j ' stCY. 3. Y NoTein Jlestn L febmarja 1892. YIII. letnik. ^ Izhajajo 1. in 15. vsacepra meseca. Cena jim je za celo I gld., za pol lela 50 kr, — Naročnino in dopise sprejema J. Krajec v Novem Mestu. Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" natisniti dati, plača za đvostopno petit-vrsto 8 kv. za enkrat, dvakrat 12 kr., tiikrat 15 kr. ' ' Gospodarske stvari. O pogozdovanji nekoliko. Slišijo se pritožbe o tem, da se silijo knie-tovalc.i, kateri so ^wÁ (li-r>zd na {iU^bokosežnem — delielcni in ne říkaloviícni svetu, da si napravi zaradi resniëne potrebe njivo, vinfjgrad ali pa še eelo travnik; ta naj se paě uc Im silil, da mora zo-]iet zakaditi ^l'iizd. 'i'o že eelo ne, ako se tako tiokaže. iiiiM za sv(jjo potrebo {jDzda še ěez in htz u .olj, znaldti da se (^elo v pi'iitieri k poljedelskemu dehi svojej^a posestva pre\'eě. l'a-inetiio, da skorcj kar naravtmst neobliodno potrebno Jji bilo, ako bi Me tako-le ravnala, kadar se f^'re za pametno piignzilovanje izsekanili i)ar-cei. Posebna kondsija, «ostavljena iz naeelnika kr. nadzorovaliîe^'a jL^'ozdarskeg'a itrada in par pamctnili previdnih nn>ž — jioisestiiikov dotirnefija kraja, taka kondsija naj oj doloèila, jc-li zopetno pof^ozde iijti izftvkť iniii ijaree] istinito iiaine.tm» ali pa ne. Kjer pa kmetovalec na skalovitem, kakor pravimo kraškem svetu goztl poseka, toraj nSI svetu, kateri razuii za {gozdarsko, za kako kme-tiško izkoristitcv niti primem ni ; o tem je pa već kakor prav, da se sili na to, da se zopet pogozdi brez kakih ceremonij. Iz zakaj ? Za to, ker se ïia takem svetu skorej brez izjeme gozd sam od sebe z nova ne zaredi, to še tem manje, ako ni iijej,a>v posestnik pustil pri posekanji prej-šnega gozda nič tako zvanih semenskih drevesc, in ako vrliu tef^a še na njem živino jiase, kakor liitro priene na njem trava rasti. Živinske stopinje in dcže\'nie.a spravita malenkost rodo-vite prsti, katera se med in posebno na ska-lovji nahaja, v malo letih v doline sploh v »i-žavo, in jn-avcati Kras je po umetni itoti ustvarjen. Tak opustošen svet nima pa skoraj nikake vrednosti in ki-aj, dežela, v kateri se tako brezunim) iiostopa, postaja od dne do dne manj vredna, pustejia, sirotiitýsa. Vzemimo, da je oralo ernegiï, srednje lepega gozda le 4090 gld. vredno. Ako se izseka, ter ne zcjpet pogozdi, in ako se na njem še celo živina pase, ne dá nihče še niti ino gld. več zanj. Ravno taka, v številkah se ve da manjša primera, velja PSM-fflTHL JNirmškur. (SliCicu ia Ikle Krnjiiic; spisal —È.) Daleč je sicer prostrana Nemčija, nu, belo pisemce vendar najde pot v najskrunmijšo belokranjsko vasieo. Tudi od Tončka prišlo je naposled težko pričakovano pisemee — „Popravil se hode dečko — go^ori^ je stari lîanjan, pre-bii'aje preeej (lotivaino pisemce — kdo zna, nnn-da ga gtiri rt;s čaka srečal" — Pisal je Í\mček, da nni kupčija dobro v.speva in da prinese domov denarja, kot pečkov. Kjej to je bilo Še le hvale ])ri liaiijanovih, ko je l'ojiëek res po- Neljaba lumotu bi; umu Ju vnuilti v /.adiijfiiu iiivilnljovaiiji porllUlkii, tako (U íík stavki do iiL'iiuutiDiust; Kiiieiltiii, i'riul)-tujemt) teiUij vso zailiijič iiiuituniuip iiaiialjt;v.iiiji; iÍílws viiuvié. 2a izjj'uUjeiii |ii\ijtui' udsJiudukidi ijuaj tia.iui;iiikt; :> l'nlujïu. Ui-eiiii. slal staremu nekaj denarja. Stara je že vse nnslila, kako bodejo prenaredili hišico v ju-o-dajalnieo, kako bode to lepo, ko bode v )»ro-vlajalniei vse polno razntivrstnega blaga, samih lepih stvari, kako bode tudi ona pri ])rodaji pomagala in si v mislih [tredstavljala lepo btnločjiost. Nu, prišlo je nekaj, kar si ni mdieden iinje mislil. Starega lianjana spravila je bolezen v posteljo, a iz postelje v grol). Oï^tala je lianjanka sama. Zdaj je vendar snoral 'IVniček tlumov priti in prišel je. -Jedva dve leti bil je na Neiiiški.'iti, ali glejte ga, kako se je spremenil. (}blek;i bihi mu je prav gosposka, na nogah svetili.^ síi sl; nni nagubane šk(jrnje, a na itrsih zvenela iini je težka srein'na verižica, na katero Je obesil nekaj denarja, hjjej, [lostal je ponosen, lianjaiiov Tonček gori na Nemškem. Ljudem [n-ipovedo-va! je obširno in živo o dalrijiii severnih krajili, Ijttdeli in običajih, ali za čudo, kako liitro je pozabil svoj materni jezik. Tako mu je biU o helc.m gmdu, kivU'ivf^'a navadno znríišříi po pusekaiiji ni« vmliio j^rmovjc, Icščevjc, trpetli-kovna iftL, ako stí zopet jie zasadi. ■Jasno mora biti sleliern^mn panu'tnemn 'jo-sjUKiai'jii, da jc pač píttrclnia, da jaUo k- 'stna itpcijava C. kr. goziliiarskih nadzornilio'' ,\'onii-sarjcv), katt;ri imajo nalof^'t; řuvati, da 'if žela po izňckavřuiji «gozdov uv pustowi, kajti revni inalfi vredni kraji, iiHtvarjajo revno malo vredno deželo, revne malo vredne dežele pa revno malo vredno državo. K ziipetiiemii ]K>g'ozdeiijn izsekanih gozdnih parrel kraSke narave, In iimrala