3 nć. 70. številka. Izdanje za nedeljo 13. junija, 1897. (v Trstu, v soboto zveče* da«« 12. jnnija 1897.) Tedaj XXII. „-EJJOCJNOfcJT" labaj« po trikrat na tedeu ▼ ieitih ii-danjtk oh toriilh, uetrtkSk ■a v,ofc>otah. Zjutranje iadanje il-aajj* ob C. uri zjutraj, več orno pa ob 7. ari večer. — 0hoju» izdanja stane: x* jedanmflBeo . f. 1.—, ieven Avstrijo t. 1.50 m tri ratiaec. , . 3.— , 4.&0 « Pol latt ... a,- . ; „ «» l«f.<> . . M 12__ . » . 18.— Marefinlao Je plačevati naprej m uriiki fcre* priložene naročnine se oprav« ae ezlra. fotauri&ce številke »e dobira;o ▼ pio-dajaluicah tobaka v lratu po S nvA. izven Trota po 41 dtč. Oclagi i»» ra£aue po tar: u ' pef;ita: 21 aailov. z debfli;«' frk«r* «« n'afu]'-prostor, ko^kor obs^a vt Poalana, o»mruiion in irtu^ zahvale, ."io mafti oblati Ud. le raiunajo ;»o p godb; Y»i dopiii naj se pošiljajo iredr>i*tvTi alioa Cimeran St. 13. Y*ak® nsov* biti frankovano, ker nofraok'.-VHun je rit inrejnmajo, Rokopisi se na »ra'ajo. Nar-iinino, reklamacije ir* fipt»!- jein. uprutmičtvo uli . dolino pit« ftolo bAt. It, II. nad9t, Naroćuiao in oglase je plaieTati loco Trat. Odprto reklama flijo ko prost* poitaio1?, 81 ',, V edinoili j« Na višku domišljavosti, nedoslednosti io — strahu! V zadnji ,Naši Slogi* čitamo zanimivih retrospektivnih in značilnih črtic o zbornici poslance? ; o vzrokih preranemn zaključenja zadnjega, dvanajstega zasedanja državnega zbora; o nemških poslancih raznih barv in o nadalr, ki so jih gojili — italijanski poslanci ob svojem dohodu na Dunaj. Te črtice so pisane toli mićno in zanimivo — vidi se jim, da so prišle iz spretnega peresa —, da smo sklenili, da jih priobčimo čim prej tudi v tem listu. Kakor pa je človeSkemu životu najbližja srajca, tako zanima nas najbolj, kar je povedano o nakanah, nadah in domišljijah naših ljubih so-deželanov druge narodnosti, s katerimi nam je — po previdnosti boS^i — živeti v tesni zvezi in neprestani dotiki. Tem ljubim sodeželanom našim je vrli sotrudnik „Naše Sloge' posveti! daljšo črtico. Ta pride seveda prva na vrsto. Danes ne, ker smo v sobotnih večernih izdanjih navadno v stiskah radi prostora. Naši sotrudniki so namreč ravno taki sitneži, kakor naši trgovci, stoječi v zvezah z —-inserat-nim delom našega lista: ti in oni silijo v ono številko, ki prihaja čitateljem v ione tisti dan, ko imajo poslednji največ časa: ob nedeljah. Da ne postanemo torej predolgi s tem svojim člankom, hočemo se zadovoljiti za danes z zaključnimi odstavki omenjene črtice, ki se glasč: „Italijanski poslanci so prišli na Duuaj v trdni veri, da jim bode možno tlačiti Hrvate in Slovence v Primorju s pomočjo državnega zbora. Računali so, da bodo mogli v kolo, kjer bodo — poleg Nemcev — tadi Poljaki in Čehi. Toda, kmalu so se uverili, da Poljaki in Čehi nočejo stopiti žnjimi v jedno in isto društvo. To spoznanje jih ni le razočaralo, ampak tudi razjezilo jih je v prvem hipu tako, da so se v prvem pričetku pridružili onim, ki so deli pod obtožbo pet ministrov, med istimi tudi ministerskega predsednika grofa Badenija. Minister predsednik grof Badeni jim je rekel baje o tej priliki: Ko ste vi zapustili mene, zapustiti hoče« tudi jaz — vas! Italijani so se prestrašili. In ko so videli, da se ministerstvo ne boji njih groženj, in ko so bili v razpravi o stanju v Primorju naslikani — ka-koršni so, in je bilo dokazano, da so to, kar so, večinoma le s pomočjo drugih : tedaj so se umaknili, niso več