez reko, ki meji Brazilijo in Gvajmno, je treba motor prepeljati v kanuju vlagajo svoj kapital, posel je preveč negotov. Po daljnjih močvirjih tavajoči so se znašli osamljeni. je najbolj nevarno mesto ob Karibskem . rvem mraku meščani, ki imajo redno plačano zaposlitev, izginejo z ulic. Iz barakarskih sence brezposelnih. Mla Georgetown morju. V prvem dolar za liter in »»J"V~ ~ nska vegetacija ške kraljice. Na srečo je tropaknjeg košno bogata in naseljence^ ta*^. £ ^ čag nekako razni treba predmestij se dvignejo temne da Gvajana se bliža gospodarskemu polomu. To je pač tipična monokulturna dežela, katere trgovina z mogočnimi sosedi je zaradi leve politične usmerjenosti zamrla, odvisna je od pomoči socialističnih dežel, ki pa se zanjo zaradi zemljepisne oddaljenosti, manj pomembnih strateških in ekonomskih pozicij, pa tudi zaradi zmede v parlamentu, ki je sestavljen iz črnske večine, predsednika kitajskega rodu in azijskih ne zadovoljnežev, ne zmenijo kaj prida. Uvoz se je zaradi pomanjkanja deviznih sredstev nekajkrat zmanjšal. Po cestah gnijejo tovornjaki s počenimi gumami, kmetijska mehanizacija propada, v tovarnah sladkorja in ruma se upirajo, rezervnih delov ni niti za naprave zlatokopov. Ljudje pijejo gin po dolar za liter in sanjarijo o dobrih starih časih angle-srečo j< «—aamii tako i naselji prav nikomur stradati. V tej ustavil. • • • Nad reko se je stemnilo, zrak se je zgostil. Potem je potegnil veter, zadišalo je po vodi. V daljavi je šumelo, prihajalo je bliže, nato so začele padati prve kaplje. Lilo je s pljuskom, reka je zavrela, mokrota se je kadila med drgetajočimi kosmatimi obrazi. Kapitan je bruhal angleške, portugalske in španske kletvice, polne sončne fantazije. V roke sem dobil vedro, pripogi bal sem se, metal ven ... delali smo kot sami peklenski hudiči. Kaplje znoja in sline so se pomešale ... V Mahdiji, vasici z do kolen globokim blatom na edini glavni ulici s štirinajstimi barakami z napisi Diamond and Gold T rade Co. Ltd., šestimi gostilnami in petimi prostitutkami, ki bi po lepoti in zdelanosti lahko tekmovale s tremi domaČimi prašiči, ki so men-drali zaraščeno pokopališče. Na njem po besedah mi- ru->]nvica Dokopa- me, potem ko sem jim zbitega in pijanega spi pora. Edini policaj na ozemlji nih ni umrla najbolj naravne---- - na smrt me, potem ko sem jim P1^^ "Setke krajevnega za-zbitega in P^f*^ polovico pora. Edini potajna ozermj . yaren Slovenije, mi je povedal, da sem i«i doiarjev, mi je Potem ko sem mu dal ^^S!^^^k^ prinesel ocvrte banane., . """" r . ie moZ postanja in histeričnega -^J** fzbudVz bTjuvanjem ve pripeljal novega gosta ki meje zoua nekoč pojedene maniokine Kase nagnjenjem do homoseksualizma. DO KODER SONCE HODI, PREPIR IZ SVETA BO PREGNAN. DA ROJAK PROST BO VSAK, NE VRAG, LE SOSED BO MEJAK AK' PA NAKLONIJO NAM SMRT BOGOVI MANJ STRAŠNA NOČ JE V ČRNE ZEMLJE KRILI, KOT SO POD SVETLIM SONCEM SUŽNI DNOM (Po 0 UVOD Zgodba je resnična, odvija pa se v gorenjskem kotu, v mestu blizu Bleda. Čas zgodbe je leto dni pred okupacijo po nemških silah, pa do osvoboditve. Osebe, katere nastopajo so v resnici živele sli pa še živijo. Nastopa joče osebe imajo svoja prava imena ah pa imena, katera so bila uporabljena med legaki, ilegalci ah pa v partizanskih vrstah, nekatera p« so izseljena Huda zima z debelo snežno odejo se je le počasi poslavljala pred na»u> pajočo pomladjo. Okoliški kmetje so pričeli s poljskimi deh, v samem mestu pa so gostilne in kavama pri »Ančki« ostajale vse bolj prazne, le ob večerih so zopet oživele. Pri gostilniških mizah se je v tem času največ govorilo o nevarnosti vojne, predratni pa o Hitlerju, ki je dnevno rjovel po rad iu grozil in hvalil kako hitro je s svojimi armadami obračunal z nepo-koraimi Poljaki, Cehi, Francozi in drugimi Avstrijo je z »anslusoro« priključil velikemu rajhu in tako postal sosed Jugoslavije. Na mejnih prehodih Podkorena, Ljubelja in Jezerskega so na drugi strani nafte meje zapl* polale izobešen* zastave s kljukastim križem. Na Bled, v Bohinj in Kranjsko goro je prihajalo vedno več turista* oblečenih v značilno nemško nošo. Možje so bili oblečeni v irharce z oksv canimi naramnicami, bebmi nogavicami ter lovskimi klobuki s širokimi **-lenimi trakovi in gamsovimi čopi za klobuki, njihove žene pa so se šopiri* v dindelnih in zelenil predpasmkih v belih nogavicah m z lovskimi klobuki Tudi v nafte mesto so prihajali, oboroženi s fotoaparati, 8 katerimi * »Šklocah« na vse strani Njsbovi fotoaparati so bili usmerjeni v Julijske Aipe Karavanke in Jelovico. Na gostihnških vrtovih so se ob poku nais z jedačo in pijačo krohotah, pni in jedh, ter sklepah prijateljstvo s neka terimi meščani. Kdo bi si takrat misbl, da bodo že čez leto dni fotoaparate zamenjali z brzostrelkami in pnftkami Preprost meščan takrat ni vedel da sklepanje prijateljstva med nemškimi turisti in posameznimi domačini ni nedolžna stvar. Ti posamezniki so se kar v kratkem času prelevili v tako hude Hitlerjeve simpatizer je, da so se tudi sami pričeli oblačiti v podobne kroje, kot so jih nosili nemški turisti. Edini, ki so bih takrat poučeni o nemških turistih in domačih Hitlerjevih simpetinerjih, so Kani takratne partijske organizacije - komunisti. To je peta kolona, *> tolmačih komunisti, katera pripravlja teren pn nas ui ustvarja pri neka terih domačinih širše zarodke pete kolone To je predigra in predpripri* za resnično dejanje, ki ga je imel Hitler že v načrtu - okupacijo Jttf sla vije. MARKO IN JANINA Dan se je prevesil v mrak, ko je Marko odhajal k svojemu dekletu JT nini vasovat. Med potjo se je srečal s prijateljem Tonetom, ki je hitel' mesto, poiskat si fantovsko druščino »Danes gremo k Anici, da ji za slovo zapojemo kaj lepega, ker sejVt» poroči. Vzela bo Maksa, ki dela na Cajhnovi žagi« je na hitro po** Tone Marku in že je odhitel v strmi breg Zanovega klanca. Nekoliko žalP postalo Marku, da ne bo mogel prisostvovati temu malemu slavju ' slovesu od Anke, ki stopa v zakonski stan. Marko, velik, plečat in mof# nekoliko neroden po videzu je premagoval Hiršmanov klanec. Močno Jt** . iel sapo, ko je priftel na vrh klanca. Čeprav je bfl telovadec in športnik*** ie ta klanec vedno deW težave. Marko pa tudi m pozabil, kadar se je vzpenjal v ta klanec, kako so ga ob neki prinki pričakali domaČi fantje na bih »tirje, le enemu se je posrečilo, da je Marka udaril z rnetrskhn polenom prek hrbta. Ta spopad med fanti pa m bil samo zaradi Janine, pa* f* je bil tudi strankarskega značaja. Marko je bil naprednega mišljenja » Član sokolskega društva, napadalci pa so bili iz nasprotnega tabor* BRANKO BABIC 20 NA KOZARI ORGANIZACIJA TABORIŠČA »ZBJEGA« Da bi bilo življenje tega »velikega mesta« v danih pogojih čimbolj urejeno in znosno, ga je bilo potrebno organizirati. Štab za evakuacijo se je takoj lotil dela. Razmestil je tudi ljudi po skupinah, tako da je vsak krajevni odbor imel na skrbi svoje ljudi. Dejansko so NOO tudi v teh izrednih pogojih vršili svojo funkcijo krajevne oblasti in skrbeli za vse, kar je bilo v izrednem položaju potrebno. Da bi povezali to velikansko množico v čimbolj enoten organizem, smo ustanovili četrtne (kvartne) odbore, ki so združevali določeno število. NOO in ljudi. Tako smo ustanovili osem četrtnih odborov, kar pomeni, da je vsak četrtni odbor, preko določenega števila krajevnih odborov, imel na skrbi okrog 10.000 ljudi. Na čelu te organizacije je bil osrednji odbor ali »mestni odbor«, kakor smo ga v šali imenovali. Vsekakor je opravljal podobno funkcijo, seveda v edinstvenih pogojih, ko je bilo potrebno ohraniti ljudi povezane, disciplinirane ter v zavesti, da se nahajajo sredi .bitke, ki terja največjo stmjenost, angažiranost in požrtvovalnost. Razumljivo, da je okrožni komite partije posvečal vso skrb tej velikanski množici ljudi, njihovi organiziranosti, da bi ne bili samo pasivni opazovalec tega, kar se okoli njih dogaja, marveč kot vedno doslej tudi aktivni udeleženci velike bitke. Stab odreda je bil namreč v celoti in neposredno an- ?ažiran v vodenju operacij na vroči ronti. Ko smo ljudi razmestili po soteskah Kozare in vzpostavili organizacijo odborov od krajevnih in četrtnih do najvišjega, »mestnega« NOO, smo po vseh teh enotah organizirali tudi partijske organizacije, odbore ljudske fronte in organizacije žena in mladine. Ustanovili smo tudi odbore za kulturo, ki so pripravljali razne kulturne in zabavne prireditve. Podnevi je to »veliko mesto« spalo, ker se tedaj ni smel kuriti ogenj, da ne bi dim izdajal sovražniku krajev, kjer so ljudje prebivali. Sovražna letala so namreč neprestano preletavala Kozaro in iskala naše položaje in bivališča ljudi. Če so kaj opazila, so ta mesta zasula z bombami in jih mitraljirala. Lotila so se namreč tudi posameznikov Živo se spominjam dogodka, ko sva se z Ratkom Vujevičem-Čočem, takratnim operativnim oficirjem v štabu odreda, nekoč vračala z nekega položaja v štab odreda. Prečkala sva reko Mlječanico in se vzpenjala v hrib, ki je bil ob vznožju nekaj sto metrov gol. Bila sva na popolni čistini. Iznenada se čez hrib dobesedno prevali dvokril-no letalo, ki smo mu pravili »štorklja«, naju opazi in začne obmetavati z bombami in mitraljirati. Ratko Vujovič-Čoče, španski borec, ki je imel že izkušnje iz španske državljanske vojne, mi zavpije, naj stečeva narazen in v cikcaku navzgor proti hribu. Tako sva se, kolikor je duša dala, premikala proti gozdu. Vendar pa je bila čistina precej dolgs in letalo je uspelo napraviti še en krog ter nsju ponovno zasuti z ognjem. Končno sva na moč zadihana uspela priti do gozda in se letalu izmakniti. Skoraj verjeti nisva mogla, da sva jo tako poceni odnesla. Ko sva se utrujena usedla pod košato drevo in se spogledala, sva oba naenkrat bruhnila v glasen smeh. To je bila sprostitev po prestanem strahu. tudi živino in tako prignali na Kozaro čez 100.000 glav: govedo, praske in drobnico. To je tudi reševalo vprašanje prehrane ljudi v »zbjegu« in borcev na fronti. Ce te rezerve hrane ne bi imeli, ne bi mogli toliko časa vzdržati. Na Kozari ni bilo skladišč živeža razen nekega malega za potrebe borcev, kadar so se tamkaj zadrževali. Sicer so se hranili po vaseh, kjer so se enote gibale in opravljale borbene naloge. Nekaj živeža smo potrebovali za bolnišnice in osebje, ki je bilo stalno na Kozari. K sreči so ljudje pri umiku gnali s seboj BOJI BREZ PED AH A Ko so ljudje zapustili svoje domove in se zatekli v varstvo kozarskih gozdov, je sovražnik z vso silo pritisnil. Z močnim tapafjfcjsk ognjem in z bombardiranjem z letal je neprestano udarjal po partizanskih položajih. Na široki fronti je nastopal s tanki in tako postopoma potiskal nafte enote proti Kosari Nafti borci so trdovratno branih vsak položaj in večkrat sprožili protinapade, da hi osvojili izgubljeno. Tako so nekateri položaji no večkrat prehajali iz roke v roko. V protinapadih so nafti botri Čestokrat prodrli globoko v sovražnikove vrste, pregnali sovražnika daleč nazaj, razbijali močne sovražnikove enote in zaplemb veliko orožja in streliva. Tako smo se namreč isnibovsli z orožjem in strelivom. Sovražnik pa je v boj pritegoval vedno sveže sile, mi pa teh nismo imeli. Zato so se naše enote kljub ppnlsiai protinapadom umikale pred premočnim sovražnikom in njegovo oborožitvijo vedno bolj proti vrhu Kozare. Tako so se po nekaj dneh ogorčenih bojev zaustavile na robu kozarskih gozdov. lasprotnegn tabora. območju Bosanske Gradiške, sovražnik ni tako silovito pritiskal. Prin^^naa^P^ ^vtiP* zasedle najugodneje pj^*. in ni bila klasična fronta 8 streL*** jarki m bunkerji, tem^več tenP štor med enim m dr»i-£lT ,L». jem Na teh položa^J?*1 **2 plamtevala bitim^* « * fj življenje ljudi na KoLJi"^ do m^dostojamrtv0 "jft hotel umieOai» b % velika kozarska bit^mteU lih naše narodnoc**vohJS T V posula simbol odponT^1106 V°J U^NTu^poloe^^ okuj* j^ka iHtka ce^*£* Dan m noč so se bih o^jlT^ uSi Podnevi je sovra^l^**1" Ki nas včasA potisnil^k ^fm^Z žaK ki smo ga r^Jo^^ napadu ponovno *a^3? Ts'Kkr žaji so namreč predati VSX no lin i jo obrarribTv^Jfn *J preko teh točk c«ipo*» P*°!K prodor v osrčje K^b' omogoW nafte obrambe Za^*1* **> bili boji t« tako ogorčeni in ni«o _ položajev smo Ptehnimi; JZ protinapade, prodrli IT*! T m vražrtikovT vrste ir*^0 T ^ uničevali njegove sili r**blJ*h TOisfK, 21.JUHM 1981 GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE 7.STRAN O LAS Črtomir Zoreč POGOVORI 0 TRŽIČU, NJEGOVIH KRAJIH IN LJUDEH Biserna poroka Slave in Iva Tarman V Kamniku sta v petek, 17. julija, po natanko šestdesetih letih, zakonsko zvezo slovesno potrdila Slava in Ivo Tarman, ki danes živita v Ljubljani. Slava je bila pred 82. leti rojena v Kamniku, Ivo pred 85. leti v znam šišenski družini. Skupna življenjska pot ju je vodila v Ohrid, preko Bitole, Vršca, Kragujevca ponovno v Kamnik, kjer je Ivo kot puntarski mojster delal v kamniški aroodnisnici. Leta 1937 sta dokončno ostala v Ljubljani. Hčerka Nada in sin Janez sta se zgodaj navzela Slavine in Ivove napredne, svobodoljubne miselnosti. Dom Tarmanove družine v Šiški je bil med NOB pomembna postojanka ilegalnega boja v z žico obdani Ljubljani. V njem so se stekala različna področja dejavnosti OF in KP: obveščevalna služba, javka za tehniko, pomoč žrtvam fašizma v okviru Slovenske narodne pomoči, pomoč ogroženim otrokom - ilegalčkom, protifašistična organizacija žensk in le bi lahko naštevali. Slava je leta 1943 predala peticijo žensk demontiran tk komisarju Graziolliju in samostojno protestirala prati mučenju jo posiljevanju slovenskih žena in deklet pri škofu Rozmanu. S tema dejanjema se je zapisala v zgodovino slovenskega upora proti okupatorju in domačim izdajalcem. Ivo je- bil zrvzet aktivist OF na terenu, v Šiški ii. na železnici, kjer je delal. Ječe, prisilno delo, vsa teža ilegalnega dela, skrb za sina partizana, za hčerko ilegalko, ki je vzdrževala ilegalne zveze Ljubljane preko žice z vodstvom NOB na osvobojenem ozemlju in je nosilka Spomenice 1941, vse to ju ni zlomilo. Dočakala sta svobodo, otroka sta se vrnila živa. Ivo je bil na progi Samac-Sarajevo in prvi izvoljeni • poslanec v Šiški-Bežigradu, Slava še naprej zavzeta aktivistka in družbenopolitična delavka. Družina Tarman je letos prejela najvišje ljubljansko * priznanje — zlato plaketo ilegalca za pomemben prispevek k razvoju Ljubljane. Ni nama bilo lahko, vendar imela sva bogato življenje, ki ga je bilo vredno živeti, pravita danes Slava in Ivo, oba čila in dobre volje. Bogato življenje, ker ju je družila dobrota in klen značaj, ljubezen do domovine in svobode, pogum matere — žene in trdna odločenost očeta — moža. Zadovoljna danes preživljata jesen svojega življenja v krogu najdražjih, posebno vnučkov, njunih ljubljenčkov. j^j y Oh**kove mame in očeta - V soboto, 18. julija, je bilo pn Oblakovih v Stan Oseuci v Poljanski dolini veselo. Oče Franc in mati Marija sta praznovala zlato poroko. Zbrala se je številna druži na, saj imata kar osem otrok, kopico vnukov in pravnukov. Oba, Marija in Franc, sta bila rojena leta 1906, vzela sta se leta 1931. Takoj po poroki je Franc postal lastnik srednje velike kmetije, meri dobrih sedem hektarov. Pred vojno je oče poleg kmetovanja popravljal in izdeloval raznovrstno orodje. Najtežje jim je bilo med vojno. Oče je vseskozi sodeloval v narodnoosvobodilni borbi, jeseni 1943 je odšel v partizane. Okupatorji so jeseni leta 1944 domačijo zažgali in družina se je morala zateči v »bajto«. »Mene so pričakali brez vsega, ker so zgorela tudi gospodarska poslopja, brez živine, brez orodja,« pravi oče. Po osvoboditvi so tako morati začeti povsem znova in leta 1949 so domačijo dokončno obnovili. Po vojni sta prijokala na svet še dva otroka, leta 1947 najmlajši Rajko, ki danes gospodari na domačiji. M. V. — KMKTJJ8KO ŽIVILSKI KOMBINAT, z n. sol. o. KRANJ, JLA 2 Delavski svet delovne organizacije razpisuje imeaovanje INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA -GENERALNEGA DIREKTORJA DELOVNE ORGANIZACIJE Generalni direktor delovne oaganhrccije mora izpolnjevati poleg pogojev, predpisanih v Sil. členu Z7D se: — da je državljan SFRJ in izpolnjuje pogoje, določene z zakonom, samoupravnim sporazumom m družbenim dogovorom, — da ima visoko šolsko izobrazbo kmetijske, živilske, organizacijske, pravne ali ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih oziroma nalogah, od tega 3 leta na vodilnih delih oziroma nalogah, ter znanje enega od svetovnih jezikov, — biti mora moralno-politično neoporečen in družbeno politično aktiven, imeti mora organizacijske sposobnosti in pravilen odnos do samoupravljanja in tradicij NOB. Kandidat mora poleg prijave priložiti življenjepis in dokazila o iapainjevanja posebnih pogojev. Pismene prijave sprejema KtK Kranj, Spletao kadrovski sektor, v Kranju, JLA 2, z oznako za razpisno komisijo, v 15 dneh po objavi. SLEPI Ui SLABOVIDNI NA IZLETU Organizacija slepih in slabovidnih iz Kranja je organizirala v soboto, 18. julija, za svoje člane enodnevni izlet čez Vršič v dolino Trente in Bovca, kjer so si ogledali muzej, potem pa so pot nadaljevali skozi ' Vrsno in Kobarid do Cerknega, kjer so si ogledali bolnico Franjo. Eden izmed udeležencev izleta, ki so bili zbrani iz cele Gorenjske, Karel Bre-zar, je poudaril pomen tega izleta za slabovidne, ki kljub svoji bolezni ohranjajo dobro voljo, srčnost in tovarištvo. V mednarodnem letu invalidov, ko si prizadevamo humano vključiti invalidne in slabovidne ljudi v socialistično družbo, so taki izleti še posebno pomembni. Karel Brezar Lojze Koder-Štulc Davča. Odmaknjena se mi je zdela doslej. Kmetije raztresene po strmih bregeh prav na repu Selške doline, osamljene. V moji zavesti je zdela kot polna etno grafskih zanimivosti, hribovska vasica, v kateri življenje počasi teče. »Pridite, videli boste, da tam gori pri nas ni čarovnic, kot je pisal Šeligo.