na{>-il)ati, da siliti vsake{;a yoíí])odaija že krsèaiwka ljubezen tlo svujepi Idižnjef^a. l.astni otroci so pač vsa-kt-iiui fí^spudaijíi iiajhližji, in gotovo ni nikdar krščansko, ako kdo izseka po svojiti stariših podedovani l^pi drag'oceni Ji'^^^d, ter zapnsti svojim otrokom le y'ol, ide vreden Kras. Jn kar breziimm» ter ěez van j^i'do je modrovanje g'O-s{)odai-ja, kateremu se poí>-oztlenje izsekanega ^ozdm'ga zendjisèa svetnje ali nkaznje, ako se odreže; ,,Kaj Í)odem drevesce sadil, vsaj gane bodem nikdar nžival". Ako je hila našim pred-Tiiktim kríít-aiiska dolžnost za nas skrbeti s tem, da MO nam gozd za[>itstili, je gotovo tndi nič manj rez sjiovedi? Ne vem kako to, ni se nič posebno govorilo, da bi bil kaj piida denarja seboj iz N^im-škega prinesel lianjanov Tonček. Oti se je sicer balial, da mu je pollicu žep, vendar ljudje niso lioteli nič prav verjeti, ker čeuui bi pa potem pri Banjanovih ^išenieo prvi prodajali, čenm bi morala ona lepa lisasta teliciea na sejni? Dokler je stari živel, ne bi se nikdar ]n'Ípetilo kaj takovega. hi kje ïe Dač ona lična in-odajabiica. o kateri je toliko sanjala stara Banjanka? T(jnček le ni hotel trgovati, da bi si s tem zaslužil [jri nas, kjer je malo proilajalnie, lepi groš. Saj je dobro mislil, porečete, ostala mu je kmetija, eemii da kmetijo zapušča, kdo bi sedaj gospodaril, ko je stari umrl? Kmetija jc- vendar le kmetija, porečete, Ihjbro, doljro dragi nntji. iiidi jaz tako mislim, vendar Timëek ni niti kiuetaril. Delo mu že nekdaj jii dišalo, posebno [»a sedaj ne, ko se je na Nemškem popolnoma [)ogo.--))ival iji prenîetuval tiste pisane jtodfjljiee, njegova mati je ]ja t!(.;iiii bedela in plakala. Ni se prida naučil lîanjauuv Tonček na Nemškem, ne! — 111. Bte li že bili, prijatelji moji, že kedaj na cerkvenem shodu v Kloštru? Kaj hi va-< po-uraševal, znam da ste bili. Kdo ua tudi iif m ]ih> napačno, je pać to, da ae nasUiŽiijejo fjospodarji namesto cisto mladili, 4 lIo k veèem 5 let starih, v sejalnici izrejeuih drevescc, — katera bi ei morali kupiti, rajšc takili ^samosevcev, kakor-Boe naliajajo v lastnem gozdu pud vclil 'ra drevjem. Taka drcvesua so, ker so primorana rasti v vedni senui v preveliki g'oščavi, ter pod kupom velikegH drevja, iiavaduo že pu 10—12, ali še več let stara. Kako čudo, ako presajena nočejo rasti ? 'JV'ga pa nekateri g'ospodarji v postov ne jemljejo, ampak kar kje v beli dan dijo, da ee pogozdovanje noec sponašati, da n ^elja niě, ker drcvjiče noče ra^ti. Druga iiapíií^ři. katera 8C lahko pri pogozdovanji gostokrat opazuje, je pa ta, da se okolo posajenih drcveser zei»lj;i premalo stlači, jircíralila ptisíi. Kdor lioče, da se mu bodo drevesica «ploh prijela, mora kar le mogoče dobro stlačiti zemljo, katero vvlui koreniti nasuje, najboljše je, če stori to z nogami. KoneČno ]iii se to : kjer si pogozdil nikar ne pasi, kajti ako tudi živina igličevja ne obje. ga pa pohodi. ]n zato Inl bi že poslednji čas, občno splošno paŠo po gozdih na Dolenjskem odpranti. Vsak naj jiase na svojein paŘtiíku, ua svojem travniku, v gozdu pa nihče. Kaj je novejša po avstrijskem cesarstvu ? Državni zbor je sklenil trgovinske pcgcdbe z Nemčijo in Italijo. Marsikaj dobrcg-a bode iz njih za naSe kmetijstvo, gozdarstvo, lesno in živinsko trgovino; ali ena dol.ičha v pogodbi z Itnlijo pa preti veliko nesrečo našim vinograiinikom. Trta pri nas pojema od dne do dne. Pridela se veí kakor pol mauj, kakor pred leti; davki veči, dtdavci dražji — a sedaj se je pa določilo, da o ,,veliki maši" k tej prijazni ecrkvici, ko se zbero tukaj ljudje malo ne iz celc lïele Krajine, da zalivalijo Mater Hožjo za prejete dobrote iu i/.pi'osijo novih ndloati. Mala cerkvica leži tako samotno na krajn grabrovega fj^ojzdiča in vendar kako živo je tu o veliki maši. Pred cerkvijo razlože krošnaiji avoje pisano blago, sicer nič posel)nega, a!i lui-kaviio za preprosto belokranjsko srce. Ln kako se sučejo olcrog zgovornega let-itarja, katori je ra/,ložil svoje shutke odpustke. Evo srčkov iii uric, konja in konjanika, puško iii fantička, da, Še celo škof ne manjka. Koliko jih je med onimi malimi gledalci, kateri še nijso videli drugega škofa, od onega pri lecitarju! Xu, saj pa vedo, da je škof visok gospod, precej za cesarjem s zlato kapo na glavi iu srebrno palico v r«dci, kateri ga bode jedenkrát po licu udaril, se-veda če ae bode lepo vedel in pridno učil. se bode odslej dalje plačevalo od laškega vina na meji, (ako to Italija hoče) samo 3 gld. GO kr. mesto dosedanjih 13 gld. X'^kateri poslanci, /.lasti tudi vrli naš g. Pfeifer so ostro in odlořno govorili zoper to določbo; g. Pfajfer jo je imenoval drugo trtno UŠ — ali žali lîng kaže se, da je bil trud zastonj. Sosedna LaSka ima grozno vina; najbrže nas bode z njim preplavila; naSa vina bodo v ceni pala — in ti ubogi kmet, kaj bodeŠ počel ? s čim davke plačeval ? — Sicer pa je v državnem zboru še vedno stara negotovost — prave večine ni, vlada pa bliže liberalnej levici, kakor je bila pred zadnjimi volitvami. Na Češkem se tudi vlada pri razpisu sodniških in drugih služb premalo ozira na /.nanje Češkega jezika. istrski poslanec dr. Laginja je imel v di>av-iiem zboru svoj prvi govor. Bil je tak. itnitor bi ga bil govoril kakov Mladočeh, Naái poslanci niso bili z Jijim prav ni"* zadovoljni. Prepričal se bode pa g. doktor, gotovo v^e sam, da se /. glavo ne da skozi zid — in da tako ravnanje Slovanom ne bode koristilo. NaSi Slovenski Korošci so pri občinskih volitvali vkljub hudemu pritisku vendar le zmagali na množili krajih. N^ajmhijša hči našega jirosvitlcgii cesarja Ma-« rija Valerija, omožeua z nadvojvodo Fran Salva-torjem, je porodila hčerko, NaSi sosedni Madjari imajo volitve za državni zbor, kakor po navadi, tako tudi letos tiČi obilo volilcem prevroča kri. Veliko je vïe ranjenih ue-kaj — ubitili. Brez pobojev ua (»grskfm di volitev, — Slovani in Rumunc! ne tiodo vulih, iter pri tako krivičnem vladnem pritjsku nmi&'u upati zmage. Evo omli, prodajajo ženo sladke hrttške iu ru-pečkaste breskve, a tam proti cerkvi razvrstili 80 se sironmki med njimi tudi hrvatski sle[)ec, kateri gode in jjrepeva otožno junaški» peseiico. Iz malega zvonika glasi se lepo zvoiienje iu vabi pobožni narod v cerkev k božji službi. Oj, kako prijetno je na veliko maŠo v Kloštru I liih) je po veČernicah. Ijjudjc zapušc'ali so prijazno cerkvico in odhajali počasi proti d(uiui. Nn, zato je bilo bolj gbisno v bližnji vasici, kjer se je hotel vsaki okrepiti z kozarcem do))re, poštene belokranjske ka])]Jice. Posebno mladina prepevala je veselo in rajala. Kako tudi ne bi, saj tako veselo cvllijo gosli brovatov Zakanjcev in oni brkati godec z veliko turlio ob strani, drgne po bajsu tako neusmiljeno, da bi mislil, da bodejo popokale vse strune. Ej, Maj je samo jedenkrát v letu velika maša! (Kouec prlliadiijii.) Btran T2 iíOLKNJSKW WUVIUW. a. štev. Kaj jo novega po širokem svetu? lîol^arski minister Stan>tiulov se je po nesreči v iioffo ustrolil. iiaiia je baje iiuda. Z Dunaja je sel tje doli ii6eii zdravnik, da mu kroglo potegne iz noge, Na Rusk t >11 je grozna lakota Se vedno. Ljudje jedo travo ["iiiesiann z ilovico. Umirajo kar ob cesti, ko iigčejo v vas, mesto. Neka vas se je (i;ila vsa previoile po yeslu : „Vse za vero, dom cesarja" vestno opravljal. Iz SpotJnjega Vodala pn Mokronogu. — Vreme smo imeli dosedaj precej prijazno brez snega, le tekom zadnjih dni se je narava pokrila z belo ■o'iejo; hudega mraza dosedaj ni bilo. Vina se jp ])i'idelalo bolj srednje, a kar ga je; ga hvalijo. da je dobro. To so gotovo morali vedeti vi:io-kiipci, ki so ga močno pokupili in tudi poprej drago plačevali. Sedaj je vinska cena nekoliko upala. Kje so tisti dobri iasi, toŽi naš vinogradnik, ko smo vina Se enkrat toliko pridelali, kakor sedaj y in kakor se kaže bode Čedalje slabse, kajti tudi naši vinogradi bodo skoraj gotovo prej ali žrlev strasne liloksere. Našemu vinogradniku ne bode kazalo drnzega, kakor poprijeti se ameriških trt. Ali o tem ima malo pojma in je premalo ])odiičeii — vsaj dozdaj. Hvale vreden je predlog deželne filoksertie komisije, kateri se bode jiamreč osnoval nekak tečaj na Grmu, ter da se bo le brezplačno podučevalo o vinorejstvu zlasti o 7,a.sajevanji iu požlalitnjevanji ameriških trt. Veliko je še lazov, vriov in drnzih praznih ri pst, kamor bi se dalo vtakniti §e marsikatero tin'vesce. Koliko se vidi še celo ob glavni cesti tilko zvanih gmajn — pokritih z grmičevjem, kjer bi rastlo lahko žlahtno sadje. Naš kmet ima nam-rn'' svoje zaupanje le v vinograd, za sadjerejo se p;i malo ali vsaj dosti ne zmeni. Kajti pri nas Si' nekateri le od vinogradov žive, denar od vina jim je namreč ves živež. — Opravičene so toraj proinje nasiii gg. poslancev na Dunaji, da se mora našemu kmetu takoj priskočiti v pomo6, dokler popolnoma ne opeša. Da gre res slabo spričiije to, ker ljudje zapuščajo svojo domovino, ier si iščeio sreČe onkraj velike mlake" v Ame- riki. Pri nas v trojiŠki župniji je dosetlaj kaj enacega le redka izjema, dnigače je pa v Belo-krajini in drugod, kjer je vže na tisoče izseljenih. Sploh so pa nekateri sami r/rok svojega žalostnega stanja, veliko je §e pripomočkov, katerih naj bi se bolj poprijeli, ter si svojo bedo vsaj nekoliko zlajšali. /godi se dostikrat, da je v jeseni, kadar je vino spravljeno, življenje veselo, dokler je kaj v sodu, spomladi pa ko hoče vinogradnik svoj vinograd obdelovati "in v to svrho potrebnih Jelalcev najeti, mora pa vzeti vino na iipaaje na bodočo vinsko letino. Marsikateri bi iiihko proiial kako vedro vina — a ker se doma rabi, potem ni mogoče. Resnica je, kar piSe nčeni g. dr. V. v „Umnem kletarstvu". Vinorodni kraji so res srečni, ker jim icirava rodi to žlahtno