srhi; C! ¥ Al IU IVI U ^^ —r*- iS B W Bli BijB I celo leto naprej 20 K — h Bk VV ^H B ^B ^H B I ^H ^H ^B K^MJ V-r JL AjII 1 JL^fl X-/ —-»u.«. mesec , 1 n 70 B — p. 1*J*V 1 • J 1 t* "I Uhaja vsak dan,lzvzemii Političen list za slovenski narod. ^.vsel* Štev. 121. V Ljubljani, v petek 30. majaTl902. Letnik XXX. Vabilo na naročbo. S I. junijem se pričenja nova na-ročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo. »SLOVENEC" ■velja za ljubljanske naročnike v upravništvu: Četrt leta . 5 kron. Jeden mesec 1K 70 h Za pošiljanje na dom je plačati 20 h na mesec. Po pošti pošiljan velja: Vse leto 20 kron. Pol leta 10 „ Vse leto 26 kron. Pol leta 13 „ Četrt leta . 6 K 50 h Jeden mesec 2 K 20 h Plačuje se naprej. Na naročila brez priložene naročnine se ne ozira. Upravništvo »Slovenca". pravosodje. Govor poslanca Ivana Venca j za t držav, zboru dne 20. maja 1902. (Dalje.) Slovenščina pri vitjih sodiščih! Visoka zbornica ! Zastopniki juga in posebno slovenski državni poslanci so od začetka zborničnega poslovanja tožili v zbornici, da viije deželno sodišče za Kranjsko, Štajersko in Koroško ne upošteva pri so-dižčih drugega deželnega jezika, to je slovenskega. Ker v zadnjih letih ni bilo proračunske razprave in ni bilo mogoče o tem predmetu razpravljati, je nastopil načelnik imenovanega višjedeželnega sodišča grof GleiBpach glede jezika in glede 0B0bja kvar-Ijivo pot ter je izvrševal takozvani nemški binkoštni program veliko poprej dejansko, kakor so ga Nemci sami v svet postavili; s tem je pokazal, da on v svojem okrožju tvori lastno ministerstvo. C kr. višje sodišče v Gradcu rešuje dosledno vse slovenske vloge v nemškem jeziku. O tem so se pritožili, posamezne osebe in tudi odvetniška zbornica v Ljubljani, pravosodnemu mini-Bterstvu, toda brezuspešno, ker ministrstvo na pritožbo ni odgovorilo. Prav zaradi tega nadaljuje višje deželno sodišče svoje proti-postavno postopanje, to je: višjedeželno sodiščekršineprenehomazakon. Ustanovni zakon jamči vsem v deželi navadnim jezikom jednakopravnost. Brez dvojbe je slovenski jezik na Kranjskem, na Koroškem in Štajerskem navaden jezik, kajti v celej Kranjski, v Spodnji Koroški in Sp. Štajerski stanujejo Slovenci kot celotna skupina in morejo vsled ustanovnega zakona zahtevati, da se njih jezik upošteva in rabi pri sodiščih. Graško nadsodišče priznava Slovencem to pravico le v toliko, da naroča nižjim sodiščem prevode svojih lastnih na-redb, in prav s tem naročilom krši zakon. Pravosodno ministrstvo je pa sokrivec, ker pripušča tako protipostavno postopanje. Prevod nima nikoli vrednosti prvopisa, in ta vrednost se tembolj zmanjša, ako preskrbi prevod druga oblast ali nižje sodišče. Prevajajo navadno pravni pričetniki in dnevni pisarji in če se tudi kak sodnik nižjega sodišča s prevodom bavi, je to delo, ki nikakor ne spada v delokrog neodvisnega sodnika. Višje sodišče ponižuje s tako zapoved j o p o s a m n e g a sodnika in sodnijski stan. Sicer je pa skoraj nemogoče, da bi prelagatelj, in če je slovenščine najbolj zmožen, zadel misel in namen prvopisca, ki ga je položil bodisi višji sodnik ali pa senat višjega sodišča v svoj po nemški uradniški šabloni prikrojeni spiš. Pri c. kr. višjem deželnem sodišču v Gradcu obstoji takozvani slovenski senat, in v tem sedijo višji sodniki, ki znajo popolnoma ali le deloma slovenski jezik. Iz tega pa sledi, da ni pametnega razloga, zakaj bi se o obravnavah, ki Be vršijo v tem Benatu, in o druzih rešitvah v tem senatu ne pisalo v slovenskem jeziku! Višje deželno sodišče žali namenoma Slovence s tem, da jim pošilja nepotrebne prevode namesto prvopisa. Sicer pa nasprotuje to postopanje vi šjega deželnega sodišča poslovniku, ki ga je izdalo c. kr. pravosodno ministerstvo dne 5. maja 1897, «t. 112 drž. z. in ki določa v § 215, da mora čistopis jednak biti s prvopisom. To pa ni mogoče, ako se dostavi stranki le prevod prvopisa, in sicer prevod, ki ga je prikrojilo drugo sodišče, kakor pravi sodni dvor. Nadalje zapoveduje navedeni zakon, da mora vsklicno sodišče, to je tukaj viije deželno sodišče, toliko izvodov pripraviti, da dobi prvo sodišče svoj izvod za lastni spis, in da dostavi tudi strankam vsaki en izvod. Pri nemških spisih se to vrši pravilno po zakonu, pri slovenskih pa ne; mesto d« bi se dostavili izvodi prvopisa, se pa upelja zgoraj opisani prevod. Najmanjše, kar se mora zahtevati, je, da preskrbi višje sodišče samo prevod prvopisa, in da razpošlje to kot lastni prvopis, ki ga je podpisal predsednik senatu. V kazenskih zadevah se pa dostavljajo rešitve brez izjeme v nemškem jeziku. Eno in drugo postopanje je protipostavno, in vendar pripusti c. kr. pravosodno ministerstvo, ki je o tem poučeno, da se tako godi. Sodišča morajo storiti to, kar jim zapoveduje pravosodno ministerstvo na podlagi zakona, in ker se to, kakor sem dokazal, ne zgodi, tako vidim v postopanju višjega deželnega sodišča v Gradcu javno upornost, in pri tej je sokrivec c. kr. pravosodno ministerstvo, ki to postopanje višjega deželnega sodišča vedoma podpira. Ali je pa mogoče, da nastopa ta popustljivost le zaradi tega, ker sedi na stolcu višjega deželnega sodišča v Gradcu mož, ki je bil svoj čas tudi pravosodni minister, in o katerem se govori, da tvori v okrožji svojega višjedeželnega sodišča lastno ministerstvo ? Žal, da moram jednako tudi o najvišjem sodnem dvoru poročati, ki noče nam Slovencem dati pravice, in vse svoje odredbe le v nemškem jeziku izdaja, če tudi § 27 zakona z dne 27. avgusta 1850, ki urejuje razmerje najvišjega sodišča, določa: »Pri najvišjem sodišču je uporabiti navadni nemški jezik kot uradni jezik,.....če sose pa obravnave v drugem kakor v nemškem jeziku vršile, mora izdati višje sodišče svojo razsodbo in razloge v taistem jeziku, v katerem sejevršila obravnava pri prvemu Bodišču, in pa v nemškem jeziku«. Ta določba je jasna, in le želeti mo- ramo, da bi se tudi izpolnjevala, ker pred zakonom so vsi državljani jednaki! Najvišje Bodišče je oblast, ki se navadno spoštljivo ogleduje. Ime te oblasti, ugled najvišjega sodišča in njega dostojanstvo je tako, da preseza meje našega cesarstva; in zaradi tega njemu v korist želimo, da, kakor je ta sodni dvor prvi varuh zakona, naj bi bil tudi njega prvi spoštovalec, in da bi tudi s tem svojo slavo utemeljil. Sodniki in grof Gleispach ! Visoka zbornica! Med državnimi osnovnimi zakoni je tudi zakon o sodniški oblssti z dne 21. decembra 1867 št. 144, ki določuje, da je sodnik z ozirom na svojo sodniško službo samostalen in neodvisen. Samostalnost in neodvisnost sta temeljna pogoja pravičnega pravosodstva, in ji je mogoče doseči le na ta način, da je sodniku gospodarsko brezskrbno stališče v človeški družbi zagotovljeno. To je pa mogoče doseči le s tem, da so sodniku pravilno zajamčeni večji dohodki. To je pa v slovenskem oddelku graškega nadsodiSča nemogoče. Najprvo je poudarjati, da je pri višje-deželnem sodišču v Gradcu 16 svetnikov nastavljenih, in od teh imajo Nemci 11 mest v svoji posesti, 5 mest pa prepuščajo svetnikom slovenskega jezika, če tudi ne slovenskega