« Malce šaljive be sede, s katerimi me je Lojze Koder, Stulc po domače, spomladi povabil v Davčo. »Težko je pisati tako od daleč,« je še dodal. Dan v Davči, dan z njenimi ljudmi, mi je dovolj jasno pove dal, kao površno je včasih naše mnenje o življenju, ki ga ne poznamo. Naključje pa je hotelo, da je bil to tisti poznomajski dan, ko je Davča doživljala nesrečo. Po obisku nekaterih kmetij, ko sem bila že namenjena k Stul-čevim, me je pred šolskim poslopjem, v katerem je Niko iz Železnikov lansko jesen uredil delavnico in tako domačinom dal zaposlitev doma, zadela vest: Lojze se je ponesrečil, v gozdu je sekal, zgrabila ga je korenina, odpeljali saga v Ljubljano, v bolnico. Pa prav njemu se je to moralo zgoditi. Davčarji so molče zrli predse. Hribovci ne mečejo besed proč. Dobro vedo, kako huda je lahko nesreča v gozdu. V gostilni pri Jemcu je šla vest o nesreči od ust do ust. Pa prav Lojzetu ... Morda pa ni tako hudo. Lojze ima letos res smolo, pozimi je zlomil nogo, zdaj pa to ... Se več domačij sem obiskala tisti dan. Namesto pozdrava so bile povsod prve besede: že veste, Lojze se je ponesrečil... Vsa Davča je tisti dan doživljala nesrečo. Ko je obisk v Davči že dobil prostor na papirju, je prišlo kratko, a tako žalostno sporočilo: Lojze Koder je umrl v bolnišnici. Lojze Koder, Štulc po domače, je bil eden najbolj naprednih kmetov v Davči. Novo hišo je zgradil, prilagojeno za kmečki turizem. Ves je bil zavzet za razvoj kraja, največ je naredil, da so v Davči dobili obrat, vodil je delo krajevne skupnosti, usmerjal je delo mladih, pisal je članke v krajevno glasilo Žulji... S svojim zgledom, zagnanostjo in jasnimi idejami je zavezoval vse, da sit načrte, ki so jih skupaj snovali, smelo uresničili. Povsod je bila prisotna njegova trezna in pametna beseda. Bil je steber trdne vaške in krajevne skupno sti. Zato lahko razumem, koliko žalosti je bilo tisti majski dan ujetih v besedah: pa prav Lojzetu se je to moralo zgoditi. Koliko upanja v tihi misli: morda pa le ni tako hudo. Koliko grenkobe v kriku domačina ob njegovem grobu: gozdovi, zakaj ste ubili njega, kije živel za vas? Tisti majski dan sem odhajala Davče 8 spoznanjem, kako krepko utripa življenje v hribov ski vasi, razpotegnjeni pod Poreznom. Po zaslugi ljudi, kot je bil Lojze Koder. M. Volčjak (8. zapi.) In tako sem s tem pisanjem naposled le prišel v Tržič, majhen a slovit kraj, znan po svoji stari zgodovini in po mnogih obrten, ki so se sčasoma razvile v pravcato industrijo. Od kovačij do velikih kosam (tovarna kos), od nogavičarjev in barvarjev v tekstilno industrijo, od čevljarjev do tovarne Peko. Toda to je že bolj zgodovina, gospodarska zgodovina. Ljubše mi bo in glajše mi bo teklo pero, če se lotim najpoprej tržiške kulturne zgodovine. SLOVITI VELMOŽJE Naj v hitrici le naštevam, kaj več o njih pa v prihodnjih zapisih. V mislih imam: prvega ljubljanskega škofa Žiga grofa Lamberga (1415-1488); deda Prešernove Julije, Janeza Krstnika Pri-mica (1740-1802); pesnika in mecena Ignacija HolzapAa (1759 -1868); maršala Ivana Jožefa Venceslava Radeckvja (1766-1858), ustanovitelja tržiške topilnice železove rude; Feliksa Deva - o. Janeza Demasce-na (krajše: Demascena Deva, (1732 do 1786), prvega, ki je poudaril pomen naše posvetne pesmi, izdal tri zvezke Pisanic in napisal libreto (besedilo) za prvo slovensko opero Belin; pisatelja Petra Hitzingerja (1812-1867); Tomaža Pirca (1813 do 1880), Prešernovega zdravnika, Vojteha Kurnika (1826-1888), ko-larja in ljudskega pesnika. Seveda bi še moral vsaj omeniti tudi druge, ki so se s svojim življenjskim delom zapisali v kulturno in gospodarsko zgodovino Tržiča. To so, npr., Viktor Kragl, Hrsbroslsv Peme, Viljem Polak, Vinko Sara bon, Karel Pire, Vito Globočnik, Jože in Slava Rakovec, Kozma Ahačič in drugi. V Lešah, ne tako daleč od Tržiča, je nekaj let služboval Jakob Prešeren, stne pesnika Prešerna. — Sicer pa so bili tudi nekateri Tržičani klienti. advokatske pisarne dr. Prešerna v Kranju. Tako preči tam v računski knjigi (Ezpensarbuch) imena: Josef Peharz, Andreas Klan-der, Carl Pollak, Bartholoma Aha zhizh, Franc Mali i, Freiherr Dietrich, Josef Kauzhizh, Franc Ročk, Bernard Klander - »von Neurnarkl«, pripisano pri vseh naštetih imenih. PRVI LJUBLJANSKI ŠKOF Hgradu Gutenbergu nad Bistrico pri Tržiču je sodila tudi , cerkvica sv. Jurija. Gradu, v katerem je bil rojen Žiga grof Lam-berg, danes ni več. Cerkvica pa še stoji. Na vnanjem zidu ima vzidano kamnito ploščo z vklesanim napisom: Na gradu Gutenberg, h kateremu je pripadala cerkev av. Jurija, se je rodil Žiga grof Lam-berg, ki je bil prvi ljubljanski škof od 1. 1463 do 1. 1488. -Znamenitemu rojaku v spomin Anton Košir, Bistrica 1831 do 1888. Velja povedati, da je bil sorodnik Žiga Krištof Lamberg. To je oni junak, ki ga slavi ljudska pesem o »Pegamu in Lambergarju«. Se druga plošča je vzidana v zid cerkvice sv. Jurija. Napis pove: Ob 588 letnici ljubljanske škofije, v letu drugega vatikanskega zbora, ko je postal dr. Anton Vovk, ki je bil 1. 1888-1848 kaplan in župnik v Tržiču, nadškof ljubljanski. Naj še dodam: dolgoletni tržiški župnik Anton Vovk je bil pravi pra-nečak pesnika Prešerna. Na Bašeljski vrh in čez Janež Za potepanje po vrhovih, ki so porasli s travo in grmičevjem, je v poletnih dneh veliko zanimanja. Ce so ti vrhovi še nekoliko oddaljeni od civilizacije je tod tudi veliko divjadi in rastlinja, ki ga redkeje srečujemo. Takšni so vrhovi nad Preddvorom. Od Kališča čez Bašeljski vrh, Mali Grintavec, Cijanovco, Srednji vrh, pravijo mu tudi Lanež, Javorjev vrh, pa Jakob in še druge. Ce ste ljubitelj planin in raje hodite s skupino v spremstvu vodnikov, se lahko priključite planincem kranjskega planinskega društva. Po teh vrhovih bodo Šli 26. julija. Zborno mesto za odhod bo avtobusna postaja v Kranju, ob 6.30. Izletniki se bodo vrnili seveda še isti dan. Peter Leban Janez Krstnik Primic (1740-1802), ded Prešernove Julije DED JULIJE PRIMCEVE Zares pravo naključje: spet se v tem »tržiškem« zapisu dotaknem Prešernovega imena: manj znano dejstvo je gotovo odkritje, da je bil ded Prešernovega pesniškega ideala Julije Primčeve — Gorenjec, rojen Tržičan! Hiša na glavnem trgu v Tržiču, včasih št. 29, sedaj Trg svobode št. 21, nekdanja last Primčevih in hkrati tudi rojstni (21. junija 1740) dom Julijinega deda Janeza Krstnika Primic a, velja še dandanes za lepo poslopje v vencu starih meščanskih hiš. - Podjetni Julijin ded pa ni hotel ostati v tedaj tako majhnem Tržiču, bolj ga je mikala kupčija v veliki Ljubljani. Slo mu je po sreči in že 1. 1769 si je kot uspešen trgovec pridobil ljubljanske meščanske pravice. Tržiški Primic se je v Ljubljani poročil in imel v zakonu troje hčera in sina Antona (rojen 25. decembra 1781) — Julijinega očeta! LESNICNJEK Tako je Prešeren (spet se vpleta v naš zapis pesnikovo ime) nagajivo poimenoval Tržičana Ignacija Holzapfla: Kako bi neki sladke pel Lesnič-njak! Pa'č zato, ker Holzapflovo nemško ime pomena v slovenščini lesniko, divjo jablano s trpkimi sadeži. In se vprašuje, le kako bi mogel sladke pesmi pisati nekdo, ki ima tako značilen priimek. Prešernov »sršen« pač ni bil izliv kake hudobije, bolj besedna igra, duhovičenje. Bil pa je Holzapfel pesnik, zvest Čbelici. Mož je bil umirjen dobrohoten. Kot dolgoletni (20 let) ribniški dekan si je prislužil toliko sredstev, da je z velikim deležem (za one čase), zneskom 50000 goldinarjev omogočil zidanje ljubljanske gluhonemnice — Zato mu je zgodovina dodala k pesniškemu poslanstvu tudi plemenito mecensko oznako. VOJSKOVODJA RADECKY Bržčas bi se komu uprl slavo-spev avstrijskemu maršalu, saj kaj dobrega naši ljudje nikoli niso pričakovali od tujerodne soldateske. Toda prav z Radečkym je drugače. Le kdo od starejšega rodu ne ve za priljubljenost tega vojskovodje med slovenskimi vojaki? O njem so krožile ljudske pesmi in dobromi-sleče anekdote. — Po rodu Ceh je vse svoje življenje prebil v vojnah, ki jih je vodila Avstrija v Severni Italiji, bodisi kot poveljnik (zmagovalec pri Custozzi m pri Novari) ali kot državnik (bil je od 1. 1857 generalni guverner, ki je poleg vojaške vodil tudi civilno upravo v lombardsko-beneškem kraljestvu). - V letih 1807-1819 je bil Radecky Tržičan. Imel je v lasti grad Neuhaus, ukvarjal pa se je tudi s poizkusi za vzrejo švicarske govedi in ovac merinovk. Bolj kot živinoreja se mu je obnesla tovarna za izdelovanje pil iz posebnega jekla; tudi izdelovalnica kos in srpov mu je uspevala. Plavž, ki ga je postavil za taljenje železove rude, je delal le nekaj mesecev, pač zaradi hude konkurence. Zaradi vsega tega se je Radeč k y prekomerno zadolžil in I. 1819 je moral grad in vso drugo svojo posest prodati in se izseliti v Ljubljano. — Podpiral je tržiško šolstvo in razpisal posebne nagrade za dobre učence. Zato je staremu vojskovodji Tržič ohranil lep spomin. Pa tudi zato, ker je po velikem požaru 1. 1811 (ki je upepelil velik del Tržiča) prepustil celoten znesek, ki ga je dobil od države kot odškodnino za pogorela grajska poslopja, bolj potrebnim tržiškim pogorelcem. Redek primer plemenitosti nekega graščaka! Partizanski dom na Vodiiki planini stoji v neposredni bližini krajev, kjer je bila ustanovljena jelovška četa in kjer so 5. avgusta leta 1941 ustanovili Cankarjev bataljon. - Foto: D. Sedej V odlika planina na Jelovici - Partizanski dom VodiSka planina Jelovica, last ZZB NOV Radovljica, so postavili leta 1963 na mestu, kjer je nekdaj stala koča, v kateri so se med vojno zbirali borci in zavedni aktivisti. Dom stoji na 1118 metrih, nadmorske višine in lega doma s čistim, naravnim okoljem je izredno privlačna predvsem za tiste, ki jim je zaradi slabega zdravja potreben mir. V neposredni bližini doma je z razgledne točke vidna panorama vse lepe Gorenjske. Jelovica je bila že pred drugo svetovno vojno točka, kjer so se zbirali zavedni predvojni revolucionarji in je tako leta 1941 postala ena izmed zibelk partizanstva. Na Jelovici in v neposredni bližini Partizanskega doma so številni spomeniki in obeležja, za daljše izlete pa je Jelovica z gozdnimi cestami od Partizanskega doma povezana z Radovljico in z bohinjsko in selško dolino. »Partizanski dom je predvsem namenjen za okrevanje borcev NOV in njihovih svojcev, ki jih ie vsa leta pošiljajo ns okrevanje občinska združenja borcev NOV z vse Slovenije, dom pa je tudi odprtega tipa,« pravi upravnik doma Franc Prijatelj, ki je bil sam borec v Cankarjevi brigadi, v štajerski udarni in v dolenjskem odredu, letos pa je prvič prevzel dom na Vodiški planini. »Partizanski dom je odprt od maja in do 15. oktobra. V njem se na desetdnevnem okrevanju in na zasluženem počitku zadržujejo nekdanji borci in vojni vojaški invalidi. Največ jih prihaja z Gorenjske, tako z Jesenic, Radovljice, Kranja, Železnikov, Škofje Loke ter iz drugih slovenskih krajev Partizanski počitek pod stoletno lipo V Partizanskem domu na Vodiiki planini se člani Zveze združenj borcev NOV iz vse Slovenije izredno dobro počutijo — Dobra hrana in obilo možnosti za izlete v naravo in do bližnjih partizanskih obeležij V prvem in v drugem nadstropju je 58 ležišč, imamo sodobno restavracijo, jedilnico, bife, balinišče, klubsko sobo s televizorji. Napeljali so telefon, vodovod, elektriko, prevoz pa je urejen preko doma dr. Janka Be-nedika v Radovljici. Hrana je domača, sami pečemo kruh in mislim, da so gostje s postrežbo kar zadovoljni. Za člane Zveze združenj borcev je dnevni penzion 2M dinarjev, za nečlane pa 290 dinarjev s Srimernim popustom za otroke, om je danes zaseden 80-odstotno in imamo na razpolago še nekaj ležišč. Gostje se v lepem vremenu najraje odpravijo proti Dražgošam, v Kropo, na Jamnik, na Rovtarico in proti bohinjski dolini. Večere popestrimo s tabornim ognjem, s tem, da pripovedujejo gostje dogodke iz vojnih let, z veselimi večeri in tudi s plesom. Radi pa posodijo pred domom, kjer so klopi, kjer je lipa, ki je prava znamenitost, saj je stara več kot tristo let. Odpravijo se tudi na balinišče poleg doma in prosti čas preživijo pač tako, kot jim najbolj ustreza. V Partizanskem domu smo zaposleni trije. V kuhinji je žena Marija, poprimem še sam in tako so gostje hitro in solidno postrežem. Želimo si le, da bi se končno že uredila cesta iz Radovljice in da bi se člani upravnega odbora doma bolj zanimali za naše delo in naše morebitne težave.« Marija Matoševič je že deset dni v Partizanskem domu na Vodiški planini, semkaj pa je prišla prvič kot Članica Zveze združenj borcev NOV Koper. Takole pravi: »Letos sem se odločila, da se umaknem koprski vročini in preživim nekaj dni v hribih, kjer mi zrak koristi in kjer je mir. Nisem bila razočarana, kajti v Partizanskem domu na Vodiiki planini je tako kot si je le želeti. Postrežba je odlična, dom je izredno dobro vzdrževan in vseskozi čist, iz kuhinje prihajajo izbrane in obilne domače jedi. Sama sem prvič na dopustu v hribih in sem izredno zadovoljna, tako, da se bom se vrnila. Cena? Mislim, da je ob današnjih visokih cenah primerna.« Lazar Kocjančič tudi preživlja svoj desetdnevni letošnji dopust na Vodiški planini, letos drugič, prihaja pa kot član Zveze združenj NOV iz Kopra: »Že lani sem se zelo dobro počutil in sem se letos spet odločil. Partizanski dom aa Vodiški planini bi priporočil vam, ki so potrebni svetega sraka, miru in počitka in ki se se počutijo več tako sara ve kot nekoč. Pri nas v Kopru, shirano prijave za letovanje na Jelovici predvsem med tistimi, ki so zares najbolj zdravstveno ogressai, čeprav bi taksen počitek saahail sleherni borec ali nskisaji aktivist. Če je lepo vreme, s* odpravimo po okolici, do bužajih in daljnih spominskih obeležij, balinamo, se pogovarjamo in tako čas hitro mine. Vendar pa bi le dejal, da prevozi do V odlike planine vendarle niso najbolje organizirani. Ostal sem na avtobusni postaji sam in če se bi bilo upravnika, ki me je odnehal na Jelovico, bi se kar obrnil is odšel nazaj.