okrepčevalno pijačo ; pa ljudstvo se prerado vda pijančevanju in dokb je kaj v sodu, zanemarja .svoje opravke. .Marsikak vinorejec se zanaša, da bodo v jeseni S[)Ptsodi polni, živi lahko-misljeno — če je pa slaba letina, nima nič za jroflaj; /Hbrede v dolgove in koiicčno mora «d liše in gorice. Sploh se preveč pijače in živeža parabi v jeseni in ca zimo, nn-d tem mora pa gospodar v spomladi koruzo drago plačevati in na posodo jemati. Dobiček imajo od tega-le širokovestni trgovci, ki žito celo leto skupaj spravljajo in ob ugodnem času ubogemu kmet« prav drago prodajajo. Velikokrat je moral vïe marsikateri rep romati zavoljo tega h hleva. Glede živinoreje so nasi kmetje tudi v žalostnem položaju. Večji del imajo manji kmetja živino v reji, ter tako rede lastiiiku žival, akoravno se pogodi za prirejo vendar ima pravico lastnik vzeti živinče kadar hoče, le da vrže primerno prirejo v novcili rejaču. Da v tem ne more imeti Človek veselja do živinoreje, se ume samo po sebi. Potok Mirna nam dela čedalje večjo íkodo, ker vedno izpodkopuje in razjeda travnike. Skrajni Čas je vže, da nam visoka vlada priteče na po» moč in oskrbi za uravnavo Mirne. Splob se js pa od tega vže neknj Čulo îti menda tudi sklenilo, ali storilo dosedaj Se nič. Denar se pri naa težko dobi na posodo, in če se dobi, gorje onemu, ki ga išče; kajti posojilee računi po 10 odstotkov od 100 gld. včasih še več, po (> odstotkov s» redke izjeme. Kako koristne so posojilnice, (o sprevidi lahko vsakdo, komur je mar za blagor našega kmeta. Koristna bi bila za nas posojJ-iiica v Mokronogu, toda kedaj dobimo? Oalo bi se ^e marsikaj povedati ali zadostujejo i;aj za danes ti precej narastîi podatki. O priliV^ kaj več, fco se nabere kaj gradiva. Iz Ilirske Bistrice. — Prejšnji teden odpotovalo je mnogo mtadenčev iz naáe fare v Ors^ovo Dri liumunski meji. Govori se. da ijotrebujtjo fte kMďb 1200 yudí, kar pa ni resnica, kajd iz Eeke je priSlo od 1200 mož 600 nazaj in le 400 ljudi TMli so v delo. Jaz menim, da pridni řdje tudi doma dovolj dela dobijo; no pa naj po sveta potovati poskusijo, saj Škodovalo jim tako ne bode. Kakor ao poročali listi, umrl je v Gradcu, Mak 4. jan. g. pl. Valenčiž, general v pokoju * visoki starosti; zapustil je Bistrižkem ubožcem lepo svotico denaija, katereg'a so razdelili ubožcem minoli řetrtek po sv. maši. Ta so ljudje zelo bolni na raznih boleznih, T ladnjem řasu pa se je k nam vrinila tudi hripa. Hvala Bog-u, da ta nadležna olezen odnehuje. Domače vesti. f (Umrl) je g-osp. Josip Ekel, vladni svetovalec in okrajni glavar v pokoju v Ljubljatii, íué 23. jan. po kratki in mučni bolezni. — Pokojni rodil se je v Ljubljani 2. jan. 1824, ter služboval po dovršenih visokih šohih »a Dunaji 1. 1847 v Ljubljani, Vijiavi, Postojni, Kamniku, Zagrebu, ter od 1. 1863 v Novem Mtstu, kjer je 06!al do predlanskeg-a leta, ko je naalopil pokoj-■ino in se je pri tej priliki preselil v Ljuliljano, »voje rojstno mesto. — Kako je bil tu priljubljen ffb Še vsem našim bralcem v dobrem s^oniiiiif; dokaz temu dovolj, da ao ga Novonieàka in vse sbSiue glavarstva imenovale kastnim občanom. Vedno je želel Novo Mesto in sploh Dolenjsko obiskati, a prehitela ga je nemila smrt, Pogreb je imel krasen. Novomeška občina mu je poklonila krasen venec. — Gosp. Ivan Železni kar, «lovenski pisatelj in urednik „Slov. Naroda", je 26. jan. t. 1. po muSni bolezni v vratu v Ljub-^anski bolniřnici umrl. — V Novem Mestu, je , «mrla dne 27. jan, soproga bivšega kapiteljskega »rganista gospa Ana Kraus v 75. letu svoje stavosti. — V Klevevžn umrla je 4. jan. gospodičina Adela Jombart, velika dobrotnica ubogih in zlasti Šolske mladine, za katero je vsako leto mnogo darovala, ter se jo je spominjata še pred smrtjo. Parovala je 50 gld. za obleko revnih Šolarjev in 50 gld. pa sploh za uboge. Čujemo, da je ravno 4o!iko dala tudi za Skoeijansko župnijo. 16. t. m. Siila je slovesno pokopana pri podružnici v Slapih, ttïaj v miru počivajo I (Popravek.) V zadnjih „Dol. Nov." smo ^rineflii vest, da je gosp. Hudo vernik v Mariboru umri, — kar pa ni res, in s tem napačno irest popravimo. Ker nam je znano bilo, da je îkil gosp. res za smrt bolan, se nam je govorica rioliko vqetna zdela, da nismo druzega poročila aSakali. Kakor smo ga pa obžalovali, tako se tndi ;2«MiiŽQo veselimo, da je oidravel, in mu Še dolgo l^ttrUeqie vošimo. (Za T. letno zasedanje porotnih obravnav v Novem Mestu) izžrebani so naslednji gg. glavni porotniki : Štef. HSnigmann, pos,. iz Sred. Vasi ; Jos. Gerbec, pos. iz Metlike ; Jan. Kap.s, pos. iz Črnomlja; Jan. Jarc, pos. iz Sred. Lipovca; Fr. ŽnidarSič, pos. iz Zdenske Vasi; Vik. Auman, trg. iz Krškega; Jan. Lovšin, pos. iz Ribnice; Jan. Sveiger, pos. iz Črnomlja; Aloji Hrastnik, pos. iz Rake; Mart. Tome, pos. iz Stranske Vasi; Marko Kure, pos. iz Brezovca; Ant. Strajnar, pos. iz