Litijski predaleč izhaja enkrat mesečno. Urejuje uredniški odbor: Branko Bizjak (glavni in odgovorni urednik), Albin Ankon, Martina Kralj, Marjan Sonc, Niko Stamatovski, Alojzija Vehovec, Marija Zore, Rafaela Mele in Matic Malenšek. List dobijo člani kolektiva in upokojenci brezplačno. Tisk in klišeji: Gorenjski tisk, Kram j. Naklada — 1700 izvodov.
Leto XVIII.
Litija, april 1977
Številka 4
Prvi maj
Dekle se je tedaj približalo macesnu in obstalo korak pred menoj, strmelo je nekaj časa vame s svojimi velikimi ogljenimi očmi, potem pa mi je nenadoma reklo:
»Zakaj se bojiš...?«
Hotel sem ji odgovoriti, da se ne bojim in da me je le sram mojih bosih nog in moje revščine, pa nisem mogel spraviti besedice iz ust.
Nekaj časa sva si tako stala nasproti in molčala. Skupina ljudi, kateri so se zopet pridružile ženske, ki so prej iskale ovac, je na gozdni poti tudi obstala in gledala vame in v deklico. To je trajalo mogoče precej časa, toda zame je bilo to soočenje le kratek blisk. Tedaj je na poti rekel ženski glas:
»Sram ga je, ker ni vajen toliko ljudi.«
Neki drugi glas pa je rekel:
»Lenkica, daj mu nageljček, da bo tudi on vedel, da je danes prvi maj ...!«
Tedaj je Lenkica, kakor je bilo deklici ime, vzela nagelj s svojih prsi in mi ga pomolila z dolgo bleščečo roko. Njene oči so pri tem globoko žarele in se zasadile v moje oči.
Jaz sem počasi vzel njen nageljček in se pri tem dotaknil njene roke. Ta dotik mi je čisto zmešal glavo. Na mah sem izgubil prisotnost duha in sem z nageljnom v roki zdirjal v goščavo ter se tako
skril dekletu in skupini ljudi na cesti. Še zahvaliti se nisem mogel dekletu za prekrasni dar.
Ko sem bil v goščavi na varnem in sem vse premislil, me je skoraj postalo sram tega, kar sem storil. Toda družbi z deklico je menda to zelo ugajalo, zakaj slišal sem prešeren smeh. Nato je družba veselih ljudi začela peti neko pesem, ki je nisem razumel in ki sem ji prisluškoval z utripajočim srcem, dokler se ni izgubila visoko pod vedrim nebom tega zgodnjega dne.
Potem je skupina ljudi izginila na drugo stran vrha in jaz sem ostal sam s svojimi ovcami. V samoti sem potem pretehtal vsako besedo, ki sem jo slišal na vrhu. Beseda »prvi maj« je bila posebno poudarjena in zato se mi je vtisnila v spomin posebno močno. Saj sem tudi nagelj dobil od deklice za prvi maj.
Takrat vsega tega še nisem razumel, ker sem bil še premajhen. Bilo je še v stari Avstriji. Pozneje sem šele zvedel, kaj pomeni prvi maj. V stari Avstriji delavstvo prvega maja ni smelo praznovati, kakor ga praznujemo danes mi. Praznovati so si ga upali le najbolj pogumni ljudje.
In med njimi je bila tudi tista bela deklica sredi zelenih brez, ki mi je podarila nageljnov cvet, čeprav me ni poznala in sem bil zanjo le ubog pastirček, ki je bičke pasel.
Od tistega jutra se ljudi iz črne tovarne v dolini in tudi same tovarne nisem več bal.
To je bil moj prvi Prvi maj.
Prežihov Voranc: SOLZICE — odlomek
Vsem bralcem čestitamo ob dnevu OF 27. aprilu in prazniku deta - 1. maju
Detajl s spomenika zloma Orjune pred delavskim domom v Trbovljah
Dragi tovariš Tito !
Novinarji tovarniških časnikov, združeni v aktivu novinarjev glasil v združenem delu pri Društvu novinarjev Slovenije, smo v organizaciji aktiva in republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije ter v sodelovanju revirskega odbora za pripravo proslave ob 40. obletnici ustanovitve Komunistične partije Slovenije obiskali Čebine, kjer smo se srečali z enim ustanoviteljev slovenske komunistične partije, članom sveta federacije Mihom Marinkom. V prisrčnem pomenku nam je tovariš Miha Marinko približal delo slovenskih in drugih jugoslovanskih predvojnih revolucionarjev, ki so v najtežjih pogojih boja proti reakcionarni vladavini izkoriščevalcev delavskega razreda, uspeli povezati najnaprednejše in razredno osveščene delavce v avantgardo delavskega razreda, komunistično partijo. Ob tej priložnosti, ob 40. obletnici ustanovitve Komunistične partije Slovenije, 40-let-nici Tvojega prihoda na vodstvo Komunistične par tije Jugoslavije in Tvojem osebnem prazniku, 85. obletnici rojstva, Ti novinarji v združenem delu izražamo svoje občudovanje, toplo hvaležnost in iskren čestitke.
Novinarji glasil v združenem delu, zbrani na srečanju na Čebinah.
Čebine, 24. marca 1977
I '______________________
Zmrznitev cen preji iz leta 1974 ogroža rentabilno poslovanje
Nerazumljivo je, da zvezni zvršni svet in njegovi organi: sekretariat za trg in cene, zavod za cene in medrepubliški komite za ekonomske odnose ne potrdijo samoupravnega sporazuma o formiranju cen tekstilnih izdelkov. Jugoslovanska tekstilna industrija, ki predstavlja drugo največjo panogo industrije, saj zaposluje preko 300.000 delavcev, je že v letu 1976 poslovala na meji rentabilnosti. Veliko delovnih organizacij pa je leto zaključilo s precejšnjimi izgubami, med drugimi tudi mnogi iz naše republike. Vzrok takšnemu stanju je prav gotovo tudi že iz leta 1974 zamrznjen je cen tekstilnih izdelkov, ki kljub že poznanim podražitvam osnovnih surovin v svetu in z redno večjimi proizvodnimi stroški in družbenimi dajatvami, niso bile povečane kljub opravičenim zahtevam.
Tudi letos se omenjena situacija ne premakne z mrtve točke, kljub večnim obljubam, da se bodo cene tekstilnim izdelkom v okviru resolucije o ekonomskem razvoju Jugoslavije za leto 1977 lahko dvignile v poprečju za 9%, s tem, da bi se morale cene bombažne kardirane preje povečati za 17 %, česane preje za 27 % in sintetične preje za 12%. Zahtevek za takšno povečanje, in sklenjen samoupravni sporazum tekstilne industrije Jugoslavije že februarja meseca letos, je absolutno opravičen in nujen, zato so delovni ljudje v tekstilni industriji začudeni zaradi počasnosti tega tako aktualnega problema. Da bi pospešili reševanje cen s strani državne administracije, je mnogo organizacij naslovilo na zvezni izvršni svet pisma, s katerimi zahtevajo takojšnjo rešitev, saj bi v obratnem primeru bila celotna panoga ogrožena v rentabilnem poslovanju in socialni varnosti tekstilnih delavcev.
Tudi naši samoupravni organi, delavski svet in vse politične organizacije, so naslovile pismo na sekretarja sekretariata za trg in cene Imer Pulja, z naslednjo vsebino:
»Člani DS in predstavniki političnih organizacij v organizaciji združenega dela Predilnice Litija so na razširjenem sestanku delavskega sveta obravnavali svoj ekonomski položaj in dosežke gospodarjenja v preteklem letu.
Delavci našega kolektiva so z maksimalnim trudom in z izvajanjem stabilizacijskega programa v letu 1976, ko so delali v treh in štirih izmenah, ob sobotah in nedeljah z maksimalno izrabo delovnega časa in proizvodnih kapacitet, dosegli velike proizvodne dosežke. Celotna proizvodnja se je povečala za 5,4 %, delovna produktivnost celo za 7 %, v primerjavi z letom 1975.
Takšni napori naših delovnih ljudi na delovnih mestih pa niso prinesli enakovrednih dohodkovnih rezultatov. Družbeni proizvod v letu 1976 se je celo zmanjšal za več kot 1,5 milijarde S din.
Ko ugotavljamo takšen finančni uspeh, ki je posledica zamrznjenih cen preji še iz junija meseca 1974. leta, in povečanje proizvodnih stroškov in družbenih dajatev, smatramo za potrebno, da se obrnemo na vas, tov. sekretar, saj našim delavcem ni razumljiv diskriminacijski odnos družbe do tekstilne industrije zaradi nerešenega družbenega dogovora o povečanju cen tekstilnih izdelkov.
Tudi v letošnjem letu naš kolektiv vlaga vse napore s še intenzivnejšim delom, z najustreznejšo izkoriščenostjo proizvodnih zmogljivosti 96 %, s še večjo produktivnostjo dela, vendar dosega zaradi znatnega povečanja vseh stroškov, posebno pa še osnovnih surovin, mesečno preko 200 milijonov zmanjšanega dohodka. Zaradi tako kritične situacije našega delovnega kolektiva zahtevamo, da se vprašanje cen tekstilnim izdelkom reši hitro — brez zavlačevanja.«
Osebno sem prepričan, da se bodo cene v najkrajšem času ugodno rešile, s tem pa se nikakor ne smejo zmanjšati naša prizadevanja za boljše gospodarjenje in večjo produktivnost dela. Smatram, da še razpolagamo z nekaterimi neizkoriščenimi rezervami, tako v proizvodnji, kot v vseh ostalih službah. Čas, v katerem živimo, zahteva od slehernega delavca — samoupravljala maksimalne napore v izvajanju nalog in odgovornosti na delovnih mestih.
Nujno je, da se zavestno opredelimo na prestrukturiranje v tisti asortiman proizvodnje, ki je donosnejši — akumulativ-nejši. To pomeni, da moramo maksimalno izkoristiti tehnološke možnosti za povečane česane bombažne preje, sintetične preje, kakor tudi sukane, posebno še v novi sukalnici efektnih sukancev. Ta prizadevanja nam v prvih treh mesecih gospodarjenja ni uspelo v celoti realizirati.
Iz podatkov, ki smo jih dosegli v prvih treh mesecih, se vidi, v primerjavi z letom 1975, sledeča slika:
DOSEŽENA PROIZVODNJA I. TROMESEČJE
	1976	1977	indeks
Enojna preja	1.666.876 kg	1.719.851 kg	103 %
Sukana 11	714.934 "	710.632	99 %
previta "	1.498.047 "	1 .319.837	88 %
bombažna kandirana	689.041 kg	839.851 "	122 %
sintetična in stanična	829.174 "	792.526 11	95,5 %
česana	148.660 "	87.874 "	59 %
Celokupna proizvodnja enojne preje je povečana za 3 %, dočim je sukana za 1 % pod lansko ravnijo, previta pa celo za 12 %. Vendar, če upoštevamo, da smo v lanskih prvih treh mesecih še predelovali pakistansko prejo, oz. smo jo sukali, je dejanski rezultat ugodnejši.
V strukturi proizvodnje pa nismo dosegli zaželenih ciljev. Predvsem je večji izpad v česani preji — zaradi tehnoloških težav, katere pa se morajo v naslednjem obdobju odpraviti.