« Partizanski dom na Vodiški planini ponuja zares vse, kar si zaželi, v njem je nadvse prijetno. Le škoda, da do njega vodi izredno slaba cesta, ki je kar noče biti kraja, kajti dom leži visoko v jelovških gozdovih. Prav cesto, tudi do Taleža, bi vendarle morali bolje vzdrževati in jo popraviti, saj se v Partizanskem domu na Vodiški planini ne ustavljajo le tisti, ki tam preživljajo dopust, temveč številni izletniki, ki prihajajo z avtobusi ali osebnimi avtomobili D. Sedej Vstaja na Gorenjskem leta 194 Slovenci na Gorenjskem so pod vodstvom komunistične partije leta 1941 dokazali, da je imel okupator svoje načrte lahko samo na papirju. Vsi poskusi raznarodovanja in iztrebljanja so se ali ponesrečili ali pa so bili izpeljani samo polovično. Napori in mve prvih partizanov so prispevali k ohranjanju slovenskega avlja na tem področju in so začetek ustvarjanja novih družbenih •v??0*; i aV-^Zaradi vstaJe okuPatorju ni uspelo, da bi deželo priključil k rajhu; vsi veliki nemški načrti nai bi se realizirali po končani vojni. V letih pred drugo svetovno vojno je bila Gorenjska ekonomsko močno razvita pokrajina z močno industrijo v posameznih centrih. V industrijskih centrih se je v letih pred vojno močno utrdila Komunistična partija. Njena moč se je manifestirala v snovanju delavskih sindikatov, številnih stavkah, kakor tudi v povezovanju s podeželjem, kjer je imela partija zelo močan vpliv. Partijske organizacije z okrog 200 člani so bue povezane pred vojno v tri okrožne komiteje in sicer na Jesenicah, v Kamniku in v Kranju. talijani v Skofji Loki, 1941. lete. V aprilski vojni 1941. leta je Gorenjsko okupirala najprej italijanska vojska, ki pa se je do konca aprila že umaknila nemškemu okupatorju. V okupirani Gorenjski je bil postavljen šef ivilne uprave, kateremu so bile podrejene nem &e okupacijske enote, policija in žandarmerija. Takoj po prevzemu oblasti so pričeli nemški ikupatorji izvajati svojo raznarodovalno politi no. Prepovedali so uporabo slovenskega jezika v jradih, ukinili so slovenske šole, nemški uradi so ponemčili slovenska krajevna, rodbinska in osebna imena. Gorenjska je bila preimenovana v Spodnjo Koroško; po 24. maju so pričeli ustanavljati Karntner Volksbund, s pomočjo katere naj bi pomagali ponemčevati Gorenjsko. Junija 1941. leta so pričeli s popisom prebivalstva. K popisu so morali priti vsi družinski člani, kjer so jih posebne komisije rasno in politično ocenile in določile, katere družine niso primerne, da se z Nemci asimilirajo in bi jih bilo potrebno izseliti. Rasno in politično »neustrezne« Slovence z Gorenjskega so nameravali Nemci izseliti v več e\a-pah. Z Gorenjske so najprej izselili Rome, Žide, slovenske izobražence in tiste, ki so se na Gorenjsko priselili po prvi svetovni vojni, nato pa so nameravali izseliti še druge za asimilacijo neprimerne ljudi. Priprave na vstajo Po okupaciji so Nemci aretirali nekatere najvidnejše komuniste in jih odpeljali v taborišče Kraut, sistematično pa so pričeli preganjati komuniste po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo, ko so se pričeli prvi komunisti umikati v ilegalo. Konec maja sta prišla na Gorenjsko inštruktorja CK KPS Lojze Kebe in Tomo Brejc, ki sta ustanovila pri okrožnih komitejih KPS vojno-revolucionarne komiteje. Pobude in navodila za organiziranje vstaje so dobili člani vojno-revolucionarnih komitejev na partijski konferenci v Ljubljani 1. in 2. junija. Po 22. juniju se je iz komunistov, ki so se umaknili v ilegalo formiralo več skupin. Jeseniški komunisti so se zbrali na Obranci, na Mežakli, v Hrastniku nad Koroško Belo, na Mirci nad Jesenicami, skupine pa so nastajale tudi nad Nomenjem, Bledom, nad Kropo, nad Golnikom, v Lomu, Šmarni gori in v okolici Rašice. Ko je prišel 17. julija na Gorenjsko Stane Žagar, je bilo že 11 ilegalnih skupin. Na sestanku predstavnikov vojno-revo-lucionarnih komitejev pod Malim Gregorjevcem blizu Vodiške planine 20. julija so se skladno z navodili, ki jih je prinesel na Gorenjsko Stane Žagar, dogovorili o začetku vstaje na Gorenjskem. Vstaja naj bi se pričela v enem tednu, v vsakem vojno-revolucionarnem komiteju naj bi izdelali načrte za vstajo, odbori OF, ki so pričeli nastajati na terenu, pa naj bi prevzeli naloge pri preskrbi partizanskih enot. Za izvedbo vstaje so bili zadolženi Lojze Kebe, Franc Vodo-pivec, Tomo Brejc in Jože Gregorčič. Ubiti partizani Kraajskegs (straMškega) bataljona pod Storilcem, 5. avgusta 1941 Vstaja na Gorenjskem Člani vojnorevolucionarnega komiteja za kamniško okrožje so sklenili, da se vstaja prične 27. julija, opolnoči. Izdelali so načrte akcij in sklenili osnovati Kamniški bataljon. Ločeno od kamniškega okrožja so potekale priprave na področju od Črnuč do Medvod, kjer je prav tako obstajala močna partijska organizacija. Na tem področju so ilegalci izvedli več akcij in 22. julija obračunali tudi z domačim izdajalcem. V Kamniškem okrožju je 27. julija odšlo na akcije 6 bojnih skupin, ki so potrgale skoraj po vsem okrožju telefonsko napeljavo, porušile nekaj mostov in na več mestih razdrle železniško progo. Po končanih akcijah se na zbornih mestih ni zbralo predvideno število partizanov, zato so namesto bataljona ustanovili dve četi Kamni-ško-dupliško in Radomeljsko-mengeško. Vojno-revolucionami komite v kranjskem okrožju se je sestal v Udinborštu 22. ali 23. julija in sklenil, da se bodo člani ilegalnih skupin zbrali 27. julija, ter izvedli več diverzantskih akcij in nato ustanovili tri čete, ki naj bi se združile v bataljon. Nad Veternim pri Tržiču je bila 26. julija ustanovljena tržiška četa. Na desnem bregu Save so ilegalci iz Kranja ustanovili četo 27. julija na Sv. Mohorju. Ta četa je odšla v akcije v Selško in Poljansko dolino. V zadnjem tednu julija je bila zelo aktivna Tržiška četa, ki je izvedla vrsto sabotažnih akcij v Tržiču in okolici. Kranjski ilegalci z levega brega Save so se najprej zbrali 26. julija, a so se razšli, ter se ponovno zbrali 2. avgusta, ko so nad Cegelnico pri Naklem ustanovili četo, ki je nato odšla pod Storžič in sicer na Veliko poljano, kjer se je združila s Tržiško četo. Naslednji dan so bc^j na Veliki Poljani ustrelili nemškega vohuni „ nato odšli v Verbičevo kočo. Pri tej koči > ^ 4. avgusta ustanovljen Storžiški bataljon, b € ob formiranju štel 64 borcev. To je bil prvi pti zanski bataljon v Sloveniji. Ilegalne skupine z jeseniškega okroh e zbral na Obranci Jože Gregorčič in iz njih * „, lija ustanovil Cankarjevo četo, ki je v noč ^ 1. avgust porušila cestna mostova v Mosta *j Žirovnici. Nemci so 1. avgusta zgodaj ijutn padli Cankarjevo četo v njenem Uborišh tt Obranci. Ob napadu sta padla dva K ta F. Koren in R. Arzenšek. Med napadom se t v taborišče vrnila skupina, ki je minirala mos v, in udarila Nemcem v hrbet. Po krajam bo V) se partizani umaknili na planino Krnico |^ Jelovici zbrane ilegalne skupine je por^j Stane Žagar in jih zaprisegel ter iz njih os»»,] četo Ilije Gregoriča. Nemci so zelo ostro reagirah na vstaji ^ 28. julija so ukinili jezikovne tečaje in »^ šole v 23 krajih, kjer niso mogli varovati t ^. ških učiteljev. Sef civilne uprave je u»ty policijsko uro in zagrozil, da bo ustreljen « ^ do, kdor se bo nahajal med 22. in 4. uro u tj svojega bivališča. 29. julija je bilo ustanovi! 0 »posebno sodišče za sojenje komunistom* u sodišče je že 1. avgusta obsodilo na smrt km^. pomike iz Begunj, ki so jih 2. avgusta usosk Na Gorenjsko so prišle nove policijah nos,fc so pričele sistematično preganjati prve paraj, ne. Nemci so komuniste in njihove simpat» p zapirali v Begunje, zato je bil sprejet sklep, s ^ potrebno osvoboditi Begunje. Cankarjeva .s t se je iznad Jesenic premaknila na Jelovico, h.* je bil 5. avgusta ustanovljen Cankarjev a ljon, nato pa naj bi odšli preko Save in i Begunje. Izpod Storžiča je odšla proti njam skupina borcev Storžiškega Nemci so izvedeli za nameravani napad m 1 gunje, zato so onemogočili Cankarjevemu al, ljon u prehod preko Save; bataljon se je vrali, Jelovico in se u taboril na Kotbču, kjer sr ^ B 8. avgusta napadli Nemci. Vendar so lq j napad odbili in se organizirano umaknili w , razdelki na manjše skupine. Nemci so nanj j del borcev Storžiškega bataljona v VerizSi \ koči pod Storžičem. Ob napadu je padlo 5tn. ^ev, d ..go skupino borcev Stornškepbau;o obkolili na Dobrči, kjer se je ob nanj skupina razkropila. Po prvih spopadih t Nsj j na levem bregu Save se je avgusta ofapili <. javnost Kamniškega bataljona, ki je bil n . novi jen 17. avgusta. Nemcem je sele s sasttn). tičnimi hajkami v avgustu in septembru m, () razbiti posamezne čete tega bataljona Vest, da je bila v Ljubljani ustanovi«, Osvobodilna fronta, je kmalu prišla tudi mi r renjako, saj so bili ob koncu maja 1911 tui * na Gorenjskem ustanovljeni prvi odbori f> y Stražišču, Tržiču, Kranju, na Jesenicah,kaay pa še v Skofji Loki, septembra pa jebflnta*.. 1 jen občinski odbor O F v Domžalah. Oranaav ja OF se je tako hitro širila, da sta bil v jat* 1941 ustanovljena okrožna odbora OF u J*. ttaSJBJ Upornost gorjanskih vasi Dogodki v začetku aprila 1941 so v gorjanske vaai tako kot v druge kraje vnesli zmedo in negotovost. Toda komunisti in drugi napredni ljudje s tega področja, iz bokinjskega, blejskega in jeseniškega predela so že kmalu po usodnem šestem aprilu na posvetu v SUronikib spregovorili tudi o načinu bojevanja in odpora proti sovražniku. Izkušen španski borec Franc Potočnik je zagovarjal gverilsko vojskovanje kot edino ustrezno za hribovito in razgibano Gorenjsko. POZNALI NEMCE, A NE IDEJE »Veliko političnega dela, osveščanja in prebujanja narodovega ponosa je bilo treba, da so ljudje spoznali, v kako izjemnem zgodovinskem trenutku so se znašli,« ocenjuje tedanje politične razmere v gorjanskih vaseh Vinko Repe-Triglavski iz Spodnjih Gonj, prvoborec in nosilec partizanske spomenice 1941. »Toda delavski duh gorjanskih kajžar-jev, 'furmanov'/'golcarjev', kmetov in delavcev v jeseniških tovarnah, naprednost Svobode, ki je že pred vojno zbirala okoli sebe mlade ljudi, njihova vsakdanja borba za kruh na parobkih pokljuških gozdov — vse to je politično delo v pripravah na vstajo samo olajševalo. Ne gre zameriti ljudem, če so za trenutek oklevali. Starejši, ki so že dolga leta živeli pod staro Avstro-Ogrsko, so v njej videli utelešenje miru in reda. Poznali so Avstrijo in Nemce, niso pa poznali ideje nacional-so-cializma, ki je obsedla Hitlerja in njegove somišljenike. Toda brž ko so Nemci udarili po izobražencih, po duhovnikih in učiteljstvu, so se tudi ti, večinoma verni ljudje, odvrnili od okupatorja.« Konec novembra je na gorjansko področje prišel Stane Bokal, eden izmed organizatorjev vstaje, ki je skušal pridobiti može in fante za prvi resnejši in množičen odpor. Na sestanku z njim se je zbralo presenetljivo veliko krajanov — prvič okoli 200 in drugič čez 150. Načrt je bil obetaven: osvoboditi Bohinj in gorjansko okolico. VEĆ SEKIR KOT SMRTONOSNIH PUŠK 14. decembra so uporniki krenili proti Mrzlemu studencu in Nomnju, organizator Stane Bokal pa je skupino razglasil kai za »Prešernov bataljon«. Vinko Repe-Triglavski se takole spominja decembrske vstaje: »Danes se mi zdi takratno mišljenje in početje lahkomiselno, domala otročje. Takrat pa smo bili prepričani, da bomo v Nomnju preprosto ustavili vlak, napravili red v Bohinju in se čez par dni že vrnili na svoje domove. Star pokljuški furman s Poljšice je, ko je odhajal od doma, na pol v šali na pol zares, dejal: "Konju sem položil nekaj več, ^a bo vzdržalo za tri dni. Takrat bomo pa že itak svobodni...' Kajpak je takšnim predvidevanjem botrovala slaba politična razgledanost po tedanjih svetovnih razmerah. In tudi oboroženi smo bili tako, kot bi šli delat jaso. V "bataljonu' je bilo več sekir, cepinov in žag kot pušk in drugega strelnega orožja. Vstaja se je izjalovila zaradi izdajstva in nenadnega nemškega napada, pa tudi zaradi neizkušenosti večine. Ostalo je pri neuspelem poskusu, toda navkljub temu je osvobodilno gibanje odslej dobivalo iz meseca v mesec nove in odločnejše zamahe«, pripoveduje Triglavski, udeleženec decembrske vstaje in eden izmed štiriindvajsetih, ki so po končani akciji ostali v pokljuških gozdovih. ISKRA SE RAZPLAMTEVA V OGENJ Leto 1942. Pravi boj se šele začenja. Partizanski streli vse pogosteje odmevajo po področjih Pokljuke in Mežaklje. 'skra vstaje in upora se razplamteva v vseljudsko osvobodilno gibanje. Dramatično je Vinko Repe skupaj s so-borci pričel drugo leto vojne v boju s hudim mrazom, bilo je 32 stopinj minusa, visokim snegom, v boju s previsnimi in kamnitimi stenami Lipance in pretečimi nemškimi morilskimi strojnicami. »Prve dni januarja smo skupaj s komisarjem Bokalom taborili v pastirskih kočah na Lipanci,« pripoveduje sogovornik. »Pričakovali smo še močno skupino iz Dražgoš, toda srečanja z njimi nismo dočakali. Izvidniška 'Štorklja', ki je preletela nebo nad Lipanco, ni obetala kaj dobrega. So nas Nemci izsledili ali ne? Premik — da ali ne? To sta bili vprašanji, ki sta nas vse bolj razjedali. Ostali smo in živeli v prepričanju, da se bo sovražnik ustrašil strmin, mraza in visokega snega. Toda slutnje se niso uresničile: naslednje jutro je naša patrulja naletela na belo oblečene nemške vojake. "Srečanje' z njimi je bilo tako tesno, da so se napadalci morali izdati s streli. Presenečenje se je izjalovilo, nam pa omogočilo še pravočasen umik. Sedmerica je krenila proti grebenu za Razor. Ko smo prečkali strmino, je zaropotalo. Bili smo obkoljeni. Staneta Bokala je v navzkrižnem ognju krogla zadela v prsi, meni je odbila spodnji konec smučarske palice. Lojze Knaflič in Janko Jakopič sta se pognala nekam naprej. Ostala nas je še petorica. Prebili smo se na Lipanski vrh, toda Nemci so nas zopet izsledili in stisnili v obroč. Čakanje bi v tem trenutku pomenilo zagotovo smrt. Zadaj so prežale globeli, desno in levo nemške cevi. Umaknili smo se na polico pod previsno skalo in čepe drug poleg drugega čakali — življenja ali smrt. Nemški vojaki so upehani prilezli na vrh, presenečeni zmetali naše smuči in nahrbtnike v prepad in se umaknili. Zdaj smo se morali iz skalovja rešiti še sami. Oskar Kravs se je zaplezal v stebru. Pomagali smo mu s Vinko Repe - Triglavski pasovi, ki pa niso vzdržali. Zgrmel je v prepad, za njim je v globel Krme zdrsnil še izmučeni komisar Stane«. To je zgodba junaške sed-morke. Od nje je konec vojne dočakal le Triglavski, ki je spomine na lipanško borbo obudil tudi za gorjansko kroniko Boj pod Triglavom. Potem je Vinko Repe partizanil po Pokljuki in Mežaklji, dokler 1943. leta ni bil določen za organizatorja političnega življenja na področju Gorij in Bleda. Januarja naslednje leto je v nenehnih hajkah doživljal šesti partijski tečaj v Cerknem in njegovi okolici, spomladi pa je bil prestavljen na okrožni odbor OF na Jesenice. Svobodo je dočakal v Beli Krajini, ko je spremljal ranjence na njihovi poti v Bari. C. Zaplotnik Ofcilial Milorad Stosič v Kranju, 23. avgu- nicah in v Kranju. Vzporedno z vojaškim uporom, se je zelo hitro širila tudi ilegalna literatura, ki je sprva prihajala iz Ljubljane, kasneje pa sojo razmnoževali tudi na Gorenjskem. Eden od pomembnih vzrokov, zakaj je vstaja na Gorenjskem tako uspela, je bil tudi nemški teror nad prebivalstvom. V začetku julija so pričeli preseljevati prebivalce in so v prvem prese-Ijevalnem valu preselili v Srbijo in Bosno 2430 prebivalcev. Se večji teror pa so nemški okupatorji pričeli izvajati po začetku vstaje. Vsakogar, ki je bil kakorkoli povezan s partizani ali samo osumljen sodelovanja, so aretirali in ga odpeljali v Begunje. Do konca leta so tako aretirali in zaprli 1815 prebivalcev z Gorenjske. Ob oričetku vstaje so pričeli streljati tudi talce. L« 1941 so Nemci ustrelili na Gorenjskem v 22 skupinah 152 talcev. Reorganizacija partizanskih čet Po razbitju Storžiškega bataljona je bila iz preostalih borcev ustanovljena 20. avgusta Kranjsko-tržiška četa, ki je nato izvajala sabo-tažne in diverzantske akcije na levem bregu Save, dokler se ni vključila v Cankarjev bataljon. Jeseniška četa se je ponovno zbrala na Jelovici 20. oktobra in odšla skupno z Jelovško četo na Sv. Mohor. Nartnikova četa je delovala na področju Poljanske doline, vanjo so se vključili tudi borci Rašiške čete. Vse te čete so se novembra in decembra vključile v Cankarjev bataljon. Ponovno združeni Cankarjev bataljon je predstavljal močno partizansko enoto, saj je štel 60 do 70 borcev. V bataljonu je potekalo vojaško urjenje borcev ter politična vzgoja. Da je bataljon lahko taboril do 9. decembra na področju Sv. Mohorja, je velika zasluga aktivistov OF s Selške in Poljanske doline ter Škofje Loke. Sistematično je potekalo čiščenje izdajalcev, tako da je bil onemogočen vdor gestapa v organizacije KP in OF. Decembrska vstaja na Gorenjskem Organizacija OF se je na Gorenjskem zelo hitro širila. Sredi jeseni je obstajalo že 108 terenskih odborov OF. Oktobra je bil ustanovljen Pokrajinski komite KPS za Gorenjsko, ki ga je vodil Stane Žagar. V začetku decembra je bil za sekretarja imenovan Tone Dolinšek, Stane Žagar pa je bil zadolžen izključno za vojaško delo. V začetku decembra je bilo v Bukovščici posvetovanje, ki so se ga udeležili predstavniki vojaškega in političnega vodstva z Gorenjske. Stane Žagar je na sestanku sporočil smernice glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet in CK KPS, naj se na Gorenjskem začne množična vstaja in ustvari osvobojeno ozemlje. Načrt je Partizanska akcija v Rovtu, kjer je padlo 45 nemških policistov. pričel uresničevati Cankarjev bataljon že v naslednjih dneh, v Bohinj in Zgornjesavsko dolino pa so poslali 12 partizanov kot organizacijsko jedro za vstajo na tistih področjih. Cankarjev bataljon je 9. decembra odšel iz svojega taborišča na Mohorju preko Sore pod Blegoš. V Škofjeloških hribih se je utaboril v vasi Rovte pod Malim vrhom. 12. decembra se je pomikala proti Rovtu nemška policijska patrola, borci Cankarjevega bataljona so napadli Nemce, padlo je 46 sovražnikovih vojakov. Po borbi so Cankarjevci odšli prek Poljanske doline na Vinharje, nato Porušen most na Belci pri Mojstrani 1941. leta. pa k Ožboltu. Po veliki zmagi se je bataljonu priključilo veliko novih borcev, tako da je nara-stel na 400 borcev. 