Dol. Ponikev; Ant. Sotošek, gost. iz Cirkelj; Ig. Bregar, pos. iz Vidina; Jan Sti-panič, obč. pred. iz Gradaca; Fr. Ferkolj, poa. iz Gor. Vasi ; Ant. Činkole, pos. iz Dobrovské Vasi; Mat. Kambič,^pos. iz Krasinca; Am. Kun-stek, mlajSi pos, iz St. Vida; Leop. Fleischmann, pos. iz Metlike; Mart. Vuk^iniČ, pos. h Božjako-vega; Andrej Brinskele, posestnik iz Oermošnjic; Ant. Iludakliii, pos. iz Loke ; Ig. Zupančič, c. kr. častnik v. p. iz Toplic; Jos. Nečimer, pos. h Čučje Mlake; Jan. Bizjak, pos. iz Male Sevnice; Fr. Bučar, pos. iz Kostanjevice; Jan^ Bajnk, pos. iz Metlike; Kari Zavodnik, pos, iz Zužemherga; Peter Lakner, trg. h Gor. Mozelja ; Henr. Brun-schmied, pos. iz Radeč; Jos. llutlakjin, pos, iz Stare Vasi; Fr. Florijancič, gost, iz Žužemberka; Ant. Jaklič, pos. iz Križevske Vasi ; Marko Nema-nič, pos, iz Drasie; Fl. Zorko, pos. iz Družiiiske Vasi. — Nadomestni porotniki so naslednji gg, : Fr. Seidl, pos, Fr. Božič, pos., Ani,, Kastelic, pos., Ad. Gnstin, trg,, Andr, .-Vgnitsch, klep., Aug. Lusar, pos,, Fr. Košíček, pos., dr. Alb. Poznik, C. kr. not. vsi iz Novega Mesta in Fr. Šali, pos. iz OeŠče Vasi. — Začetek obravnav 15. februarja, ter bodo trajale cel teden. (Vodnikovo svečanost) priredite „Narodna Čitalnica" in „Dol. pevsko (|^ustvo", dné 1. ieb. v prostorih Xiirodnega doma. Vapored koncertu pod vodstvom g. pevovodje V. Tu6ek-a. 1. A. Stfibr: „Koncertna fantazija za glasovir", igra gospica Julija Halter, 2, Dr. A. Dvorak: „Ujeta", dvospev za sopran in alt, pojete gospici Marija PavloviČ in Matilda Mechora; spremlja na glasovirji gospica Antonija Pajnič. 3. Fr. Gerbič: „Miiotinke", št. 2, Sopran-aolo, poje gospica Marija P avl ovi č, spremlja na glasovirji gospica Antonija Pajnič. 4. A FOrater; „Venec Vodnikovih in na njega zloženih pesiuj" za možki in ženski zbor in samospeve. Spremlja na glasovirji gosp. Ig. Hladnik. Potem sijajen ples, pri katerem svira oddelek meščanske godbe. — Začetek ob 8, uri zvečer. Vabila veljajo, kakor vstopnina, — Gosp. Zure (Stembur) prevzel je oskrb za dobro pijačo in okusno jed ter obljubil vsem dobro poetreČi. t (V Skocijanu pri Turjaku) umrl je 10. iûii. Jožef Jančar, previden s svetimi zakr»- menti v 82. letu svoje (JAbe jjo dolg-i in luuèni bolezni. Pokojnik je v prejšnjili časili bival v Novem Mestu iii je bil oce veleSaal. g- Frančiška Janiar-ja, župnika iiemèko-viteškega reda na Dunaji. (Sokolski ples) bode v soboto, dné l3. febr. T prostorih „Narodnega Doma". — Vstop ilanom in vabljenim prost. (V občinski odbor v Mokronogu) izvoljeni 00 bili naslednji gospodje ; Franc Zupančič iz Sv. Križa županom ; J Dolensek, Ant. Maj ce n, Kar! Šašelj,J. Povše, A. Tratar in Fr. Piiier, svetovalcem, — Dné 20. prosinca bil je tu kr-čen 29!etni Emil, Henrik llennige protestant iz Ciinnern na Pruskem, vrtnar pri g. baronu Herg, ter bode 25. t. m, poročen. (Prostovoljno gasilno društvo v Mokronogu) priredi dné 2. februarja plesni veaček s tombolo v gostilni pri „Lipi". Začt-tek ob 7. uri zvečer. — Društvu v korist darovane dobitke za tombolo oziroma denarne doneske sprejema hvaležno odbor. (Bralno društvo v Kostanjevici) priredi v svojih prostorih v gostilni g. Fr. Buôar-ja v Kostanjevici v letošnjem predpustu sledeče veselice: 1. v torek dné 2. sveíana 1892 plesni venĚek; 2. v nedeljo dné 28 svečana 1892 maska-rado. Vstop je dovoljen le udom in po udih vabljenim gostom. Kdor pri maskaradi ne pride v maski plača globe 20 kr. — K obilni udeležbi vabi najuljudneje Odbor. (Okrajna posojilnica v Krškem) ima v nedeljo, dné 6. marcija v šolskem poslopji ob 10. uri dopoludné svoj občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor ravnatelja. 2. Kačun načelništva in poročilo nadzornikov, 3, Prememba pravil. 4. Volitev načelnistva in nadzornikov. 5. Predlogi. (Slavnost v spomin dr. Janezu lílei-weisu) priredi akademiČno društvo „Slovenija" na Dunaji, dné 8. febr. 1892, Pri koncertu pel bode oprni pevec nai rojak Jos. Trtnik. (Zabavna knjižica za slovensko mladino.) Marljivi g. Kosi, učitelj v Svedisči, ki nam je vže podal 3 zvezke „Narodnih legend" aa mladino, nas je razveselil z novo zbirčico lepih pripovedek za nežno mladino, — Prvi zvezek stane 15 kr. Prav toplo pričakujemo „Zabavno knjižico"; g. izdajatelju pa želimo, naj prvemu zvezku sledi ěe mnogo druzi i. (Imenik ali Šematizem redovnikov sv. Frančika) pokrajine sv. Križa za leto 1892 kaže, da ima hrvatsko-kranjska pokrajina v 12. samostanih bivajoči h redovniških maSnikov 78, klerikov 18, lajikov 38 in samostanskih tre-tjeredovnikov 28. V Kolegiju sv. Antona v Rimu 8ta dva lajika in jeden tretjerednik in v sveti deželi jeden lajik. — Provincijal je preČastiU o. Placid Fa bia ni, „custos" ali čuvaj prečastiti o. Evstahij Ozimek, kateri bode letos meseca marc» obhajal svojo zlato mašo. Najstarejši redovnik, mašriik v pokrajini pa je* releČastiti o. Gilbert