Težave, ki nastajajo v doseganju proizvodnje, so v precejšnji fluktuaciji delovne sile in velikega bolniškega staleža. Z organiziranim delom in povečanim obsegom posluževanja strojev povsod tam, kjer je to še mogoče, lahko dosežemo do konca leta proizvodnjo 7.000 ton preje, kar bi prispevalo k ugodnejšemu poslovnemu rezultatu. Tudi napori, ki so zastavljeni, da dosežemo zaželeno strukturo proizvodnje, se morajo nadaljevati. Če ne bomo dosegli maksimalne proizvodnje v česani preji, sintetični in vseh vrst sukalnih prej, je lahko poslovni rezultat na koncu leta negativen. S tem pa bomo primorani izdelati sanacijski program za pokrivanje izgube. Ogroženi pa bodo lahko tudi osebni dohodki.
Smatram, da je nujno razumeti težak položaj, v katerem smo. Vsi skupaj moramo biti boljši upravljalni, organizatorji in gospodarji. Ne smemo dovoliti, da bodo nekateri še imeli malomaren in neodgovoren odnos do dela. V akcijo skrajnega varčevanja in odnosa do delovnih sredstev, v borbo za večjo proizvodnjo in boljšo kvaliteto, se morajo vključiti tudi vse politične organizacije, z zvezo komunistov na čelu.
Takšna kritična ocena poslovanja v prvih treh mesecih letošnjega leta naj ne povzroči malodušja in omahovanja, pač pa naj bo osnova in vzpodbuda za organiziran pristop k reševanju vseh nerešenih problemov, za odpravo slabosti in aktiviranju vseh, za dosego boljših proizvodnih in dohodkovnih uspehov. Prepričan sem, da bomo s skupno akcijo v borbi za stabilizacijo v naši predilnici uspeli, in se ponovno uvrstili med najboljše v tekstilni industriji Slovenije.
Jože Mirtič
Sodelovanje tekstilnih tovarn
Dolgotrajno in uspešno poslovno sodelovanje z nekaterimi našimi glavnimi kupci, je preraslo običajne poslovne oblike. Zato smo že pred leti s tekstilnimi podjetji: Tovarno dekorativnih tkanin Ljubljana, Svilanit Kamnik, Tosama Domžale in Induplati Jarše, sklenili pogodbe o dolgotrajnem poslovno-teh-ničnem sodelovanju. Nadaljnji in še hitrejši razvoj v medsebojnem poslovanju pa zahteva še višje in boljše organizirane oblike sodelovanja. Zato je bil 19. januarja 1977 sklican pripravljalni sestanek za organiziranje poslovne skupnosti teh podjetij. Na sestanku je bil sprejet program dela ter postavljena komisija za izdelavo osnutka sporazuma o združitvi v poslovno skupnost. Komisija je ta predlog sporazuma pripravila.
Objavljamo predvidena skupna dela, ki so za članice sporazuma zelo pomembna.
PREDLOGI DELA POSLOVNE SKUPNOSTI
1. Članice poslovne skupnosti s svojimi strokovnimi službami, vršijo raziskave in obdelave trga doma in v svetu. O analizah in potrebah trga obveščajo strokovni organ poslovne skupnosti, ki glede na asortimanske zahteve trga seznanja članice, ki so za določen asortiman prodaje zainteresirane.
2.	Skupno kreiranje prodaje pride bistveno do izraza pri izvozu na tuje tržišče. Na osnovi dobljenih povpraševanj in potreb svetovnega trga, se v vrsti pospešuje izvoz artiklov, ki glede na svojo strukturo dosegajo najboljšo ceno. S tem poslovna skupnost ne zmanjšuje celotnega izvoza; korigira oz. omeji se le izvoz »za vsako ceno«, ki je bilo do sedaj kljub velikim
izgubam potreben zaradi pridobitve pravice do uvoza. V izvozu morajo biti predvsem zastopani finalni izdelki, v katerih je čimveč vloženega dela. Proizvajalec preje mora, kot članica poslovne skupnosti, količinsko zadostiti potrebe tkalnic in to tako za pokrivanje proizvodnje za izvoz, kot za domače tržišče. Direkten izvoz preje glede na ugodne cene in možnosti plasma-na je možen iz kontingenta, ki je namenjen prosti prodaji, to je izven potreb poslovne skupnosti.
3.	Za nemoten in hitrejši razvoj proizvodnje članic poslovne skupnosti, je bistvenega pomena usklajeno programiranje razvoja tehnologije in s tem investicijskih vlaganj. Usklajeno programiranje narekuje po eni strani potreba po čimbolj enotnem nastopanju na trgu, na drugi strani pa pravilna in pravočasna oskrba ustreznih osnovnih surovin. Strokovnemu organu poslovne skupnosti morajo biti predloženi programi razvoja proizvodnje in tehnologije posameznih članic poslovne skupnosti. Strokovni organ poslovne skupnosti te programe pregleda, in jih z eventualnimi dopolnitvami da v potrditev samoupravnim organom poslovne skupnosti ali samoupravnim organom poslovne skupnosti ali samoupravnim organom članic poslovne skupnosti. V primerih manjših zamenjav oz. rekonstrukcij strojnega parka, je nosilec in izvajalec investicije sama članica poslovne skupnosti. Kadar pa predvideni razvoj oz. investicije presegajo zmogljivosti članice poslovne skupnosti, takrat pri izpeljavi take investicije sodeluje celotna poslovna skupnost. Predlog o višini posamezne udeležbe pri izvajanju investicije in načina vračila vloženih sredstev, pripravi zainteresirana članica. Ta predlog pregleda in potrdi strokovni organ poslovne skupnosti, članice pa ga sprej. mejo s posebno medsebojno pogodbo
4.	Oskrbo z osnovnimi surovinami, to je z bombažnimi in sintetičnimi vlakni, opravlja predilnica Litija na osnovi obstoječih predpisov in načinov uvoza. Za posebne zahteve in kvalitete preje pa se članice dogovorijo za nakup specifičnih surovin, kar je pomembno predvsem pri uvozu sintetičnih vlaken. Pomožni material, rezervni deli, barve in kemikalije, si prav tako oskrbijo članice poslovne skupnosti samostojno ali po dogovoru skupno, ker zaradi večjih količin dosegajo boljše pogoje nakupa.
5.	Cene za finalne izdelke formirajo članice poslovne skupnosti na osnovi samoupravnega oz. družbenega dogovora, ali pa na osnovi ekonomskih faktorjev trga, tj. ponudbe in povpraševanja. Cene surovin, oz. repromate-riala, pa se oblikujejo po dogovoru med članicami poslovne skupnosti, in lahko odstopajo od družbeno dogovorjenih cen. V primeru, da so dogovorjene cene surovin, oz. preje med članicami poslovne
Nadaljevanje na 3. strani
Sodelovanje tekstilnih tovarn
Nadaljevanje z 2. strani
skupnosti zaradi realno višjih cen vlaken in višjih stroškov predelave, višje, od veljavnih cen po družbenem dogovoru, potem mora proizvajalec preje v prvi vrsti pokriti potrebe članic poslovne skupnosti,
no problematiko, s katero se mora ukvarjati poslovna skupnost. Na osnovi programa in profilov kadrov, ki jih že imajo posamezne kadrovske službe, in programov izobraževanja, se pripravijo skupni profili in organizirajo takšne oblike izobraževanja,
ki bodo koristile vsem članicam poslovne skupnosti.
10.	Priprave dela, ki delujejo pri članicah poslovne skupnosti, je potrebno bolje organizirati, predvsem pa povezati in uskladiti njihovo delovanje. Plane surovin in proizvodnje je treba bolj fiksirati, ter pripraviti na daljša časovna obdobja npr. za polletje ali celo leto. Veliko je namreč asortimanov proizvodnje, ki se več mesecev ne spreminjajo, kljub tem pa se pri večini članic uporabljajo mesečni ali celo tedenski programi proizvodnje.
11.	Področja ugotavljanja in zasledovanja kvalitete je tudi potrebno uskladiti z laboratorijem in tehničnimi službami članic poslovne skupnosti. Izdelati je treba skupne elemente za določanje in zasledovanje kvalitete preje in kvalitete gotovih izdelkov. Res je, da obstajajo JUS norme, vendar vemo, da zahteve tržišča že daleč presegajo te normative, zato je takšna priprava preciznejših meril kvalitete nujno potrebna.
T. Pavliha
Nabavili smo 2 brezvretenska predilna stroja BD-200. Na novih strojih bo dosežena enkrat večja produkcija, kot na klasičnih predilnih strojih
Efektni sukanci — sukanci bodočnosti
preostale eventualne proste količine pa plasirati v izvoz, ali pa po samoupravno dogovorjenih cenah drugim potrošnikom preje.
6.	Specializacijo vršijo članice poslovne skupnosti v okviru svojega osnovnega poslovanja. Prav tako lahko opravljajo spremembe oz. razširitve predmeta poslovanja, v kolikor pri tem ne prevzemajo programe poslovanja drugih članic. Za razširitev predmeta poslovanja na program proizvodnje, ki ga že izvaja druga članica poslovne skupnosti, mora poleg realnih potreb trga zainteresirana članica imeti še soglasje poslovne skupnosti.
7.	Članice poslovne skupnosti v poslovanju sodelujejo po tehnični in tehnološki strani. Eventualne izboljšave, kot so določene novitete, skrajšanje delovnega procesa, prihranki na materialu in energiji, tehnološka odkritja in drugo, si izmenjujejo preko strokovnega organa poslovne skupnosti ali pa direktno. Pri tem so določeni postopki ali uporaba različnih kvalitet materialov za članice poslovne skupnosti poslovna tajna, zato morajo v takih primerih postopati po internih pravilnikih o poslovni tajni, ali po pravilniku o poslovni tajni poslovne skupnosti.
8.	Zaradi potreb in možnosti hitrejšega razvoja proizvodnje in same tehnologije, članice združujejo sredstva za razvoj. Obliko tega združevanja, vračanja sredstev poslovni banki, najemanja kreditov in načine koriščenja teh sredstev, ureja poseben sporazum, ki ga izdela strokovni organ poslovne skupnosti; sprejemajo, oz. potrdijo, pa ga samoupravni organi poslovne skupnosti in člani poslovne skupnosti.
9.	Tudi področja kadrovanja, kadrovske politike in informiranja, vsebuje pomemb-
Verjetno bi v našem podjetju težko našli delavca, ki ne bi vedel, da poleg enojne, sukane in previte preje pri nas izdelujemo tudi efektne sukance. Manj pa je tistih, ki so s tem podrobneje seznanjeni. Zato smatram za dolžnost, da vsaj v grobem podam nekaj osnovnih informacij o izdelavi, uporabi in bodočnosti teh sukancev. Vsi
vemo, da postaja tržišče s tekstilnimi izdelki vedno bolj zahtevno, sledi modi in išče vedno nove artikle. To je vzpodbudilo tudi strokovnjake, da so začeli razmišljati o izdelavi efektnih sukancev. Zahodno-nemška firma »ALL-MA« je izdelala stroj v ta namen. Stroj je bil prvič razstavljen 1971. leta na sejmu tekstilnih strojev v Parizu,
— ~	—-	. - ^




Nekaj efektnih sukancev
Programatcr na stroju za efektne sukance
VVechsel-
getriebe
Stor-
einstellung
Einsteck-
schlussel
Schalt-
vvalze
štiri leta pozneje pa že mnogo bolj izpopolnjen v Milanu. Imenovali so ga stroj »Fantazija«. Na njem je bilo možno izvajati operacije od predenja, sukanja in izdelovanja različnih vrst efektnih sukancev, saj je stroj programiran,-
pa ne zadoščajo, da bi zadostili potrebam naših kupcev.