glasovali z nemškimi liberalci in na-cijonalci, ampak 7 večino zbornice poslancev, v kateri so vsi zastopniki naroda hrvatskega in slovenskega in med temi tudi poslanca dr. Laginja in prof. Spinčič. Storili so to iz sile in — strahu, da jih ne zapnstć oni, katerih pomočjo so to, kar so, in brez katerih ne bi mogli vladati nad nami, kakor vladajo v resnici. Po tem svojem postopanju vidijo se smešni mnogim. Oni koketnjejo z nemškimi liberalci in nacijenalci, glasujejo pa — proti njim in največkrat tako, kakor glasujejo od njih toli obsovraž-ljeni konservativni zastopniki nemški. Tako ne morejo mnogo zidati nanje ni konservativci ni liberalci. Vse njih vedenje ne gre za tem, da bi branili kako pravo svojega naroda, ampak le za tem, da z&branjujejo, da Hrvatje in Slovenci ne pridejo do svojega prava". Tem črticam je vsporedna vest, ki jo prinaša zadnje „Jedinstvo", da se je namreč grof Badeni pogajal tudi z Italijani za vstop v večino. Ti pa da so privolili le s tem pogojem, da b o d o iz* ključeni iz večine vsi hrvatski in slovenski poslanci. Tako smo čuli torej marsikaj o domišljavotfi Italijanov, o njih nadah začetkom zasedanja, o nedoslednosti v njih poznejem p stopanju in o njih strahu, da ne bi izginila enojka vlade izpred one ničle, ki bi jo predstavljali oni brez pomoči vladnega aparata. Tu imamo portrćt naše italijanske gospddel Res pravi portret, kajti vse črtice na tej sličici se strinjajo z vsem, kar smo imeli prilike opazovati na u jih od nekdaj sera in sosebno v zadnjih dobah. Saj nam je še živo v spominu, kako so se povodom zadnjih volitev povspeli na višek baha-vosti, češ: sedaj boste videli in Čuli čndežev, ki jih bodo delali Hortis, Mauroner in drnžba. Sedaj še le se odpro oči vsemu svetu, sedaj, ko zasveti luč govorniška gospoda — Mauronerja! Sedaj še le izve svet resnico o Primorski; zbornica se uveri o barbarstvu Slovanov in prepričana bode, da pro-gressovsko gospodstvo je pravi blagoslov božji — ne, božji ne, ker progressovci ne *uieio ,radi o božji u Stvaren —, 1. upine. Načrt 35 k organ i z iti jo s jr 'od- ril. Vs: •• jela se je t U'! i resolucija o /:tkonodajstvu i r.v.Ntv«i delavcev in shod je izjavil svoje simpatije v prid železničarjem. V Srbiji je sklicanje skupščine zbudilo bojazen, da aedanji vlada ne mi3li ua kako preosnovo usUve. ,0 ijefe- pravi nasproti teoiu, da nilnister-t-ki predsednik S i m i č mi?li na to, da vlada že meseca junija re-i vprašanje ustave, v^led vnanjih dogodkov prt se j< morala stvar še potisniti nazaj. Vlada je v oči^lelt m dogodkom morala ukreniti marsikaj, da je S -'»na pripravljena za vse slučaje. To je storila vlada, ko je krona pritrdila temu. Vendar pa trajno ne mure pogrešati podpore naroda in je morala sklicati skupščiuo. V Belgiji a e hoče uvesti splošna vojaška dolžnost in tak1* odpraviti predpravic? plemstva in bogatašev, ki so se smeli često odkupiti, mej tem, ko je narod m^rai mesto njih nositi breme vojaštva. Konservativna vlada je sicer proti tej naredbi, a mno»o katoliških demokratov je za to, zlasti, ker se v-led te spremembe poviša vojska do 300.000 »ojakov. Pogajanja za mir med Grško in Turško napredujejo še vedno jako počasi. No, današnje vesti trde, da so dispozicije postale nekoliko ugodneje. Odškodnina, ki jo bode morala plačati Grška, u-tegne znašati 100 milijonov frankov. Brzojavka pristavlja, da Grški ne bode težko vsprejeti to breme. 