mišljenja. Pri sodnih dvorih prve vrste je nastavljenih v okrožju višjesodnega sodišča z državnim pravdništvom, izključivši predsednike, 21 mest VI. razreda, in 76 meBt VII. razreda. To razmerje dobi pa nenavadno obliko, ako se ločijo sodni uradniki VI. razreda v 2 oddelka: to je, na nemški in slovenski oddelek prebivalstva. V nemški oddelek je šteti sodne dvore v Gradcu, v Ljubnem in v Celovcu, ker zadnje imenovani sodni dvor je zdaj že pravo domovje Nemcev. V slovenski oddelek Bpadajo pa sodni dvori v Mariboru, v Celju, v Ljubljani in v Novem mestu. Pri prvo imenovanih sodnih dvorih in dotičnih državnih pravdništvih je 17 uradnikov VI. razreda, pri sodiščih drugega oddelka pa le 4. Iz tega sledi, da se udeleži prvi oddelek z 32 odstotki na VI. razredu, drugi oddelek LISTEK. Slepi muzik. Rusko spisal Vladimir Korolenko, prevel Krili«. In takoj za tem bliskom so se pred njegovimi od rojstva slepimi očmi prižgale razne prikazni. Ali so bili žarki, ali zvoki, tega se ni zavedal. Sijale so kakor kupola nebeškega oboka in krožile, kakor jarko solnco po nebu, valovale so Be kakor valovi stepni šepet in vršenje in se zibale kakor veje samišljenih bukev. To je bil prvi trenutek in Bamo zmedeni občuti tega trenutka so ostali v njegovem spominu. Vse drugo je sproti pozabil. Samo to je trdovratno trdil, da je v teh nekoliko trenutkih videl. Kaj je videl, kako je videl in ali je res videl, — to mu je ostalo nejasno. Mnogi so mu govorili, da je to nemogoče, on je pa ostal pri svojem in trdil, da je videl nebo in zemljo, mater, ženo in Maksima. Nekoliko sekund je stal povzdignjenega in ožarjenega obraza. Bil je tako čuden, da so se vsi nehote obrnili proti njemu in je vse okoli obmolknilo. Vsem se je zdelo, da človek, stoječ sredi sobe, ni bil ta, ki so ga vsi tako dobro poznali, ampak nekdo drugi, neznanec. Prejšnji je pa izginil kakor naenkrat zavit v skrivnostno meglo. In v tem skrivnostnem stanju je nekoliko kratkih trenutkov ostal sam .. Pozneje mu je od njih ostalo le še čuvstvo neke zadovoljnosti in čudno prepričanje, da je takrat videl. Ali je moglo biti to res? Ali je bilo mogoče, da bi motni in nejasni svetlobni občuti, ki so po neznanih potih prodirali v možgane, ko je slepec ves trepetal in silil v solnčni dan, zdaj v hipni ekstazi, vzplavali v možganih na površje v megleno negativno sliko? . . . In da bi pred slepimi očmi vstalo sinje nebo in jarko solnce in prozorna reka z gričkom, ki je toliko preživel na njem in tako često jokal še kot otrok? . . In potem mlin in zvezdnate noči, ki se je v njih tako mučil, in molčeča otožna luna . . In prašna pot in ravna cesta in vozovi z bliščeče okovanimi kolesi in pisana tolpa, ki je sredi nje sam pel Blepčevo pesem . . . Ali so v njegovih možganih vzrojile liki fantastične prikazni neznane gore in se raztezale v daljavo neznane ravnine in se čudovito lepa drevesa zibala nad gladino neznanih rek in prikazen solnca je ožarjala to sliko z jasno svetlobo, — solnce, ki so vanj gledali nešteti rodovi njegovih prednikov ? Ali se je vse to v brezobraznih zazna vah kopičilo v oni globini slepih možganov, ki je govoril o nji Maksim, kjer se skupaj zlivajo in odbijajo žarki in zvoki, žalostni in veseli, radostni ali otožni? . . . Spominjal se je samo zadnjega ubranega akorda, ki je za trenutek zadonel v njegovi duši, — akorda, ki so se v njem v eno celoto spletali vsi vtiski njegovega življenja, narava in ljubezen. Kdo ve? . . . Pomnil je samo, kako ga je objela ta skrivnost in kako ga je zapustila. V tem poslednjem trenutku so se slike in zvoki spleli in zmešali, zveneli in se zibali, se tresli in zamirali, kakor se trese in zamira napeta struna: sprva višje in glasnejše, potem pa tišje, komaj slišno . . . Zdelo se je, da se vse to vali po velikanskem polumeru v globoko temo . . . In odvalilo se je in obmolknilo. Tema in molk . . . Nekake motne prikazni poskušajo še vstati iz globokega mraka, ki pa nimajo več niti oblike, niti glasu, niti barve . . . Samo nekje daleč je nizko za-zvenelo prelivajoče se vršanje, v pisanih vrstah presekalo temo in se tudi valilo v daljavo ---- Zdaj so zunanji glasovi mahoma dospeli do njegovih ušes v svoji navadni obliki. Zdramil se je, pa še vedno stal ožarjen in vesel, ter stiskal roke materi in Maksimu. »Kaj pa je b teboj ?« je vprašala mati z razburjenim glasom. »Nič . . . zdi se mi, da sem . . . videl vas vse. Menda ... ne spim?« »A zdaj?« je vprašala mati razburjeno. »Ali se spominjaš, ali se boš spomnil ?« slepec je globoko vzdihnil. »Ne,« je odgovoril b težavo. »Pa to nič ne de, ker . . . sem podelil vse to.. njemu . . . otroku in . . . vsem . . .« Omahnil je in izgubil zavest. Njegov obraz je pobledel in na njem je še vedno sijal odsev veselega zadovoljstva. (Konec sledi.) > ^vL pa le z 9 odstotki. Tako postopanje je imenovati okoriščanje enega oddelka na Škodo druzega, in se ne da opravičiti z ozirom na enako pravico sodnih uradnikov do napredovanja v službi; in to toliko manj v podanem slučaju, ker je obče znino, da ima prvi oddelek relativno manj dela ket drugi. Čudno je pa posebno to, da so nastav-Ijeni pri okrožnem sodiiču v Ljubnem trije sodniki VI. razreda, da pa pri okrožnem sodiiču v Mariboru, v Celju in v Novem mestu, če ima tudi vsako od teh Bodišč veliko več dela, kakor Ljubno, m prostora za enega sodnika VI. razreda. Na ta način so zaprta sodnikom slovenskega jezika pota do v i S j e službe, in to dela namenoma grof Gleispach. To početje dobi podporo v tem, da se silijo sodni uradniki s Štajerske na Kranjsko. Zdaj je nastavljenih pri sodnih dvorih na Kranjskem 6 deželnosodnih svetnikov in 2 tajnika iz Štajerske, in s tem je zaprto domačinom napredovanje v službi, kar čuti zadnji avskultant. Se bolj se pozna to po-čenjanje pri službah pristava in avskultanta, kajti danes posluje 20 štajerskih sodnih uradnikov na Kranjskem, a domači avskultanti morajo čakati 6 do 7 let, da se jim odpre služba, ki jim nudi potrebni dohodek za življenje. Prav iz tega razloga pa se mora marsikateri odvrniti od pravosodja. Poleg tega je pa tudi veliko Število pi sainiških uradnikov, ki jih je poslal predsednik višjega sodišča iz Štajerske deloma za kazen, deloma da jih okoristi. Res je pa v tudi, da bi vsak uradnik iz Štajerske rajši ostal v svoji domovini in da jih le odnošaji, kakoršne je ustvaril višjega sodišča predsednik, drže na Kranjskem. To je javno početje, in ima za seboj sistem, in ta se da izraziti v sledečih stavkih: Vsak sodni uradnik, ki razume slovenski jezik, če tudi le za silo, se mora umakniti iz Štajerske na Kranjsko. S tem se zadržuje sodnim ura dni k o m na Kranj s kem napredovanje v službi, zajedno je pa tudi nemogoče, n a Š t a -erskem v slovenskem jeziku juradovati. Na ta način se izpodbija možnost, da bi se štajerskim Slovencem v njih jeziku uradovalo, kakor je to v osnovnih zakonih zajamčeno. Visoka zbornica! To početje je politično hudodelstvo, in sokrivec tega hudodelstva je tudi gospod pravosodni minister, ker tako početje druzega ministra v Gradcu podpira. Pa to še ni vse; tudi pri