Velik problem je tudi delovna sila, kajti za delo na ef. sukalnih strojih je potrebna velika natančnost. V su-kalnici ef. sukancev je zapo-
Posluževanje stroja za efektne sukance
Predsukanje efektnih sukancev
V naši tovarni izdelujemo prejo iz različnih materialov, različnih številk in barv, zato bi tak stroj lahko koristno uporabili. Leta 1972 smo se odločili za nakup tega dragega stroja. Postavljen je bil v staro sukalnico, čez dve leti pa se mu je pridružil še eden. Počasi se je pričela formirati sukalnica efektnih sukancev. Vsak začetek je težak, tudi ta ni bil izjema. Pri »ALLMI« so organizirali strokovne enotedenske tečaje. Strokovnjaki so nas seznanili z delovanjem stroja, izdelali pa smo tudi nekaj osnovnih vzorcev efektnih sukancev. Veliko truda, iznajdljivosti, časa in umskega dela je bilo vloženega, preden so se pokazali prvi rezultati. Danes lahko izdelujemo različne efektne sukance kot: bovcle, flamme, frisse, nopka-ste efektne sukance, pred-prejne ef. sukance v raznih kombinacijah s šantung pre-jami, zankaste sukance itd. Število teh sukancev je veliko, ker se lahko kombinirajo tudi med seboj.
Povpraševanje po teh izdelkih je iz dneva v dan večje, kapacitete, ki jih imamo,
slenih 21 ljudi. Delamo v dveh izmenah, vendar popoldanska ni kompletna, zato stroji stojijo. Zdaj pa še nekaj o kupcih efektnih sukancev. To so TDT iz Ljubljane, ki uporablja naše izdelke za izdelavo raznega pohištvenega blaga, Velana Ljubljana in Indupla-ti Jarše pa jih uporabljata za izdelovanje modnih zaves, ki vedno bolj osvajajo tržišče. Tkalnica Vižmarje pa uporablja ef. sukance za izdelavo raznega efektnega blaga. Ti sukanci se lahko uporabljajo še v pletilstvu in trikotaži.
Pri nadaljnjem izdelovanju efektnih sukancev nas čaka še mnogo dela. Potrebno bo urediti norme, izdelati potrebne kalkulacije in drugo. Z vztrajnostjo in prizadevnostjo bomo prebrodili vse težave. Proizvodnja efektnih sukancev ima bodočnost, izdelki predstavljajo v tekstilni industriji nekaj novega, posebnega.
Naj se na koncu zahvalim še vodstvu proizvodnega sektorja, ki mi pomaga z nasveti in mi omogoča delo in izpopolnitev v tej panogi predil-stva.
Anton Požek
Neugodne delovne razmere in uporabo steklene vole zo varovanje sluha
Na sukalno previjalnem stroju št. 20 — Allma smo namestili dušilce zvoka.
Na podlagi predpisov se izvajajo meritve osvetljenosti, mikroklime, hrupa in zaprašenosti v posameznih oddelkih.
Rezultati meritev od 17. 5. 1974 izkazujejo prekoračenje posameznih normativov zlasti jakosti hrupa v oddelkih predilnice in sukalnice. Mikroklima je neugodna v predilnici 4 in sukal-nici.
Na delovnih mestih, kjer je bila osvetljenost delovnih mest nezadostna, smo namestili dodatna svetlobna telesa.
Po planu investicij je predvidena rekonstrukcija klime v oddelku sukalnice. Ta investicija je bila že v letu 1976 preložena zaradi nezadostnih sredstev, zlasti deviz.
Zmanjševanje hrupa
Samoupravni sporazum o varstvu pri delu določa (seznam osebnih varovalnih sredstev), da morajo zaposleni na delovnih mestih, kjer hrup presega dovoljeno mejo, t.j. 90 dB/A, pri delu uporabljati stekleno vato za zaščito slušnih organov. Rezultati meritev in ogrožena delovna mesta, na katerih morajo zaposleni uporabljati stekleno vato, so bila objavljena v Litijskem predilcu. Zaposleni so bili tudi v Informacijah opozorjeni na obveznost uporabe osebnih varovalnih sredstev. Pravilnik o varstvu pri delu
vila kot pogoj za delo na delovnih mestih, kjer hrup presega dovoljeno mejo, da zaposleni obvezno uporabljajo stekleno vato, ker je to predpisano že po samoupravnem sporazumu, služba za varstvo pri delu daje predlog samoupravnemu organu
L da uporabljajo stekleno vato tudi mojstri, ki so dolžni, poleg službe varstva pri delu, izvajati nadzor da zaposleni uporabljajo stekleno vato,
2.	da se proti kršiteljem dosledno izvajajo kazenske sankcije.
Posledice neuporabe osebnega zaščitnega sredstva, to je steklene vate, se pojavijo v nekaj letih. Pri osebah, ki ne uporabljajo steklene vate, se pojavi naglušnost, često pa tudi psihične motnje, oziroma nervoza. Zato je dosledna uporaba steklene vate koristna vsem zaposlenim v hrupnem okolju.
Franc Lesjak
V sukalnici je proizvajalec strojev Allma — Saurer namestil naj novejši tip sukalno--previjalnega stroja. Stroj je primerno zavarovan.
v 85. členu določa, da morajo biti sukalni p revijalni stroji zavarovani proti prekomernemu hrupu z ustreznimi dušilci zvoka.
Na podlagi 85. člena Pravilnika o varstvu pri delu, je delovna organizacija na sukalno previjalnem stroju Allma št. 20 montirala dušilce hrupa. Zavod za varstvo pri delu je 30. 3. 1977 izmeril učinkovitost zaščite. Iz rezultatov meritev je razvidno, da je na zaščitenem stroju zmanjšan hrup za 2 dB/A, vendar je nivo hrupa še vedno nad dovoljeno mejo.
Po Ur. listu SRS št. 33 z dne 15. 9. 1971 so predpisani za osebe, ki delajo na ogroženih delovnih mestih, preventivni zdravstveni pregledi, vključno s periodično kontrolo zaposlenih. Na ogroženih mestih daje soglasje za delo na teh delovnih mestih tudi zdravnik medicine dela.
V predilnici bombaža smo demontirali 2 prstančna predilna stroja. Na to mesto bomo postavili brezvretenska predilna stroja BD-200.
Obratna ambulanta Predil-	Čistilna skupina čisti in maže raztezalne valjčke v garderobi
niče Litija je na rezultate me-	predilnice 4. Prostor za čistilno skupino bo potrebno s predel-
ritev hrupa od 30. 3. 1977, sta- no steno ločiti od garderob.
Minilo je leto, odkar je mladina v naši delovni organizaciji v glasilu govorila o svojih nalogah in zastavljenem programu za leto 1976. Žal pa v tem času ni bilo niti enega prispevka mladincev, ki bi člane naše DO obveščal o uspehih, problemih in neuspehih naše osnovne organizacije ZSMS v Predilnici Litija. Ta molk je bil predolg, da bi bil opravičljiv. Ne more nas spravičiti ne izmensko delo, še manj pa obveznosti izven DO. Upamo pa, da še vedno ni prepozno, obvestiti vas o nekaterih akcijah, ki jih je mladina izpeljala. April je še vedno mesec, v katerem delamo povzetek, oziroma pregledujemo uspešnost ali neuspešnost preteklega leta.
Beseda mladih
Nova organizacija ZSMS PL je bila v začetku leta še v povojih, in peščici navdušencev seveda ne morejo uspeti večje akcije. Naj omenim samo nekatere akcije zastavljene ali izpeljane v letu 1976
—■ pridobili smo nekaj mladincev v IGD Predilnice Litija
—	udeleževali smo se trim akcije
—	krasili podjetje ob praznikih,
—• sodelovali pri prireditvi (dedek Mraz)
—	pripravili točko za pustni karneval za leto 1976
—	organizirali čiščenje okolice Predilnice Litija
—• organizirali problemsko konferenco z dijaki in pripravniki tekstilne smeri
—	sodelovali pri sprejemanju samoupravnih sporazumov
—■ se udeležili pohoda po poteh okupirane Ljubljane
—	sodelovali pri izbiri kandidatov za 80-urni tečaj prve pomoči
—	dali pobude za ustanovitev dramske sekcije in pevskega zbora, vendar se zamisel ni uresničila
—	z imenovanjem poverjenika Prešernove družbe skrbimo za širjenje Slovenske knjige med naše delavce
—	poskušali smo organizirati plesni tečaj
—	nekaj mladincev pa je ob koncu leta udarniško delalo na previjalnih avtomatih v "soboto (nočna izmena).
Poleg tega smo opravljali še vrsto nalog, ki jih je pred nas postavila OK ZSMS Litija in ostali organi, ter organizacije v DO. Ko takole spremljamo naše delo, bi kdo pomislil, da le nismo naredili tako malo. Vendar pa je treba upoštevati, da je opisano delo samo sad prizadevanj ožje skupine ljudi, ki z veliko mero navdušenja žrtvuje svoj prosti čas za izpolnjevanje nalog. Tukaj se želim zahvaliti tistim mladincem in mladinkam (skupina 5—6 ljudi), ki so se večkrat zapored udeleževali akcij, in tako držali našo organizacijo pri življenju. Toda kljub vsemu tarnanju o neaktivnosti ostalih mladincev, se vseeno moramo vprašati, ali je predsedstvo in vsi odgovorni v tej organizaciji res naredilo dovolj, je res nudilo vsakemu mladincu možnost, da se je vključil v delo, ali pa so še
vedno široke možnosti, da delo zaživi in se popestri. Mogoče nismo uporabljali vedno dovolj učinkovitih prijemov in znali zainteresirati. Kljub vsemu pa je gledanje predsedstva v to leto optimistično. Vedno znova bomo prirejali akcije, izlete in ostale oblike rekreacije, z željo, da bi čim več mladincev postalo aktivnih, in da bi končno prišli do faze, ko ne bi bil več problem najti skupine mladincev, da se udeleže akcij, ampak bi iniciativa prišla od mladincev samih. Saj si ne moremo zamisliti, da je udarniški in brigadirski »horuk« že pozabljen, da ni več mladincev, ki bi bili pripravljeni gostilniški stol zamenjati za igrišče in žogo, da ni več mladincev, ki bi po delu v hrupu in umetni svetlobi bili pripravljeni oditi v hribe.
Zato je tudi program dela osnovne organizacije ZSMS PL za leto 1977 sestavljen tako, da ib o v našem delovanju našel vsak nekaj zase.