16. decembra so napadli gra-ničarje na Črnem vrhu, 19. decembra so napadli in zavzeli Poljane. Nemci so zaradi partizanske aktivnosti morali ukiniti več policijskih postaj, saj se je upor pričel širiti tudi v ostalih delih Gorenjske. Partizanska aktivnost je okupatorja vznemirila v tolikšni meri, da je na zasedeno področje po porazu v Rovtu poslal še štiri policijske bataljone. Za poveljnika policijsko-vojaške akcije je bil imenovan policijski general Schrever, ki si je na Bledu uredil svoj policijski akcijski štab »Jugovzhod« in je bil za izvedbo akcij neposredno odgovoren Himmlerju. Cankarjev bataljon se je ves čas zadrževal nad Poljanami, čeprav so Nemci 25. decembra že pričeli z ofenzivnimi akcijami. Ker nemškim enotam ni uspelo obkoliti partizanov pri Poljanah, so Nemci zaprli področje med Poljansko dolino in nemško-italijansko razmejitveno črto; 27. decembra je prišlo do ostrih bojev na področju Pasje ravni. Štab Cankarjevega bataljona je spoznal, da pritiska Nemcev ne bodo vzdržali, zato so se umaknili proti Skofji Loki in naprej proti Mohorju, od tam pa so se 1. januarja 1942 premaknili v Draž goše. Med uspešnimi boji Cankarjevega bataljona so nastala nova žarišča vstaje v severozahodnem delu Gorenjske in na levem bregu Save. Za Blejsko-bohinjski kot so postavili vojaško poveljstvo 10. decembra na Slamnikih jz domačih aktivistov in partizanov Cankarjevega bataljona. 15. decembra se je iz Bohinjske Bistrice in Gorjanskih vasi zbralo nad Nomenjem okoli 350 mož, ki so se organizirali v bataljon France Prešeren, vendar na Nomenju akcija ni tekla po načrtu. Iz Bohinja so prispeli Nemci in obstreljevali upornike, ki so se morali umakniti iz vasi na Koprivnik in Gorjuše, nato pa so se po skupinah razšli. Ostalo je le manjše število borcev, ki so ustanovili Prešernovo četo; ta je izvedla nekaj sabotažnih akcij. Šest borcev Cankarjevega bataljona je v noči na 15. december z odbori OF izvedlo mobilizacijo v okolici Jesenic. Pod Stolom so ustanovili novo Jeseniško četo, ki je čez zimo opravila manjše sabotažne akcije. Četrto žarišče vstaje je bilo v Dovjem in Mojstrani, kjer sta dva člana Cankarjevega bataljona z domačimi aktivisti sestavila mobilizacijski štab in pripravila načrt vstaje. Tudi v Dovjem in v Mojstrani vse akcije niso tekle po načrtu in je vstaja le deloma uspela. Uporniki iz Dovjega so po vstaji ustanovili na Dovških rov tih Triglavsko četo, uporniki iz Mojstrane pa na Mežakli partizansko skupino. Zaradi močne okupatorske propagande in zaradi težkih vremenskih razmer so se do 25. decembra skoro vsi uporniki vrnili v dolino, kjer so jih aretirali. V Šenčurju pri Kranju pa je bila 10. decembra ustanovljena Kokrška četa. Cankarjev bataljon je po nastanitvi v Draž gošah takoj navezal stike s PK KPS za Gorenjsko in z odbori OF v okolici. V bataljonu so čas do napada izkoriščali za vojaško in politično vzgojo borcev, pa tudi za politično delo med prebivalstvom. Nemci so borce Cankarjevega bataljona pričeli napadati 9. januarja 1942. V tridnevnih bojih so Nemci imeli veliko število ranjenih in padlih, vendar pa so zaradi premoči 11. januarja le zasedli Dražgoše in se krvavo maščevali nad prebivalstvom, saj so moške po strelih, vas požgali, ženske pa odpeljali v internacijo. Franc Benedik Partizani so minirali tlačni cevovod elektrarne v Zasipa pri Bledu G L# A 810. STRAN. ŠPORT IN REKREACIJA TOREK. 21. JULIJA 1981 Finale jugoslovanskega plavalnega pokala Triglavu tudi letos lovorika Umu is arediakakovaajft asa* volJAMi Katarja. Trboveijeani povedali tahasovauju zaradi t< BBOGEAD - V jc kuto ziban I tatunujvaaja v nuj-Iljiiri ala ralaeaa tekmovanju. Osam aaj-•95 Jsjuli riBiMt plavalnih kolektivov, U m v mwimmmmmwim amI uajve* to«k, ae J« dva dni borilo u aajviajojugo-■Iot—akt lovorike, plavalni pokal PZ Ju » trata boriti. V vsak trsa molrvui je adi nekaj »odo a " •graiee. *eniji i trmtmo- ^.oaagovito mo- ao v vani plavali bolje od nlh rekordov. Tudi satov drtavnih in .11 tli M It ft rekordov je kila as visoki rav-ni. Od oetaHh naj nmiafann lop napredek 9piit«anke Oaretieeve, Ssaarovicavo (Par-tisaa) ter Raveacaae Kosa, Kosovo in Ces-nikovo. Rezultati - pionirji - 100 m kravi: 1. A. Mareaei« (Triglav) at.fl, 2. Radie (Ja dran) 1:W,SI, 3. Santini (Mladost) l:St,77; ISt m prsno: 1. Stasasakovle (Crvena zvez-da) 1:13,86. 2. Jovanovic (Partizan) 1:15,88 S. 8. ftolar (Triglav) 1:11,70; 100 m hrbtno: 1. Covie (hTJadaat) l:01,ll. 2. Glavurdi« (POSK) 1:07.11, 3. Radie (Jadran) 1:00,4«, 4. BoStsr (Triglav) 1:08.00. 100 si delfin: 1. Vrdovljak (Jadran) 1:06,14, 1. Šolar (Triglav) 1:00,77. 3. Artit (Uubljsna) 1:SS,4I; 400 m kravi: 1. Covic (Mladost) 4:24,30, S. A. Marenci« (Triglav) 4:36,20, 3. Glavurdi« (POSK) 4:81,03; 4 X 100 Bi mešano: 1. Triglav 4:37,11 (rekord SFRJ ss starajte pionirje in rekord 8R8 sa iato kategorijo), 1. Jadran 4:30.45. 3. Mladost 4:47.84: 1608 m kravi: 1. A. Marenci« (Triglav) 17:10.03, 1. Novak (Ljubljana) 17:28,01, 3. Covic (Bna-doat) 17:43,11; 100 m prano: 1. Šolar (Triglav) 2:41,81, 1. Jovanovic (Partizan) l:4t,S4, 3. Stamenhovlc (Crvena avsada) 2:40.00; MS m hrbtno: 1. Glavardic (POSK) 2:24,00, 1. Radie (Jadran) 1JM.73, 5. Bester (Triglav) 2:31,52; 200 m delfin: 1. Šolar (Triglav) 1:20,45,1. Vrdovljak (Jadran) 2:2744. 3. Artic (Ljubljans) 2:30,24; MS ss aaeaaao: 1. Covic (Mladost) 2:20,0«. 2. Bester (Triglav) 2:2«,24, 3. Radi« (Ja drsa) 2:33,51; 4 x 100 ■ kravi: 1. Triglav 4:00,41 (rekord SFRJ za at pionirje). 2. Ljubljana 4:11,36, 3. Jadran 4:13,30; člani - 100 m kravi: 1. Dopsaj (Partizan) 54.lt. 2. D.Petric (Triglav) 56,33, 3. E. Sevo (Mladost) 55,84; 100m prsno: 1. Fe-reac (Partizan) 1:10,03, 2. Sepeaako (Crvena zveada) l:13,t6, 3. A.Jocić (Triglav) 1:14,14; 100 m hrbtno: 1. B. Petri* (Tri glav) 1:01,87, 2. Kos (Paiiaar) 1:02,3«, 3. Popovic (Partizan) 1:01,07; 100 m delfin: 1. B. Patri« (Triglav) 1:00,20, 2. Alekaić (Partizan) 1:00,01. 3. B. Sevo (Mladost) 1:02,31. 400 za kravi: 1. D. Petrie (Triglav) 4:SM1, 2. t. Sevo (Mladost) 4:11,2«\ 3. Butar (Ljubljana) 4:22,41; 4 x 100 m metan o: 1. Partizan 4:lt,tl (rekord SFRJ), t. Mladost 4:10,1«, S. TrigUv 4:22,5«; IStt BZ krsvl: 1. D. Potrte (Triglav) l«:«3,0t, 2. K. Savo (Mladost) 1«:4«,71, 3. Buear (Ljubljana) 17:12,44; 200 m prano: 1. Ferenc (Partizan) Me-testa«: 1. - .o (sRadost) 2:11,04, S. Popa i k (Partizan) 2:21,2«, t. Velleković (Triglav) 2:1«.86; SM nt delfin L B. Patri« (Triglav) 2:0«,2t. 2. E.Sevo (Mladost) 2:11,4«, 3. Končani (P08K) 2:15,50; MS m aaeaaao: 1. B. Petrie (Tri 2:3«,3«, 3. A. Joči« (Triztiav) 2:3« 07 1 ?Z g*«') Wf,H L B. Sevo (Ml. 10:2, »ziz^^-iJrtU Mlin: letvica: TrigUv 'Loper Delfln 4«:15 8 33:33 4 14:36 0 -t«^^L Z, ~ ■ k«vl: 1. Rebolj (Tri-f*J> 1 Rodulovi« (Partizan) 1:04.84, 3. Slezanik (Pusinar) 1 :MMlMm Is2?: L 1°^JPO*K> ti?3PU5S Zi. » ft r^urke in ml. ter at. mladin ha), I. Koairnlk (Triglav) l:lgjt, S. Sovine ?°£$ N«*** (P«rtUna) 1:1744, nJS?T\^afrf.M*B 5 Savlasok «• ■ dolfln: i. Ozreti« (POftL) 1:18,81, g. Radulovi« (Pi»tisan) gyp 'lZiVOPOV* (Jndraa) 1:13,48, 4. Jugovic (Triglav) 1:14,81; 488 a kravi: 1. Za začetek borbeno orgaaiaaeiii Sahovakega KRANJ - V društva Kranj kranjske ahMaahi nt sni »m ae ie v aaSak gSsT gSggg ***** 38. juaiaZo alnianako tubovako prvenstvo as eiaaaee Prvaastvo jo poavaoano prasaiha občine Kranj in aadi v okvir arireditev z i. ■ ■ pw avioaranem iabacjaaaijamaolovaa-«• lt Igralk (z desetih nzzd ajsszi tudi Andreja PokUj in AUaka KaateUc naLjK^' •obPi0 l? 90 *»hietke klrtt!?irV.* *** 2f Predvidaaih S.;52L?4!lo^eMki Uhov,kl Pr«stol med ^f^TLil** T prv*B9 ko1« Prinaeel iz-H"2f- r"^.",0 iPti *»j je samo ena STpadTolloe^T^' V ^h »8* Povsem nasprotne Rebolj (Triglav) 4:4ML » Ksv«i« (Ljubljana) 4:5 ttS, ». Dasajanovi« (Crvena zveada) 6:84,04 ; 4 X 188 m za stana: 1. TrigUv 5:08,4«. 2. POSK 6:13,81. 8. Jadran 5:13.38; 800 m kravi: 1. Rebolj (TrigUv) 0:28.83. 2. Kavei« (Ljubljana) 18:08,21. 3. Daaaianovi« (Crvena zveada) 1:28,88; 288iprsno: 1. Ouratht (PO«K) 2:47,82 (g-kerd SR8 za at pionirke), S. Keeirnih. (Tri- 6v) 2:4t,28, 3. Sovine (FaSiaar) 2:51,34; m brbtao: 1 Paji« (POSK) 3:»-«. 1 Savinsek (TrigUv) 2:48,58, 3. Mattr ador-fbr (Pusinar) l:4t,lt; 288 m delfin: L Osre-ti« (P06K) 2-.8ML 1. Zavoro* - ^•*»"> 1:42,17, 3. Jugovic (TrigUv) 3:42,47; 888 m nzaaaao: 1. Rebolj (Triglav) 1 48,23, 2. Sovino (Pusinar) 2:4t,7t, 3. Grubisi« (Jadran) 2:44JJ; 4X188 m krnvl: 1- Ljubttana 4:37.48. 3. Triglav 4:38.42, 3. POSK 4:28,82; ciaaice - 188 m kravi: 1. Separovi« (Partizan) 1:814«, 2. Zaje (Jadran) 1:02,0*. 3. O. Avbali rUublianal 1:82.lt. t. Pranrot-jiik (Triglav) 1:0447; lOOm prano: L Cvek (Triglav) 1:28,13 (absolutni rekord SR8), 2. I.Avbelj (LjaMUaa) 1:18.18, 3. Pof^'* (Partizan) 1:22,48; 188 m hrbtno: 1. Canais. lnstUnr) l*84t. 2-1:13,51, 3. Kosirnih (TrigUv)»jMdJHt 188 m delfln: 1. LejsarCi« (U**^*** 1:88,15. 2. Barlotaik (Triglav) l'**'™* Penti« (Jadran) 1^8.48; 48i m kravi. L Separovi« (Partizan) 4:884«. T (TrigUv) 4:48,88, 3. Moeail 4:474t; 4 x 188 m -oiano: 4:8848, 2. Triglav 4:68,78, 4.67,18; 888 m kravi: ns) 8:484*. *• S^JSl^^f0 koJo' Mi »o bUeis. vantp^p^Tr^"^^ Jffl" * »olo: Pavlin - Mazi 1:0. |*-UUc - Kosir 0:1. Hribar - Lap 0 Kr&iT Va">°«c 1:9; Mamil« - PoUk P.\U^, .~nKr**e remi; «■ kolo: K o tir -B^.Wy*fg«t - PehUj 1:0. Kreta -fUruti* 1:0, Erjavec _ Lan 8:1. nartiie foUk - Hribar. PoUk - Gole, Mazi -Kasteliein Vaapoti« - Nlkl ao se koneale ^li u Jfe^ " 1:8. Krese uJ?** V*.* Hribar " P»*Hl:0, Gole -Potok remi, Lap - Pavlin 1:0, Nlkl - Masi Bk., KaateUc - Vaupoti« 8:1, Manili« - S3S ftd ** Petek »»Lap * Se'podatek za ljubitelje »aha. Prvenstvo potoka v prostorih Sahovahaga društva !teL"'.u ktorBovi.U ("valTlab gospo-daratvenikov); dopoldan ao na sporedu prekinjene partije in popoldan od 16. do 21. ure partije rodnega kola. C. Zaplotnik Pionirke pionirji, članice in člani PK Triglava iz Kranja so v letnem bazenu Taimajdan v Beogradu dosegli ponovni uspeh. V finalu jugoslovanskega pokala so bili brez prave konkurence spet prvi. - Foto: ■dh V Kranju poteka od 17. a\) 26. julija jubilejno 35. slovensko prvenstvo v za članice. - Foto: CZ. šahu Praprotaik (Ljabijana) L Partizan . S. Ljubljana 1. O. Avbelj (L*ubij. (TrigUv) t:41.S8, 3. Kos (Puiinsr) 8:88,84; 888 as prsno: 1. Cvek (Triglav) 2:8848. 2. Roseo (POSK) 2:68,83, 3. Jovnaovi« (Crveaa zveada) 3:88,81; 288 as hrbtno. 1. Separovi« (Partizan) 2:274«. 2. Časnik (Pusinar) 2:88,88, 3. Kosiraik (Triglav) 2:88.88; 288 m delfin: 1. Barlotaik (Triglav) 2:284«. 2. Kos (Puiinsr) 2:88,82, 3. Lenarei« (Ljubljana) 2:31,48; 28* as mešano: L Separovi« (Psrti-ina) 2:88,88, 2. Praprotaik (Triglav) 2:34,3«, S. Časnik (Pusinar) 2:8848; 4 x 188as krnvl: 1. Partizan 4:17,4«, 2. Tri- eav 4:2848 (abeolutai rekord 8RS), 3. ubijana 4:23.74. Mostveni vrsta! red: L Triglav 34.888, 2. Partizan 31.18». S. LJa»Snas 31.846. 4. POSK 2841«, 5. Jadran 1*411, t. Pasinar 28.523, 7. Mladost 27.t7f, 8. Crveaa zveada D. Mumer Padalstvo Božič mladinski državni prvak Na mladinskem državnem prvenstvu v padalstvu v Beogradu, ki se je končalo preteklo nedeljo, je prve ekipa Slovenije osvojila prav vaa odli«ja tako v ekipni kot posamični konkurenci. Zmagovito ekipo so sestavljali samo leski padalci - Roman Bosi«, Iztok Jug, Benjamin Sadd in Matjaž Lazar. Za drugo ekipo Slovenije sU tekmovala as Dušan Frank in Bogdan Jug, ki je bil tudi najmlajši udeleženec prvenstva. Ze Evi dan tekmovanju se je pokazalo, da ao tesal razred zase tako v skokih ns cilj kot v figurativnih skokih. Prvi favorit prvenstva ie bil po dosedanjih rezultatih Benjamin Ssnid, ki pa je moral tokrat priznati premo« Botica in Jugu. Bosi« je prepričljivo zmagal v figurativnih akokih. v akokib ns cilj je bil drugI, kar je te vedno zadostovalo za končno zmago in osvojitev naslova državnega prvaka. Jug je bil v obeh disciplinah tretji in v skup nem seštevku mu je to prineslo drugo mesto. Skoki ns cilj so bili nn prvenstvu resnično domena leskih padalcev. Med prvih sedem v tej disciplini ae je uvrstilo vaeh »eat leskih padalcev, mednje se je uspel na četrto mesta vriniti le SUvko Klal« iz Vojvodine. Za ciljno sredite« je bila izbrana elektronska ni«la a premerom pet centimetrov, zato je tudi razumljivo, da ao padalci samo šestkrat pristali pri nieli. Središče ao po enkrat zadeli Boži«, Kisi« ln Lazar, ki je v skokih ns cilj tudi zmagal; kar trikrat je vpisal ničlo Iztok Jug, ki pa zl je v zadnjem skoku na 16 centimetrov zapravil zmago v tej disciplini. Kvaliteta prve slovenske ekipe ie najbolj prišla do izraza v skupinskih skokih na cUj. Njeai »tirje tekmovalci ao v treh serijah zbrali samo 122 negativnih centimetrov, kar bi bil soliden donesek tudi za najbolj »o člansko ekipo. Dragouvrteena ekipa Slovenija II je »zbrala« kar 1142 metra in Vojvodina 14,58 metru. REZULTATI: figurativni skoki z 2800 metrov - 3 serije: L Roman Boži« 28,0 sekunde (8.4. 8.8. 8.7), 2. Benjamin Saaid 28,1 (11.1. 8.4, 8.8), 3. Istok Jug 28,8 (10.0. 84, 10.0), t. Duean Frank 88,5. 18. Bogdan Ju« 38,0. IX. Matjaž Lazar 48,3; skoki na cilj a 1888 metrov - 8 serij: 1. Matjaž Lazar 8,18 metra (8,82, 8,88, 8,88, 8,82, 0,08), 2. Roman Bo«/« 8,22 (8,82, 8,87. 0.10, 0,02. 8.88. 84D. 3. Iztok Jug 044 (8,88, 8,88, 8,88. 8.88, 8,1«, 8,83), «. Dušan Frank 0,64, «. Benjamin Stald «,«1, 7. Bogdan Jun 248* skupinski skoki na cilj - 3 serije: 1. Slovenija 1 1,22, 2. Slovenija II 11,82,3. Vojvodina 14,53,4. BiH 21,80; skupna razvrstitev - posamezno: 1. Roman Boli« 5 to«k, 2. Iztok Jug 18, 3. Benjamin Smid 40. 4. Dušan Frank ti. 7. Bogdan Jug 14», t. Matjai Lazar; skipno: 1. Slove nijs I 80 to«k, 2. Slovenija II 783, 3. Vojvodina 1188. L MenariO U8PEH DVOJICE IZ RADOVLJICE BREZOVICA - Balinarjem iz Radovljice ae je na 30. državnem prvenstvu za dvojice v Brezovici le za las izmuznil državni naslov. Potem ko ao ae v polfiaaie uvrstile ekipe Pule, Erazma iz Postojne, Ine iz Dubrovnika in Radovljice, ao slednji najprej gladko s 13:8 premagali Pulo in se uvrstili v finale. V dve uri trajajočem boju ata tekmovalca iz Dubrovnika imela nekaj ve« srete v odločilnih trenutkih in premagala radovljiako dvojico tesno s 13:13. Glede na prikazano balinanje p« bi ae dvoboj lahko kon«al tudi z ugodnejtim izidom za gorenjska tekmovalca. KONJENIŠKI KLUB BRDO BRDO - Vzrejni center Brdo in konjeniški klub Brdo bosta 6. septembra priredila veliko jugoslovansko konjeniško prireditev. Hkrati s prireditvijo bo tudi otvoritev novega modernega hipodroma. Oboje je posvečeno spominu na predsednika Tita in Štirideseti obletnici začetka oboroženega boja. S tem kolektiv Brdo izpolnjuje željo predsednika Tita, ki se je zavzemal, za načrtno razvijanje konjereje. Prireditev v začetku septembra bo prirejena za najširšo javnost. S tem bo odprt tudi sodoben objekt vsem ljubiteljem konjeniškega Sporta. V slovenskem konjeniškem prostoru je prišlo do velike vrzeli pred leti. Z delom je namreč prenehala uveljavljena kobilarna Turnišče pri Ptuju, ki je uspešno skrbela za vzrejo plemenitega ljutomerskega kasača. Prav zaradi velikega zanimanja za konjeniški šport, konjeniške rekreacije in širšega družbenega pomena, potreb SLO, JLA in milice, turistične vdejavnosti to povsem opravičuje ustanovitev sodobnega vzrejnega centra na Brdu. Tu bo tudi vzreja vsestransko uporabnih Brdo uresničuje Titove želje konj, kar bo pospešilo razvoj konjeniškega športa na ožjem območju Gorenjske. Konjeniški klubi so že na Bledu, Komendi in Voklem. Prireditev, ki bo 6. septembra, naj bi postala tradicionalna in naj bi bila vrhunec resnične kvalitete na osnovi množičnega kasaškega športa. Zajela naj bi tekmovalce iz vse Jugoslavije. Pomembnost prireditve kaže tudi sestava častnega odbora, ki ga vodi član federacije Ivan Maček-Matija. Organizatorji pričakujejo od 10.000 do 15.000 gledalcev. Pred povorko vseh nastopajočih tekmovalcev bo še nastop lipicancev iz Upnice. Na novi kasaški progi, dolga bo 800 metrov, bo šest kvalitetnih kasaških dirk. Na startu bodo vsi najboljši kasači iz Jugoslavije. Zanimive bodo tudi dirke izbranih kmečkih konj, zapreženih v kočije in zapravljivčke in z vozniki v narodnih nošah. Novi hipodrom bo odprl predsednik častnega odbora Ivan Maček-Matija, dobrodošlico pa bo vsem izrekel poveljnik R8TO in predsednik KZ Slovenije generalmajor Miha Petrič. D. Humer Kolesarstvo Mladi Lampič naš najboljši Gabrovo - V nedeljo se je v Bolgariji sklenilo 14. balkansko prvenstvo v kolesarstvu. Med petimi udeleženkami sta bili po številu osvojenih zlatih medalj enakovredni domača in jugoslovanska reprezentanca, ki sta odnesli po dve najvišji odličji. Naši fantje so se najbolj izkazali v mladinski konkurenci, v kateri je ekipa (Lampič, Mam, Pavlic, Zagore) v petkovi vožnji na čas ubranila lanski naslov balkanskih prvakov. Gonilna sila ekipe je bil Savčan Janez Lampič, ki je narekoval hitrost. Brez njega našim reprezen-tantom podvig najbrže ne bi uspel, saj so Bolgare prehiteli le za 21 sekund. Tudi v sobotni posamični vožnji mladincev se je Lampič izvrstno odrezal. V zadnjem krogu je zbral vse moči in prvi prevozil ciljno črto. Enakovredno z drugimi reprezen-tanti so se borili tudi ostali naši mladi kolesarji. Podobno kot z uvrstitvijo mladincev smo lahko zadovoljni tudi z vožnjo članov, za katere pa so bili domačini vendarle nekoliko pretrd oreh. V ekipni vožnji so razen tega imeli precej smole. Bojan Ropret, ki naj bi skupaj s Polončičem, Bulicem in Udovičem branil lanski naslov prvakov, si je namreč na treningu poškodoval koleno, tako da ga je moral Franc Hvasti zamenjati s Cerinom. Tako oslabljena ekipa se ni mogla enakovredno kosati x Bolgari. Za njimi je zastala skoraj za tri minute. Nedeljska posamična dirka članov na 150 kilometrov dolgi progi je minevala v neznosni vročini. Udovič in Dostanić naporov nista zdržala in sta odstopila, od drugih naših reprezentantov pa se je na cilju najbolje odrezal Ljubljančan Cerin, ki je bil odličen tretji. Bulic je bil četrti, Cuderman deseti, Borovica-nin trinajsti, Ropret, ki ga je poškodba še vedno nekoliko motila, pa šestnajsti. Rezultati - člani: ekipno: 1. Bolgarija 2:00,20, 2. Jugoslavija 2:03,14. 