800 milijonov frankov res ni auuogo tudi za malo državo, «li za državo, ki je v takem finančnem položenju, v kakoršnem je Grška, je pa ludi to mnogo. Različne vesti. Druzega tudi nismo pričakovali! Nocoj ima nad mestni svet svojo javno sejo. Na daevnem redu je zopet vprašanje slovenske šole. oziroma odgovoriti je na poziv namestništva, da občina imenuje svoje odposlauce v dotično komisijo. Šolski odsek predlaga, da naj občina ne imenuje takih odposlancev ! Druzega res nismo pričakovali; sklep nocojšnje seje nas pušča torej povsem hladna. Toda žalostno je, da državna oblast na more ničesar opraviti proti — trmi 1 Poročil se je Hkademičri kipar g^sjf®. j Progar v Celovcu z g.čuo Karolino fiilner v Silbereggu. Čestitamo! V popolnilo. Poročevafe v današnjem zju-tranjem izdanju o .dejstvih", s katerimi je poslanec Hortis uničeval Slovence v zbornici poslancev, smo bili tako zamaknjeni v spretnost tega gospoda, s katero je — ker je potreba tako nanesla — pretvoril pristnega Laha Nicolrt Ranzatto v parade Slovenca, da smo čisto pozabili povedati, da je junak Ranzatto dobil za svoje junaštvo poštenih 14 m ejs e c e v ječe! Vrhu tega mora povrniti ranjenemu ftnančuemu stražniku Roliču 3« gld. za zdravila, 200 gld za prebite bolečine in po 5 nvč na dan od onega dne, ko je bil Koli« ranjen, pa do ozdravljenja! Dobro! Minolega ponedeljka, ob pol uri po-poludne, je šla žena Škedenjskega narodnjaka, gosp. G. B., v zadružno mesnico na lesnem trgu ter zahtevala v laškem jeziku v« kila jagnjetine. Osobje mesnice začelo je upiti: fora i ščavi, fora, fora!!! Omenjena je mislila v početku, da se le norčujejo, ali ko je videla, da druhal le tnli, da se ne zmeni za-njo, ter da jo demonstrativno žali — obrnila se je ter odšla! I! To je dogodek sam na sebi! Sedaj pa lahko govorimo mi in z nami naš narod, žaljen na toli sramoten način. Čujte torej Slovenke ! Osobje tržaške mesarske zadruge nam je napovedalo očitni boj. Žalilo je na nesramen način vrlo okoličansko narodnjakinjo. Dobro — sedaj je na nas tržaških in okoličanskih Slovencih in Slovenkah, da pokažemo, kako se znamo maščevati radi žaljenja svojih sester! Boj, ki ga nam usiljujejo dan na dan, vsprejmemo lahko mi mirno vestjo; bojevali pa se ne bodeno s krikom takor Italijani, ampak nam bode zadostovalo, da nehamo zahajati v trgovine naših nasprotnikov. To se pa mora zgoditi takoj! Sleherni Slovan naj pazi na to, da ne da niti novčiča La-honom, osobito pa židom — ne. Videli bodejo, da nismo njih metle ter da brez nas ne morejo živeti na noben način. Nebodigatreba. Ženski podružnici sv. Cirila in Metoda je darovala M&rica 2 kroni, Milka 10 kron mesto Šopka Antonijeti za god. Koperski izgredniki pred sodiščem. Včeraj se je moralo zagovarjat pred tuk. deželnim sodiščem fi Liho adi 1* ovitih ogolkov povodom vojaškega nabora v Kopru. Državno pravdništvo jih iH tožilo zločina javnega nasilstva, storjenega nevarnim žuganjem. Obtožnica je dolHIa obtožence, da sj dne 6. aprila razgrajali proti Slovencem med vojaškim naborom v Kopru, in da so kričali: ,Ven s ščavi, srnpt ščavom, ^en s Hrviti itd.u Obtožbo je zastopal izbornim ii: temeljitim govorom drž. prav-Jnika namestnik Okretič. Obtožence je branil odvetnik H.ise^gio. Sodisee je spoznalo krivimi vse obtožence in je odmerilo nastopne kazni: Viktorju Dreolin, Umbertu Dreolin in Ivanu Krst-niku Dreolin po 4 mesece, Josipu A. Dtcarli & mesecev. Jernej de Baseggio 3 mesece. — Karol Bertetich je bil spoznan nekrivim. Slovenec Anton Skorja iz Dekani, ki je ob tej priliki potegnil samokres in je zapreti! napadalcem, ne da bi bil sprožil, je dobil radi javnega nasilstva in prestopka §. 