PROGRAM DELA V OO ZSMS PRED. LITIJA
1.	Poskusili bomo organizirati večerni osnovnošolski pouk za naše mladince, saj je v naši delovni organizaciji še okrog 40 % mladih delavcev z nepopolno osnovnošolsko izobrazbo
2.	Pridobivanje novih članov v ZSMS
3.	Sodelovanje pri usklajevanju vseh aktov predilnice Litije, ki se bodo v letošnjem letu spreminjali in dopolnjevali
4.	Sodelovanje naše OO ZSMS z ostalimi osnovnimi organizacijami v krajevni skupnosti
5.	Udeležba na nizu proslav, ki se bodo vrstile ob jubilejni 85. letnici tov. Tita, 40. letnici KPJ ter 40 letnici tov. predsednika na čelu partije
—	15. april 1911 na Bogen-šperku bo odprta razstava o zgodovini KPJ, katero si bomo odšli ogledat s skupino naših mladincev
—	16. april 1911: udeležba naših mladincev, ki so v partizanskih enotah pri sprejemu štafetne palice
—	77. april 1911: sodelovanje s tričlansko ekipo na kvizu, katerega tema bo 40 letni-
Nadaljevanje na 5. strani
Nadaljevanje s 4. strani
ca KPJ in 85. rojstni dan tov. Tita
—	19. april 1911: udeležba na osrednji proslavi ob 40 letnici ustanovnega kongresa KPS na Čebinah
—	24. april 1911: udeležba na osrednji občinski proslavi v Gabrovki, kjer bo odkritje spomenika v spomin padlim borcem novomeške in mokro-noške čete
—■ 1. maj 1911 kurjenje kresa na Dobravi, s krajšim kulturnim sporedom
—	20. maj 1911: udeležba na centralni proslavi Ljudske fronte, ki bo v Domžalah
—	21. maj 1911 na Debečah bo odprta »Javka 3«, pokrovitelj bo naša DO. Iz mladinskih vrst bomo poslali svojo skupino na udeležbo
—	28. maj 1911: udeležba na proslavi ob odkritju spomenika II. grupi partizanskih odredov na Jančah
6.	Krasitev podjetja ob pomembnejših praznikih 1. maj, 29. november)
I.	Udeležba na Sindikalnih športnih igrah
8.	Sodelovanje na delovnih akcijah v podjetju in v okviru naše občine
9.	Udeležba mladincev na delovnih akcijah, ki se bodo vršile na področju občine, republike in zveze.
10.	Ustanoviti planinsko sekcijo pri 00 ZSMS Predilnice Litija
II.	Organizacija športnih srečanj med 00 ZSM v delovnih organizacijah
12.	Zbiranje prostovoljnih darovalcev krvi
Na koncu bi želel opozoriti mladince na zelo težko gospodarsko situacijo, ki v zadnjem času spremlja poslovanje naše DO zaradi (še vedno?) zamrznjenih cen naših finalnih proizvodov. Da bi omilili že sicer težak položaj, pozivam mladince, da še z večjo vnemo in napori dvignejo svojo produktivnost in proizvodnjo, kajti mi smo tisti, na katerih se gradi prihodnost, mi smo tista sila, ki mora že zaradi svoje mladosti biti napredna in revolucionarna. Ne dovolimo, da nas še tako težka situacija pritisne ob tla, nas pahne v neaktivnost. Starejši bodo odhajali, ostali bomo mi, ki bomo nosili posledice ali pa želi sadove današnjega dela. Ne smemo pustiti samo našim poslovodnim in samoupravnim organom, da rešujejo situacijo, mi pa z očmi nepri-zpadetega opazovati razplet, ampak pomagajmo delovni organizaciji sedaj, kot je ona že tolikokrat pokazala razumevanje za naše potrebe in akcije.
Zato naj bo današnji dan še bolj produktiven, da ne bomo z bojaznijo gledali v jutrišnjega.
STANE SEVLJAK
Kje in kdaj
bomo letovali?
■"1
Člani kolektiva in njihovi svojci, kot tudi upokojenci Predilnice Litija lahko svoj letni dopust in ostale proste dneve prebijejo na oddihu v počitniškem domu Novigrad, Gozd Martuljku ali Veliki Planini ter novih prikolicah — kraj še ni določen.
Za letovanje je na
—	Novigrad
—	Gozd Martuljk
—	Velika Planina
—	nove prikolice
voljo:
37 hišic z
2	sobi s
3	sobe s 2 sobi z
136 ležišči dnevno 7 ležišči dnevno
7	ležišči dnevno
8	ležišči dnevno
Kdaj je možno letovati:
—	počitniški dom Novigrad obratuje od 5. 6. do vključno 11. 9., to je skupaj 99 dni
—	Počitniški dom Martuljk obratuje od 5. 6. do vključno 11. 9., to je skupaj 99 dni
—	Počitniška koča na Veliki Planini je odprta vse leto
—	Nove prikolice bodo pripravljene od sredine junija
Cene v letoviškem domu Novigrad in Gozd Martuljku na dan:
	pred - po sezona	glavna sezona
Člani kolektiva (s svojci) — odrasli	52,—	65,—
otroci članov kolektiva (od 3. do 15. leta)	31,—	39,—
zakonci članov kolektiva, zaposl. drugje	65.—	80,—
nečlani — odrasli	96,—	120,—
otroci nečlanov (od 3. do 15. leta)	58,—	75,—
Cene na Veliki planini in v novih prikolicah (nedoločen čas)
Člani kolektiva s svojci na osebo dnevno	10.— din
Nečlani s svojci na osebo dnevno	30.— din
Otroci do 15. leta starosti imajo 50 % popusta
Cene ostalih storitev v počitniškem domu Novigrad:
a)	Perilo je vključeno v ceni penziona. Le v primeru
samih nočitev ali vmesne zamenjave perila, je treba plačati garnituro	10.— din
b)	Cena za komunalne dajatve otrok do 3 let (voda,
elektrika, vzdrževanje) je na osebo dnevno:	5.— din
(za Novigrad in Martuljk)
c)	Uporaba hišice (brez penziona) za čas obratovanja
— člani kolektiva z vzdrževanimi svojci in kooperanti na osebo (odrasli in otroci) dnevno	6.— din
—	nečlani na osebo (odrasli in otroci)	12.— din
d)	Taborjenje ni dovoljeno.
e)	Uporaba hišice v Novigradu za 1. majske in druge dneve izven časa obratovanja (brez perila):
—	člani kolektiva z vzdrževanimi svojci in kooperanti (odrasli in otroci) od hišice dnevno 17.— din
— nečlani (odrasli in otroci) od hišice dnevno	45.— din
Turistična taksa, določena od pristojne občine, je v različnih krajih različna, in jo plača vsak sam.
Za prevoz potnikov ob 7-dnevni izmeni bo poskrbljeno kot lani.
Slavka Mrzel
-HHicčiU sre NEMJ NAJSOLJ iVfZTM !
■ Poglej si ta svinjak I Se vedno niso pospravili noše lanske svinjarije.
PRIJAVE ZA LETOVANJE
OBVEŠČAMO VSE ČLANE KOLEKTIVA IN UPOKOJENCE PREDILNICE LITIJA, KI ŽELIJO LETOVATI V POČITNIŠKEM DOMU NOVIGRAD ALI GOZD MARTULJKU, DA SE V ČASU OD 25. APRILA DO 7. MAJA 1977
ZGLASIJO PRI TOV. NADI JOVANOVIČ V KADROVSKO SPLOŠNEM SEKTORJU, KJER BODO PREJELI PRIJAVNICE ZA LETOVANJE.
NOVIGRAD 7 dnevna izmena st.
ležišč 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4
4 + 1 4 4
4 2 2 2
5 4 4
7 dnevna izmena
5/6 - 12/6.
12/6 - 19/6.
19/6 - 25/6.
26/6 - 3/7 3/7 - 10/7 10/7 - 17/7 17/7 - 24/7 24/7 - 51/7 31/7 -	7/8
7/8 - 14/8 14/8 - 21/8 21/8 - 28/8 28/8 - 4/9 4/9 - 11/9
iD u •
hiše
4
5
6
7
8 9
14
15 18 19 26
31
32
33
34
35
36
37
Pr/l
Pr/2
NOVIGRAD
10 dnevna izmena
Št.	št.
hiše	ležišč
2	3
3	3
10	4
11	4
12	4
13	4
16	3
20	4+1
21	4 + 1
22	2 + 1
23	2 + 1
28	4 + 1
29	4 + 1
30	4 + 1
Pr/3	4
Pr/4	4
Za posl.	
partnerje	
27	l—1 + 4-
10 dnevna izmena od - do
5/6 - 15/6 15/6 - 25/6 25/6 -	5/7
5/7 - 15/7 15/7 - 25/7 25/7 - 4/8 4/8 - 14/8 14/8 - 24/8 24/8 -	3/9
3/9 - 11/9 (8dni)
GOZD MARTULJK 7 dnevna izmena 1 soba 4 lež.
1 soba 3 lež.
Miha Marinko s tovarniškimi novinarji na Čebinah
Prisrčno, Iskreno, bogato
V organizaciji republiških sindikatov in aktiva novinarjev glasil v združenem delu, so se v četrtek, 24. marca, na Če-
binah zbrali novinarji glasil v združenem delu iz vse Slovenije. Pred tem so obiskali revirski muzej v Trbovljah. Na Če-
Na Čebinah
Barličeva mama in Miha Marinko
binah pred Barličevo hišo, kjer so pred štirimi desetletji ustanovili slovensko komunistično partijo, pa so se srečali z revolucionarjem in narodnim herojem Mihom Marinko.
Na srečanje je prišlo 74 tovarniških novinarjev; izjemno priložnost za pogovor z Mihom Marinko pa so izkoristili tudi novinarji vseh večjih slovenskih glasil in dopisniki nekaterih drugih jugoslovanskih časnikov v naši republiki. Kolono vozil, ki se je tisti dan vila iz Trbovelj na Čebine, je prekosila edino še kolona, ki je po novi asfaltirani poti vozila 16. aprila. Tega dne je bila tam osrednja proslava ob 40. jubileju ustanovitve KPS.
V prisrčnem in iskrenem pogovoru, ki se je razvil med tovarišem Marinkom in tovarniškimi novinarji, so le-ti izvedeli vrsto dragocenih podrobnosti, ki jih zgodovinarji nimajo zapisa-
ne; topli človeški odnosi, ki tudi zgodovinske dogodke čustveno oplemenitijo in človeku približajo. Le živo pričevanje neposrednega udeleženca lahko to zmore. Mnogi so dragega gosta prosili, da za njihov list še kaj posebej pove in bralcem pošlje pozdrave, kar je tov. Marinko rad storil.
Pa še nekaj je pokazalo srečanje na Čebinah: tovarniška glasila prestopajo tovarniške okvire, saj je nemogoče obiti dogajanje v širši družbeni skupnosti in človekovo doživljanje sveta deliti na dopoldne v tovarni in popoldne doma. Čebine, ta lepi in dragoceni kraj iz naše revolucionarne polpreteklosti, ki s svojim zgodovinskim izročilom sega v sedanjost, so bile prvo takšno organizirano srečanje urednikov tovarniških glasil. Vsi, tudi ugledni gost Miha Marinko, pa so obljubili, da na takšna in podobna srečanja še pridejo!
Med novinarji in tov. Mihom Marinko se je razvil prisrčen pogovor
Tov. Marinko je rad povedal še kaj posebnega
»Pozdrave vašim sodelavcem«
Vojaki pišejo
^ ^ & X'V A
/777J. 4
te......
Od vojakov nam je pisal tov. Paternoster Ignac. Za pozdrave se mu lepo zahvaljujemo in objavljamo njegov naslov: Ignac Paternoster, V. P. 4041/13 — Tuzla
■Še nikoli se nisem slikala s tov. Mihom Marinkom<
Iz informacij ZSS
Štafeta mladosti -štafeta ljubezni
32 let je že minilo od takrat, ko je profesor telovadbe iz Kragujevca, Josip Prohaska, prišel na misel, da čestitke tovarišu Titu prinesejo mladinci v izmeničnem teku od Kragujevca do Beograda. To se je dogajalo še v času, ko so se bili zadnji boji za osvoboditev naše domovine.
Ko je tovariš Tito sprejel šest štafetnih palic iz vseh naših republik, se dim na bojiščih še vedno ni polegel. Prvi nosilci štafetnih palic so bili mladinci — borci, njihove roke so še dišale po smodniku.
Štafetne palice je nosilo 12.500 mladih borcev, ki so pretekli 9003 km dolgo pot. Po oddaljenih krajih, in tam, kjer so še trajali zadnji boji, so čestitke dragemu maršalu prenašali preko štabov JLA, in od tam dalje po radiogramih. Naslednje leto so se čestitkam pridružile še vesti o prvih delovnih zmagah, in mnogo žuljev je bilo vtisnjenih v štafetne palice.