oddaji Blužb pristavov Be dela krivično. Višjega sodišča predsednik grof Gleispach je prepovedal, — ponavljam: prepovedal bIu-žbo pristava za Kočevje razpisati, in je to službo brez razpisa oddal, kakor tudi ono službo pristava v Radečah. Za obsdva mesta, ker je znano, da so bolje službe, bi bili prosili stareji uradniki. Višjesodni predsednik je to vedel, in je prav iz tega razloga poslal na ti mesti svoje ljudi, in je s tem pokazal, da dela o č i v i d n o krivično. Krivica je temvečja, ker je poslal v Kočevje Nemca, ki ne zna besedice slovensko, in mu ne bo mogoče uradovati s Slovenci onega okraja. Na ta način se ne ojačuje sodniška BamoBtalnost in neodvisnost, marveč so odprta vrata demoralizaciji, in to je prav zdaj nevarno, ker se kaže prav v teh deželah med sodništvom neko liberalno gibanje, ki ni sposobno, zaupanje do pravosodja podpirati. O tem ne bom dalje govoril, opomnim pa že danes ekscelenci pravosodnemu ministru, da se mu bo naznanil vsak slučaj, če bo sodnik eni ali drugi stranki na ljubo svoje liberalno-politično prepričanje kot sodnik pokazal, in da se pričakuje od najvišje sodne oblasti, da stori v tem slučaju svojo dolžnost; kajti državljan ne potrebuje ne liberalnih ne klerikalnih sodnikov, marveč le svečenike pravice. Treba je vse sile napeti v to, da se oživi temeljit, znanostno-izobražen in neodvisen sodni stan. Nova civilna pravda je poklicala sodnika za samolastnsga gospodarja v pravdi. On ima vse pravice, vso moč gospodarja v roki, a zadene ga tudi vsa odgovornost Da izvrši to težko, imenitno nalogo, je treba, da je sodnik dober pravnik, pa tudi pravi mož. (Konec prih.) Hagodbeno vprašanje. stanje nagodbenih pogajanj se tudi po zadnjih dogovorih mej obestranskima vladama ni izpremenilo. Sodba vseh listov je edina v tem, da so dosedaj še ni doseglo potrebno zbližanje. Avstrijska vlada odjen-java v vseh mogočih vprašanjih, toda Mažari se vkljub temu nočejo udati, ker so menda prepričani, da konečno itak vsa dosežejo. V sredo so se ločili ministri, ne da bi spravili s sveta le eno nagodbeno zapreko. Vkljub temu pa gotovi parlamentarci še niso obupali nad konečnim vspehom in da se nagodbene predloge predlože parlamentu v jesenskem zasedanju Glavna ovira pri sedanjih razpravah so baje razne ogrske stranke, pred vsem agrarci, ki zahtevajo najširše varstvo svojih interesov. Manifestacija pruskih Poljakov. Minuli ponedeljek se je vršila v Poznanju veličastna poljska slovesnost v proslavo papeževega jubileja. Udeležili so se je poleg nadškofa Stable\vskega oba pomožna škofa, oba kapitelja, vsi poljski parlamentarci, plemstvo, inteligenca ter nad 300 naroda z vseh krajev pruske Poljske. Došla so tudi zastopstva iz Galicije ter iz krajev ob Visli. Izmej govornikov je posebno omeniti nadškofa Stablewskega, prelata J a -kulskega in odvetnika Wolinskega. Vsi so slavili papeža kot velikega prijatelja Poljakov, ki vkljub politiškim mejam smatra Poljake za en, nerazdružljiv narod in ki je edini protestiral proti delitvi Poljske. — Bil je ta shod prava veličastna manifestacija poljskih katolikov. Kriza v Španiji. V zadnji seji ministerskega sveta je poljedelski minister L-analeja definitivno podal ostavko. Da se Sagasti olajSa rešitev krize, so nato podali ostavko tudi vsi ostali člani kabineta. Vkljub temu se nadja ministerski predsednik, da se kriza omeji samo na port-telj poljedelskega ministerstva. Ob enem bi pa Sagasta rad provzročil parlamentarno krizo ter razpustil obe zbornici. Kakor trdijo razni listi, je kralju Alfonzu že predložil dotični dekret v podpis, a kralj je podpis odrekel, dokler se ne posvetuje z drugimi vplivnimi politiki. Kakor se kaže, nasprotuje Sagasti v prvi vrsti predsednik senata, ki hoče v ponedeljek sklicati sejo. Holandska republika. Nek ruski list poroča, da so državniki Holandije za časa bolezni kraljice Viljemine imeli posvetovanje, na katerem bo sklenili, da v slučaju kraljičine smrti ne bodo dovolili, da bi zasedel prestol veliki vojvoda wei-marski, nego bodo Holandsko proglasili za republiko. Holandska je ponosna na svojo narodno samostalnost in ne bi mogla trpeti, da bi jo vladal nemSki princ, ki bi deželo izdal Hohenzollerjem. Ta sklep holandskih politikov ima veljavo tudi za slučaj, ako kraljica ne dobi otrok. Londonski politiški krogi tudi potrjujejo to vest. Iz kubanske republike. Novi kubanski predsednik Palma je poslal kongresu prvo poslanico. V tej izraža najprej priznanje SeveroameriSkim zveznim državam za tako nesebično (?) podporo v boju za svobodo. Potem navaja korake in odredbe, ki jih je treba storiti v pospešitev narodno-gospodarskega razvoja: živinoreje, poljedelstva, pridelovanja sladkorja in tobaka. Pred vsem se mora izposlovati znižanje carine na kubanski sladkor, ker Bicer Kuba ne more konkurirati z Evropo. Vlada bo v to svrho storila vse potrebne korake. Konečno izraža poslanica zahvalo Angliji in Franciji, ki sta priznali kubansko republiko, ter nado, da slede tema dvema tudi ostale velesile. — O tem, kako bi se Kuba oprostila prevelikega jerobstva Američanov, ki znatno omejuje neodvisnost republike, pa si Palma še ni upal izpregovoriti. Vojna v Južni Afriki. Sedaj si tudi iz Ilaaga, iz ondotnih burskih krogov, jele dohajati veselejše vesti. Tam se namreč zatrjuje, da je nadaljevanje vojske v vsakem slučaju izključeno. Buri so opustili zahtevo po neodvisnosti, Anglija je pa v drugih vprašanjih dovolila večje koncesije. Podpis in razglasitev mirovno pogodbe se pričakuje v bližnjih dneh. Isto mnenje prevladuje tudi v Londonu, akoravno vlada dosedaj Se ničesar ne izda. V sredo zvečer se je nepričakovano naglo sešel miniBterski svet, ki se ga je udeležil tudi minister Chamberlain vkljub svoji bolezni. Sodi se, da je bila ta seja cdločivna. V spodnji zbornici je izjavil lord Bal-four, da upa v ponedeljek podati vso sliko najnovejših dogodkov v Južni Afriki in morda že tudi naznaniti sklep miru. — Guverner Milner je v sredo odpotoval v Jo-hannesburg. Vkljub temu pa Se nobena vojskujočih se strank ni odložila orožja. V torek se je vršil boj mej burskim vodjo Malanom in majorjem Colletom blizu oommerset - Easta pri Graafreinetu. Konečno so se Buri umaknili in ostavili na bojišču ranjenega Malana. Iz brzojavk. Perzijski šah je dospel v sredo v Potsdam, kjer ga je sprejel cesar Viljem s princi in generali. — Italija ne zasede Tripolisa. Italijanski poslanik Malaspina je zagotovil sultanu, da Italija ne namerava zasesti Tripolisa. — Pravda v zadevi svetojeronimskega zavoda. Vzklicu grofa Coroninija je sodišče ugodilo ter razsodilo, da mora neki Savini plačati stanarino in vse pravdne stroSke. Savini namreč ni priznal Coroninija za opia-vičenega oskrbnika tega zavoda. — Argen-tinsko-čilenska pogodba je bila te dni podpisana. Gb eventuvalnem nadaljnem sporu razsoja Anglija. Izpred sodišča. 