Gravi, ki bode letos okolo velike noči obhaja svojo sv, zlato mašo, kakor je obhajal 4. okt. prêt. I. SOletnico svojih slovesnih redovnih obljub, iiog mu daj zdravje! („Pavlih a") imenuje se nov humorističeo list, kateri izhaja v Ljubljani. — Cena mu je na leto 4 gold., ter izhaja dvakrat na mesec. „PavHha" je sedaj edini slovenski humoristični list. O priliki. ko se bolj sèznanimo z listom, hočemo š« kaj o njem spregovoriti. („Luči".) Spisal Anton Fun tek, tako je naslov novi knjižici, ki je izěla v zalogi D. Hribarja v Celji. Oprava knjižice je res tako iiČna. da dela tiskarni Čast; za dobro vsebino pa je pisateljevo ime najboljši porok, torej jo smemo slovenskemu občinstvu toplo priporočati, — Cena broširanemu zvezku 70 kr,, elegantno vezanemu 1 gld. 20 kr,, s pošto 5 kr. več. („Popotnikov Koledarza slovenske učitelje 1892") VL leto. Izdal in uredil Mihael J. Nera t, nadučitelj in urediiik Popotnikov v Mariboru — tiskal in založil Dragotin Hribar v Celji. Ličen ta koledar slov. učiteljstva izšel je na koncu leta 1891 že v šestem letniku in to pot ne v Mariboru, kakor njegovi predniki, marvefi v Celju. Vsem, ki se zanimajo za slov. šolstvo, priporočamo toplo ta „Koledar", ki stane vezan v lične Honačeve platnice 1 gld. 20 kr. pri založniku g. Ilribaijn v Celji. Dunajska „Wlener-Zcituug" od dné 30. januarja javlja koncesijo za dolenjsko železnico. — S tem je sedaj rse zgotovljeno, kar je potrebno, predno se istinito zaCne građenje železnice. Razne vesti. * (Proti jetiki otrok) nahajamo v Dekem Časopisa Dasvetovano naslednje sredstvo: Otroka boleha očega a& jetiki, treba je posaditi v kopolj, ua to pa vzeti 'želodec r&vookar zaklane krave. Ta se prereže in otrok se do vratu vtakne vanj, kjer se posti 0(1 10 -30 minut. Potem se izvleče, obmije in drgne po životu. Baanmi se, d» mora biti kravji žolodee éo topel in če ae zdravljenje ponavlja dan za dsovom jedeu oeli mesec, odpravi popolnoma zanesljivo nevarna bolezen. * (H« Dunaji) pričela se je ta teden obravnava prod porotniki proti Sohneiderju is njegovi ženi, katera sta tri slnžbe iskajoče dekle nmorila in oropala Več o tem govorili bodemo v prihodnjih „Dol. Novicah" * (Deželni glavar obrača, Bog pa obrne). To se je pokazalo pri odprtju savinjske želemice. Da- ielni glsTu-, gtoi WnrmbrADd, botel je Slovencem eno uaoliti in jib posvariti, Daj bo rajáe z gospodarskimi rećmi pećajo, kakor a politiko. Prijaanejši govor imel je pripravljen «a nemèkutarjo. Ko je toraj prišel v Žalec, kjer se narodni žnpan IlauBenbicbler piše. mislil je deželni glavar, da je ta Nemec in ga je tndi prav prijazno nagovoril. V Št. Petra pa je nemiku-Urški inpan, ki pa ima slovensko ime „Lenko^ temu je povedal ka) odljadni govor. Ta je bil seveda pre-•traSen in razžaljen. — Še le v Veleujn so povedali glavarju, kaj je napravil. (Siromak pri žnpanstvn.) Za božjo voljo, prosim vas, osmilite se me in dajte mi kako podporu iz ibožnih denarjev; že četrti dan je danes, odkar sem poviil zadnji kosćek krnba in če mi sedaj ne pomagate, moram gladu umreti. Župan; Res si siromak namiljenja vreden, zato pa bočem tndi za-te govoriti; danes teden bo občinska seja, pa te bom prav toplu priporočil. V Novo Mesto v mesecu decembru vračujoča se pisma. Popp Sandor, Szabaaka. — Mici LanriČ Graî. — A. á., loceo. — Franz Pire, Zlatar. — Marija Gr-meck, Reiinits. (Rekom ) — Tomaž Turk, Bránice. — Franz Drgauz, Budapest. — Ana Ude ? — Job Ko-▼adifi, Agram — Jo^aû Ž'vie, Beigrad — Maria Frein, Lijons N. Am. — Franz Kaatetic, N. Amer. — Franz Umek, East Heleua. — Franz Bobte, Retoskcy. — Matija Žvau, Laib&cb. — Josef Stanischa. Preukee. — Jane?, Krisehau, K slauievica. — Jakob Cimper-man, Denver N. Amer — Anton IJaiar, Unf>arn. — Jatiana Gradi&ar, Turjak, — Antt/U Komilja, Wiudidch-^xlz. — Josef Persebolj, Agram (2 pi«nia). — Janei Kajk, Stelton. — Anna Perko, Seiseuberg- (Rekom,) — Leopold Wemer, Wien I, — Moritz Liebiech, Wien I, — Rudolf Mimse, Wien — Jakob Laser, Lin« Franz Kovaóič, Laibach. — Yogler ITasen-»teiD Wien. — Alojzija Žnra, Ljubljaoa. Darovi za tiUo „katol. družbo rokodet. pomočnikov" v Rudolfovem. Ujseiii Veselica dué 6. jannarja 84 gM,, mil. g. eks. buezyâkof i 20 gld., g. Gregor Malovrh 4 gld., g. A, Bdoc 2 gW., g. HBnigiim« « gid,, g, Picelj 2 gkl., mil. g. proSt Dovgtiu 5 gld., g. A. KtiSljaii 2 gM,, g. J, Jakše 3 gld., neimenovan diiliovnik B gld., iieiuienovaii 10 gld., mil. g. prnSt P. Urli 20 gld., gos A. Smidoviiik 1 gld,, g, ,fmi. Penm 1 gld., Ě. g. J. JatiSigar 6 gU g. A, Kr^oii 2 gld. Listnica urodniitva. Goep. Š. v Z. in veÉ »trugih dopifiiiikov. Tlvala m poslano, jriđe VBe na vrsto. Osobe, ki prihajajo mnogo z ljudstvom v ilotiko, morejo si brez trnda zagotoviti lep zaslužek, ^ ki se spreminja v stalen letni dohodek iu se more uživati do smrti. Kajtilala zat6 ni treba, pač pa mora dotičiiik znati rarfoSii» slovenski pisat. Občinski tajniki, gostilničarji, tigovci, cestarji, dacarjj, občinski sluge in dimnikarji imajo posebno priložnost okoristiti se s tem zaslužkom. Pisma pošiljajo naj se pod Šifro „J. 2. 