3. Grčija 2:03,52, 4. Romunija, 5. Turčija; posamično: 1. Hubernov (Bol.), 2. Ramascanu (Rom), oba 4:08,46, 3 Cerin 4:10,14, 4. Bulic 4:11,10, 10. Cuderman 4:20,59, 13. Borovičanin, 1.6. Ropret, oba 4:22,02, 18. Polončič (vsi Jug.); mladinci: ekipno: 1. Jugoslavija 1:30,29, 2. Bolgarija 1.30,50, 3. Grčija 1:33,17, 4. Romunija, 5. Turčija; posamično: l. Lampič (Jug.), 2. Kačulkov (Bol.), 3. Agelopulos (Gr.). 4. Pavlic, vsi 3:18,02, 7. Polanc, 9. Bosanac (vsi Jug.). TOREK, 21 JULIJA 1981 ŠPORT IN REKREACIJA 11 STRAN G LAS Košarka Oddolžili so se za poraz Složnost športnikov in filmarjev KRANJ - Telovadnica osnov-ne f*ie na Planini, prijateljsko kaćatkanso srečanje kadetov jmaMSsavije in Italije, isnid sre- imaš* •rsssaaMavijs - Italija laSrt* iMalcev M43, Eadaševič in Zajec; JsMjeasiavija: GnanM 4, Petrovič lt, Als4xsic 4, Peto vic, Vraako-vič, LsAeana 12, Sreteaovič 3, Perauaovic 8, Rada novic M, Mi ea»oTrć, Pssić 14, Milojsa 10 Italij« Sboragli f, Saasaneli 4, Te>a*tti 4, Cajpari 4, Breeson 18, Iaeotalni 1*. lagaisi 4, Martin 18, Boni «, Pedratti 4, Sala 5, Bo-sa lt. Izbrani jugoslovanski kadeti so se v dvorani na Planini dostojno oddolžili julijanskim košarkarskim narašcajnikom za nedavni poraz v Gorici. Vseh štirideset minut so imeli igro popolnoma v svojih rokah. • V drugem polčasu se je vodstvo Jugoslovanov iz prvega dela povečevalo iz minute v minuto. V 38. minuti so prvič dosegli prednost dvajsetih točk, vendar so v zadnjih minutah popustili in gostje so uspeli razliko zmanjšati na vsega dvanajst točk. Sicer pa igra na oko ni bila posebno lepa, toda Jugoslovani so vendar prekašali vrstnike iz Italije v domala vseh elementih košarkarske igre. Od naših kadetov velja posebej pohvaliti Petroviča in Gambo, ki sta na parketu dokazala, da se razvijata v dostojne naslednike Kičanoviča, Dalipagiča in Delibašiča. Jugoslovani so na srečanju pokazali odlično telesno pripravljenost, zdaj pa bo trener Halilovič več pozornosti namenil tudi uigravanju izbrane vrste. C. Z. Komentiramo Vaterpolisti Triglava bi lahko ostali v ligi svJtANJ — »Ko se je prvenstvo končalo, smo videli, kje se je v dvomesečni vaterpolski prvoligaški sezoni pogrešilo. Lahko bi se obdržali v ligi- saj smo boljši od KPK s Korčule in Crvene zvezde iz Beograda, jsji se nam bilo treba posloviti od prvoligaške druščine j je dejal po končani sezoni v tej naši kvalitetni prvi ligi trener kranjskega Triglava Peter Didič. Vzrokov za slovo od prve lige je več. Prvenstvo je bilo dolgotrajno in igralo se je kar dvakrat in trikrat tedensko. Za priprave ni bilo časa. Fizično so bili Triglavani dobro pripravljeni, toda psihično niso zdržali pritiska. To je bil tudi vzrok za slabšo igro na začetku prven stva. Tudi slovenska in jugoslovanska športna javnost sta že na začetku prvenstva to moštvo obsodili na izpad. Pri tem gre kritika tudi na račun našega pisanja. Pod tako velikim psihičnim pritiskom se ni dalo tako igrati, kot so se pri Triglavu zamislili. Priprave na naporno sezono niso bile take, kot bi morale biti. Za samo prvenstvo so odigrali le sedem težkih prijateljskih srečanj. To je premalo, saj je norma za dobre prprave in uspešen start od dvajset do petindvajset srečanj s kvalitetnimi moštvi. Prvenstvo se je začelo že 15. maja in vaterpolisti friglava so prvič trenirali v letnem bazenu le pet dni pred prvim srečanjem. Tudi igralski kader je bil za to prvoligaško sezono slabši kot lani. V JLA ,0 morali Zmago Malavašič, Kuhar in Brinovec. To se je pri takem moštvu še kako poznalo. Trener je imel na razpolago le sedem do osem igralcev. Med igralci s klopi je le mladi Jerman izkoristil priložnost. Dovolj je igral in pokazal, da bo odličen igralec. Od štirinajstih igralcev jih je kar enajst v rednem delovnem razmerju. Vsi ti so trenirali' kot seje pač trenirati dalo. Temu ustrezna je bila potem tudi njihova igra. V delovnih organizacijah ti igralci niso našli pravega razumevanja, da bi lahko med dvomesečnim tekmovanjem nemoteno dvakrat dnevno trenirali. V vodi ni bilo tudi pravega igralca, ki bi znal »pognati* moštvo, predvsem takrat, ko mu je šlo slabo. Tudi finančno stanje v klubu ni tako kot pri drugih jugoslovanskih moštvih, kjer nimajo denarnih težav. V večini teh moštev igrajo kupl/eni iSralci. Tudi hranarina v teh klubih je znatno večja kot pri Triglav" Za letošnjo sezono so igralci Triglava od ZTKO prejemali prvič p° dinarjev. Tudi petsto tisoč dotacij, ki so jih dobili od TKS, ni vebko v primerjavi z ostalimi klubi. V dvomesečni sezoni se je pokazalo, da so naši sodniki slabo pripravljeni na težka srečanja. V njihovem sojenju je bilo vse preveč napak- A te se ponavljajo iz leta v leto. V Kranju so prepričani, da bi bilo pri borbi za obstanek v ligi sojenje lahko tako, kot je bilo za gostujoča moštva. Sepalo je tudi pri delegiranju sodnikov. Kakšno bi ferala biti, se je pokazalo v zadnjih dveh kolih. V Kranju je sodil namreč Koprčan Jerman. Igralo se je ostro, borbeno in kvalitetno. Tudi sojenje je bilo na višini igre. Za Triglav je bila to še ena velika preizkušnja. Čeprav je slovo od lige težko, je bila odločitev, da bodo igrali v prvi ligi, pravilna. To je vsekakor imelo velik vpliv na pionirje, kadete in mladince Triglava. Veliko pa se bo poznalo tudi pri nadaljnjem razvoju vsega slovenskega vaterpola. ™ Sicer se je letošnje prvenstvo končalo po pričakovanjih. Dubrovčani so zasluženo že drugič zapovrstjo osvojili naš najvišji Mterp°l*ki naslov. Ton v borbi za prvaka so mu dajali vaterpolisti Partizana iz Beograda, Kotorja in Jadrana iz Hercegnovega. Razo ćarata 8ta Primorje iz Reke in POSK-Brodomerkur iz Splita. Ti dve rnogtvi sta bili namreč med favoriti za prvaka, a na koncu sta se uvrstili slabše, kot smo pričakovali. D. Humer yrr#t na IstaHšfu — Alpski letalski center v Lescah med poletjem nikoli ne sameva. Med turisti je vedno veliko zanimanja za prevoze z dvema najemnima letaloma. Tja prihajajo vsak dan tudi številni ja-Ztratni stalci, ki se urijo v svojih veščinah. Pred nedavnim je letalska JLfjff. pri ALC Lesce pripravim 14-dnevm tečaj za letalsko jadranje, ^gffaj pa bodo začetniki izpopolnjevali na tečaju pridobljeno znanje. jLfpU*** petek pa so z leškega letaušca poleteli člani domačega in ljub ijan*kega aerokluba, ki bodo sodelovali na državnem prvenstvu v j a ^aUtem letenju v Novem Sadu. (S) — Foto: S. Saje Po Tržiški Bistriti se ni preteklo veliko vode, odkar so v Zvirčah pri Tržiču ustanovili Športno društvo Zvirče. Člani novoustanovljenega društva so se resno lotili dela in izvedli vrsto uspelih akcij, ki so navdušile krajane v Zvirčah in druge obiskovalce. Omeniti velja njihovo akcijo na predvečer 4. julija, Dneva borca. V Zvirčah so organizirali celovečerno predvajanje filmov Kino kluba Duplje. Ker ŠD Zvirče nima svojih prostorov, so predvajanje amaterskih filmov mladih Dupljan-cev organizirali kar pod milim nebom, filmski večer pa je privabil več Prejšnji torek se je v francoske Alpe odpravilo osem planincev iz delovne organizacije Planika. Cilj njihovega vzpona sta Mont Blanc, najvišja gora stare celine, in Breithorn. — J. Krt kot 150 krajanov. Člani Kino kluba^ Duplje so se predstavili s svojimi filmi Športnega ter zabavnega žanra in med temi sta največ aplavza publik« požela dva filma o slovesnem sprejemu Bojana Križaja v Zvirčah po*' obeh njegovih zmagah v Wengnu Mojstrstvo dupljanskih ljubiteljev sedme umetnosti je dokazal tudi film o državnem prvenstvu v smučanju na Zelenici, ki je bilo letos. Kot kakovostno prvino večera, s katerim so v ZviaHah tudi počastili praznovanje Dneva borca, je treba izpostaviti izredno dobro sodelovanje obeh društev, Športnega društva Zvirče ter ' Kino kluba Duplje. Ker novoustanovljeno društvo v Zvirčah nima skorajda nikakršnih finančnih sredstev, so se na filmskem večeru odločili za zbiranje prostovoljnih prispevkov. Krajani so tudi z njimi dokazali, da jim ni vseeno, če mora društvo poslovati s prazno blagajno. Kajti, s pol starega milijona dotacije od Telesno kulturne skupnosti Tržič v Zvirčah ne bodo mogli napraviti veliko — volja za delo in akcije pa brez dvoma ostaja in škoda bi bilo, če bi se denarna vprašanja tudi pri tem društvu postavila kot cokla razvoja dejavnosti. Prav zato velja pozdraviti tovrstne akcije ter jim dati njihovo pravo vrednost, ki ni le krajevnega značaja, kajti poleg dokaza o dobrem sodelovanju dveh panožno različnih društev ponuja tudi dobro idejo drugim amaterskim športnim delavcem. -m v Delovni dan na veslih pletne Blejskih Čolnarjev ali pletnarjev je danes 23, prometa pa iz leta v leto manj - Pletnarstvo je stara blejska zanimivost s sto in več letno tradicijo Bled — Blejsko pletnarstvo ima sto in več let staro tradicijo, od začetka blejskega zdraviliškega turizma pač, od dr. Arnolda Riklija, ki je »odkril« Bled in si pridno prizadeval, da ga kot alpski zdraviliški kraj zdraviliško in turistično odpre svetu. Seveda tedaj blejske pletne niso bile takšne kot danes, a bile so in vozile so po jezeru tja do otoka petično gospodo, ki je lahko občudovala prelepo (še čisto) gladino jezera, otok in grad. Se danes so pletnarji blejska zanimivost in Še danes vas popeljejo na otok in nazaj ob upiranju na vesla. Čeprav je Zavod za razvoj turizma na Bledu »vpeljal v promet« dva hi-drobusa — tretjega imajo za rezervo — se veliko blejskih hotelskih in drugih gostov odloča za vožnjo s pletno. Vsekakor je bolj naravno, romantično, le v slabem vremenu in dežju morajo pletne počivati, kajti streha nad glavo ne zadrži naliva ali nevihte. nesprejemljivo in odbijajoče, meče slabo luč na tovrstno blejsko turistično ponudbo. Prav tako bi morali v občinski skupščini v Radovljici upoštevati pripombe na odlok, ki so ga sprejeli, pripombe, ki so jih dali pletnarji sami le zato, da bi ob obali uvedli večji red in mir. Z boljšim odlokom in seveda z njegovim doslednim uresničevanjem bi odpravili vse Franc Mandelc Blejski pletnarji tudi lahko ocenijo letošnjo blejsko sezono, po tem pač, koliko gostov prevozijo. Vsi po vrsti pravijo, da je letošnje leto »suho« leto in da nikakor ni toliko turistov kot prejšnja leta, posebno domačih ne. Čolnarjev je 23 in čeprav niso organizirani, so se sporazumeli med seboj tako, da je vedno nekdo ob obali, da držijo vrstni red in se med seboj pred turisti ne prepirajo. Letos so za 10 dinarjev podražili, tako, da velja vožnja do otoka in nazaj na osebo 50 dinarjev, vožnja s hidrobusoni pa 40 dinarjev. Če bi bilo dovolj prometa, bi že šlo, tako pa se je ura nagibala že krepko čez poldne, bilo je lepo in sončno vreme, pa nekateri izmed njih niso na otok peljali še niti enkrat. Več kot očitno je, da jih je preveč in za vse bi bilo najbrž bolj prav, ko bi vozili pletne le tisti, ki od tega živijo, ki so vzeli obrtniško dovoljenje in ki zato plačujejo tudi redne dajatve. Tako pa je med čolnarji precej tistih, ki jim je ob pokojnini čolnarjenje le postranski zaslužek in vendarle jim izdajajo dovoljenja. Pleten je vedno več, prometa vedno manj in med čolnarji prihaja do upravičenega nezadovoljstva, ki se kdaj pa kdaj izrazi tudi pred turisti — kar pa je Viktor Škrjanc pomanjkljivosti, ki povzročajo med pletnarji slabo voljo in nikakor niso primerne za turistove oči in ušesa. Ne nazadnje bi bilo tudi manj pripomb v pritožnji blejski knjigi. Franc Mandelc je že trinajst let na pletni: »Vidi se, da gostje letos nimajo toliko denarja in da varčujejo. Najboljša sezona je bila leta 1972 in 1973, zdaj jih je nekako 40 odstotkov manj. Opazili smo, da je manj domačih gostov, podražili ps nismo veliko. Vozimo dva meseca, do septembra, oktobra pa lahko sije sonce z vso močjo, voženj ni. Pletnarji smo pred dvema letoma sami uredili čolnarsko obalo pri Kazini in z Jože Zupan delno pomočjo tudi obalo pod Jelovico. Mislim, da bi bilo na Bledu lahko tudi več čistoče, saj zdaj le še Slavko dela in skrbi za čistejše okolje. Prav tako bi morali prepovedati vožnjo kolesarjem in motoristom okoli jezera, saj občutno motijo sprehajalce, ki jih je v sezoni veliko. Postaviti bi morali tablo in bi tako tudi poskrbeli, da ne bi uničevali cvetličnih nasadov.« Viktor Škrjanc je štirinajst let blejski čolnar: »Nam, ki živimo od voženj na pletnah, ne more biti vseeno, kako je s prometom in blejskim turističnim obiskom. Obisk občutno pada, računati je treba na slabo vreme. Nekdaj je bilo domačih gostov veliko, zdaj jih je vse manj. Pletnarji pa smo med seboj dogovorjeni, tako, da ne prihaja do nesporazumov. Pletne so tako gostom do noči vedno na razpolago.« Najstarejši blejski pletnar po stažu pa je Jože Zupan, ki na blejskem jezeru vozi že trideset let: »Včasih smo imeli res veliko dela in tudi pred nekaj leti; zadnje sezone pa je tistih, ki bi se radi popeljali na otok, vedno manj. Bled bi moral biti tudi bolje urejen, čistejši, saj tujci opazijo vsako malenkost.« D. Sedej Turistov je manj, še manj tistih, ki bi izvenpenzionsko trosili, zato zapluje blejska barčica proti otoku vse redkeje ... Foto: D. Sedej INVALIDSKA STRAN r GLAS12.STRAN. MEDNARODNO LETO INVALIDA S temeljito skupno akcijo k humanemu cilju Naša napredna družba že v temelju presega pojmovanja, ia je invalid revež, potreben našega sočutja in pomoči. S tako miselnostjo, ki prizadetega človeka odriva na sam rob družbe in za pojmuje kot njeno nepotrebno breme, le dokazujemo svojo ozkost in neosveščenost. Zal pa še ne moremo trditi, da smo v ,voji zavesti dosegli tisto stopnjo, ki postavljanje invalida v »akšno luč izkoreninja. Pa vendar, ko ob letošnjem svetovnem letu invalida ugotavljam^, kakšni sta naša teorija in praksa glede tega vprašanja, lahko trdimo predvsem za prvo, da smo !djub prejšnjim ugotovitvam precej visoko. Vsa naša prizadevanja — čeprav se vsa še niso izkazala kot uspešna — celoten sistem družbene zakonodaje, vključujoč zakonodajo, ki posebej ureja vprašanja invalidov, stremijo za socialistično, humano podobo in vlogo človeka, pa naj si je ta zdrav ali invalid. Zato v zasnovi družbenega varstva invalidov skušamo kar največ storiti, da bi usposobili invalida za samostojno življenje in delo, kar naj mu da popolno socialno vlogo in možnost za razvoj in uveljavitev celovite osebnosti. Da bi ta cilj dosegli, je potrebna skupna in koordinirana akcija cele vrste družbenih dejavnikov - od organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti zlasti s področja zaposlovanja, socialnega varstva in skrbstva ter invalidskega in pokojninskega zavarovanja, posebnih organizacij za zaposlovanje in usposabljanje, invalidskih delavnic ter nenazadnje invalidskih organizacij, kakršno je na primer društvo invalidov. Družba si v usposabljanju invalidnih oseb prizadeva, da si prizadeti ljudje z lastnim delom ustvarijo svoj družbenoekonomski položaj in kot osveščeni samoupravljala premagujejo socialne posledice svoje invalidnosti, da bi mogli tudi sami opozarjati na pomanjkljivosti, napake in ovire, ki so jim kljub relativno urejenim družbenih razmeram postavljene na pot. In teh ni malo -od gibalnih, pravnih, komunikacijskih - invalid sam pa je ob njih nemočen. Prav zato je potrebna skupna, temeljito organizirana družbena akcija, usmerjena v reševanje vseh vrst problemov. Resničnost, družbena praksa, kakor smo omenjali, pa včasih kaže prav nasprotno sliko, kot pa je vidna iz naših napredno usmerjenih ciljev. Organizacije združenega dela, ki so temeljni nosilec družbenega varstva invalidov, še niso opravile pričakovane naloge. Se vedno namreč ostajajo neizpolnjene naloge zaposlovanja in usposabljanja delovnih invalidov, češ da zanje ni ustreznih pogojev. Pravi razlogi pa so pogosto v lagodnosti organizacij združenega dela, ki invalida raje proglasijo za Jelo nezmožnega in ga invalidsko upokojijo, s tem pa mu odvzamejo možnost, da izkoristi svoje preostale delovne sposobnosti in se z delom potrdi. Včasih pa pričakujejo, da bodo breme zaposlovanja teh delavcev prevzeli drugi, na primer invalidske delavnice, vendar pa lete niso namenjene vsem