11 Rovt Tesar Milšek je bil 1. januvarija izredno dobre volje. Skakal je po mizi čez klopi in je goste v gostilni zabaval z raznimi priimki. Franc Križaja je počastil s „smrkovcem", vsled česar se je ta čutil zelo razžaljenega. Šel je tiho iz sobe k drvarnici, vzel poleno in z njim Mdšeka udaril po glavi, ko je ta hotel stopiti iz veže. Napadeni se je hitro umaknil v vežo in zaprl vežna vrata za seboj. Ker je bil sila radoveden, kdo ga je tako prijazno sprejel, odpre nekoliko vrata, vtakne glavo v Špranjo in — dobi tri udarce po glavi, da pade ta koj na tla. Pri tem mu je pomagal baje še Istenič, ki ga je sunil v rebra. Na zatožni klopi sedita Križaj in Istenič, sumljiva sta pa še Modrijan in Kogovšek, ki sta imela pri dotični praski polena v rokah. Milšek zahteva za svoje pretresene možgane 200 K in še primerno odškodnino za zamudo. Oba obtoženca se obsodita, in sicer Križaj na pet in Istenič na tri mesece. Ifa vasovanju. Fran Pucihar je šel v noči med 6 in 7. aprilom s svojimi tovariši na vasovanje. Na poti proti Selcam sreča jih Kadunc, držeč v roki precej debel kol. Ko zapazi Kadunc Pucibarja v družbi, zavihti kol in udari trikrat po njegovi roki. Pucihar je zbežal, Kadunc za njim, v tem se pa Pucihar obrne, odpre nož in dregne Kadunca v ramo, da je kar »zahreščalo«. Puciharjev zagovornik dr. Krisper predlaga, da se zasliši priča, ki bo izpovedala, da je Kadunc že preje grozil Puciharju, „da ga hode", in da se pokliče Se navzoči župan iz Šmarja, ki bo izpovedal, da je Kadunc nevaren in silovit človek, kakor je vsa Ka-dunčeva rodovina. Sodišče ugodi drugemu predlogu. Zapriseženi župan izpove, da Bta oba fanta eden na druzega ljubosumna in da je Kadunc precej hude narave. Pucihar se obsodi radi prestopka mej silobrana na mesec zapora. Notoričen pijanec. Ivan Jelovšek je silno udan pijači. Ker je v pijanosti slabo postopal s svojo ženo Speio, ga je ta spodila iz hiše, čeS, naj si le drugod poišče stanovanje. Ko je 18. marca prišel domov v Klanec, našel je res vrata zaprta. Ker se Spela ni dala omehčati, zagrozil je proti okoli stoječim: »Predno bo 12 ura, bom vse zažgal; vse mora še danes v prah in pepel." Obtoženec — 64 let star — se zagovarja, da je rekel: .Bolje bi bilo, da bi hišo zažgal, predno sem Spelo vzel." A to pa priče zanikajo. Sploh je Jelovšek silovit človek, ki je bil že fcaprt in je že letos ubil deset šip in še skrinjo po vrhu. JelovSek energično protestira, da bi se njegovi zapriseženi Ž6ni smelo kaj verjeti, samo njemu naj se verjame. Vsako pričo posebej ogo- drnja, češ, da samo iz sovraštva do njega proti njemu priča. Radi nevarnega žuganja dobi Janez ono leto. Ce prav je bil enkrat rekel, da bi rad debil „frej kvartir", vendar ni posebno vesel te obsodbe. Dnevne novice. V Ljubljani, 30. maja. flffanifestačni shod sa slovanske univerze se vrši v nedeljo 1. junija ob 10. uri dop. v veliki dvorani etaromeatskega magistrata v Pragi. Govorili bodo: Njeg. magn. prof. dr. J. N. S y k o r a , univ. rektor, prof. G. B 1 a ž e k , rektor tehn., F. S i s , preda, univ kom., Eliska z Pur -k y n u v imenu češkega ženstva, N. Ho-š o v s k y j v imenu Rusinov, Rudol Šega v imenu Slovencev. Shod bo velikansk. Včerajšnje prooesije sv Rešnjega Telesa v Ljubljani so se izvršile ob naj-lepSem vremenu in vzornem redu. Zjutraj sta bili procesiji v Trnovem in pri sv. Petru, malo pred 9. uro pa se je jela pomikati veličastna procesija iz stolnice, ki jo je vodil presvetli gospod knezofikof sam. Izvršila se je natančno po naznanjenem vsporedu. Posebno veličasten utis je napravila dolga vrsta moških svetilcev: čestilcev sv. Rešnjega Telesa in obeh Marijinih družb, kršč.-socijalna zveza z zastavo, za katero je šlo tudi lepo Število zvezinih članic v krasni narodni |noši, ter obilna udeležba krščanske ženske zveze s svečami. Pri tem slovesnem sprevodu se je nosilo prvikrat novo krasno nebo, ki je je moral vsakdo občudovati in ki so je stolnici naklonili z malimi izjemami večinoma le darovi nižjih in srednjih stanov. Slovanski časnikarji o Slovencih. »Galičanin« prinaša v listku obširen popis blejske okolice. Osebne vesti. Vpokojeni vseučiliski profesor g. dr. Gr. Krek se meseca junija trajno naseli v Ljubljani. — Notarja v Bolcu in v Gradišču, gg. dr. Karol Mosetig in dr. R. & t a r k sta prenehala v soboto poslovati na svojih dosedanjih mestih ter sta se preselila prvi v Gradišče, drugi pa v Koper. Pogreb msgr. Ivana Trevna. Iz Idrije, dne 29. maja. Včeraj dopoludne smo spremili pokojnega našega rojaka mon-sign. I. Treven k zadnjemu počitku. K pogrebu so prišli tudi zastopniki od sv. Ivana pri Trstu, in sicer gg. Ivan Vatovec, mestni svetovalcc 'in cerkveni starešina sv. ivanski, njegov brat Jožef Vatovec, posestnik, Ivan Šuban, gostilničar in A n t o n Trobec, cerkovnik. Izmed duhovnikov je prihitel k poslednjemu sprevodu pokojnikov nekdanji duhovni pomočnik, sedanji kapelan pri sv. Antonu v Trstu, g. Furlan. To pač lepo dokazuje, da je bil visoko Čislan umrli monsignor. Razven idrijskih duhovnikov je prišel k pogrebu tudi g. Anton Hribar, upravitelj na Gorah. Nagovor je imel g. dekan in deželni poslanec Mihael Arko. Po 541etnem službovanju je vžival pokoj v Idriji le 4 mesece. Bog mu plačaj njegovo delo in trud! Promoviran je bil c. kr. konceptni praktikant na nameatništvu v Pragi gospod Mikulaš Hofmann. Procesije sv. Rešnjega Telesa v Trstu se je udeležila nedogledna množica vernega slovenskega ljudstva. Skoraj vse je molilo in pelo slovenski. Iz mestnega okraja Sv. Jakob je bilo več tisoč ljudi z zastavama sv. Cirila in Metoda in Marijine družbe. Globok utis so naredile na gledalce Marijine hčere v krasnih enakih nošah. Bilo jih je nad tisoč. Po »Corsu« so šli Sv. Jakob-čani cele pol ure. Krasno je pel mogočni zbor bratovščine sv. Cirila in Metoda. Baš pod magistratom — ki je bil letos zopet v zastavah — so zapeli krasen zbor. — Pošteni Italijani Be čudijo, da je toliko praske radi nedolžnih slovenskih zastav imenovanih cerkvenih bratovščin. — Magistrat v gali — to je pač posledica strahu pred mogočnim gibanjem med slov. verniki! — Dan krasen, kakor nalašč za obhode. — Italij. „Piccolo" se bridko pritožuje, da se je dal kapitularni vikarij msgr. Petronio »zapeljati«, da je z lastno roko podpisal dovoljenje, da smejo slovenske zastave tudi iti s procesijo. Nato pa se pritožuje nad vlado, da ona ne pritiska dovolj na cerkev. Vlada bi morala pri-' siliti cerkveno cbl&st da bi ta morala pre- povedati vse, kar more »užaliti tržaško citta-dinanzc«. Vlada pa se ni czirala na to, kako »silno nevarno« je za javni mir, če se pusti elov. cerkvena zastava nositi za pre cesijo, da, namestništvo je celo reklo na žalost vsem tržaškim Židom, da ni vzroka odstranjati slovenske zastave. Židje tožijo, da je šla vlada v — CanoBso. Duhovniške premembe ▼ ljublj. škofiji. Podeljene so bile župnije: Črnomelj č. g. Stankotu P e-harcu, kapelanu v Stari Loki; Pre-s e r j e č. g. Matiji G e r z i n u, župniku v Fari pri Kostelu; Turjak č. g. Mihaelu Horvatu, župnemu upravitelju na Babinem polju; Zagorje č. g. župniku Goth. Rott-u v Koč. Srednji vasi; Čatež ob Savi č. g. kaplanu Hen. Povšetu, Dragatuš pa župniku v Grčaricah č. g. Leop. Raktelju. Č. g. Ivan Če baše k, župnik na Črnem vrhu nad Idrijo, je resi-gniral na podeljeno