36, 3 mesece ječe. V ponedeljek ob 9. uri predpoludne bode glavna razprava zoper Josipa Minca in tovariše, ki so na parniku Carli napadli slovenske dijake. Kaj bi rekli stari Latinci, ko bi vedeli, na kako nizko stopinjo je padla njih toliko obožovana avita eoltura ? Gotovo bi se preobrnili v grobeh in sramovali bi se na svojih popolnoma izprijenih otrocih, na sedanji omiki avstrijskih Lahonov! Kdor se hoče bojevati, poznati mora moči sovragove in njegovo orožje. Zato treba nam, da jih spoznavamo na pol. polju, za kar treba pa čitati njihove vsakodnevne izbruhe. Kar je nekaj časa sem, postajajo laška glasila uprav besni. Minoli teden sem čital takozvani „Impertincnte". Ta je opisoval štrajk služnikov tramwaya. Ni mu zadostovalo, da poroča o stvari sami, nego je moral primešati še cvetko .avite eolture' s tem, da je zahteval cinično, naj vodstvo tramvaja uporabi to priliko ter uaj sčisti tuje elemente iz svoje službe. Naj izžene one kočijaže, ki se z voza v voz pozdravljajo v jeziku, ki žali meščanstvo?! A ta jezik je naš slovenski jezik, deželni jezik v Trstu. Hočete-Ii več čifutske umazanosti, nego jo ima glavno glasilo avstrijske — iredente? N^uj »vi ;jo otiomjfinn t*utijn po^ jla oomr» z Rimom iu z deželo lakote; zadnji čas pa, in sicer od tedaj, ko se je dosegla neka v Trstu in tudi drugod dobro znana alijanca ali zveza {!), postali so ćifuti toli drzni, da jim nobena kalnža ni preumazana, da ne bi se valjali v njej. Nobeno blato, pravim, ter nič drugega cogo blato je taas pod mestnim tlakom, kjer morajo delati naši siromašni ljudje, a še tega jim ne privoščajo židje in njih zavezniki I Oni („Indipendente" in „Piccolo") zahtevajo, naj se odstrani vse, kar diSi po našem, po slovanskem, a na ta mesta naj nadomestijo u-ganite koga, samo čisto — puro sangue; a ne avstrijsko, nego iz Kalabrije, Sicilije ali kaj podobnega !! Naši ljudje naj le plačujejo davke, naj le pošiljajo svoje sinove v boj za našo države, toda ko gre za to, da bi si pošteno složili košček krnha, doma, na svoji zemlji, tedaj pa proč žnjirai, ker so — Slovenci! Čitatelji pa nsj sodijo, ali je v gori nav&de-nem še kako zuamenj« ne le prave rimljanske o-mike, ampak tudi človeškega čustvovanja 1! Rojansko konsumno društvo nas prosi objaviti, da bode občni zbor tega drnštva jutri, v nedeljo, dne 13. t. m. ob že navedeui uri. Pevsko društvo »Kolo* poživlja svoje Člene da se redao udeležujejo pevskih vaj, ki se vrš6 vsako nedeljo ob 3 uri popoludne v prostorih „Tržažkega Sokola". Poživljajo se tudi vse gospice pevke na redno zahajanje k vajam, ker se prične poučevanje novih pesmi, posebno se bo oziralo na narodne pesmi Hubada. Torej naj ne izostane nihče! In naj privede seboj, če je le mogoče, vsaj po jednega Člena. Odbor. Velikodušni dar jugoslovanski akademiji. .Prva hrvatska hranilnica" darovala je prigodom svoje petdesetletnice dar od 6000 gld. jugoslovanski aka-„za izdavanje znanstvenih del za občo izobrazbo in to v prvi vrsti v humanitarni stroki«. — Slava jej! Pogozdovanje Krasa. Letošnjo spomlad so na Krasu posadili nad 2,300.000 raznih gozdnih drevesc, katere je zadala ljubljanska c. kr. gozdna drevesnica. Koliko je vreden renegat ? O vrednosti rene-; gatov ni sicer, da bi si belil človek glavo, vendar je vredno