invalidom; tistim, ki so sposobni kateregakoli dela v okviru ivoje delovne organizacije, s to obliko zaposlovanja le odvzemamo samozsupanje, da so družbeno koristni in produktivni. Eden od razlogov za neuspeh pa je tudi izolacija posameznih delovnih organizacij, neaktivnost, kadar bi se jih moralo več povezati in družno rešiti nekatere nakopičene skupne probleme, itadar bi morale reči besedo s samoupravnimi interesnimi skupnostmi. Pomanjkljivosti pa niso značilne le za organizacije zdru-ienega dela; toda, kjer are za vprašanje invalidove eksistence, ie le najbolj drastično odražajo. Tudi pravno, čeprav je invalidka zakonodaja pri nas dokaj popolna in humana, njihov polo-iaj še ni povsem enakopravno reguliran. V sistemu varstva invalidnih kmetov še zevajo vrzeli, tudi socialni položaj duševno prizadetih ni do kraja urejen, ob strani pa ostaja Še precejšnje število invalidov brez statutsa, brez osnovnih pravic, ti sicer pritičejo invalidu. Na začetku smo omenjali zavest soljudi, njihov odnos do prizadetega. Invalidi bi bržkone uspešneje urejali svoj družbenoekonomski položaj, ko bi bil odnos ostalih ljudi resnično tovariški, human, ne pa pomilovalno sočuten in celo sovražen zaradi njihovih posebnih, iz invalidnosti izhajajočih pravic. Razvoj humanih medčloveških odnosov bi morala družba bolj sistematično spodbujati že na vsem začetku vzgojnega procesa, — 3 ciljem, da zraste nov rod osveščenih in zrelih ljudi, ki bodo c*\___• 1' znali ustvariti do invalida tak odnos, kot ga leta pričakuje. Pa oMllSel tudi slednjemu mora ponuditi ustrezne oblike osveščania, podbujanja in vrednotenja, da svoje življenjske situacije ne bo g-\n\ vI{ o 1% 111 anAVMi ^ pojmoval kot tragedijo, pač pa bo znal z njo živeti in se ponosno ▼ UaIV 1J talij U SpOlTllI.TOV postaviti za svoje zakonske pravice.. D. 2. r Z lepoto in popolnostjo proti bolezni Mili Miklavčič je že pri štirinajstih letih zbolela za sklepno revmo, okroglih 45 let njene trnove poti mineva. Noge je potem niso nič več nosile, pa je ostajala kar doma. Vozili so jo sicer okrog in tako se je srečevala z ljudmi, pogovarjala in marsikateremu sotrpinu potiho potožila, toda vsakdan ji je mineval doma med štirimi stenami s pletenjem v rokah. Izpod njenih prstov, ki jih je skrivenčila bolezen, so prihajali čudovito lepi izdelki. Le kje jemlje Mili toliko volje, da ji uspe plesti, in to še tako lepo plesti, ko pa spričo bolezni komajda more premikati roke, so se spraševale sosede, ki so občudovale njene puloverje, krila, ogrinjala ... »V začetku nisem zmogla nobenega giba,« pravi, »in že vsa nesrečna sem si zamislila svoje bodoče življenje brez dela in v morečem dolgočasju. Od zdravnika sem dobila tedaj pameten nasvet, češ naj kolikor je mogoče pregibi jem preostale sklepe, da ne zastanejo. Spravila sem se k pletenju, ki me je sprva strašno utrujalo, a kasneje so se roke navadile preprostih gibov, danes pa se prsti nič več ne upirajo.« V pletenju je Mili Miklavčič pravzaprav našla tisto, kar dela njeno življenje smiselno. Biti koristna in ustvarjati, pa ne le s spretnostjo prstov, ki jih je prisilila v ubogljivo ponavljanje zdravemu človeku tako preprostih gibov, tudi z veliko volje, ljubezni in skrbnosti, ki jih položi v sleherni izdelek. Pred nedavnim je spletla poročno obleko nevesti svojega nečaka, zahtevno delo, na katerega je upravičeno ponosna. In kdo ne bi bil ponosen, če bi z lepoto in popolnostjo, s skrbjo in plemenitimi čustvi premagal mrakobno bolezen? Eno leto je na vozičku. Sprva se ga je branila, češ da na dvorišče more tudi s svojimi nogami. Vendar pa je v tem letu spoznala prednosti vožnje. Pred kratkim jo je sestra po- Eeljala po okolici. Sončno je bilo in ožsrjeni hribi so ji bili akor na dlani. Spet je prepoznavala ulice in hiše svoje vasi, ki jih že leta in leta ni videla, srečevala ljudi, za katere je že pozabila, da živijo. To je bilo vse drugačno doživetje kot pa Erejšnje vožnje z avtom, ko si naravo in sonce le gledal, ako hitro bežita mimo oken, nisi pa ju mogel čutiti in ob njima zaživeti. V pogovoru se razvname, zaupa mi, kako rada prepeva. Spominja se nekega srečanja težjih invalidov v Dupljah, kjer je recitirala, spominja se obiska Tončke Vodnikove z njenim zborčkom otrok, pa trenutkov, ki jih je preživela v okoliških hribovskih vaseh pri znancih; ne pozabi omeniti niti ganljive pomoči mladega zdravnika v Ljubljani ob njenem zadnjem pregledu, niti pogostih obiskov okoliškega poverjenika, ki je redno prihajal na klepet. Vse to je življenje Mili Miklavčič. Je pa še druga, te-« mačna stran in težko jo pripraviš, da bi o njej spregovorila. O odnosu zdravih ljudi do invalidov, o ljudeh nasploh, ki ne znajo ceniti in izkoristiti svojega zdravja z delom; o tistih, ki preradi pozabljajo na sočloveka v stiski, čeprav jim je delo z njimi dolžnost in vsakdanji kruh. Mračne misli, ki prehitro zvabijo solze v oči, pa Mili Miklavčičeva zna pregnati, pogumno se skloni nad svoje pletenje in misli ji kaj kmalu preidejo na lepše stvari. D. Z. Zahvala Iz vriši odbor Društva invalidov Ji ihvafrsje vsesa, ki so BnJceae iu£"t*žjih TnvaBd^^ortujste in o štednje prireditve praznika nmdnarodnega leta invattdov, ki ie bilo t. jnsdja v Osnovni ioli »T o ■* Cu-liar« aa Jesenicah. Predvsem as sahvaljnje Ljubljanski banki, pokrovitelja srečanja, in izvajalcem kulturne a pevskemu sboru s Jesenic, »V in taja r« z Blejske Dobrave, folklor-»Veseli unokojenei« Društva upoko-ftela in pionirski skupini iz ssasshlssss »Ivan Kumara in Loka. Zahvala velja vsem, ki so s na prireditvi iskazali svojo humanost in " v dejavnost mednarodnega lata inva-pod geslom »Popolno sodelovanje in Udov«. Izvršni odbor 'DI Jesenice Včasih se izgublja v spominih, dogodki so do zadnje podrobnosti ostali živi, imena in letnice pa je pozabil. Včasih zažive pred njim leta njegove mladosti, V. o je bil še strumen mladenič z našitki kaplar ja in »prvi pri ko: iu«; zvrstijo se predvojna pota, ki so ga še neizkušenega prndla v službo k žandarmeriji, kako je služboval po južnih krajih, v Debru, Valjevu,. Beogradu, Skopju ... Karol Zaje je že v oseminsedemdesetem letu, petnajsto leto na invalidskem vozičku. Rad se spominja, rad govori o svoji zanimivi preteklosti, če le ima s kom. Kajti gostje, ki so voljni poslušati zgodbe neke mladosti, so redki obiskovalci Zajčeve hiše na poti, ki iz Cerkelj vodi proti Krvavcu. Takoj po vojni — misel in spomin nanjo sta že zbledela — ie prišel Karol Zaje v službo na urad nekdanje občine v Cerkljah. Se dandanes potoži, koliko je bilo deta med tistimi akti, s katerih je bilo treba najprej odstraniti pa vine, kolikokrat je oba uradnika zmoglo celodnevno naprezanje, pa sta vendarle morala kdaj pa kdaj potegniti svoj delovni dan tudi v pozno noč. V tisti čas sega tudi spomin na padec, ki ga je veljal zdravje. Noge so ga izdale in delu med ljudmi v pisarniških aktih je bilo konec. Začenjala se je borba z boleznijo in življenjem. Z nizko pokojnino je skrbel za kar številno družino, šolal svojih pet otrok, tisti čas pa si je uredil tudi svoj življenjski kot. Kupil je hišo, v kateri je do zdaj stanoval. Prav dobro se se spominja, kako je bila zanemarjena, kako so vrt ob tiščale koprive, ki so mu segale čez glavo in jih je bilo dovolj za vso vas, kako je potem v letih iz te zapuščine nastajalo prijetno, spodobno domovanje. Mnogo je bil njega dni med ljudmi, inogim je pomagal. Mnogokatera zenička je blagrovala njegovo dobrotijivoet, ko se je zavzel zanjo pri občini in ji izprosil s ^ialno podporo. Sestavljal je neukim prošnje in jim svetoval. Mnogi vedo povedati o njem veliko dobrega. Vendar je danes sc.ni, ljudi, ki jim je v stiski kdajkoli pomagal, ni blizu. Kdaj y- kdaj pride kdo od društva invalidov — in nikakor ne prihajb *o praznih rok, pravi - kak star znanec na kratek klepet, sicer pa je boli vezan na družinski krog, na »drobižek, ki preganja človeku dolgčas in ne dopušča, da bi se ukvarjal sam s seboj«. Kdo ve, morda bi se zagrenjeno zaprl vase, ko ne bi bilo otrok. 4 o ga ne bi obdajalo toplo družinsko ozadje, zdaj ko je že male« »laboten opustil tudi redne »sprehode« po deželni cesti. Nekaj it oniie tiči v njegovem izreku »gor ie visoko, dol pa trdo«, a ver.-.arle kaže, da se je s svojo invalidnostjo pogumno sprijaznil. 1 tudi s svojo osame -loetjo in zaprtostjo pred zunanjim svetom vendar pa ob slovesu kljub temu prikrito meni, da se ne bi brai il takih in podobnih razgovorov z znanci, ki bi mu spet dali riliko za oživljanje starih spominov. Seveda, ko bi le kdo našel ot do njega' Nova merila sofinanciranja letovanj Kranj - Z ozirom na porast življenjskih stroškov so se spremenila tudi merila sofinanciranja letovanj ali klimatskih zdravljenj. Družine, ki imajo do 2800 dinarjev dohodka na člana družine, so do lanskega leta same plačale le polovico stroškov letovanja, 50 odstotkov jim jih je povrnilo Društvo invalidov. Družinam, kjer je mesečnega dohodka na osebo do 3100 dinarjev, so bili stroški povrnjeni 25-od-stotno. Letos pa družinam s 3500 dinarji mesečnih dohodkov na člana DI vrača 50 odstotkov stroškov, 25 odstotkov pa tistim, ki so v plačilnem razredu od 3500 do 4200 dinarjev na člana gospodinjstva. Seveda ta lestvica velja le za tiste, ki jim niti delovna organizacija niti socialna služba ne zagotavljata letovanja aR klimatskega zdravljenja. D. 2. Ocenjen položaj težjih invalidov Vtisi z letošnjih obiskov Društva invalidov Kranj pri težjih invalidih v krajevnih skupnostih — Ocena zdravstvenega, socialnega in pravnega stanja — Posebna pozornost nepokretnim in teže pokretnim na podeželju Kranj — Socialna komisija pri društvu invalidov Kranj, ki ima v svojem programu tudi obisk teže prizadetih invalidov po krajevnih skupnostih, je letos svojo nalogo uspešno opravila; člani društva so namreč obiskali in skromno obdarili 128 invalidov, z njimi pa so se pomenili tudi o njihovih vsakdanjih težavah. O oceni položaja teh invalidov smo se pogovarjali s podpredsednikom društva in predsednikom socialne komisije Miho Logarjem, ki je takole povzel svoja razmišljanja: »Zdravstveno stanja večine obiskanih invalidov je slabo, v glavnem vsi so odvisni od ta ali ono sdravstvene usluge. Večina se tudi pritožuje nad sdravstveninu uslugami, nad nerednimi obiski zdravnika, nad čakanjem v prenapolnjenih ambulantah, kJer aa invalida prav tako vd|a vrata. Večina je povedale, da se čutijo kot ometene spssssmsu gibanja ni ravno lahko priti, bi veljalo razmisliti o prilagoditvi sedanjih pogojev tam invalidom, savoda pa ima to vprašanje širše razsežnosti in so ga je treba res zavzeto lotiti.« Naloga komisije je predvsem ugotavljati socialni položaj invalidov. Težko je sprejeti neko enotno oceno o njem, pač pa je treba pristopiti k vsakemu posameznemu problemu. Največ je nerešenih vprašanj na podeželju, kjer invalidi ne znajo uveljaviti svojih zakonskih pravic, bodisi zato, ker so o njih preslabo obveščeni, bodisi ker obstaja vrsta nejasnosti glede neurejenega lastništva, položaja v skupnem gospodinjstvu in podobnih problemov. »Prizadeti z ocenjeno telesno okvaro omenjajo tudi enotno ocenitev, žuli pa jih tudi invalidnina aa telesno okvaro, ki je v primerjavi s telesno prizadetostjo skoraj sssešno nizka, prav tako tudi dodatak, ki ga svojci dobivajo aa tujo pomoč in nogo. Ce precenimo vlošsa trud, voljo, prosti čas, kar žrtvujejo svojci, vidimo, kako je vse to malo cenjeno in neprimerno družbeno vrednoteno.« Tudi stanovanjski problem predstavlja svojevrsten kamen spotike v socialnem položaju invalida v krajevni skupnosti. Mnogi živijo kljub nepokretnosti v visokih nadstropjih s številnimi ozkimi stopnicami ali v neprimernih, dotrajanih prastarih stanovanjih, vlažnih kletnih prostorih, ki še zdravemu človeku uničujejo zdravje, kaj šele invalidu. »Vprašanj, ki bi jih morali rešiti, je cela vrsta. Vendar pa le z vsakoletnimi društvenimi obiski ne moremo veliko storiti aa isboljsanje invattdovega položaja. Nanj skušamo oposoriti ustrezne strokovno slušne, prizadevamo pa si, da bi skrb aa tega pozabljenega prizadetega človeka razširili tudi na druge dejavnike. Predvsem bi morala odločilno mesto v tej problematiki zavzeti krajevna skupnost s svojimi socialnimi komisijami in humanitarnimi organizacijami, pa tudi delovna organizacija, kjer je invalid nekoč delal, bi primaknila svoj delež. 8 tem bi ne le enotno in organizirano pripomogli k boljšemu socialnemu in zdravstvenemu položaju, pač pa bi v življenje invalida vnesli tudi pravi tovariški medčloveški odnos,« pravi Miha Logar. D. 2. Izlet radovljiških invalidov Radovljica — Sezona rekreativnih srečanj in izletov je v Radovljici na višku, kar dokazujeta dva izleta v zadnjih dveh mesecih. Na prvem, ki je bil sredi preteklega meseca, so si Radovljičani križem kražem ogledali Primorsko, vse od bolnice Franje, umetnega jezera na Soči, Brd, ki prijazno vabijo z napolnjenimi vinskimi kletmi, do Petrovega brda, koder so se preko Železnikov vračali na Gorenjsko. Za praznik borca, 4. julija, pa so se podali v nasprotno smer in si tako ogledali še dobršen del naše ožje domovine. Marija G ril TOREK, 21 JULIJA 1981 KRIŽANKA 13.STRAN GLAS Črevesne \ nalezljive bolezni Kot vsako leto, ae je tudi v letošnjem poletju povečalo Mevilo zbolelih za črevesnimi nalezljivimi boleznimi. Povzročitelji letošnjih črevesnih bo- lezni so salmonele. Največ prebivalcev je zbolelo v občini Kranj, vendar so posamezni primeri bolezni tudi med prebivalci drugih občin Gorenjske. Salmonele se Sirijo najpogosteje preko mesa in mesnih izdelkov, vode in preko blata bolnika, zato priporočamo Gorenjcem, da upoštevajo spodaj napisana navodila, da se izognejo okužbi. Običajno se okužimo tako, da zaužijemo zadostno količino povzročiteljev nalezljivega črevesnega obolenja, ki se v telesu razmnože. Izločajo se z blatom in urinom. Cas od okužbe (vnosa) do pojava prvih znakov obolenja je različno dolg. od nekaj ur do 21 dni. Bolezen se običajno prične s porastom telesne temperature tudi do 40 stopinj Celjzija, bolečinami v trebuhu, driskami in bruhanjem. Znaki bolezni niso vedno vsi prisotni, lahko ima bolnik le posamezne ali pa je obolenje tako hudo, da mora bolnik na zdravljenje v bolnico. Kako se obvarujemo pred nalezljivimi črevesnimi obolenji: a Temeljito umivanje rok z milom pod tekočo vodo pred začetkom pripravljanje hrane, pred jedjo in po uporabi stranišča. Vsaka oseba mora imeti svojo brisačo. e Posodo in jedilni pribor moramo pomivati v vroči vodi z detergentom, nato dobro splakniti v vroči vodi. Bolnik naj ima svojo posodo 'in pribor, ki se posebej pomiva. Pribor VAŠA PISMA BOHINJSKA BELA 8E MODERNIZIRA Elektro — Žirovnica iz rednega programa in sredstev te dni postavlja novo trafo postajo 250 ki-lovatne moči, ki bo stala v bližini kulturnega doma na Bohinjski Beli. Vrednost obnovitvenih del bo približno 8 milijonov dinarjev in obsega večinoma spodnji del. Vasi Zgornjo vas in Obrne so obnovili že prej. Boljše električne napetosti se bodo nedvomno razveselili kmetovalci in obrtniki in tudi gospodinje, ki morajo dan ali dva kuriti v štedilniku. Seveda bo kasneje prijetno tudi v topleiših kopalnicah. Prizadevnim elektro-mon-terjem gre za hitro in uspešno delo vse priznanje. Bohinjska Bela se je v zadnjih letih zares modernizirala. Zrasle so in še rastejo nove hiše, skoraj vse vaške poti so obnovljene in asfaltirane, le poti do vasice Slamniki manjka asfalt. Za modernizacijo vasi pa gre priznanje tudi zelo prizadevni Krajevni skupnosti in njenim krajevnim družbenopolitičnim organizacijam. Kdor je bil na Bohinjski Beli pred desetletji, bi danes lepo, urejeno vas komajda še prepoznal. Alojzij Vovk Bled NESREČE NEPREVIDNO CEZ CESTO Lahovče - Jože Omersa (1927) iz Lahovč se je v petek, 17. julija, ob 17.45 hudo telesno poškodoval v prometni nesreči. Omersa je šel peš po makadamski cesti in peljal dvo-kolo. Ko je prišel do regionalne ceste, jo je prečkal, ne da bi se prepričal, če je prosta. Takrat pa je pravilno po svoji desni pripeljal voznik osebnega avtomobila Mirko Galeša (1937) iz Celja. Omerso je zadel z desnim kolesom prikolice. Ranjenega Omerso so prepeljali v bolnišnico. OSEM RANJENIH Gozd Martuljek - V soboto, 18. julija, ob 8.20 se je zgodila prometna nesreča izven naselja v kraju Gozd Martuljek. Osem oseb je bilo lažje poškodovanih in prepeljanih v jeseniško bolnišnico, materialna škoda na treh avtomobilih pa znaša okrog 350.000 dinarjev. Voznik Anton Jurič (1947), doma v občini Slavonska Požega, je peljal od Jesenic proti Kranjski gori. Potem, ko je že večkrat neprimerno prehiteval, je slednjič pred Gozd bolnika se mora po vsaki uporabi prekuhati. Dude in posodo, ki jo uporabljamo za dojenčke, moramo po vsaki uporabi temeljito pomiti, dobro splakniti in, če posoda to prenese, tudi prekuhati. Hrano naj pripravlja le zdrava oseba. • Sadje in zelenjavo, ki