mu župnijo Sodražico. — Premeščeni so bili čast. gg.: Nikolaj Stazinski s Čateža pod Za-plazom kot kapelan v Staro Loko; Adolf K n o 1 iz Semiča kot župni upravitelj na Babino polje; Peter Jane, kapelan na Toplicah, kot župni upravitelj ondi; Ivan Mihe 1 č i č iz Slavine v Železnike; Ivan K r a m a r z Dobrave pri Kropi na Vače; Frančišek Pavlin, bivši župnik draga-tuški, kot župni upravitelj na Col ; Josip B r e š a r iz Ribnice kot župni upravitelj v Sodražico; Ivan Traven, župni upravitelj v Sodražici, kot kapelan v Ribnico; Ivan F 1 o r i j a n č i 5 iz Črnomlja kot prvi kapelan v Poljane nad Škofjo Loko; Jakob B e n e d i č i č iz Škocijana pri Dobravi v Šmarjeto, od koder prosi oboleli kapelan Frančišek Koželj za začasni pokoj ; Josip G 1 i e b e, kapelan v Starem logu je bil premeščen kot župni upravitelj v Grcarice. Razpisane župnije. Razpisujejo se z rokom do 21. junija župnije: Bela cerkev v novomeški dekaniji; Čatež ob Savi v leskovški dekaniji; Dobovec v litijski dekaniji; Fara pri Kostelu v kočevski dekaniji; Gojzd v kamniški dekaniji; Gora nad Idrijo v idrijski dekaniji; G r č a r i c e v ribniški dekaniji; Šent-Jernej v leskovški dekaniji; So-dražica v ribniški dekaniji, Stari trg p r i L o ž u v cerkn. dekaniji; Šmartno pri Liti j i v litijski dekaniji; Toplice v novomeški dekaniji. Umrl je pondeljek zvečer ob 11. v Novem mestu 531etni tast tukajšnjega knjigo-tržca Oto Fisohnrja — Ivan Bevec, c. kr. vodja zemljiških knjig, posestnik, lastnik vojne, jubil. spom. in uradniške kolajne. Bolehal je sicer dalje časa, vender je do zadnjega opravljal svojo službo. Pondeljek zvečer po 7. uri so ga obšle slabosti; prihitela sta zdravnika dr. Vavpotič in dr. De-iranceschi. Ob enajstih mu je pretrgal nit življenja srčni krč. Ko je lansko leto dovršil čedno vilo blizu pokopališča, mož pač ni mislil, da ga tako kmalu tja poneso. — Naj v miru počiva! Za pogoreloe v Zdenski vasi je dovolila vlada nadaljnjo podporo v znesku 2000 kron. Mariborski občinski svet je protestiral proti temu, da bi bili na novem poslopju okrožnega sodišča v Mariboru dvojezični napisi. Taka nemška ošabnost se obsoja sama ob Bebi. Mariborski občinski svet se je s to resolucijo le osmešil in če jo vlada le količkaj pravični«, preskrbi mariborskim občinskim očetom tudi dolge nosove. Rop na sv. Gori. Pretekli teden se je peljala neka gospodična iz Trsta na Sv. Goro ter naročila izvoščeku. naj pride drugi dan cb določeni uri po njo. Gospodična je šla ob določeni uri na kraj, kjer jo je imel počakati izvošček. Ker je prišla prezgodaj, je stopil v bližnjo kapelico ter molila. In tu se jej približa kar nakrat neki človek, kateri jo prime, vrže na tla ter jej vzame denarnico z vsebino 40 kron. Revica seveda je bila vsa iz sebe ter je v največjem strahu pripovedovala izvoščku, kaj da se jej je prisodilo. kvošček jo je peljal v Gorico v ka varno Corso, odkoder je brzojavila na dom po denar. Človek, ki jo je oropal, mora biti, po njenem ojiiu, star kakih 45 let, nizke postave, je belo oblečen s temnim klobukom. Orožniki ga jridno ižčejo. Z Dobrove, 28. maja. (Modras.) V pondeljek, dne 26. t. m. šla je deklica Fra-niča Kozina iz Brezja h. št. 21. popoludne tja v dobri črtrt ure oddaljeni hrib bosa. Nesla je ljudem, ki so tam Bteljo nabirali, malo južino. Deklica je bila stara 10 in pol leta ter prav pridna učenka L razreda Do-brovske šolo. Hotela je nabirati tam v hribu nekoliko šmarnic in — pri tem jo je pičil modras ob gležnju na nogo; vsekal jo je tako hudo, da si dekletce ni moglo samo nič pomagati; nesli s j jo domov, kjer je trpela velike in hudo bolečine toliko časa, da jo je včeraj zvečer ob 10. uri rešila smrt. Uboga mati vdova! Lansko leto dnč 10. maja bil jej je skrbni mož ubit, letos pa še ta nesreča! Naj bi paš starši ne puščali bosih otrok laziti tam po nevarnih krajih, koder se modrasja zalega nahaja. Denarni polom ▼ Št. Lenartu v Slov. Gorioah napravlja mnogo šuma po avstrijskem časopisju, katerega prijatelji Mra* vlagove rodbine ne morejo biti veseli. O postopanju nemškega prvaka v St. Lenartu Antona Mravlaga poroča še nekatere podrobnosti »Slov. Gospodar«: »Vsakega, komur je prisodil večjo brihtnost, vedel je odvrniti, da ni pristopil k hranilnioi in da potemtakem ni dobil vpogleda v račune hra-nilnične. Tako je ravnal nasproti deželno-Bodnemu svetniku Marocuttiju, sedanjemu notarju slovenjebistriškemu Hansu in nekemu zdravniku šentlenarskemu. Kakor nemšku-tarji pravijo, je govoril Mravlag nasproti tem možem: »Za vas nima posojilnica nobene vrednosti, ona je le za domačine!« Domačinom pa se je laskal in njegovi pristaši so vabili k pristopu k hranilnici. Istotako ravnajo nemškutarji na Spod. Štajerskem vse povsodi! Anton Mravlag je vedel tudi za-braniti, da ni posojilnica pristopila k nobeni zvezi štajerskih posojilnic. Kako je delal Mravlag, pripoveduje nam v enem slučaju .Marburgerca", ki je Mravlaga ob svojem času povzdigovala v nebesa. Želarja Bratka je zvabil, da si je vzel dva deleža po 50 gld., ter se mu nalagal, da dobi za delež dividende vsako leto 30 gld. Ko je Bratko vplačal deleža, prišel je p o š t e n j a k o v i č Mravlag k njemu ter mu rekel: »Tako, sedaj si zadružnik pri posojilnici. Če pa hočeš dobiti dividende v isti visočini, kakor mi stari zadružniki, moraš si pravico do tega kupiti.« Bratko mu je dal 75 gld. na te besede. Danes je proč njegovih vplačanih 100 gold., a v nevarnosti je vsled poloma tudi njegovo celo premoženje. Celemu trgu Št. Lenart preti velika nesreča. Mnogo družin bo popolnoma uničenih, ako ne pride pomoč od drugod. Sedaj imajo pač v prvi vrsti sorodniki Mravla-g o v i človečanstveno dolžnost, da pomagajo to popraviti. Posebno pričakujejo vsi, da bo brat pokojnikov, mariborski odvetnik dr. Mravlag sedaj kot človekoljub tako ginjen ter b svojim bogastvom pomagal zmanjšati nesrečo v Št. Lenartu. On je kot nemški advokat bogat in njegovi žepi se lahko odprejo!* — »Sudst. Presse" se imenitno norčuje iz te nemške blamaže. Kot posebno zanimivost priobčuje nagrobni govor, ki so je govoril ob Mravlagovem grobu. Nemškutarski govornik je mrtvemu Mravlagu obljubo val ob odprtem grobu, da bodo spodnje-štajarski Nemci hodili po — poti, katero je nastopal Mravlag. Vse nemško časopisje je takrat pisalo, da ostane Anton Mravlag ne pozabljiv. In sedaj bo res tako! Koroške novice. Petindvajsetlet-n i c a. Nadučitelj v Skocijanu na Koroškem gospod Tomaž L e s j a k je obhajal petin-dvajsetletnico učiteljevanja. Njegovi stanovski tovariši so mu prišli ob tej priliki čestitat. — Nenavadna poroka. Nedavno sta se v Rudi poročila zakonska, ki štejeta vkup samo — 132 let, namreč ,on" 72, »ona" pa 60 let. Stara ljubezen ! — Domača umetnost. Akademični slikar gospod Peter M a r k o v i č z Rožeka je za kapelico usmiljenih bratov v St. Vidu krasno naslikal podobo sv. družine. Stavka v Karpanju je deloma končana. V sredo je večji del rudarjev prišel na delo. Novi most čez Muro. Lastnik tovarne za papir na Sladki Gori ob Muri, g. I. D. Feucrloscher, bode sezidal most čez Muro zraven