31" poste restante v Ljubljano. S f- Loterijske srečke. Gradec 16. januarja 28 79 42 48 21 Trst 23. „ 48 34 85 82 74 S ^AHYAIaA. Za milo sočutje ob bolezni in o smrti naSe nepozabijive hčerke Stefiluijo Wutscher izrekamo vsem sorodnikom, bližnjim in daljnim prijateljem in sna'jcem, sosebno prfčast. duhovščini, slav. uČiteljsvu in slav. gasilnemu društvu v Št. Jerneju 70. obilo spremstvo, ter za pokJoniene kranne vence. Šent Jernej 23. januarja 1892. v25} Žalujoči ostal). Žalujoči podpisani poročajo s tem svojim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Božji previdnosti dopalo našo ljubljeno soprogo, oziroma mater gospó Marijano Engelman, tmdiičiteljevo soprogo, po dolgi, sedemletni muřni bolezni, večkrat previđeno s sv. zabramenli aa umirajoče, dnć 16 januarja ob 2. uri popoliidne v 43. letu njene dûbe v večnost poklicati. Nepozabljiva ranjka bodi priporočena v blagi spomin in molitev, zlasti faranom na Mirni in na Suhoru. Zahvaljuje so prisrfno za milo sočutje in obiskavanjo ob bolezni vsem dragim znancem in prijateljem, posebno preč. g. řupuiku Raže k u za milo tolažbo ves čas njene bolezni, kakor tudi vsem obilim spremljevalcem drage ranjke k večnemu počitku. V Starem Trgu pri Poljanah 18. jan. 1892. Krlstlj Engelman, soprog. (2e) Edmund, Viktor in Vinko, sinovi. m Mestni inlin SÍÍ dflje v Hajeiti. Teč se V/Aé v občinski pisarni Novomeški. (sa-D Naprodaj je posestvo in Bicer: zidana hiša z dvema sobama, kletjo, živinskim m preëlÈjim hlevom, kozolec, sadni in zelenja-6n\ vrt, pet ttjiv, travnik vinograd in pašnik. Pose-etvo je tik Št Jerneja pri glavni cesti proti Novemu mmmmmïï I """" ' " Udano podpisani pripjrûôa se za. iidela-vanje uniform za c. kr. uradnilie potrebščinami, k&kor tudi zimskih oblek, lovnikov 2 rokavi, flok jienic (Oiimi spalnih suken] itd , kar vao izdelujem po jako □izkih cenali; posebno ae priporočam prečast. duhovščini sa izdelovanje vue potrebne duhovniške obleke, katero izdelujem natanko po ielji in predpisu, 7>& blagovoljna naroóila uljudno prosi z vcleštovanjem A. Weissf (37-i> krojLski majster na Velikem trgu v hl$i VIranta. Živinski somenj. v Jaški v Hrvatske] vrži se vsaki ponoltiUek živiuski fioiiienj, obiskovati od prebivalstva celega okraja. Tam je dobiti tudi vsakovrstnih svinj, piUliiih in za pleine. Županstvo v Jaški, dné 26. januarja 1892 (ae-i) Tiačclništvo. Vrtnar, Stanovanje (27-1) B do 4 sobami, kuiiiujo, vrtom in diuginil potreb-BÔinaïui jo oddati s 1. marcom t t. v hiši ster, 204 Na prodaj je: kobila 6 iot stara, pasti visoka, konj 7 let Btar l^Va pesti visok, oba dva simelus, brez vsako napake; tri kofilje, ena čisto nova, na pol pokrita, drugo dve koiiji nekoliko slabcje, toda sc za vsako rabo, ena na pol pokrita, druga ň štirimi sedeži, vsa pokrita; dalje sedem koajekih oprav, težak in lahek voz, vse se takoj po nizki eoai proda v hiši štev H7 v Novem Mťstn. (3»—I) 42 novih, lepo in trpežno izdelanih VOZ različne velikosti, v ceni od 3H do 45 gld. za voz je ca prodaj pri (S«-i) Franc Valland-u v ^uicmberku. kateri sadjarstvo, zelenjadaretvo in ovetliiaratvo prav dobro razami, kateri je slovensćino v govoru in pisavi zmožen, iĚĚe se za deželno kmetisko lolo na Grmu pri Novem Mestu, Plaća 360 gld. na leto in 10% od zneska, strženegaza zelenjavo na trga v Novem Mesta Vrhu tega ima vrtnar prosto stanovanje, prosto poletno kuhinjsko zelenjavo in 20 gld, na leto za kurjavo bvo-cga Btauovanja. Nastop službe na spomlad tekočega eta. Le istinito stroka zmožni, pošljejo naj svoje a priloženimi spričevali lastnoročno pisane prošnje do konca iebruarja podpisanemu vodstvu. Nekdanji učenci bivšo deželne šole na Slapu, ali pa sedanje na Grmu, kateri so se vrtnarstva poprijeli, imajo prednost. Vodstvo deželne vinarske, sadjarske in poljedelske áole na Grmu pri Novem Mestu dné 25. januarja 1892. (31-i) Pri oskrbništvu grajščin Grm, Boršt, Oraben In Dobrava, pošta Novo Mesto je na prodaj 200 metr. stolov krompirja (Magflum bonum) 1000 mernikov ovsa, 1000 mernikov koruze, 80 mernikov ru-(leCega fižola in 3 hektolitre dobre, stare slivovke. (38-1) Tri mlade pse (30) volćjega (kraškega) plamena, izvrstno kot hišne čuvaje proda Fr. Jiivanéič v liadećah pri Zidanem Mostu, m-'m Nakup slame. 10 metr. stotov slame za nasteljo za konje kupi knez Auerspergovo log arsko oskrb nlitvo v Soteski. Ponudbo s ceno od LOG kil v Sotesko dostavljeno naznani naj se omenjenemu logarskemu oskrbaistvu. (34-i) Î Stoeflsle tiijižice n 'pitó ? ailSem jeziku o meri, vngi, denarju itil. v Ameriki, jako iiripravtie, laliki) raKumljiTo in koristna, torej vsakenm tputovalcn te dežele iieoblioilno potiebne, prodaja po 55 kr. proti pred-jilaĚilu ftli poÉtlie111 povzetju Jos. Paulin v Ljubljani, u (!