jo uživamo surovo, moramo pred uporabo dobro oprati in splakniti pod tekočo vodo. S Pri nakupovanju, prenašanju in shranjevanju živil moramo posamezne skupine živil ločiti tako, da ne pride do neposrednega stika med njimi. Živila, kot so meso, drobovina, ki jih pred uživanjem še prekuhava-mo, prepečemo — t. j. toplotno obdelamo, ločimo od živil, ki jih uživamo neprekuhane (solata, sadje) ali od že pripravljenih živil (kruh, sladice, surovo maslo, itd.). Pri pripravi hrane doma moramo imeti ločen pribor, orodje (lesene deske, nože in posode) za surovo in kuhano hrano. Napačno je, da isti nož in desko uporabljamo za rezanje surovih in kuhanih živil. Pri toplotni obdelavi živil je potrebno upoštevati običajen čas in temperaturo (kranjske klobase kuhamo do 20 minut, hrenovke 6 minut, piščanec ne sme biti pri kosti krvav, itd.). Po končani toplotni obdelavi se moramo prepričati, da je živilo res kuhano ali pečeno. • V družini, kjer je bolnik z nalezljivimi Črevesnim obolenjem, je treba redno razkuževati stranišče, osebno perilo in posteljnino bolnika. — Razkuževanje stranišča: naj-, manj 1 krat dnevno moramo stranišče pomjti s toplo vodo in detergentom in nato razkužiti z 2 —3 odstotno raztopino Asepsola (2 — 3 jedilne žlice razkužila na 1 liter vode) ali drugega razkužila. Pomiti in razkužiti moramo: po-tezno vrvico z ročajem, Bedno desko, stene, kljuke vrat in tla. — Vse bolnikovo osebno in posteljno perilo moramo prekuhati ali vroče prelikati. Perilo, ki ga uporabljamo za dojenčke ali male otroke peremo ločeno. — Razkuževanje rok: v družini, kjer je bolnik z nalezljivim črevesnim obolenjem, si morajo vsi družinski člani najprej temeljito umiti roke, nato dobro splakniti z vodo in dodatno splakniti z razkužilom. Razkužilo pripravimo v steklenici, ki naj stoji poleg umivalnika za umivanje rok. • Muham, mrčesu in glodalcem moramo preprečiti dostop do živil in stranišč. s Če se pojavijo začetni znaki obolenja (vročina, glavobol, bolečine v trebuhu, slabost, bruhanje in driske) — takoj k zdravniku. Le vestno in dosledno izpolnjevanje navedenih navodil lahko obvaruje pred nalezljivim črevesnim obolenjem. Zavod za socialno medicino in higieno Gorenjske - Krsnj Epidemiološki oddelek dr. Alma Vadnjal Martuljkom prehitel kolono štirih vozil, nato pa ga je v ostrem desnem ovinku zaneslo na nasprotni vozni pas, kjer je čelno trčil v vozilo turškega državljana. V vozilo turškega državljana pa je takoj zatem trčilo še eno vozilo. Poškodovani so bili voznik Jurič in še sedem potnikov v vozilih. Zgrešil smer V severnem pogorju Triglava se je v nedeljo, 19. julija, popoldne zgodila gorska nesreča. Bernard Osred-kar (1960) iz Ljubljane je s skupino še treh planincev sestopal s Kredarice po tako imenovani slovenski smeri v dolino Vrat. Na kraju Zgornji Prag pa je Osredkar odšel z markirane smeri, ob povratku pa je zgrešil pot in padel 6 metrov po skalah, nato pa še okrog 50 metrov drsel po melišču. Hudo poškodovanega so gorski reševalci, ki jih je na kraj nesreče prepeljal helikopter prenesli v dolino Vrat. Od tod pa d ga z reševalnim avtomobilom repeljali v jeseniško bolnišnico. A. Z. Za reševalce nagradne križanke razpisujemo deset nagrad in sicer: 1. nagrada 250 din 2. nagrada 150 din 3. nagrada 120 din 7 nagrad po 100 din Rešitve pošljite do 28. julija 1981 do 9. ure na naslov: ČP Glas Kranj, Moše Pijadeja 1, 64080 Kranj. Na kuverto napišite PRAZNIČNA KRIŽANKA - 22. julij. KDO GA JE VIDEL? Postaja milice Kranj je sporočila, da je 17. julija letos odšel od doma neznano kam Ivan Pišljar (roj. 1925), doma iz Kranja, Smledniška cesta. Kdor bi o njem kaj vedel, naj to sporoči najbližji postaji milice. Osebni opis: visok je 175 cm, suhe postave, temno-rjavih, rahlo skodranih že redkejših, delno osivelih las, z delno čelno plešo. Oblečen je v nove sive hlače, srajco drap barve z modrim in črnim karom, obut v črne mokasine, morda ima tudi črn suknjič iz umetnega usnja. Gost vendar tekoč promet - Minuli vikend je bil na gorenjskih cestah (posebno na magistralni cesti) izredno gost. vendar dokaj tekoč promet. Povečan promet so beležili na mejnih prehodih. Tako so bili na mejnem prehodu Korensko sedlo trije vstopni prehodi, za prehod čez mejo pa je bilo treba čakati tudi tri ure. Nekaj težav je bilo tudi na mejnem prehodu Ljubelj, kjer so morali občasno zapirati predor zaradi visoke koncentracije izpušnih plinov. Večjih zastojev na prehodih in na cesti pa ni bilo. — Na magistralni in regionalnih cestah pa se je med vikendom zgodilo 8 nesreč, v katerih je bilo 14 oseb lažje telesno poškodovanih. — A. Z. G L A S14. STRAN OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE TOREK, 21 JULUA 1981 ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi drage žene, mame, stare mame, sestre, tašč«, svakinje in tete DRAGICE MARENK roj. P listavec iz N omenja 49 se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za poklonjeno cvetje, spremstvo na zadnji poti in izraženo sožalje. Posebno se zahvaljujemo mg. dr. Bahunu in dr. Zajcu za nuđenje pomoči ob njeni dolgi in težki bolezni. Iskrena hvala sosedom, ki so nam v ten težkih dneh stali ob strani. Hvala g. župniku in pevcem za opravljen pogrebni obred. Se posebej se zahvaljujemo delovnim kolektivom Generalturist Bled, Alpetour TOZD Hoteli Škofja Loka in Klavnica — mesarija Boh. Bistrica. Vsem ki ste jo poznali, jo imeli radi in tolažili v času njene bolezni, najlepša hvala. Žalujoči vsi njeni! Nomenj, 15. 7.1981 PRODAM Ugodno prodam DNEVNO SOBO (omara, raztegljiv kavč, miza, fotelja), JEDILNO MIZO s 6 stoli in 120 1 hladilnik Štefan. Vrečkova 4. Kranj (Planina). Ogled od 17. do 19. ure (fel. 26-35«) Prodam čmobelo KRAVO frizijko s teletom ali brez, ki je že dvakrat telila. Jakopič Janez, Lipce 52, Blejska Dobrava 8698 Prodam ŠTEDILNIK (3 pUn, elektrika, s pečico, ražnjem in uro), star eno leto. Ogled vsak dan. Muller Jože, Stoši-čeva 4, Kranj, telefon 21-733 6662 Prodam 7 tednov stare granaste PE-TELINČKE, primerne za dopitanje. Cena din 50,00 za komad. Stanonik, Log 9, Sk. Loka 6774 Prodam obrobne BRETONSKE (ne betonske) PLOŠČE višine 10 cm. Aljan-čič, Ilovka 13, Kranj 6815 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega MILKA ŠKOBERNETA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjene vence in cvetje ter spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala organizaciji ZB Cirče, Krajevni skupnosti Cirče, ZKO Kranj, govornikoma tov. Ažrnanovi in tov. PetnČu za poslovilne besede, zastavonošem za izkazano zadnjo čast ter pevRarn z-enskega pevskega zbora Jesenice in pevcem Moškega pevskega zbora Davorin • )eI& T Z^10 smo dolžni zdravniku dr. Hriberniku za dolgoletno fW^nE^£S? 55 i!" TTbju SPlosnega internega oddelka bolnice Golnik ter Gastroenterološkega oddelka Kliničnega centra v Ljubljani. Iskrena hvala g. kaplanu za opravljen pogrebni obred. Vsi njegovi Kranj, 14. julija 1981 Ugodno prodam jadralno desko IM-GRAD. Sorli, Vrtna 1, Kranj tel. 21-216 Prodam BIKCA za nadaljnjo rejo, starega 6 tednov. Vehovec, Dragočajna 13, Smlednik - 6816 Prodam 4 trokrilna in 4 dvokrilna rabljena OKNA. Sorska 1, Sk. Loka, telefon 064/62-289 6817 Prodam GRADBENO DVIGALO na trofazni tok. Reteče 8/a, Sk. Loka 6818 Zelo ugodno prodam KOČIJO ali ZA PRAVLJIVCEK. Cena po dogovoru. Janez Gartner, Studor 3, Srednja vas v Bohinju 6819 Prodam BUKOVA DRVA. Luže 21, Šenčur 6820 Ljubitelju psov prodam belo KOKER-ŠPANJELKO, brez rodovnika, staro 2 meseca. Ham, Mrakova 1, Kranj 6821 Prodam KRAVO s tretjim teletom. Rogelj, Lenart 1, Cerklje 6822 Prodam DESKE 25 in 50 ter 16 milimetrske za obijanje. Trstenik 5 6823 Prodam BIKCA simentalca za rejo. Žeje 3, Duplje 6824 Ugodno prodam dobro ohranjeno OSTREŠJE s cementno opeko za poslopje 10,50X7.80. Kličite na tef 064/22-615 Prodam bočno traktorsko KOSILNICO za pasqualija tip 120. P in ta r Jože, Gozd Martuljek 87 6826 Prodam 0,30 kubičnega metra smrekovih DESK - plohov. Struževo 47/b, Kranj 6827 Ceneje prodam novo POROČNO OBLEKO. Informacije telefon 25-344 dopoldan 6828 Prodam 5 tednov staro TELIČKO si-mentalko. Praprode 1, Podnart 6829 Prodam TRAKTOR univerzal, star 4 leta. Cirče 24, Kranj 6830 Prodam čmobeli TELEVIZOR iskra panorama. Cirče 24, Kranj, telefon 28-074 6831 VOZILA Prodam VOLKSVVAGEN, It....k 1976. Novak, Prebačevo 13, Telefon 49-155 6832 Prodam SPAČKA, letnik 1971. More Vojko, Kidričeva 68, Sk. Loka 6833 Prodam karamboliran osebni avto ZASTAVA 1300. Ima še rezervne dele. Informacije na telefon 75-081, Radovljica Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971 ali ZASTAVO 101, letnik 1973 z generalno popravljeno karoserijo. Informacije na telefon 77-351 6835 Cenjene goste obveščamo, da bo gostilna pri »Jerneju« na Kokrici zaprta zaradi letnega dopusta od 19. julija do 18. avgusta. Prodam FORD ESCORT, letnik 1971. zelo dobro ohranjen. Frelih, Tominčeva 29, Kranj 6712 Prodam R 12, letnik 1974, AMI 8 break, letnik 1973 za 15.000 din, TRAČNO ŽAGO za 8000 din, KROMPIR kor. Siojen s hlevskim gnojem. Kupim PU-ALNIK za seno. Oddati ponudbe pod Ugodno 6836 Za JAWO 350 prodam: prikobco. dinamo, cilindre, gred, sklopko, glave, verigo in zadnje vilice s pušami in amortizerji. Vse novo, Pavlic, Kidričeva 26, Kranj 6837 Prodam ZASTAVO 750 L, letnik no« bember 1978. Fifler, Gradnikova 85, Radovljica, telefon 74-351 6838 Prodam ČZ enduro 175 con, registrirano do junija 1982, dobro ohranjeno, za 1,7 milijona. Pregrad Marjan, M. Pijade 15, Kranj, telefon 25-702 Prodam stroj za NSU 1200. Pot v Bitnje 55, Stražišče 6840 Prodam ZASTAVO 750, dobro ohranjeno. Mavčiče 45 6841 Prodam ZASTVO 101 S, prevoženo 21.000 km. Ovsenik, Predoalje 124 6842 Prodam SAAB 96, letnik 1971, Hrastje 80, Kranj 6843 Prodam MOTOR elektronik 90. Ber nard, Cerklje 203 6844 Prodam dobro ohranjeno TOVORNO PRIKOLICO za osebni avto in električni enofazni MEŠALEC BETONA. Informacije dobite po telefonu 77-328 6845 Prodam ZASTAVO 750, ohranjeno, z tovarniško prenovljenim motorjem. Reškovac Samo, BI. Dobrava 36 6846 Motorno kolo NSU 250 in avtoma tik, starejši, poceni prodam. Sodja Janez, Zabreznica 12, Žirovnica 6847 ZAHVALA Ob prerani smrti dragega moža, očeta, brata, strica in svaka ____IVANA KOVAClC A ~fekreno zahvaljujem za nesebično pomoč GP Gradbinec - TOZD SKO Kokrica, delovodji mehaničnih obratov za poslovilne besede ob njegovem grobu in kaplanu Janezu za vj j i • ... tiho molitev pokojniku. nadalje se zahvaljujem vsem znancem in prijateljem, ki so sočustvovali z menoj in mojo družino, vsem,ki so se udeležili pogrebnih svečanosti in tako izkazali še zadnje spoštovanje pokojniku Žalujoča žena Marica, sin Drago in hči Sonja ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta ANDREJA PERNETA se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem znancem in posebno finančni službi KŽK Kranj za pomoč, tolažilne besede, cvetje in darovane vence. Zahvaljujemo se pevcem društva upokojencev Kranj in gospodu župniku za opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame, sestre in tete MARIJE SUŠNIK se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam izrekli sožalja, ji darovali vence in cvetje ter jo spremili na njeni zadnji poti Posebno se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju Kranj, Elektro Kranj, pevcem, gospodu župniku za opravljen pogrebni obred, zvonarjem in govorniku za poslovilne besede ob odprtem grobu Vsem skupaj prisrčna hvala Žalujoči: mož Lojze, sin Lojze z družino, hčerki Minka in Milica z družinama in drugo sorodstvo Suha, 13. julija 1981 Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil naš sodelavec JANEZ KUMAR delavec v TOZD Plastika Na zadnjo pot smo ga spremili v nedeljo, 19. julija, ob 16. uri iz Ledinskih Krnic. Delavci Alpine Žiri, 21. julija 1981 ZAHVALA Ob prerani izgubi drage mame, stare mame, sestre, tete in tašče IDE DOLAR roj. Gnidovec z Bleda se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za pomoč ob težkih trenutkih, za darovano cvetje in izrečeno sožalje. Iskrena hvala tudi sodelavcem Elektro delavnice VERIGE Lesce, TOZD Energije ŽELEZARNE Jesenice, ZZB Bled za vence in izrečena sožalja. Hvala tudi gospodu župniku iz Gorij za opravljeni obred in tov. Stare Mariji za ganljive besede. Vsakemu posebej, ki ste sočustvovali z nami in jo spremili v tako velikem številu na njeni zadnji poti, še enkrat iskrena hvala! VSI NJENI! Bled, 14. julija 1981 ZAHVALA Ob prezgodnji smrti nase drage MOJCE BOHINC se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za darovano cvetje in spremstvo na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Selanovi in kolektivu Jelovice. Draga Mojca! Ne moremo verjeti, da te ni več med nami. Imeli smo te radi, zato te še vedno obiskujemo, a ti ne čutiš bolečine v naših srcih*, ker je usoda tako kruta. Hvala vsem, ki se je spominjate. Žalujoči vsi njeni Škofja Loka, 18. julija 1981 j TOREK, 21. JULIJA 1981 OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE 15.STRAN G LAS KOV) ZAPOSLITVE! Takoj zaposlim delavko za manj kot delovni čas, na delih DROBNE COVINSKE PREDELAVE, tudi upo kojanko. Rrezar. Britof 112 Zaposlim STRUGARJA za nedoločen čas. Osebni dohodki po dogovoru. Strojno ključavničarstvo Repe Valentin, želez niska 9/a, Lesce 6848 licem 2 do 4 delavce za posek večje količine amrekovine na Jezerskem. Interesenti dobijo naslov v oglasnem oddelku 6733 Takoj zaposlim kvalificiranega ali polkvsJtfkirsnefla PLESKARJA. Osebni dohodki po dogovoru. Telefon 084/23-143 vsak dan od 12. do 14. ure 6734 Z msascsm oktobrom iščem VARSTVO ns Planini sa 4 mesečnega dojenčka (vsak drugi teden). Tončka Detmsna 8, stan. 25, telefon 24-748 6849 Samski moški gre po službi pomagati na kmetijo sa sobo in hrano. Šifra: Priden 6860 Iščem kakršnokoli zaposlitev v popoldanskem času. Telefon 23-428 6851 BIFE—BAR PKJBD08LJE Odprt vsak dan, razen torka od 17. do 02. ure. DISCO GLASBA! STANOVANJA Mirna učiteljica, ob vikendih in praznikih odsotna, išče skromno SOBICO v Kranju ah' okolici, ali blizu Radovljice. Bleda, zaradi službovanja na tem področju. Grem tudi k upokojenki. Reden plačnik. V zahvalo instruiram otroke brez plačila. Naslov v oglasnem oddelku 6858 OSTALO Frizerski salon MILENA TAVČAR Partizanska IS, Kranj Obvešča cenjene stranke, da ie lokal zaprt od 20. 7. do 8. 8. 81 zaradi kolektivnega dopusta. Se priporočamo! INSTRUIRAM matematiko in fiziko a vse šole, v avgustu. Naslov v oglasnem oddelku 6862 Prevzamem PLESKANJE prostorov, barvanje oken, vrat in ograj. Ponudne pod Pleskanje 6853 Cenjene stranke obveščam, da bo čistilnica zaradi letnega dopusta zaprta od 27. julija do 17. avgusta. Kemična čistilnica Ogrin, Cerklje 6854 Cenjene goste obveščamo, da bo GOSTILNA BENEDIK v Stiafisču od 24. julijs do 15. avgusta 1981 zaprta zaradi rednega dopusta 6855 1 POSESTI Kupim garsonjero v Radovljici, Kranju, na Bledu, Jesenicah ah okolici. Ponudbe pod Nujno - garsonjera 6866 Kupim STAREJŠO HIŠO ali ZAZIDLJIVO parcelo. Ponudbe pod Gorenjska 6857 CGPDELO TOZD Prodaja Podružnica Kranj Koroška 16 zapoali pogodbeno DVA PRODAJALCA za prodalo časopisa in ostale galanterije v kioskih na področju Kranja Po možnosti upokojenci. Ponudbe pošljite na podružnico CGP Delo Kranj, Koroška 16, 8 dni po objavi. STROKOVNASLUŽBA OBCmflaUH SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE GORENJSKE - KRANJ Podaljšan razpis štipendij Titovega sklada za mlade delavce Izvršni odbor skupščine Titovega sklada SR Slovenije je 29.6.1961 sprejel sklep, da ae SPREJEMANJE VLOG ZA MLADE DELAVCE PODALJŠA do 15. 