Gradili smo progo Brčko—Banoviči in obnavljali porušeno deželo. Pesem graditeljev je pre-glašala zvoke krampov,
lopat in motik. Ko je takrat sprejel tov. Tito čestitke iz vseh republik, je dejal: »Vse delovne zmage naših ljudstev se širijo preko meja naše domovine!«
V letu 1948 smo s šta^ fetnim tekom in čestitkami tov. Titu, proslavljali tudi delovno zmago: gradnja proge Šamac— Sarajevo (200.000 mladih graditeljev) in izgradnja velike tovarne orodnih strojev v Železniku pri Beogradu. V tem letu so nosilci štafetne palice pričeli svojo pot v uporniških krajih. Celotna manifestacija je dobila ljudsko značilnost.
Takrat smo preživljali težka leta — obnavljati porušeno domovino in se obenem upirati pritiskom zunanjih sil. Zato je bil štafetni tek 1949. leta spremljan z velikim
slavjem. Po vsej državi so na mitingih delovni ljudje izražali veselje, srečo, zadovoljstvo in želje, za svobodno in neodvisno življenje.
Prihod štafete v Beograd je pozdravilo 150000 ljudi, tov. Tito pa je po prejemu pozdravov dejal: »Ob tej svečanosti ponovno poudarjam, da nam ob teh delovnih zmagah ni žal naporov in žrtev, vsem narodom Jugoslavije pa se zahvaljujem za izraženo priznanje partijskim in državnim voditeljem.«
Titovo štafeto so vsako leto označevale pomembne jubileje in uspehe v izgradnji domovine. Udeležecev je bilo iz leta v leto več, število pretečenih kilometrov se je povečevalo. Leta 1950 je štafeta »Pozdrav Jadrana« prenašala čestitke s čolni in ribiškimi ladjami. Mornarji naše trgovske mornarice so jo nosili preko vsega Atlantskega oceana. Rekordno število nosilcev Titove štafete 500.000, in rekordno število kilometrov, 130.000, je zabeleženo 1952 leta.
Na predlog tovariša Tita, 25. maja 1956. leta, je
bil ta dan proglašen za dan mladosti. V proslavo dneva mladosti je vključena enotna štafeta mladosti; celotna prireditev pa je postala manifestacija vseh aktivnosti mladih. Leta 1957 je štafeta krenila na pot iz Kumrovca. Prvi nosilec je bil kmet Vilim Broz. Prehajajoč iz rok v roke, je nosila pozdrave iz tovarn, gradbišč, iz rudniških jam, z zoranih njiv, iz vseh naših republik in pokrajin. In tako vsakega leta konča svojo pot na štadionu JNA v Beogradu, v rokah ljubljenega tovariša Tita. Do danes je štafeta prehodila pot dolgo 1.150.000 km, nosilo pa jo jeveč kot 20 milijonov mladink in mladincev.
Preteklega leta je štafeta, v počastitev 30-ob-letnice dograditve proge Brčko—Banoviči, krenila iz Brčkega. Proslava dneva mladosti je bila pod parolo »Poznamo svojo pot« ... Mladina je to večkrat dokazala. Tudi v vojni, ko je predstavljala večino vojakov v revoluciji in pozneje v obnovi države, izgradnji cest, železniških prog, mostov itd. Ta pot je pot neod-
visnosti in socializma, pot miru in neuvrščenosti, pot tovariša Tita, za kar se je mladina odločila že pred 40 leti, ko je tovariš Tito prišel na čelo naše partije.
Letos je štafeta krenila iz Niša, mesta, ki je postalo eno naj večjih na-.ših industrijskih j centrov, in to zahvaljujoč v prvi vrsti ravno mladini. Šla bo skozi vse republike in pokrajine, čez mostove in jezove, čez nekdaj neprehodne planinske grebene in nosila vonj polj in gozdov, ter šumljanje valov. Zadnji njen nosilec, pionir iz SR Hrvatske bo, ob izročitvi štafete tovarišu Tito, postal mladinec.
»Srečno je tisto ljudstvo, ki ima takšno mladino« je ob neki priliki rekel tovariš Tito. »Srečna je mladina, ki ima tovariša Tita!« govorijo mladi vsakega leta, ki preko štafete mladosti izražajo svojo ljubezen in zahvalo, za vse, kar je naša družba, pod vodstvom tovariša Tita, dosegla.
Tanjug:
Vladimir Rešetar
Prevedel:
Dušan Grubor
Poročilo o delovanju blagajne samopomoči
Blagajna samopomoči deluje v okviru sindikata predilnice Litija, člani morajo vplačevati denar vsak mesec za to določenim poverjenikom po oddelkih. Višina vplačanega zneska je odvisna od posameznika. Vsak član mora s podpisom potrditi vpisani znesek v poseben seznam. Zbrani denar oddajo poverjeniki blagajniku samopomoči, ki denar vloži v banko, potem pa dviga za potrebe posojil, oziroma izplačil vplačanih zneskov.
Posojilo lahko najame vsak član, potem ko vsaj tri mesece varčuje. Višna posojila je 1.000 dinarjev, če je na razpolago dovolj sredstev. V izrednih primerih je ta znesek lahko večji (smrt v družini ipd.) Za vsako najeto posojilo mora imeti posojilojemalec poroka. Posojilo se odtegne po plačilni listi v petih obrokih. Novo posojilo se lahko najame takrat, ko je prejšnje odplačano. Denar se lahko dviga vsak torek in četrtek v knjigovodstvu OD.
Stanje blagajne na dan 31.3. 1977:
vplačan znesek	din	263.801,20
posojila	din	163.250,—
Saldo	din	100.551,20	(500 članov)
Anica Povše
Upokojena je bila
V mesecu marcu je minilo 35 let delovne dobe za tov. Marijo Mahkove-vec. Od tega je bila 30 let zaposlena pri nas, ves čas v predpredilnici, ob stroju.
Rodila se je v vasi Ravno brdo blizu Ljubljane. Doma je bilo 11 otrok. Marija, kot naj starejša je morala že kmalu od doma, ker takrat za očeta ni bilo dovolj dela. Tako je mladost preživljala pri tujih ljudem.
»Med vojno sem služila v Koških poljanah pri Veliki Štangi. Teh časov se nerada spominjam — v tistih krajih je bilo zelo hudo. Večkrat sem nosila v košari hrano partizanom, če so se zadrževali v bližini domačije. Dandanes, ko pomislim na to me postane bolj strah kot takrat. Še sama ne vem, kako sem vse to zmogla.
Po vojni sem se zaposlila v predilnici. Sprva me je mučilo domotožje. Skrbelo me je kako je doma, kjer je ostala mati in vsi otroci brez očeta. Med vojno so ga ubili Vlasovci.
Ko sem se poročila, so prišle druge skrbi in kmalu sem se vživela v novo okolje. V tovarni je bilo takrat bolj strogo kot danes. Inštruktorice so bile zelo natančne. Tudi vse ostalo je bilo težje — dostikrat nisem imela malice in težko je bilo zdržati do konca »šihta« s praznim želodcem. Zdi se mi ,da smo veliko raje delale — tekmovale smo med seboj, vsaka si je želela čimprej dobiti delovno mesto pri stroju.
Sedaj, ko pomislim nazaj se mi zdi, da je čas
— 30 let dela of flyerju, hitro minil. Hodila bom domov, na Koške poljane, pomagati mami. Dela mi ne bo manjkalo.
Tov. Mariji želimo še veliko zdravih in zadovoljnih let.
Matic Malenšek
V mesecu aprilu bodo stene stopnišč in prehodov predilnice prepleskane.
Sporazum za pridobitev stanovanjske pravice
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija nam je posredovala v javno razpravo osnutek samoupravnega sporazuma o pogojih in merilih za pridobitev stanovanjske pravice v družbenih stanovanjih.
Vsi stanodajalci na območju občine Litija, naj bi se s tem samoupravnim sporazumom dogovorili o enotnih pogojih in merilih finančne soudeležbe, ki jo morajo delovni ljudje, prosilci oziroma pričako-valci stanovanj vplačati ob pridobitvi pravice do uporabe družbenega stanovanja.
To pomeni, da bo moral vsak delavec, ki bo dobil družbeno najemno stanovanje prispevati tudi del lastnih sredstev. Lastna udeležba posameznikov bo posojilo stanodajalcem.
Višina prispevanih sredstev pa bo odvisna od višine povprečnega mesečnega osebnega dohodka na člana družinskega gospodinjstva. Osnutek samoupravnega sporazuma predvideva, da naj bi delavci, ki ne presegajo 40 % povprečnega osebnega dohodka SRS za leto 1976 na člana družinskega gospodinjstva, ne prispevali lastnih sredstev.
Samoupravni sporazum bo sprejet predvidoma v mesecu juliju. Vsi podpisniki sporazuma bodo morali ustrezna določila vnesti tudi v svoje samoupravne akte o oddaji stanovanj.
Ustrezna določila bomo vnesli tudi v naš samoupravni sporazum o oddaji stanovanj in dodeljevanju kreditov za nakup in gradnjo stanovanj. Torej se tudi v naši delovni organizaciji v bodoče ne bodo dodeljevala stanovanja brez finančne soudeležbe prosicev za stanovanja.
Javna razprava sporazuma bo do vključno 9. maja 1977. Pozivamo vse delavce, da si osnutek sporazuma čim natančneje ogledajo.
Morebitne pripombe naj delavci posredujejo preko odbora za stanovanjska vprašanja naše delovne organizacije.
O osnutku samoupravnega sporazuma bo razpravljal tudi odbor za stanovanjska vprašanja, konferenca sindikata predilnice Litija in delavski svet.
Vsa dodatna pojasnila lahko dobite pri strokovni službi v kadrovsko splošnem sektorju delovne organizacije.
Temeljne organizacije združenega dela, organizacije združenega dela, družbenopolitične skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije, družbenopolitične organizacije in druge družbene organizacije ter druge družbeno pravne osebe (v nadaljnem besedilu: stanodajalci), ki so z lastnimi sredstvi za stanovanjsko graditev, pridobili pravico uporabe na stanovanjih, sklepajo naslednji
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o posojilih in merilih za pridobitev stanovanjske pravice v družbenih stanovanjih
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem samoupravnim sporazumom (v nadaljnem besedilu: sporazum) se stanodajalci sporazumejo o enotnih pogojih in merilih finančne soudeležbe, ki jo morajo delovni ljudje — pričakovale! stanovanj vplačati ob pridobitvi pravice do uporabe družbenega stanovanja v korist stanodajalca.
2.	člen
Stanodajalci se sporazumejo, da bodo na podlagi tega sporazuma v svojih splošnih aktih o oddajanju stanovanj predpisali enotna merila finančne soudeležbe pričako-valcev stanovanj.
3.	člen
V primeru, da sta prosilca za dodelitev družbenega stanovanja zaposlena pri različnih stanodajalcih, se stanodajalca medsebojno dogovorita o skupnem reševanju stanovanjskega vprašanja prosilca.
II. FINANČNA SOUDELEŽBA
4.	člen
Osnova za finančno soudeležbo posojila pričakovalca je poprečni osebni dohodek na zaposlenega v preteklem letu v SR Sloveniji.
Stanodajalci bodo upoštevali naslednjo višino finančne soudeležbe pričakovalca:
Sk. mes. doh. Fin. udeležba na člana gosp.	v %
od	41	do	50%	2%
od	51	do	60 %	3 %
od	61	do	70 %	4%
od	71	do	80 %	5%
od	81	do	90%	6%
od	91	do 100%		7 %
od	101	do	110%	8,5 %
od	111	do	120 %	10%
od	121	do	140 %	12%
od	141	do	160 %	14%
od	160 % in več			17%
Pričakovalcu se odda stanovanje brez finančne soudeležbe, če skupni dohodek prosilca na člana gospodinjstva ne presega 40 % poprečnega skupnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu.