-tl—4) pisama zn potovanje po celem ftvetu iu Diedr. Blote v Novem lorku, Greenwichstr. 116. mmmmm^mmmmmmmmmmmmi t Oznanilo. S Oskrbništvo TurnsVega grada pri Krhkem Z hočo oddati Toplice BuŠeca vas v najem. 2 Natančneje poroča o tem oskrbnistvo inieno- Knazev logarsKi uran v o&iesni m *ntiiBT BB 2 vanega grada, logarski Bdjunkt v Žužemberku. (fl5-i) ^ J Turnski grad dn»; 28. decembra 1891. Za kovaie in ključarje Knez Auerspergov IngarsVI urad v Sq-teski prodaja od sedaj nadalje meterski stot Uï (Hektoliter dob'-ega oglja po I gld. 60 kr. (He po kr.) n» prostora v Dvoru. Nakaznice za prejem oglja izgitavlja proti gotovi plači knaiev logarski urad v S&teskl io kneiev »••••••••••••••••••m t\ «M* otvíiril |b delalnica za mizarstvo v lastni hiši ob votiki eeati poleg Grma in sa priporoóa ueiiiu obiÎDStvtt za cenjena naročila pri stavbah, kiilcor tudi za hiâno opravo. (ai8-a) Krojaški ponioÊnik sprejme ho takoj, imeti mora Bj>TÍĚevalo, da jo »»i-iiiau) že dvo leti sin/.il. Ponudbe naj se pošiljajo (lii-a) Fran Lenarčiču v Novo Vaa pri ftakeVu. Na prodaj imam iz proste roke: dva lepa vozova (koĆije) na dTn konja, jeden voz je močan, drugi lažji; konjsko prano opravo 8 pakiona; težak vjz; koleselj in devetletneg4 konja za težke vozove. Vao prodam po nizki ceni. Janez Storle, (16-3) kovai iu živinozdravniSki pomoinik v Kièkwij. V najem B6 dá f) Í. nnarcem 1892 proiJajalnlca z dvema «o-bama, daljo skladíiČB (magaeiu) lu jcdua soba za atanovaaje — posebno pripravno za aamco; nasproti C. kr. notarja tik e. kr. okrajue eodnije na giavuem trgu v Litljt, Natančnejši pogoji izvedó ae pri lastniku g Ivanu Grobolieku v Litiji, -3) Narejene obleke iz finega suknja in močnih cajgov dobć ee pri meni po iako nizki ceni ; dalje prevzemam naročila na obleke za gospodo in dečke, delo se dobro in točno izvršuje. Slavnemu obèÎDStvu priporoča se zi mnogobrojna naročila ndaui Franc Nečlmer, krojai v Xdvem Mestu, V najem se dajo prostori pripravni za prodajalnico, stanovànje ali kako drugo padjotje, za dalj časa in pod prav ugod-Dtmi pogoji. Trži se tu z ja ci, koruzo iu slivami. Sobo 80 ngodoe za vsako podjetje ker so pri ceati tik farne cerkve v Sromlab pri Brežieah. Na-ttnčneje pové opravoiStvo „Dol. Novic", (&-a) leželna kmetiška šola na Grmu išie hlapca volarja. Plaća ô golti, au liICSeC. (24-:^) Na prodaj nova htia na Brodu četrt nre od Novoga Mesta z opeko krita obstoječa iz dveh sob, hlova, kleti' z vrtoiii in njivo, za gowlilno posebno pripravna, so takoj iz proste roke proda. Več pové íastuik Anton dane, ('7 ÍÍ) îînvl Stsv. inLŠtft Ndvn Mf.Rt,i. Poleg mestnega mlina fiajbliifiii mlin pobRudolfoïep, J J (D O ' Z opravo na valjce je na prodaj ali se za več let v najem oddá. Ker mi druga opravila branyo, «e iiaiift\je ie i mlinom peiati, ga ponudim po ceni v iiakňp, ali za vcť'. let v imjem. Mlin je zelo prostoren, trdno zidan, e Ětirimi pari kameni in še x vho opravo ita val.joe; je r drobrem Hiaiin, najbliinji mlin poleg RudolfoveKa ns dobrem potoku „Težka voila", od mestnega Rotovža samo IIOO korakov oddaljen; b tremi goapodarakimi poalopji, lepim velikim vrtom, njivo in malim traniikoDi najsa-jeiiim z sadnim drevjem za 30 cetitov mrve; na pri-januem kraju. 1'riporoiSani ř» P" eeui v nakup uali-uarjem, ali i ozirom na zagotovljene dolenjsko želez, tiino do Ruilolfovega, za kako dm^o iuduHtrijelno podjetje z voiloim gouilom, na priliko: za mehaniíno uii-mrstvo, oljarno, Btrojarijo, umetno ključavniSarstvu ali ilniga podobna Opomnim, da je v prvem nadelropji mlina lepo Ktaiiovanie z Šestimi eolaami in pravilno painioo, vežo in kuliinio, da ima voda pri mlinu slapa ali padca 2'30 metra in da je jéz, ker ii obrezanega kamjia v cement vzidan, za večno trden. Alfonz Oblak, poBest. mlina 7 Kacdiji pol. Budolfovega. Prostorna zidana hiša stremi Hobami, spodej dve kieti, tik okrajne ceste, na dmgi strani cesto zidani blevi, nad hlevi pod io shramba za živinsko klajo, pri podu je tndi lutna hiša, vse je v dobrem stanu; k hiši spada 8 oral njiv, hoste, nekaj travnikov in lep aalni vrt, zraven Živinskega semiŠČa jiri cerkvi, proda iz proste roke (20-2) danoz Mergole na Bučki. Na prodaj domačija obstoječa iz hiôe in vsem gaspodaraVlm poslopjem, vrt zlopiuj sadnim drevjem, travnikom, njivo, vinogradom in hosto je iz proste roke na prrdaj za 950 gld. Vse je v dobrem sîann. Več pové lastaik Jože Bajti, ('-11-2) Veliki Slatnik štev. 24, puStA Novo MasLo. ■■.Tíiíi'iňtímiTnVimLfh>;íní niJiíThtirrťírtnifž.ií^ Gustav Forgdcs, Elfttar v Novpin Mostu na trgu v g. Bučarjevi hiš) naznanja slav. občinstvu iti čast. duhovščini, dit je odprl svojo proiîiyalûico s zlatnino in srebrniao. Prevzema vsakovrstne poprave knkor tudi popravlja vae cerkvene aíwari spadajoče v to stroko.