svoje tovarne, kjer se nahaja sedaj • brod. Most bode služil v prvi vrsti za elek- trično železnico, katero bode gradil omenjeni podjetnik od Sladke Gore do Železniške postaje Weitersfeld, na progi Spielteld-Ljutomer. G Feuerloscher je pa storil že korake, da bi most služil tudi za javni promet, kar bi bilo posebno hvalevredno. Ustrelil se je v Gradcu brivec Karol Marinkovic. Umrl je v bolnici. Samomor realoa. V Trstu se je zastrupil 16-letni realec Roman Pedretti. Vzrok samomoru je bila baje slaba klasifikacija v šoli. Našli so ga ležečega na tleh v gojzdidu pri sv. Alojziju, in sicer v smrtnih mukah, kjer jo tudi umrl. Ljubljanske novioe. Domača u -m e t n o s t. G. Kramarsič je v oknu Gion-tinijeve prodajalnica razstavil dobro zadeto sliko g. F. S t e g n a r j a , c. kr. učitelja v mariborski kaznilnici. — Pot na grad je Bkozi Dijaške ulico popravljena in s peskom posuta. Tudi nove klopi se napravijo. — Kopalna sezona se v Koleziji in v vojaški plavalnici otvori sredi meseca junija. — Most čez Ižico so pričeli postavljati pretekli teden. — Nove hiše. Za novo poslopje »Kmet. posojilnice« na Dunajski cesti prično prihodnji mesec kopati temelj. Hiša bratov Pogačnik je do strehe gotova, Čudnova hiša je gotova do parterja. Park na severo vzhodni strani iustične palače je izvršen in obdan z ograjo. — Stražnika napadla. Pri aretiranju sta v Vodmatu iz mesta izgnana tata Jožef O 11 r a in Jožef K o k e c napadla stražnika J. Ažmana in M. Plevela. Stražnika Bta ju morala vkleniti. Tudi na policiji sta psovala stražnike, katerih ne moreta videti. Oddali so ju na Žabjak. — Pred elektriko se je na Dunajski cesti predvčerajšnjim splašil konj E. Rozman z Ježice. Voz se je prevrnil in posestnica in njen sin sta prišla pod voz. Sin je težko poškodovan. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v bolnico. Konja so ustavili še le na Resljevi cesti. „Marijina bratovščina". Odbor pogrebnega društva »Marijine bratovščine" naznanja svojim udom, da ima društvo lastno bandero, katero se v nedeljo dne 1. junija udeleži procesije sv. Jakoba. Bandero ima na eni Btrani podobo Matere Božje, na drugi pa podobo Srca Jezusovega. Udje bratovščine se prosijo, da se uvrste za društvenim banderom. Is krogov ljubljanskih veterancev se nam poroča, da je bil izvoljen v odbor g. Fr. G o r i u p , in ne g. Fretze. Stavke v Trstu. „Lloyd" je ugodil k o 11 a r j e m ter isti pojdejo v petek 30. t. m. delat. — Zidarjem so delodajalci deloma ugodili. Uredil se je urnik — največ 9 ur na dan — in povišala se je plača zidarskim pomočnikom za 10%. Zidarji so, kolikor se da sklepati po osebnih pogovorih, za sedaj s tem zadovoljni. Kopač in komp. zahtevajo sicer, da bodo oni odločevali o kor.cu stavke, a zidarjem iz večine ta družba že preseda in šli so danes menda vsi zopet delat Mestna elektrarna v Velikovcu. Mestna občina velikovška je kupila od gosp. Simona Kramerja, orodniškega kovača v Mlinskem grabnu, njegovo kovačnico za 3800 goldinarjev. Dobro vodno moč bodo porabili za mestno elektrarno, katero bodo menda kmalu začeli zidati. Ogenj je dne 27. t. m. ponoči vpe-pelil posestniku Jan. Kudru v Kotredežu pri Zagorju hišo, hlev, pod in svinjak. Zgorelo mu je tudi več obleke in orodja. Škodo cenijo na 1500 K. Zavarovan pogorelec ni bil. Služba učitelja je razpisana do 20. junija na trirazrednici v Crmošnjicah. Izseljevanje v Ameriko. Poroča se, da so združene ameriške države izdale odredbo, po kateri nebo dovoljeno izkrca ti s e v s e v e r n i Ameriki nobenemu delavcu, ki ne bo vešč pisanju in čitanju. Predstavi Homes & Fey, te umetniške dvojice, bodeta, kakor smo že omenili, jutri v soboto in prihodnjo nedeljo v veliki dvorani Tonhalle vsakokrat ob 8 uri zvečer. Sedeži in vstopnice za ti velezanimivi predstavi se prodajajo že danes in jutri v trgovini z muzikalijami gosp. O. Fischerja na Kongresnem trgu. Predstave Homes-Fejr so vzbujale povsod veliko pozornosti in pripoznanja. Današnja »Laib. Zeitung« ima o tej umetniški dvojici poseben podlistek. Go«p. Homes je pranečak umrlega katoliškega škofa v Draždanah Alojzij« Schneiderja. V mej narodni panorami je ta teden še mogoče si ogledati res krasno notranjost gradu bavarskega kralja Ljudovika II. »Herrenchiemsee«, ki jo vsakdo občuduje. — Z dnem 1. junija pride na vrsto „poseti čeških kopališč Karlovivari, Marijini vari in Elster." Posebno krasne so slike, predočujofle prvo kopališče. Omenjamo le razne stavbe, spomenike ter kopališke naprave. Češka kopališča bodo razstavljena v dveh serijah. — Za drugi teden v Juniju se pripravlja serija .Francoska Švica." • # * Najnovejše od raznih strani. Vulkanični izbruhi na Martini q u u. Dne 27. t. m. zvečer je bila zopet grozna erupcija. Ognjeni steber iz Mont Pellea je dosegel višino 150 m. Tekom ene ure je premer bljuvalnega žrela znašal 300 m; v okolici vulkana jo zavihrala huda ura. Med prebivalstvom je zavladal velik strah. — O nesreči na planini Rax se poroča i Dunaja: Ponesrečena turista dr. Baira in dr. Brzesina so našli mrtva. — Aretirani advokat. V Budimpešti so aretirali advokata dr. Edvarda Giiina (!) radi raznih nepoštenih dejanj. — Jubilej sv. očeta na Poznanjskem. Poljska društva na Poznanjskem pripravljajo slavnost v proslavo jubileja sv. očeta. Pruska vlada je odredila, da smejo pri Blav-nosti biti razobešene samo pruske državne zastave in da »sokoli« ne smejo nastopiti v svoji društveni obleki. — Zaroto anarhistov so odkrili v Varšavi. Pri aretiranih anarhistih ao našli mnogo dina-mitnih patron. Med aretiranimi je pet medi-cincev in 13 častnikov. — Poskušen samomor igralke. Radi finančnih zadreg je v garderobi dunajskega jubilejnega gledališča ustrelila nase mlada igralka Marija K r a 1. Zadela se ni. Dobili bo jo ležečo v nezavesti — Naslednik Tarna s a i j e v. Za naslednika Tarnassija v Monakovem je brzojavno odpoklican iz Brazilije nuncij M a c h i, na njegovo mesto pa pride Z a 1 e w s k i iz Bomberga. — Za ponesrečene povodom katastrofe na Martiniauu se je doslej nabralo nad 1,600.000 frankov. — Stan je Tolstega se je po poročilu »Now. Wremja« zopet zboljšalo. — Ogenj pri avstrijskem poslaniku v Londonu. V hiši poslanika grofa Di yma se je včeraj pojavil ogenj. — S tira je skočil na postaji R"rfvvi'tz ekspresni vlak Karlovi vari-Ostende. Večje neBreče ni bilo. Najnovejša senzacijonelna odkritja o Humbertovi aferi. Pariško antise-mitsko časopisje spravlja nn dan vedno nove stvari o tej škandalozni aferi. Sleparije so bile Humbertovim mogoče le vsled izredne dveletne lehkomišljenosti njihovih upnikov, ki so jim dajali denar za obljubo, da ga dobe z visokimi obresti nazaj, ko Be konča pravda Humbertovih za 100 milijonov, katere jim jc, kakor so trdili Humbertovi in i njimi odlični odvetniki, zapustil nek bogati Američan, imenoma uravvf ord, ki pa niti ne eksist ra. kakor tudi ne eksistirata tista dva l.ravvfordova nečake, s katerima so se Humbertovi tožili za dedščino. Vse sleparstvo je bilo mogoče le 8 pomočjo sleparskih odvetnikov, ki so proti bogatemu plačilu pomagali Humbertovim prislepariti