toliko z narodnega, kolikor s stališča j posamičnih ozirov, da se dene na tehtuico vrednost j Človeka, ki je izdal svoj narod. O takem človeku pravi neki francoski uče-j njak. da je slabeji, nego zadnji potepuh, kateri : navadno, poleg vseh svojih grehov, vendar še ljubi | svoj j-izik, svojo domovino. R-negat je, da se izrazimo pravilna, sodržek vseh človeških napak, kajti renegat je zmožen vsakega greha. Ker se je izneveril tt-mu, kar ljubi cel6 najprimitivnejša žival, izneveri se lahko vsemu. On je vsled svoje nestalnosti v značaja zmožen nezve«tobe v prijateljstvu, v ljubezni, v poštenju. On torej zamore postati tat, goljuf, krivo-priaežnik, lažnik, ropar, morilec in samomorilec, ako mu je dana prilika in ga silijo v to razmere. Kajti podlaga vsem tem pregreham je nestalnost v značaju. Ako je torej zamogel izdati svoj jezik, svojo domovino, kar mora biti in je tudi vsakemu človeku po naravi prvi in najvišji zaklad na svetu, zamore storiti tudi drugih pregreh, ki so v priaeri z izdajstvom naroda, četudi na sebi morda velike, vendar tej podrejene napake in re-negatstvo bi se moralo kaznovati kakor največe hudodelstvo. V Ameriki so nekoč obsodili hudodelca na smrt, o obsodbi je tisti proklel svojo domovino. Pri tej priči je sodišče spremenilo smrtno kazen v — prognanstvo. Obsojenec ni smel nikoli več videti svoje domovine, nikoli več slišati svojega milega materinega jezika. Vozili so ga vedno po morju okrog; z ladije moral je na ladijo, preskrbljen je bil z vsem, toda njegovim vročim prošnjam, njegovim solzam, da bi mu dali vsaj kak časnik, v katerem bi kaj Čital o svoji domovini, niso ugodili, — nasprotno! V smislu obsodbe izrezali so njegovi nadzorovalci vsako črtičo iz časopisa, ki je poročala o njegovi domovini. Umrl je revež na ladiji od tuge in hrepenenja po domovini. Njegove zadnje besede so bile: »ni je večje pregrehe, kakor izneveriti se svojemu narodu, svoji domovini, a tudi ni hujšega gorj&, kakor ne videti, ne slišati o svoji domovini več in ne čuti svoiesra materinega jezika !■ Ali bi ne bilo dobro, ako bi s takimi hudodelci postopali tudi pri nas tako? Za koliko odstotkov bi se pač potem skrčilo prebivalstvo, recimo, tržaškega lahonstva? Krvav pretep med žandarji In socijalisti. Kakor poiućaju ugo*ciki lisii, dogodil so je ^r. bin-koštno nedeljo v Nodudvarju pri Debređinu krvav pretep med socijalisti in žandarji. Socijalisti, po največ delavci na polja, so sklicali shod, na katerem so sklenili zahtevati zboljšanja njihovih razmer. Mej zborovalce je stopil prvi sodnik Nabracky in rekel, da se jim izpolnijo želje, ako gredo narazen, kar so zborovalci storili. Nekaj vodij pa je dal odvesti ▼ zapor. Na to se je zbralo ogromno zborovalcev okoli občinske hiše, ki so zahtevali, da se jim pusti govoriti. Za odgovor je poklical sodnik žandarje in pretep se je pričel. Iz množice je letelo kamenje in drugih nevarnih stvarij okoli sodnikove glave in žandarjev. Neki žandar je bil ranjen, na kar so drogi žandarji dvakrat ustrelili med množico. Eden delavee je mrtev, več ranjenih. Še-le ko je došlo novih žandarjev, razšli so se izgredniki mej klici: „Doli z gospodo! Doli z jadi 1* Lepe razmere to I Toča je minoli teden na Vipavskem naredila veliko škode v vinogradih. Uradno se ceni Škoda na 16.000 gld. Za uboge rodbine, radi volilnih izgredov zaprtih okoličanov prejeli smo naslednje nadaljne darove : Josip Bole na Reki nabral 25 for. za obitelji zaprtih Tržačanov in Istra- nov, od katerih odpade na Tržačane 12 gld. 60 kr. Zinka Grum nabrala med jeseniškimi Slovenkami.........5„ — , Svetoivanski rodoljubi zložili o bin- koštnih praznikih....... 