Ne glede na višino skupnega osebnega dohodka na člana gospodinjstva se dodeli, brez finančne soudeležbe, stanovanje:
— Upokojencu in invalidskemu upokojencu,
—	socialnemu podpirancu.
5.	člen
Za določitev višine finančne udeležbe iz predhodnega člena se upošteva nabavna vrednost stanovanja.
Pričakovalcu, kateremu se dodeli staro, komfortno stanovanje, se šteje kot nabavna vrednost stanovanja — knjižna valorizacijska vrednost in vplača finančno soudeležbo po lestvici iz predhodnega člena.
6.	člen
Lastna finančna soudeležba mora biti vplačana v korist stanodajalcu:
I.	VARIANTA
—	v celoti pred vselitvijo v stanovanje,
II.	VARIANTA
—	do ene polovice pred vselitvijo v stanovanje, ostalo v največ 24 mesečnih obrokih.
7.	člen
Finančna soudeležba pričakovalca stanovanja je posojilo stanodajalcem za dobo:
I.	VARIANTA
—	20 let
II.	VARIANTA
—	od 5 do 20 let
in se obrestuje po 1 % do 2 % obrestni meri.
V kolikor imetnik stanovanjske pravice prej zapusti družbeno stanovanje, se mu sredstva vrnejo ob izpraznitvi stanovanja.
Soudeležba se ob selitvi lahko uporabi za popravilo stanovanja ali pa se prenese kot soudeležba ob dodelitvi drugega stanovanja.
8.	člen
Vplačana sredstva finančne soudeležbe vodijo stanodajalci v svojem skladu skupne porabe, stanovanjska skupnost pa na računu samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu.
Stanodajalci vključujejo ta sredstva v stanovanjska sredstva in se uporabljajo za gradnjo oz. nakup novih družbenih stanovanj.
9.	člen
Pred dodelitvijo družbenega stanovanja in plačilom finančne soudeležbe stanodajalec in prosilec skleneta
ustrezno pogodbo o finančni soudeležbi (posojilu) v kateri se določijo pravice in obveznosti iz posojilnega razmerja. Zlasti je treba upoštevati:
•— doba vračila soudeležbe (posojila),
-— minimalno obrestno mero,
—	način vračila posojila.
Stanodajalci določijo v svojem splošnem aktu konkretno dobo, obrestno mero in način vračila posojila.
10.	člen
Določila tega sporazuma glede finančne soudeležbe pri pridobitvi stanovanja, se uporabljajo tudi za prosilce, ki so že in ki še bodo kot »mlade družine« pridobili stanovanja od stanovanjske skupnosti kot stanodajalca po razpisu.
Ti prosilci ob prvi pridobitvi stanovanja pri stanovanjski skupnosti ne plačajo soudeležbo, ker morajo izpolnjevati pogoj namenskega varčevanja ves čas dokler so v stanovanju.
V primeru, ko po preteku 7 let od pridobitve stanovanja od stanovanjske skupnosti drugi stanodajalec dodeli stanovanje »mladi družim« v skladu z jamstveno pogodbo mora »mlada družina« prispevati finančno soudeležbo po merilih tega sporazuma, če ni s predhodno sklenjeno pogodbo soudeležba drugače dogovorjena.
11.	člen
Stanodajalci se obvezujejo pred podpisom jamstvene pogodbe za skupno reševanje stanovanjskega vprašanja »mlade družine« skleniti ustrezno pogodbo o obveznostih »mlade družine« do skupnega reševanja stanovanjskega vprašanja. Zlasti se je s pogodbo potrebno dogovoriti o:
—	rešitvi stanovanjskega vprašanja ali nakup stanovanja v etažni lastnini, ali dodelitev stanovanja, ali gradnja individualne stanovanjske hiše,
—	roku do kdaj bo rešeno stanovanjsko vprašanje iz prejšnje alineje,
—	koliko sredstev mora prosilec mesečno varčevati in koliko časa oz. o višini lastne finančne soudeležbe, če bo prosilčevo stanovanjsko vprašanja rešeno z nakupom družbenega stanovanja,
— izvajanje kontrole pri varčevanju.
12.	člen
Stanodajalci se sporazumejo, da bodo ob upokojitvi delavca dodelili le-temu stanovanje, v kolikor je bil delavec nad 10 let na delu pri stanodajalcu in če je uvrščen na prednostni listi pričako-valcev.
13.	člen
Stanodajalci lahko dodeljujejo stanovanja strokovnim kadrom izven prednostne liste najnujnejših prosilcev stanovanj, če je to v interesu delavcev stanodajalca ali v splošnem interesu občanov.
Pri taki dodelitvi stanovanja se upošteva določila tega sporazuma glede plačila finančne udeležbe.
III.	KONČNE DOLOČBE
14.	člen
Sporazum je sklenjen, ko ga sprejme večina stanodajalcev in ga podpišejo pooblaščeni predstavniki.
15.	člen
Spremembe in dopolnitve tega sporazuma lahko predlaga najmanj 1/10 podpisnikov, sprejete pa so, če jih sprejme večina podpisnikov.
16.	člen
Podpisniki imenujejo pet člansko komisijo za spremljanje, nadziranje in izvajanje tega sporazuma pri samoupravni	stanovanjski
skupnosti občine Litija.
Podpisniki pooblaščajo komisijo, da v primeru kršitve razpravlja s prizadetimi in kršitelji za sporazumno odpravo krištve. V kolikor ne doseže sporazuma kršitve, lahko sproži spor pri pristojnem sodišču združenega dela.
17.	člen
Postopek za ugotavljanje kršitev tega sporazuma lahko prične katerikoli podpisnik, če meni, da je kdo od njih kršil določbe sporazuma.
18.	člen
■Stanodajalci se obvežejo, da bodo sprejeli ustrezen splošni akt o oddajanju stanovanj ali uskladili že obstoječega z določili tega sporazuma najkasneje v treh mesecih po sprejetju tega sporazuma.
19.	člen
Ta sporazum se objavi v Uradnem listu SR Slovenije.
Vera Bric
V bombažni čistilnici so remontni delavci prestavili otepalnik Platt in ga namestili pred baterjem v prizidku čistilnice.
Zanetki požarov v mesecu marcu in aprilu
5.4.1977 je nastal ob 5.45 pri 2. izmeni v oddelku pred-predilnice, zanetek požara. V pogonskem delu flyerja je iskra vnela bombažni prah. Ogenj je opazil mojster Poznaj elšek Jože. Ogenj so pogasili: Tekalec Milan, Kovač Stane in Kralj Sandi. Pri gašenju so uporabili 1 ročni gasilni aparat na C02 in en ročni gasilni aparati na prah.
Do iskre je verjetno prišlo na pogonski sklopki elektromotorja, ki je bila na robovih okrušena.
Varnostni ukrep: Flyer je bil po zanetku požara očiščen in zamenjana sklopka pri pogonskem elektromotorju.
6.4.1977, ob 11.50 je na 4. mikalniku nastal pri 1. izmeni predpredilnice nastal zanetek požara. Med ohišjem
Ko je čistilec klime vtaknil vtič kabla sesalca v vtičnico, je vrglo iskro, ki je vnela bombažni prah. Ogenj se je bliskovito razširil po električnem kablu na klimatske kanale.
in stranico obodnega bobna mikalnika so se zaradi drg-nenja vnela bombažna vlakna. Zanetek je opazil poslu-ževalec mikalnikov Janež Franc in vodja remonta Kolman Franc, ki sta stroj ustavila in zanetek požara udu-šila z ročnim gasilnim aparatom na prah.
Varnostni ukrep: Izvedena je bila kontrola čiščenja mikalnikov.
8.4. 1977 je na mikalnikih pri 4. izmeni predpredilnice nastala iskra, katero je zračni vlek po podzemnem kanalu zanesel v filtrsko napravo. O zanetku je bil takoj obveščen dežurni gasilec Rudi Štrus.
V prašno komoro filtrske naprave je iz mikalnika zaneslo iskro, ki je vnela bombažni prah. Posluževale! strojev so ob samem nastanku zanetek pogasili, obvarovali filtrske ny!on mreže in s tem preprečili razširitev požara na odse-salne kanale.
Ob prisebnosti posluževal-cev strojev Podbregar Alojza, Menegalija Marjana in po-služevalcev čistilnih strojev, je bil zanetek požara z vodo pogašen. Prisebnosti in požrtvovalnosti delavcev gre zahvala, da ni bilo zastojev v oddelku predpredilnice, ker je bila velika nevarnost, da bi se ogenj razširil na podzemne kanale odsesalnih naprav.
Varnostni ukrep: 8.4. 1977 so bile odgovorne službe opozorjene na redno čiščenje odvodnih podzemnih kanalov v oddelku mikalnice.
21.3.1977 je ob 11.30 na L izmeni predpredilnice prišlo do trenja med mizo in trgal-nim valjem mikalnika. Zane-
Goreči bombažni prah med stropom in prečno steno klima naprave so posluževale! pogasili z ročnimi gasilnimi aparati. Pomagal jim je dežurni gasilec Zupan Rudi. Hitra intervencija gasilcev je preprečila, da se ni razširil požar na celotni oddelek predilnice bombaža.
tek so pogasili posluževale! mikalnikov in čistilnih strojev:	Požun Avgust, Janež
Franc in Kepa Ivan z ročnim gasilnim aparatom C02
Varnostni ukrep: Izveden je bil nadzor nad pravilnim delovanjem mikalnika po zanetku.
28.3. 1977 je ob 21.25 v predilnici bombaža ( prvo nadstropje) nastal zanetek požara.
Čistilec klimatskih naprav Žibert Ivan je pred čiščenjem vtaknil vtič kabla se-
salca v šuko vtičnico. Zaradi slabega kontakta je prišlo v vtičnici do kratkega stika. Zato je iz vtičnice vrglo iskro, ki je vnela bombažni prah. Ogenj se je po električnem kablu od svetlobnih teles razširil bliskovito na zgornji pločevinasti del klimatskih naprav. S pomočjo 4 ročnih gasilnih aparatov je bil zanetek na srečo brez večje škode udušen kar gre zasluga požrtvovalnim gasilcem.
Varnostni ukrep: Na električnih instalacijah sesalca pri pregledu ni bilo ugotovljeno okvar in drugih pomanjkljivosti. Zaradi večje električne moči sesalca bodo nameščene nove vtičnice. Izvršen je bil tudi nadzor nad čiščenjem klimatskih naprav.
Iz opisanih zanetkov požarov je razvidno, da moramo še povečati prizadevanja za redno čiščenje klimatskih in odsesalnih naprav in izvajati ukrepe, da so delovne priprave in naprave brezhibne.
Lesjak Franc
Poškodbe v mesecu marcu
V marcu je bilo 7 obratnih poškodb in 2 poškodbi na delu.
ni ukrepi, oziroma odpravijo ugotovljene pomanjkljivosti. OPIS POŠKODB
Do 15. 4. 1977 imamo evidentiranih že 17 poškodb, zaradi katerih so bili poškodovanci v bolniškem staležu, dočim smo imeli v istem razdobju lanskega leta samo 10 poškodb,
Posamezne poškodbe so posledica neupoštevanja varnostnih predpisov in nepazljivosti.