okolu 60 milijonov. Humbertova — svakinja bivšega francoskega iustičnega ministra — je bila glava vse sleparske družbe, izvršujoči organ pa je bil njen brat Romain Daurignac. Ta človek je po posameznostih, ki sedaj prihajajo o njem na dan, ne le lopov, ampak tudi bandit, kateremu je človeško življenje malenkost. Ta človek je nekemu prijatelju s smehljajem pripovedoval o zadnjem obisku, katerega je nesrečni bančni ravnatelj Grard napravil svoji sestri. Humbart je imela pri tej banki dolga šest milijonov, vsled česar je morala banka ustaviti svoje delovanje. Pred bančnim polomom je prišel Girard k svoji sestri ter jo na kolenih prosil, naj mu vrne vsaj del dotičnega denarja. »Tulil je pri nas, da je bilo uprav tragično. Ko je šel proč, vedela je sestra, da se bode ustrelil, k sreči se je ustrelil v svojem stanovanju,« tako je dejal Romain Daurignao ko je začul vest o Gi-rardovem samomoru. Da so Humbertovi mogli prislepariti 60 milijonov, morali so iti preko mnogih mrtvih trupel . . . Nehote se usiljuje vprašanje, ali so res razni izmed mnogoštevilnih upnikov, ki so pričeli siliti, da Be jim povrnejo dolžno svote, nakrat umrli nenravne smrti? Ilumbertova je večkrat rekla: »Gorje mu, kdor nam škoduje.« Pred šestimi leti našli so v železniškom vezu pri Lille nekega Schottmanna mrtvega a prestreljeno glavo. Konstatiral se je umor. Pri umorjenem ni manjkalo ni ure, ni denarnico. Sjhottmann jo bi' upnik, ki je imel od Humbertovih tiriati sedem milijo-n o v in ki je, predno je iz Pariza odpotoval v L;11h, Humbertovi napravil v njeni palači škandal. Ravnatelj filijalke francoske narodne banke v Reunu gosp. M o r i n je opozoril guvernerja pariške banke na vesti, ki »o ae iirile o Humbertovih. Skoro na to je bil — odstavljen, ker ni nehal sasjedovati Humbertovih. Romain Daurignac se mu je zagrozil z besedami: »Morin še ni dovolj mrtev.« Nekaj tednov potneje je umrl do tedaj zdravi in krepki mož nasrle smrti. V letu 1895 je bil odvetnik H. od nekega T. naprožen, naj iztirja od Humbertovih 600.000 frankov, a advokat mu je odgovoril: »Proti Humbertoiim nastopiti prinese vsakemu advokatu nesrečo.« Advokat H. je oddal torej zastopništvo svojemu kolegu L o u -itauniuu, neodvisnemu bogatemu odvetniku. Loustaunau je z velikim ognjem nastopil proti Humbertovim in pred sodniki je nazval Humbertove celo z goljufi. Nekega dne je postal potem bolan in u m r I je na nepojasneni bolezni. Nekaj dni potem se je moral vleči v postelj tudi upnik T., ki je istotako umrl skrivnostne nagle smrti. S tem še ni popolna lista tiBtih oseb, ki so kot nasprotniki Humbertovim, nagloma izginile s pozorišča. Preiskava bo še marsikaj dognala. Humbertovi so imeli na razpolago ■trupa, ki ne zapušča nobene sledi v člo veškem telesu, in vsled njihovega upliva se je zadušila vsaka preiskava že v početku. Nova poštna vožnja Delnice Oail-nica Preaid. S 1. junijem t. 1. vpelje se na progi Delnice-Brod na Kolpi-Osilnica-Plešče-Cabar-Prezid vsakdanja dvovprežna poštna vožnja, ki bode vozila po sledečem vož-nem redu: Ob 5. zjutraj odhod iz Delnic, ob 10-50 po noči dohod v Delnice; odhod iz Prezida ob 1 30 po noči, dohod v Prezid ob 12-45 pop. V Prezidu bode imela ta poštna vožnja zvezo k poštni vožnji, ki odhaja ob 315 popoludne v Lož oziroma na Rakek in od poštne vožnje, ki prihaja iz Loža oziroma Rakeka ob 12 40 popoludne. Istočasno ae vožni red poštne vožnje Banjaloka-Brod na Kolpi tako spremeni, da bode ta vožnja odhajala iz Banjaloke ob 3*15 popoludne, prihajala v Brod na Kolpi ob 4 45. pop., vra. čala se iz Broda na K. ob 7-40 zvečer in dohajala v Banjaloko ob 1*40 po noči. Peš-pošta Osilnica-Plešče se koncem maja t. 1. opusti Vrelo jesero. Iz Bayona se poroča: Več hnbolazcev je šlo na goro Estutz v Pirenejah. Ustrašili so se, ko so videli, da kipi in vre v jezeru, katero je precej visoko na gori. Mislili so, da je to novMont-Pelee, in so preplašeni pribežali doli. Tam so jim pa ljudje pravili, da to ni nič posebnega. Vsako leto ob gotovem času začne v jezeru kipeti, a se potem brez škode zopet pomiri. Zdravilišče sa na pljučih bolne učitelje in učiteljice zgrade na — Francoskem. V ta namen bodo izdane posebne srečke. Prijatelji učiteljstva so v ta namen organizirali obsežno loterijo. Zidarska stavka v Bolonji je trajala celi mesec in se končala dne 21. maja. Posebnega vspeha niso dosegli delavci. Plače dobe od ure po 25 cts., od 1 januvarija 1903 dalje pa po 30 cts. Pri delih v vodnjakih in kanalih dobe 25 odstotkov več. Meščanstvo je stalo večinoma na strani delavcev. Društva, (Družba sv. Cirila in Metoda) je imela svojo 137. vodstveno sejo dne 15, maja 1.1. v družbinih prostorih »Narodnega doma«. Navzočni: Tomo Zupan (prvomestnik), Martin Petelin (blagajnik), Luka Svetec,(pod-predsednik). dr. Ivan Svetina, Ivan Šubic, Dragotin Ž3gar in Anton Zlogar (tajnik). Svojo odsotnost je opravičil ces. svet. Ivan Murnik. Prvomestnik Tomo Zupan otvori sejo ob 3. uri popoludne ter omenja raznih ukrepov, ki jih je izvršil v družbin prid. — Blagajnik je izkazal od 1. jan. do 15. maja t. 1. 14059 92 K dohodkov, 11.543-03 tro-škov, torej 2516 89 K prebitka Uporabnega premoženja v gotovini in v poštni hranilnici je bilo t» dan 4864 81 K. — Po pokojnem družbinem dobrotniku dekanu Ivanu Vesel je družba prejela v gotovini 385931 K in knjižnico v vrednosti do 2000 K. Toliko se je prejelo le vBled zasluge odvetnika dr. Frančiška Stor, kateri ni le zastopal družbe s priznano mu narodno vestnostjo m svojo težko dosegljivo domorodno vnemo, nego je tudi daroval družbi svoje osebne odvetniške zaslužke v skupnem znesku 560*30 K. — Ko so se rešile došle prošnje in vsprejeli razni nasveti v družbin prospeh, je za ključil prvomestnik bojo ob 6. uri zvečer. (Slovensko društvo »Ilirija« v Pragi) bo imelo v soboto, dne 31. maja t. I. ob 8. zvečer svoj ustanovni občni zbor Cbodefovi restavraciji na Ferdinandovi tfidi s sledečim dnevnim redom: a) Čitanje pravil. b) Vsprejemanje članov, c) Volitev predsednika, odbora in revizorjev, d) slučajnosti. _ Po zborovanju prosta zabava. — Namen društva je gojiti in pospeševati društveno in znanstveno gibanje slovenskih visokošolcev v Pragi. _ Darovi. Za „Dija$ki dom" v Celju. (III. izkaz.) (Konec.) G. Kocbek Martin, c. kr. notar v Konjicah, 20 K; g. Šepic Ivan, velepos. v Konjicah, 200 K; g. Turnšek Anton, posestnik v Nazarjih, 20 K; č. g. Žičkar Josip, dekan in drž. poslanec v Vidmu, 20 K ; č. g. Košar Jakob, kaplan v Sevnici pri Mariboru, 10 K; č. g. Pečar Albin, kaplan v Imenem pri Mariboru, 10 K ; č. g. Bulovec Mibal, uršulinski špiritual v Ljubljani, 10 K; č. g. Vreže Janez, c. kr. prol. v Mariboru, 10 K; gosp. Jošt Franc, revizor »Zveze slov. posojilnic« 10 K ; g. Golograuc Ferdinand, Btavbeni moj ster v Celju, 200 K; č. g. Knavs Josip, kurat v Topolovacu v Istri, 10 K; g. prof. Marn v Zagrebu, 5 K; g. prof. Pezič v Zagrebu, 1 K; g. prof Spehar v Zagrebu 1 K; g. prof. Benigar v Zagrebu, 2 K; g. prof. dr. Bučar v Zagrebu, 2 Kg. prof Bosanac v Zagrebu, 1 K; g. prof Šenoa v Zagrebu, 1 K; g. prof Bazala v Zagrebu, 