8.1981. Besedilo razpisa je bilo objavljeno v javnih občilih, skupaj z ostalimi informacijami pa smo ga tudi poslali kadrovskim službam OZD in družbenopolitičnim organizacijam. aerodrom ljubljana letaMšto in turistično podjetje Kosmislja sa delovna in stanovanjska razmerja TOZD Aeredromska dejavnost objavlja naslednja prosta dala in naloge 1. VOŽNJA VOZIL C (neoplan in gasilskih vozil) 8 delavcev, ki bodo opravljali dela in naloge v gasilski sluebi aa nedoločen čas 2. VAROVANJE OBJEKTOV in naprav na LETALliCU 4 delavci, sa nedoločen čas 3. Čiščenje pristaniške stavbe in letal 5 delavke sa nedoločen čas Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: podi. - dokončana triletna poklicna šola, — dovoljenje za vožnjo vozil C kategorije, — uspešno opravljen strokovni seminsr za gasilce, ki ga organizira Aerodrom Ljubljana pod 2. - dokončana triletna poklicna šola, ' — 3 do 6 mesecev delovnih izkušenj, — uspešno opravljen strokovni seminar za varnostnike, ki ga organizira Aerodrom Ljubljana — dokončana ali nedokončana osnovna šola pod S. Kandidati sa vsa objavliaaa dela in naloge naj poelieio svoje po-v II eaek po ebjavi na naslov Aerodrom LjaMjana, Ka-UM Brnik. Kandidati bodo obveščeni v 8 dneh po odločitvi samoupravnih organov. Umrla je naša zlata mama, stara mama in prababica, partizanska mama NEŽKAŠVAB roj. Resko Od nje se bomo poslovili v sredo popoldan na pokopališču v Lesah pri Tržiču. Pokojnica leži do zadnjega slovesa v domači hiši. Žalujoči: hčerki Ida in Helenca z družino, vnuki Cvetka, Janez in Nevenka z družinami ter drugo sorodstvo Hudi graben, Trtic, Ljubljana Osnovna šola JOSIP BROZ TITO Predoalje Komisija sa medsebojna delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge VZGOJITELJICE - vzgojiteljska sola za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) Nastop službe je 1. septembra 1981. na bled. a malco saro vzet... Veliko se piše in komentira o tem našem ljubem turizmu, predvsem pa o cenah, ki smo jih astronomsko navili. Turisti jam-rajo in se pritožujejo, mi pa kot običajno gluhi za vse tisto, kar se nam ne da ali noče slišati. Ko se danes sprehajaš po Bledu in zreš v to množico turistov, ki se še posebej zvečer trumoma valijo gor in dol po promenadi, kupujejo filigranske spominke ali posedajo na terasi, te vendarle kljub temu, če si samo domačin, zamika, koliko pač plačajo za te izvenpenzionske stvarce. Naj mi bo oproščeno, da pokukam, denimo, v kazinski bistro in si zaželim popoldanskega pom-frija in coca-cole. Pomfri za prvo lakoto in coca-colo za osvežitev in nasmeh. Čeprav vem, da za Bled že dolgo velja, da »na Bled, a malco sabo vzet« in da je rezerviran za turiste — kar je po svoje prav, saj devize tako krvavo potrebujemo — bi me skoraj kap, ko zahtevam račun za dve porciji krompirčka in eno samo coca-colo. Postrežba prijazna, krompirčka pa v skodelicah res za prvo silo. In račun: 2 pomfri ja 70 dinarjev in kola 32 dinarjev ali skupaj 102 dinarja. Če računamo, da je kilogram krompirja, starega, 10 dinarjev, potem bi po vseh vkal-kuliranih stroških, vključno z amortizacijo natakarjevih nog in čevljev za tistih nekaj korakov od kuhinje do mize, morali dobiti vsaj dve kili pomfrija. Hudo in občutno pretiravamo. Nič ne rečem za meso, za slasten zrezek, ki naj bo zaradi mene tudi po dvajset jurjev, ampak za por-cijčko navadnega krompirja, plačati 35 dinarjev, je odiranje: navkljub vsem stroškom, inflaciji, stabilizaciji, anuitetam, slabim osebnim dohodkom in kaj vem kaj še vse! Zmernosti imamo občutno premalo in pretiravamo, da se nam lahko in upravičeno tujci kislo nasmihajo in nam z največjim veseljem vzklikajo adijo ... VAŠA PISMA KDO bi KAJ VEDEL? o mojem vojaškem tovarišu, vojniku »džaku« iz Sarajeva — kasarna Logor, iz aprila 1941, s katerim sva se prebila z avtosto-pom na vojaškem kamionu iz Ne-vesinja preko Kalinovika do Sarajeva, prebila nekaj ur skupaj, šla do kasarne »NA JAJCU« in se nato v mestu izgubila. Piše se Ho-man ali Henigman ali podobno, doma nekje iz Jesenic, tehnične stroke. Morda kdo o takem kaj ve ali sam to poizvednico bere, pa mi sporoči naslov. Zelo me bo veselilo kaj o njem slišati ali se po 40 letih z njim srečati Veberič Maribor, Turne rje va 5 telefon 062/28-070 Izdaja CP Gla«. Kranj. Stavek TK Go-renjaki tiak Kranj, tisk: ZP Ljudska pravica. Ljubljana. Naalov uredništva in uprave liata: Kranj, Moae Pijadeja I. - Tekoči račun pri SDK v Kranju: številka 51500-603-3 im - Telefoni: n.c. 23-341, glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-835. redakcija 21-800, komerciala - propaganda, naročnina, mali oglasi in računovodstvo 33-341. Individualna polletna naročnina 250, - din, sa inocematvo preračunano v valuto vključno a poštnino. Oproščeno prometnega davka po pri-Htojnem mnenju 421-1/72. /© ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Kranj vam čestita za 22. julij dan vstaje HTDO gorenjka Jesenice ris TOZD Hoteli Kra niska gora in rja TOZD Gostinstvo Jesenice, ob- Odbor za medsebojna rs Odbor sa medse boj n javljata prosta dela in naloge VEĆ KUHARJEV Pogoj: — KV kuhar ali z delom pridobljene delovne izkušnje, — delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pismene prijave pošljite v roku 18 dni po objavi oglasa na naslov VIDO Goreajka, Jesenice, Prešernova lt, Jemalce. Kandidati bodo pismeno obveščeni v 30 dneh po izbiri. GORENJSKA PREDILNICA Skorja Loka n. sol. o. Kidričeva 75, Skofla Loka Prodaja na javni licitaciji naslednja osnovna sredstva: 1 SKOSE SUKALNUf STROJEV SCRAGG DLC reg. it. 253S, 1514,1562, leto izdelave 19*4 izklicna cena je 100.000 din za 1 kos 2. SKOSE PRSTANČNIH STROJEV INGOL8TADT Z ELEK TROMO lURJI, reg. št. 0333,0SS3,0S64 izklicna cena je 100.000 din za 1 kos Licitacija bo v petek, 24. 7.1981 ob 9. uri v Gorenjski predilnici Škofja Loka, Kidričeva cesta 75. Ogled navedenih strojev je možen eno uro pred pričet-kom licitacije. v ■■dMrk jHgrtMJ aa Jsprci - Na Jeprci so uredili lepo po čivaUšče. Dolgo smo le ugotavljali, da bi bilo prav, ko bi stala tudi okrepčevalnica in leto* jo je končno postavila Marija Rib nikar z obrtnim dovoljenjem občine Ribnica na Dolenjskem in privobenjem škofjeloške skupščine. Bilo je več kandidatov, a le Marija Je bila pripravi/ena zadostiti vsem sanitarnim zahtevam s primernimi sanitarijami, vodo in odvozom smeti. Drugi so izračunali, da bi morali cene za 40 odstotkov zvišati, da bi pokrili vse spremljajoče stroške. Marija Ribnikarpaje privoli la in če le pogledamo, koliko potnikov se ustavlja na Jeprci, nam mora oih jasno, da je imela ie kako prav. — Foto: I. Slavec Bede zagrizle? - Mlada ribiča se na mostu, pod katerim se bohinjsko jezero preliva v Savo Bohinjko, obnašata prav počitniško: v plitvi obrežni vodi se valjajo debeli od kruha in drugih turističnih dobrot, ki jih izletniki zmečejo za hrano n°am, preobjedeni »komadi« - zato se niti ne zmenijo za vabe, ki jih ponujata fantiča na trnku. Sicer pa potrpežljivost ye//a - morda pa si le katera od postrvi premisli. - Foto: L*, m. Priprave aa obnovo Prešernove koče - To poletje ima posadka helikopterja republiškega sekretariata za notranje zadeve nemalo dela s prevozi tovorov k planinskim postojankam. Prejšnji teden je vozila gradbeni material k Prešernovi koči na Malem Stolu. Planinsko društvo Javornik Koroška Bela, ki upravlja s to postojanko, namreč načrtuje njeno obnovo in povečanje. Z deU, kijih bodo v glavnem prostovoljno opravili čut ni društva v treh etapah, bodo pridobili okrog 20 novih sob, več restavracijskih sedežev, večjo in sodobnejšo kuhinjo ter nove sanitarne prostore. Na sliki: helikopter na leškem letališču pred transportom materiala na Stol. (S) - Foto: S. Saje Pilotski podvig na gori Med nedavnim reševanjem ponesrečenih alpinistov v tri«rl.v ski severni steni je pilot helikopteria BgfSa? VfiS. helikopter, ingo^te^^^elne^"^ GLASOVA ANKETA Dopust, da malo takih O blejskem turizmu smo polni dobrih, še več pa slabih besedi; vidimo vsako malenkost, se obregnemo ob vsako pomanjkljivost. Morda je kar prav tako, saj si vsi skupaj želimo, da bi se gostje pri nas kar najbolje počutili in se kdaj prišli. Blejski turistični delavci so letos poskrbeli za vrsto privlačnih turističnih prireditev, ki še kako privabljajo. Povprečno sta na dan kar dve prireditvi, kar sploh ni malo. Letos pa so se še posebej potrudili in organizirali četrtkove piknike na Homu za vse goste Bleda. Tujci teh srečanj kar ne morejo prehvaliti, kakor ne morejo prehvaliti Bleda in dopusta, ki ga na Bledu preživljajo. Le malo pikrih, le malo kritičnih besedi in vsi po vrsti zatrjujejo, da v svojih izjavah niso le ljubeznivi jim je na Bledu silno všeč. Zares cesti, ne v hotelu, ne v gostišču, ne na plaži. Znancem, mlademu paru, sva celo odsvetovala dopust v nemirnem turističnem središču in ko sta se vrnila, sta nama dala prs v. Ze mladi ljudje imajo radi na dopustu mir. In prav miru je na Bledu v izobilju.« Gospod Fred Town prihaja iz Londona. »Na Bled prihajam ze tretje leto, v odličen hotel Toplice, ki se lahko postavi ob bok reprezentančnim londonskim hotelom. Postrežba je taka, da bi si jo le želeli, hrana nadvse dobra, da o lepotah Bleda sploh ne govorim. Sam na dopustu le počivam, zaradi zdravja in blejski zrak mi vedno koristi. Ne pogrešam zato zabave, na Bled prihajam prav zato, ker je mir. Cene? Zame poceni, celo zelo poceni. Za štirinajst dni sem vplačal okoli 3.7eš angleških fantov, kar je znatno ceneje kot v Veliki Britaniji.« Gospa Joyce Preston je stara znanka Jugoslavije in se po desetdnevnem bivanju na Bledu vrača v rodni South Humberside. »Z možem svs redna turistična obiskovalca Jugoslavije saj svs bila že v Poreču, na Korčuli, v Dubrovniku. Zaželela sva si tudi dopusta v Španiji, a nisva bila zadovoljna. Res je, turistična ponudba je veliko večja kot pri vas, a mislim, da je danes že veliko več tistih turistov, ki si ne želijo več v turistična središča, kjer ni nikoli miru: ne na Gospa Christina McGregor je iz mesta Newcastle: »Vsakomur, ki me vpraša zs nasvet, bom za dopustniške dni priporočila Bled, saj tu preživljam dopust, ki jem si ga vedno želela. Mislim, da' je za vse tujce hrana in pijača zelo poceni in nimajo prav tisti, ki se nad cenami pritožujejo. V zahodnih državah je vse skupaj izdatno dražje in se vedno na dopustu v Jugoslaviji živijo ceneje kot doma. Nad čim nsj bi se pritožila? Morda včasih nad počasno postrežbo v kakšnem majhnem lokalu, a če si ns dopustu, se ti ne mudi in lahko počakaš. Všeč ps so mi prijazni domačini in ne morem se načuditi nad izrednimi nsrsvnimi lepotami. Bi mi povedali, koliko bi veljala ena izmed tistih čudovitih zasebnih stanovanjskih hišic, ki stojijo na vasi ns Selu, na Milnem ali drugod ns Bledu in v okolici? Ksr kupila bi eno izmed njih!« D. Sedej Mojstrana — Reševalna akcija ob nesreči beograjskih alpinistov 13. julija letos v severni steni Triglava je bila navidez podobna vsem dosedanjim. Obvestilo o nesreči, zbiranje gorskih reševalcev pod goro, na pomoč prileti helikopter in začne se reševanje. Vendar, prav v načinu reševanja je bila očitna razlika glede na poprejšnje akcije. Zato ta dogodek prav gotovo pomeni prelomnico v helikopterskem reševanju ponesrečenih v gorah. »Gre za prvo reševanje s helikopterjem direktno iz stene pri nas in to v najtežavnejših razmerah,« poudarja načelnik postaje Gorske reševalne službe v Mojstrani Janez Brojan, mlajši, ter pojasnjuje: »Pilotu helikopterja je uspel velik podvig. Kljub neugodnim vremenskim razmeram in omejenemu prostoru za manevriranje je z izredno natančnostjo privedel helikopter v lebdenje na dogovorjenem prostoru. V grapi za Vagnarjevim stolpom se je skoraj .prilepil' na rob kotla pod tako imenovanim Gradom v Nemški smeri. Tako je omogočil reševalcem najprej izstop v steno 80 metrov nad krajem nesreče in pozneje pripenjanje ponesrečenih na vrv pod helikopterjem. Sedemkrat je poletel v steno in prinesel iz nje pet alpinistov, žal za dva od njih ni bilo več pomoči.« Ce bi bilo reševanje klasično, torej če bi reševalca izstopili iz stoječega helikopterja na bolj oddaljenem mestu in od tod začeli akcijo za rešitev ponesrečenih, bi bilo 14 izkušenih alpinistov v steni za uspešno akcijo premalo. Reševanje bi bilo te-žavnejše in dolgotrajnejše. Pri neposrednem reševanju iz stene je helikopter opravil glavnino dela. Moštvu 17 gorskih reševalcev je prihranil veliko trpljenja in tveganja. Zah- teven pilotov manever in s tem pospešen helikopterski transport je omogočil tudi hitrejšo rešitev težko Doškodovanega alpinista z gore. Pilot Gorazd Sturm, ki s helikopterjem republiškega sekretariata za notranje zadeve leti že tri leta, svoje dejanje niti ne želi na široko opisovati niti ga ocenjevati kot podvig. Preprost in skromen kakor je, spregovori najprej o osnovnih značilnostih helikopterskega reševanja v gorah. »To je timsko delo,« pravi in nadaljuje: »Reševanje ne bi bilo mogoče brez povezave z gorsko reševalno službo. Že prek 12 let poteka sodelovanje pri reševanju s helikopterjem v gorah. K čim boljši usposobljenosti veliko prispevajo stalni tečaji za posadke helikopterja in gorske reševalce. Potek akcije v gorah je povsem odvisen od gorskih reševalcev. Zaupamo jim v njihovih odločitvah in skušamo opraviti svoje dolžnosti. Pilot mora predvsem zbrati primeren kraj čim bližje nesreče, kjer se helikopter lahko spusti ali lebdi. Ob tem mora upoštevati prostorske možnosti, zmogljivosti motorja glede na višino in vremenske razmere. Nedavno reševanje v severni steni Triglava je bilo tudi zame in za mehanika Martina Rebolja najbolj zahtevno doslej. Potrebna je bila na i večja mera premišljen os ti in previdnosti. Pilot je pri svojem delu resda vedno izpostavljen nevarnosti, tvegati pa ne sme nikoli.« Moj stran ski gorski reševalec Nan-de Kern, ki je med drugimi sodeloval pri reševanju 13. julija, na osnovi svojih desetletnih reševalskih izkušenj potrjuje potrebo po brezhibnosti akcije. »V akciji,« pravi, »ne sme biti napak. Med urjenjem se učimo, kako ukrepati v določenih situacijah. Tokrat sem se prvič v resničnih razmerah pripel na lebdeči helikopter in skupaj s ponesrečenim v viseči Pilot helikopeterja RSNZ Gorazd Šturm in gorski reševalec Nande Kern mreži poletel proti dolini. Helikopter nam je bil res v veliko pomoč.« Sodelovanje helikopterske službe pri RSNZ in gorskih reševalcev postaja torej vse bolj uspešno. Dolgoletno skupno delo zagotavlja vse bogatejše izkušnje in večjo izurjenost zs reševanje v gorah. Da bi bilo le-to v bodoče še uspešnejše, bodo na načrtovanem tečaju septembra letos v Bovcu posvetili največ pozornosti prav helikopterskemu reševanju iz stene. Po nedavnem »krstu« v resničnih razmerah je moč sklepati, da bo posadka helikopterja skupno z reševalci kos tudi tej nalogi. Uspešnost urjenja bo namreč pomembna za nadaljnji razvoj helikopterskega reševanja v naših gorah. Besedilo in slika: Stojan Saje Kamp miru in počitka V Zlatorogovem kampu v Bohinju nameravajo še letos postaviti več tušev s toplo vodo - Danes je v kampu 290 gostov Bohinj - V Bohinju je tudi v najhujši sezoni nadvse prijetno: brez vrveža, ki smo ga navajeni v drugih turističnih krajih. Čeprav je dovolj in veliko gostov, je v Bohinju, ki nima velikih hotelskih objektov in ne večje turistične ponudbe, spokojen in olajšujoč dopustniški mir, kjer si v naravno neokrnjenem okolju odpočije sleherni dopustnik. Kar želiš si, da bi za vedno ostalo tako, kajti tuji in domači gostje zares uživajo, čeprav se po drugi strani tudi zavedaš, da več denarja in boljši zaslužek domačinom vendarle prinaša več hotelov in večje turistične zmogljivosti. Teh pa v Bohinju že nekaj let ni kaj prida, kajti v bohinjsko dolino se nikakor še ni vložilo primerno in dovolj denarja. Turisti, ki prihajajo ob bohinjsko jezero, vse spokojno in izredno čisto, pa ne prenočujejo le v hotelih in pri zasebnikih. Precej se jih odloča za šotor ali za prikolico, ki jo imajo postavljeno v kampu Bohinj. V kamp, ki je tretje kategorije in ga upravlja Alpetour, hotel Zlatorog, prihajajo večinoma stalni gostje: inozemci, ki so odkrili prijeten in miren kotiček že pred več leti in ki se vedno radi vračajo. Kamp, da malo takih, bi lahko rekli, če pomislimo na vrvež, ki je na višku sezone v kampih ob jezerih in na naši obali. Kamp miru in počitka, izredno lepega razgleda na jezero, a žal tudi 'kamp, ki bi ga nedvomno morali bolje urediti. Se posebej, ker današnji gost vendarle zahteva vsaj solid- no kategorijo, več tušev za osvežitev in boljšo gostinsko ponudbo. Danes je v kampu 290 gostov, večinoma Nizozemcev. Kamp sprejme največ 600 ljudi, povprečje Zla-torogovega šotorišča pa je 300 obiskovalcev. Letos so nekoliko podražili in velja dnevno bivanje v kampu za domačega gosta okoli 70 dinarjev, za tujega pa okoli 120 dinarjev*. V kampu je le en tuš s toplo vodo, še letos jih nameravajo postaviti nekoliko več; sanitarije so urejene, prostor pa izredno čist. V trgovino hodijo obiskovalci kampa nekoliko stran ob hotel Zlatorog, na samem prostoru pa je manjša okrepčevalnica. Zadnje izredno sončne dni so se v jezeru, ki je bilo kaj toplo tudi zato, ker pozimi ni bilo toliko snega, ko- pali; ob deževnih dneh pa radi odidejo na sprehode ali na ture v hribe okoli Bohinja. Povprečno ostanejo gostje v kampu teden dni, veliko pa je tudi domačih, ki prihajajo za konec tedna in prebivajo v lastnih prikolicah. Ob jezeru izposojajo čolne, izposojevslni-na na uro je 60 dinarjev; ob večerih je v Zlatorogu prijetna plesna glasba, v bližnjem hotelu pa se tisti, ki jim ni do kuhanja še na dopustu, hranijo po zmernih penzionskih cenah. Gostje se, kot pravi prijazna uslužbenka v recepciji, ne pritožujejo. Sem in tja je le kakšna pripomba zaradi tople vode in premalo tušev, izredno radi pa pohvalijo mir, lepo okolje in svež zrak. In prav to je velika odlika bohinjskega kampa; majhnega, še ne do konca urejenega, a zato prav nič manj privlačnega zs tiste, ki si želijo stran od mestnega vrveža in hrupa ... D. Sedej V bohinjski kamp ob jezeru prihajajo svež zrak, ki ga alpsko okolje nudi v izo ostje predvsem po mir in počitek, na uju. - Foto: D. Sedej