Zaradi neprilagodljivosti delovnemu okolju prihaja do konfliktnih primerov, katerih
L Kastelic Alojz — stiska-lec odpadkov
Na poti v menzo je poškodovanca v oddelku predpredilnice sintetike, brcnil poslu-ževalec mikalnikov. Poškodovanec je po malici delal še 15 minut. Zaradi bolečin je moral k zdravniku. V bolniškem staležu je od 10. 3. 1977 O sami poškodbi je bil narejen zapisnik z zaslišanjem prizadetih. S strani delovne organizacije, socialnega zavarova-
Pred zagonom flajerja se mora predica prepričati, da so iz nevarnega območja strojev odstranjene sodelavke, katere bi lahko vrteča krila poškodovala.
posledice so nerazumevanje v medsebojnih odnosih, pa tudi fizično obračunavanje, katerih posledice so lahko težke poškodbe.
Edina rešitev za izboljšanje razmer je, da na samoupravni podlagi utrdimo delovno disciplino z doslednjim izvajanjem varnostnih predpisov.
Posamezne poškodbe so prepozno prijavljene, kar povzroča težave, da poškodbe ne obravnavamo pravočasno in jih pristojnim organom prepozno dostavljamo. Vsak poškodovanec mora, čeprav je v bolniškem staležu, javiti delovno poškodbo neposredno vodji, ki izpolni pismeni obrazec o poškodbi.
Mojster dostavi poročilo o poškodbi službi varstva pri delu ali v pisarno proizvodnega sektorja. V primeru, da je poškodovanec v bolniškem staležu, se mora takoj javiti v kadrovskem sektorju, kjer se izpolni poročilo o nesreči na delu.
Vsaka poškodba se na kraju nesreče razišče, ugotovijo vzroki za nastanek poškodbe in izvedejo primerni varnost-
nja in samega poškodovanca, bo proti povzročitelju sprožen odškodninski zahtevek.
2.	Tišler Franc — vodja izmene
Vodja izmene je na p revijalnem stroju zamenjal pogonski klinasti jermen. Pri zapiranju zaščitnih vratič je uporabil več moči, da bi se vratiča dobro zaprla. Ob močnejšem pritisku ob ročaj vratič so se vratiča odbila od stroja, in poškodovala poškodovancu palec, ker ga ni mogel pravočasno umakniti.
Vzrok: Naglica pri zapiranju vratič.
Varnostni ukrep: Na previ-jalnih strojih so bila pregledana vsa zapiralna vratiča in druge varnostne naprave.
3.	Zupančič Janez — vodja izmene v čistilnici
Poškodovanec je čistil elek-trostikala (končna stikala) na rahljalnem mešalniku. Z desno roko je držal za vozišče razdelilnega voza, z levo roko pa je hotel očistiti prah pri končnem stikalu. Pri tem se je dotaknil stikala, razdelilni voz se je pričel premikati v
levo in mu je pri tem povozil (stisnil) prstanec desne roke.
Vzrok:	Odprava pomanj-
kljivosti, ko stroj ni bil centralno električno izklopljen.
Varnostni ukrep: S poškodbo in o varnostnih ukrepih ob čiščenju je bil opozorjen mojster čistilnice.
4.	Redič Draginja — sne-malka na flyerju
Po snemanju navitkov je poškodovanka zavezovala stenj na prazno cevko za hrbtom predice. Ta je ni videla in je s pomočjo stikala vključila stroj v obratovanje. Vrteče flyersko krilo jo je udarilo po zapestju leve roke.
Vzrok: nepazljivost poško-dovanke in predice
Varnostni ukrep: S poškodbo so bile seznanjene v mesecu marcu 1977 posluževalke strojev na predavanjih iz varstva pri delu.
5.	Pavlovič Milica — sne-rnalka na flyerjih
Po snemanju navitkov je vlekla posluževalka od strojev pločevinasti voziček, naložen s polnimi navitki pred-preje. Ob stropnem nosilcu je zadela z roko nosilec in ji je zato stisnilo zapestje leve roke ob voziček in stropni nosilec.
Vzrok: utesnjen prostor in nepredvidevanje nevarnosti
Varnostni ukrepi: mojster in poškodovanka sta bila opozorjena na pravočasno javljanje poškodb službi varstva pri delu.
Nadaljevanje na 10. strani
Posluževalec mikalnikov je po lastni izjavi med ročnim zasukom čistilne krtače padel iz mikalnika. Poškodba še ni raziskana.
Zbor varčevalcev IB
Poškodbe...
Nadaljevanje z 9. strani
6.	Stojanovič Latinka — snemalka
Med prevozom navitkov je poškodovanka z vozičkom zadela železna vrata odprtine, pod katero so nameščene instalacije in so zato vrata padla na tla. Ko jih je hotela namestiti, so ji padla iz rok in ji poškodovala palec na desni nogi. Poškodovanka ni bila v bolniškem staležu zaradi poškodbe.
Vzrok: Slabo pritrjena in nezaklenjena vrata.
Varnostni ukrep: Takoj po poškodbi je bila nameščena na vrata ključavnica.
7.	Jelnikar Leon — ključavničar
Pri prestopu zloženega profitnega železa je poškodovanec stopil na okroglo gred, ki se je premaknila. Zaradi izgube ravnotežja je padel in si izvinil levo nogo v gležnju.
Vzrok: Z gredmi demontiranega prstančnega stroja zatrpan prehod med delovno mizo in škarjami za rezanje pločevine.
Ker so bila v sukalnici krilna vrata večkrat pretrgana, je prozorni polivinilklorid ojačan z nylon mrežo. Ali bodo ta vrata zdržala?
Poškodbe na poti na delo
8.	Kalšek Herta — prodajni referent
Hčerka je peljala poškodo-vanko z osebnim avtomobi-
Montažna streha ob skladišču preje bo podaljšana.
lom v službo. Na ovinku pred litijskim mostom je voznica zaradi megle in slabe vidljivosti obrisala vetrobran sko steklo. V tem trenutku je pripeljal nasproti osebni avtomobil, ki je trčil v poško-dovankin avto. Ob trčenju je z glavo udarila v vetrobransko steklo, in si poškodovala nos, čelo, prsni koš in koleni obeh nog. Na srečo so bile vse poškodbe telesa lažjega značaja.
PRIŠLI V MESECU
MARCU 1977
7.	3. 1977 Špehar Milena, Mošenik št. 7, Zagorje —- predilnica sintetike, 1. izmena
7.	3. 1977 Šolaja Kata, Šmartno pri Litiji št. 1. — predilnica sintetike, 1. izmena
8.	3. 1977 Rekič Asima, Sp. Log št. 2, Litija — predilnica sintetike, 2. izmena
9.	3. 1977 Flac Marija, Zagorje, Loke št. 6 — sukalnica efektivnih sukancev
14. 3. 1977 Stopar Franc, Šmartno št. 83, pripravnik — sukalnica, 3. izmena
19. 3. 1977 Vozel Ladislav, Dragovško št. 1 —• predpre-dilnica, 2. izmena 21. 3. 1977 Judež Marija, Polš-nik, Tepe št. 24 — sukalnica efektivnih sukancev
21. 3. 1977 Fazlič Mirsada, Trbovlje, Kolodvorska št. 14
—	predilnica sintetike, 3. izmena
23. 3. 1977 Vavtar Antonija,
Litija, Rozmanov trg št. 14
—	čistilna kolona predilnice bombaža
23.	3. 1977 Lipičnik Marjan, Zagorje, Kisovec 121 — sukalnica, 1. izmena
24.	3. 1977 Medved Olga, Trbovlje, Žabjek št. 22 — predilnica bombaža, 2. izmena
28. 3. 1977 Potočnik Marjanca, Zagorje, Grajska št. 9
—	rezerva predilnice bombaža
28. 3. 1977 Lipičnik Anita, Zagorje, Kisovec št. 121 — čistilna kolona predpredilni-ce
ODŠLI V MESECU
MARCU 1977
2. 3. 1977 Berdajs Janez, Leskovca št. 4 — odhod v JLA
Vzrok: slaba vidljivost zaradi megle in neprisebnost voznice avtomobila
9.	Hauptman Ivana — prediva
Na poti v službo je poško-dovanki nenadoma klecnila leva noga, ko je z nogo zadela ob betonski rob obrobe dvorišča in si ob padcu poškodovala koleno leve noge.
Vzrok:	obolenje oziroma
občutljivost nog poškodovan-ke.
4. 3. 1977 Mahkovec Marija, Litija, Rozmanov trg št. 14
—	predpredilnica, 3. izmena
—	upokojitev
7. 3. 1977 Novak Marija, Litija, Rozmanov trg št. 28 — pismeni sporazum (odpoved delavke)
10.	3. 1977 Paternoster Ignac, Tenetiše št. 1 — zunanji trasport — odhod v JLA
10.	3. 1977 Klemenčič Marjan, Dvor št. 33, predpredilnica, 4. izmena — odhod v JLA
14. 3. 1977 Semenič Cita, Litija, Ponoviška št. 5, predilnica bombaža, 1. izmena — pismeni sporazum (odpoved delavke)
16. 3. 1977 Baloh Marija, Velika Preska št. 2, sukalnica — izjava, da ne želi več delati v OZD
28. 3. 1977 Fazlič Mirsada, Trbovlje, Kolodvorska št. 14, predilnica sintetike, 3. izmena — prenehanje v poskusnem roku ( s strani delavke) 31. 3. 1977 Juhant Amalija, Litija, Cankarjeva št. 4, predilnica sintetike, 3. izmena — pismeni sporazum (odpoved delavke)
PRENEHANJE ZARADI
NEOPRAVIČENIH
IZOSTANKOV:
28. 3. 1977 Koci Majda, Litija, Rozmanov trg št. 18, predilnica sintetike, 2. izmena 4. 3. 1977 Džuranovič Radoj-ka, Litija, Rozmanov trg št. 9, predilnica sintetike, 3. izmena
V MESECU MARCU STA UMRLA NAŠA UPOKOJENCA:
Potisek Pavel, Šmarto pri Litiji št. 14, umrl 2. 3.1977 v starosti 77 let Uštar Ana, Praprošče št. 2, Litija, umrla 22.3.1977 v starosti 68 let
Joža Tomc
Tretji zbor vačevalcev Ljubljanske banke, podružnice Ljubljana je bil v Litiji, 31. marca 1977. Udeležba je bila večja kot so pričakovali, in prostor, posebna soba na kegljišču, je bil pretesen. Kljub temu je delo v redu potekalo, zanimive so bile razprave varčevalcev, in če ne bi čas priganjal, bi se gotovo zavleklo do poznega popoldneva.
Delo zbora se je pričelo z običajnimi formalnostmi — pozdrav, izvolitev delovnega predsedstva — nato so sledila poročila: o doseženih rezultatih Ljubljanske banke podružnica Ljubljana v uresničevanju srednjeročnega plana v letu 1976, srednjeročne planske in letne programske usmeritve Ljubljanske banke podružnice Ljubljana in podružnice za kreditiranje stanovanjskega in komunalnega
gospodarstva — zlasti o poslovanju s prebivalstvom, tov. Rappl je poročal o delu odbora varčevalcev Ljubljanske banke podružnice Ljubljana.
V razpravi je sodelovalo več varčevalcev. Navajamo važnejša vprašanja in mnenja, ki so jih izrazili razpravljalni.
Zakaj ne kreditiramo iz potrošniških kreditov blago po naročilu (Mizarstvo Litija)? Neekspeditivnost — togost — pri odobravanju kreditov zasebnim obrtnikom. Premajhna maksimalna višina 1.000.— din za plačila iz tekočih računov. Razširitev bančnega po-
slovanja — preobrazba banke — delno za TOZD.