1 K; g. prol. Jambrekovič v Zagrebu, 2 K; g. prof. Paher v Zagrebu, 1 K; g. prof. Novotni v Zagrebu, 1 K; g. prof. Korlevič v Zagrebu, 1 K; g. proi. dr. Bohniček y Zagrebu, 1 K; g. Matjašič Franc v Gradcu, 2 K; g. dr. Ivan Rausch, odvetnik v Kozjem, 10 K; Posojilnica v Makolah 200 K; občina V ur berg pri Ptuju, 3 K; g. Aleks. pl. Wachten s Boprogo Alice pl. Wachten v Celiu, 200 K; g. Koštomaj Anton, gostilničar v Gaberju, 4 K 20 h; g. V. Bežek, c. kr. profeBor v Gorici, 5 K; č. gt ŠJanec Alojz, župnik v Necovi, 3 K; g dr. Janko Sernec, zdravnik v Šoštanju, 10 K; Posojilnica v Vojniku 20 K; g. dr. Lasbaher Anton v Seliščib, 5 K; č. g. Mihael Korošec, vpok. župnik v Ljubljani, 10 K; g. dr. Schreiner, c. k. ravnatelj na učiteljišču v Mariboru, 20 K; g. dr. Alojz Brenčič, odvetnik v Celju, 20 K; gosp. 0.0n Ploj, c. kr. notar v Gornji Radgoni, 50 K; g. dr. Franc Simonič, Dunaj, 20 K; 1. g. Ivan Kozinc, župnik v Slivnici, 50 K; Tamburaško društvo »Zvonček« v Št. Jurju ob Tab. po gdčni Juliki Južna o priliki prvega izleta na Vransko nabrano svoto 32 K; f. J. Tlaker, kovač na Tebarjih. 1 K; g. Štefan Koželj, tovarnar na Lubečni, 1 K; g. Peklar Franc, župan na Dolu, 10 K; č. Janko Munda, provizor v bt. Joštu na Koz-jaku, 2 K; č. g. Ivan Jodl, župnik pri sv. Kungoti, 4 K; slavna okrajna posojilnica v Ljutomeru, 120 K; slavna občina Cven pri Ljutomeru, 50 K; g. Moli, trgovec v Trbovljah, 5 K; g. Andrej Senekovič, c. kr. gimn. ravnatelj v Ljubljani, 10 K; občinski odbor v Karčevini pri Ptuju. 20 K; č. g. Ivan Gajšek, vikar v Celju, 50 K; č g.JožefKar-dinar, c. kr. gimn. profesor v Celju, 40 K; č. g. dr. Hohnjec. duhovnik v Celju, 10 K; slovenjebistriško učiteljsko društvo pri svo jem zborovanju dne 1. maja 1902 nabrano svoto 22 K; g. Rudolf Schvveitzer, cand. meh. na Dunaju pri slavljenju desetletnice kluba slov. tehnikov nabrano švoto 7 K 20 h; dr. Silvin Hrašovec, c. kr. sodni pristav v Mariboru, 10 K; učiteljsko društvo v Ljuto meru pri zborovanju dne 1 maja t. 1. 13 K 40 v. ; g. dr. Ivan Rosina, odvetnik in dež. poslanec v Mariboru, 50 K ; g. Podboj Ivan, župnik na Planini pri Rakeku, 4 K; g. dr. Jos. Spešič, zdravnik v Središču, 20 K; posojilnica v Slov. Bistrici, 100 K; č. g. C n-glak Jakob, kaplan v Vojniku, 20 K; č. g Burcar Božidar, župnik v Rušah, 20 K ; slavna posojilnica v Radgoni 100 K. Skupaj, 2440 K 44 v._ Telefonska In brzojavna poročila. Dunaj, 80. maja. (C. B.) V današnji seji je predložila vlada zbornici Dačrt zakona, s katerim se za 10 odstotkov zvišujejo pokojnine onih uradnikov in služabnikov, ki so bili vpokojeni pred 1. okt. 1898, dalje načrt o zvišanja pokojnine vdov za 25 odstotkov. Načrt o i n-ženerskem naslovu je zbornica vrnila naučnemu odseku. Nato se je pričela razprava o prepovedi termino-kupčije z žitom. Dunaj, 30. maja. Danes in jutri zboruje gosposka zbornica, da reši proračun. Cuje se, da poda Korber v gosposki zbornici izjavo o pogajanjih z Ogrsko in o jezikovnem vprašanju. Državni zbor se danes in jutri peča z naslovom inženirjev in termin-sko kupčijo. Seje državnega zbora bodo tudi prihodnji ponedeljek, torek in sredo. V četrtek bode zopet zborovala delegacija v Budimpešti. V ponedeljek 9. junija bode delegacija imela sklepčno sejo, državni zbor pa konča zasedanje 14. junija. V ponedeljek 16. junija se prične deželnozborsko zasedanje. Budimpešta, 30. maja. (0. B.) Ogrska delegacija je sprejela proračun za zunanje zadeve in izrazila zaupanje ministru Croluchowskemu. Trst, 30. maja. Včerajšnji shod stavkujočih zidarjev odklonil privolitve delodajalcev in sklenil novo spomenico z nekoliko nižjimi zahtevami. Stavka zidarjev se nadaljuje. Hamburg, 30. maja. Na ladiji „Fleckau se je uprlo moštvo, ki je umorilo kapitana, njegovo ženo, otroke in nekaj častnikov. Uporniki so ladijo navrtali, da se je potopila, sami pa so ušli v čolnih. Toplice Rogatec Slatina. Južne železnice postaja PoUfiame (Pdltschach). 411 12-6 Krasso poletno bivališče. Preizkušeno zdravilišče za bolezni v želodcu, na jetrih in ledvicah, zoper sladkorno bolezen, žolčne kamene, kat&re v goltancu in na krhlju. Prospekte poSilja vodstvo. Umrli ho: Ra- 35. maja. Lucija Peterca, delavka, 31 let, deckega cesta 11, jetika. V bolnišnici: 26. maja. Ivan ZnidarSič, posestnik 87 let, ileus Marija Moser, kočijaževa žena 36 let, jetika. 26. Marija Šajn, gostija, 70 let, marasmus senilis. — Pavel Krek, črevljarski vajenec, 13 let. peritonitis perforativa post appendicitidum. Dunajska borza dni 30. maja. Sknpni državni dolg v notah.....10165 Skupni državni dolg v srebru.....101-40 avstrijska zlata renta 4 %......120-70 Avstrijska kronska renta i%..........99 80 Ogerska zlata renta 4 %..............120 80 Ogerska kronska renta 4%......96-— Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1602-— Kreditne delnice, 160 gld..............695- - Londo«» vista......................240-25 Nemški drž bankovci za 100 m. nem dri.velj. 117-30 20 mark............23 30 20 frankov (napoleondor)......19 09 Italijanski bankovci. . . •..........93 66 C. kr. cekini ............11-33 Žitne cene dne 28. maja 1902. (Termin.) Na dunajski borsi: Za 50 kilogramov. Piemca ta maj-junij.....K 9-10 , „ jesen........8-C5 . . „ 7-56 . . „ 7-03 . . „ 6-49 . . „ 654 do Ri za juni „ „ jesen ..... Koruza za maj-junij . . „ „ juli-avgust . . „ „ sept.-oktober . . . . „ — Oves za maj-junij......, 7-64 , , jesen.......„ 613 Na budimpešt&nski borsi: Plenica za maj.......» 8-80 , , oktober......„7*80 Ri za maj ........, — , , oktober.......,6 70 Oves za maj..........— ,i „ oktober..........6 78 Koruza za maj.........— , , julij.........6-26 „ „ avgust......„ 5'32 (Efektiv.) Dunajski trg. Plenica banafika...... K 9-00 južne žel. ....... 940 R2 „ , *......, 7-50 Ječmen , „......, 7 00 „ ob Tisi.........6-85 Koruza ogerska, stara.......— , , nova......5-50 Cinkvant , stc.ra . . . . „ — „ , nova .....6-25 Ovea srednji..........7-60 Fižol............7-75 911 8 06 7-57 7-C4 5-60 6-55 7*56 614 8-86 7 81 6-72 5-80 5-27 533 do 9-70 9-70 7-76 800 7-76 6-60 6-65 7-70 10-75 Meteorologično porodilo. ViSina nad morjem S06-2 m, srednji zračni tlak 736*0 mm 1 Cm op»- MTUki* Stenj« l»ro-matn T mm. T«mp«-retor* po Ctfsijt VMMT! N*bo |1, P' 281 9 zve«. 736-8 150 sl. jzah. jasno 00 29 7. zjutr. S. popol. 737-4 736-5 11-7 23-6 (1. svzh. sr. jzah. jasno » 29| 9. zvit 737-5 16-6 al. zah. jasno 00 30| »i*11-|2. popol. 738-2 736-7 13-3 23-7 sl. vzsvzh. j p. m. zah. jasno » Srednja temperatura srede 16-4", norm.: 1560. Srednja temperatura četrtka 170°, normale: 16-7°. T n kovinasti, mrzel uporabljiv, v poljubni JJlltVf boji, za pozlatarje, optike, kleparje itd, je v zalogi pri tvrdki BRATA EBEBZa ▼ ljub ljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 524 23 11—1 Služba organista in cerkovnika odd& se takoj t Šmarljl pod I^jubljano. Pliča 1150 kron. 668 3-1 redni občni zbor »Posojilnico v Zatičini, registrovane zadruge z neomejeno zavezo", ki se bode vršil v nedeljo dne 8. junija 1902 ob >1,4. nrl popoldne v društvenih prostorih v Zatičini. I>nevni i»e