Vskladitev delovnega časa pri poštah na Dolah in v Gabrovki po potrebi občanov. Premajhna zainteresiranost za prenos OD na hranilne knjižice in tekoče račune. Premajhna aktivnost enote pri mladinskem varčevanju. Premajhna informiranost občanov v zvezi s stanovanjskim varčevanjem in kreditiranjem.
— Pohištvo po naročilu se do sedaj ne more kreditirati — Predstavniki banke bodo proučili nove možnosti kreditiranja blaga po naročilu pri delovni organizaciji — Kredite zasebnim obrtnikom je treba pospeševati z ukinitvami nekaterih pogojev.
— Pospešiti prenose OD na tekoče račune in uvesti trajne naloge, proučiti možnosti
dviga do 2.000.— za plačila iz tekočega računa.
— Razširitev obsega poslov na gospodarstvo v ekspozituri Litija
— Bodoča poročila na zborih varčevalcev naj obsegajo tudi poročila o stanovanjskem varčevanju občanov na tem področju.
— spremeniti je treba delovni čas pri pošti Gabrovka in Dole po potrebi občanov.
— Občane obveščati o spremembah preko občinskih glasil.
Odgovori so bili spreejti kot sklepi zbora.
Posebna soba na Kegljišču je bila pretesna za vse udeležence zbora varčevalcev.
Franc Lesjak
Odpadki ob transportnih poteh zmanjšujejo širino transportne poti. Potrebno jih bo odstraniti.
Kadrovske vesti
Na vprašanje udeležencev so odgovarjali predstavniki Ljubljanske banke
Anekdote slavnih mož
Ko je odhajal Anton Rubinstein, skladatelj in in pianist na koncert, ga je pred vhodom v dvorano ustavil neznanec in vprašal: »Mojster, nikakor nisem mogel dobiti vstopnice za vaš koncert. Ali imate morda katero odveč?«
»Imam samo še eno mesto na razpolago in tega vam zelo rad odstopim, če želite.«
»Zelo vam bom hvaležen! Kje pa je to mesto?«
»Za klavirjem!«
Znani ruski pisatelj, Maksim Gorki je bil duhovit človek. Rad se je šalil celo z ljudmi, ki jih je prvič videl. Ko se je mudil v Italiji, se je spre-
hajal poleg pokopališča, ki je bilo ograjeno z nizko živo mejo. Opazil je skupino moških, ki so gledali živo mejo in živahno razpravljali. Radoveden je stopil k njim in jih vprašal, za kaj gre.
»Živa meja ne ustreza več svojemu namenu,« je po kratkem pomišljanju nekdo pojasnil, »zato se dogovarjamo, da bi sezidali nov zid okoli pokopališča.«
Gorki se molče zamisli in nato smehljaje reče: »Pustite sedanjo živo mejo tako kot je. čemu vam bo zid? Tisti, ki ležijo na pokopališču, tako ne morejo ven, tisti, ki so zunaj, pa ne želijo priti noter.«
Z žrebanja nagrad nagradne križanke
Nagradna križanka »1. APRIL«
|r	■ V				‘,k		fr		LE	Pa4	te				Hm	
tg-	Z	A	0	B	L	J	E	N	0	5	T					
	A	N	T	/	N	A	C	/	5	T	/					
Ul A	P	T	/	r		V	1	K	A	R	E"					
	R	1	P	V- •‘■‘..'rV	V	0	J	A	K	1	:E			tej		
	V	M	n	P	A	R	A	n	A	6	A	J9|				
	1	0	v	A		»ST	m	R		A	R					
	1	N	0	V	A	C	i	J	A	Pte	N					
S	N	EK.	D	1	L	E	T	A	A/	T	/	te	K>“°'	6	9 te	•E"
EF	Z	/V	0	J	StS	N	A	V	A	J	H	A	•e	N	K	0
	A	/	V	A	z:?.:, sr„7	A	L	1	risi.		A	S		L	1 E	7
	n	tv.	0	A/	/	te-	/	A/	E	5	'jlip	P	E	5	V /	R
te	N	A	D	P	p	0	J	A	N	J	E		A	N	T	A
	7	0	‘te-	K	A	v	A	5?	R	E	5	te	R	A	4 A	EE
	/ A	N	te	0	V	E	N		A	N	1	sp	L	i	i- 5.131	M
		K	SKč	L	E	5	K	A	7,;L	R	0	5		E	D	A
F”	P	A	L	E	C	§§	A	L	T	A	N	A	12.*. J.	V	4 A	C
	R	itf	0	5	m	F	‘i	J	A	Sit;	K	R	K	A L	K	£
EL	1	Z	V	A	j	A	L	E	r.	ss:	A	R	A	N	4 c-fif« r	H
S	L N	A	||	R	A	N	§6?	H	A	D	Ek-	A	N	J	a e?	A
		P	R	ZOF	6	A	B	1	e:	L	A	5	T	E	< s	
Fč	A	0	N	m	0	T	0	N	m	A	S	T	A		5 0	L
p' te	5	R	iSi	0	D	1	N	ZT,—	i	R	A	«51	T	R	f M	A
		/ i v		s	A	R	D	0 j R		A	D	A/	A	B	? /	Z.
Srbski humorist Branislav Nušič je bil že v mladosti duhovit in odrezav. Ko je učitelj v šoli razlagal ljudske izreke in pregovore, je po razlagi vprašal malega Nušiča: »Ali mi lahko poveš kak pregovor?«
»Seveda. Na primer: Norec lahko vpraša več, kot mu more odgovoriti deset pametnih.«
Učitelj se je rahlo ujezil, ker je mislil, da to leti nanj, in je hotel vedeti še kak pregovor.
»Pametnemu zadostuje beseda,« je odgovoril Nušič.
Tedaj je učitelj odšel po upravitelja. Ko sta se vrnila, je hotel učitelj slišati še en pregovor.
»Nesreča ne pride nikoli sama,« je Nušič izpopolnil svojo zbirko.
Prvoaprilske novice v prejšnji številki litijskega predilca
Tudi letos se je Litijski predilec pošalil na račun 1. aprila. Pa poglejmo kako in kje.
YU — AVTO ALI AVTO »MAVE IN DOMA« zaenkrat še ne bo ugledal luči sveta; še posebno pa ne tako kvaliteten in poceni (57.500 ND), kot je bilo napisano. Mogoče pa bomo čakali na naš avto toliko časa, kolikor bo čakal vnuk na Zastavo 101 (glej spodnjo sliko). Povejmo naj še, da je bil na objavljeni fotografiji zadnji del nekega rahlo karamboliranega Volksvvagna.
.. . vplačano stoenko pa naj prevzame moj vnuk, ko odraste in ga bodo obvestili o dobavi . . .
I. VOLJEVICA, Večernji list
S SATELITOM NAD LITIJO NE BO NIČ
Res pa je, da bomo v dogledni prihodnosti gledali TV programe s satelitov, ki bodo lebdeli visoko nad Zemljo. Seveda pa bo en sam satelit prenašal sliko in glas za več držav, in ne samo za Slovenijo. Fotografija je posneta z zahodnega dela Sitarjevca.
PREDMET »PRVOAPRILSKE OBDELAVE« JE BIL TUDI TV STOLP. Zakaj tudi ne, saj mnogo ljubiteljev TRIM-a in svežega zraka rado zahaja na koto 448,3 m. Najbolj korajžni se še »dvignejo« tja do ca. 490 m nad morje in občudujejo mesto pod sabo. Ravno zaradi tega so se že porodile ideje o ureditvi okolice stolpa, ki bi bila prijetna izletniška točka, verjetno najbližja v okolici Litije. O razgledni ploščadi na stolpu, z 0,5 % samoprispevkom ne bo nič, kar pa ne velja za pobiranje 20 starih tisočakov od tistih občanov, ki še niso prispevali, čeprav gledajo tri kvalitetne tv programe. Nasliki je bil TV stolp na Sitarjevcu.
Rešitev in izid
nagradne
križanke
Do ponedeljka, 11. 4. 1977, do 12. ure je oddalo rešene nagradne križanke 50 reševalcev. Žrebanje je bilo v ponedeljek, 11.4.1977 bo 12.30. Pri tem so sodelovali: Ivan Markelc (teh. sektor), Magda Šraj (spl. sektor) in Franci Intihar (vzdrževanje). Izžrebani so bili:
1.	Martina Požek (oddelek za plan in analize) 50 din
2.	Hamdija Šistek (čistilnica 2. izmena)	30 din
3.	Dušan Rupnik (remont II)	20 din
Število reševalcev je bilo takrat precej večje, vendar rekorda ni doseglo. Morda je kdo pomislil, da bo žrebanje prvoaprilske križanke tudi prvoaprilska potegavščina.
Nagradna križanka	Križanko rešil:
Rešitev nagradne križanke oddajte ime in priimek: v skrinjico glasila Litijski predilec do ponedeljka, 9. maja 1977, do 12. ure.
Nagrade:
1.	nagrada 50.— din
2.	nagrada 30.— din
3.	nagrada 20.— din
Oddelek, naslov:
P LAHIH SKo
52UŠTV0
VAPlR-
HAT I
hENAK
EGonI
Dovj/\K
VLADAR. V-SPARI Rusiji
MAMBoe,-
livarna
JOSIP
DE UDA
TUJE
Žensko
IME
V 1)0 g.
VLADA,
KRALJ
/me VAS ISTA SKUTA
£VWALSKI Votlo J)
REDNO
moU. ?od.
ih. čtnA Abecede
ZENSKA
Policaj
konjska
SILA
l crua
abecede
TROPSKA
P A P/S A
zahode -
T/£
SRBSKO
MOŠKO
IME
KDoR.
PLETE-
NIČI
ZNAK V MA — TEM AT/tj
VE Do V -VICE
REKA V VELENJU
ZDRA-
VILNO
OLJE
AN A
C£C-
MR
Kmet ?ei sahi/
INDoNEZ-S A H/ST
ČELEŠ-niK pti
hm .peči
obde-
lana
ZEMLJA
EDVARD
ZARDEL}
PRE&IVAL HA INDIJE
VzDEVEU
IVANA
SULJAUA
URUGVAJ
VoSoDA ZA PLIN
/A/A / -JANŠ Rt ČOLN
Tor, -
Bedni
VEZNIK.
Pijača
STARIH
SLOVANOV
EMIL
DATO-
TEK
FOSFOR
KDoR -SF A/ES.LE54
Hov/N A
ZA CIN—
zanje
dodatek
Pismu
MAKED-
Tol/tic,
vrsta
2>oM80fJ-
BRAZILSKI PLES
MESTO V ZAH-SRBIJI
ve i pad.
APAČ EV
žveplo
nizozem.
naskok
7-čaiLA
abecede
pritok. Donave v AVSTRIJI
HČI utANA IN QEE
ELEKTRARNA NA DSAV1
POSEBNA
POTAP-
LJAŠKA
OBLEKA
VELETOK V
SIBIRIJI
VRSTA
PESMI
GERMAN.
08.EL
KISIK
KRSTA
ZVEZNA
DRŽAVA V ZDA
VELIKA
STANO-
VANJSKA
HIŠA
medmet;
vzklik.
SRKAVA V SEM, EVROPI
ČLOVEK
SREZ-
HOKE
OKVARA
ZVEZNA DRŽAVA V zn A
SESTAVIL
JOŽE
V IZLAK
AMER.
MOŠICo
IME
Ivo 7 AN
■pravljic.
majhna
TALČka
1 i i Ji i ilil1!/!!' i 'M
OBSE
itkl,
S‘lRoK