6 , — „ Skupaj 23 gld. 50 kr. Prej izkazanih 1508 . 33 „ Skupaj 1&31 gld. 83 kr. Dalje v prilogi. Priloga „Edinosti" št. 70, več. izdanje. Nadaljne darove sprejema drage volje naše npravništvo; potreba je velika, ker je se vedao okolo 20 zaprtih a 18 obsojenih na več mesečno oziroma več kakor enoletno ječo. Imena darovateljev za rodbine zaprtih okoličanov. Gosp. Bole z Reke je doposlal 25 gld. in sicer so dorovali : Fran Bnlc 5 f., Ante Šterk 5 f, Jo9ip Bole B f., M. P. 3 f., V. Mayer 1 f., I. Knans 1 f., Mi-lan Gremer 1 f,, A. O. 1 f., N. N. 1 f., J. Sever 50 kr. in Tarokaš, dobiček 1 f. 50 kr. Gospodična Zinka G r n m z Jesene na Gorenjskem je doposlala 5 gM., katero svoto so darovale : Gospa Marija Sclirey 4 krone, gspioa Zinka Schrey 2 Kr., Zinka Grum 1 Kr., gospa Bergmann 1 K*-., Herma Kokalj 1 Kr., Pavla Kreu 1 Kr. Baronica Seefried, unukinja našega cesarja povija je, kakor te poroča iz Zvojmu (na Morav-skem) predvčerajšnjem zjutraj hčerko. Cesar je že prevzel boterstvo iu pooblastil v ta uamen na mestnika Barona Speus-Boodena. Ultragermanl. „Moravske Orlice" poročajo fulminantno vest, da je širokou-itui germanski kri-čač in satelit SchOnererjev, H. W o 1 f, slovanskega pokoljeuja. Oče mu je bil Vencel Wo!f, a njegov stari oče še Vojteh V 1 č e k. I a to so ljudje, ki kričč sedaj, da mora nemška stvar zmagati in če gre— Avstrija na kose. (Glej dauaš.ijo čaico o vrednosti renegstov.) Krasna žetev kapitalizma. Lastnik severne Ferlinaudove železnica, Ro šild, ima od iste velikanskih dohodkov. Od 37 508.000 gl I. pripadlo je njenim leta 1896. čistih 9 198 000 gl. Lokalne železnice in rudniki Ferdinandove železnice so donesi i Rotšildu malenkost 1,939.000 gl. itd.ti. Ali je misliti pote n na vspešno obrambo nasproti maj-naroduemu kapitalizmu? In tako bi Šlo naprej tako d, da si uiejnarodni kip t ilizem podjarmi ves svet, ki bi mu potein hlapčev al. Brezsrčen in brez-vesten je zadosti. Ali pa ma to"grabljenje dela tndi čast ? No, zato se ne zmeni on 1 * Nova sličica Iz Italije! O škandalu v zavetišča za otroke v Neapelju, o kat n em se je že nekaj malega pisalo, a so hoteli zadušiti stvar tam doli, čujejo se novi glasovi. Pokrajinski sv^. v Neapelju ki je odobraval dolgo vrsto let, kar se mu je polagalo od strani vodstva ireenovanega zavoda, dobil je hkrati toliko poguma, da je obesil stvar na veliki avon. Poslanca Bovio in Macola sta razgrnila vso zadevo pre l komoro i u tako je prišlo na dan nezaslišanih stvarij. Posameznosti zadoščajo vže, da smatra ljudstvo upiaitelje zavoda — naravnost morilce. Vlada je že razpustila tudi opravni svet zavoda in postavila na mesto istega svojega komisarja. O škandalih se čaje d os eda j sledeče: od 866 otrok, ki so bili leta 1895 izročeui v varstvo rečeuemu zivodu, ostali bo živi trije 1 In od vseh gojencev minolih sedmih let, os'alo jih je samo še dvajset. A najzuačilneje je to, da uprava zavoda niti ne ve povedati, kam so prišli otroci, katere se je .radi pretiap dojenja zavoda" odposlalo v — druge za »odo. (Sodišče vsaj morda prisili upravo k resnični izpuvedbi. Op. uredn.). 0 tem nI nijednoga izkaza. Nesramnost dičnih upraviteljev pak je šla še dalje. Da bi hranili stroške, spoznali so \sakegu otroka, ki je prekoračil sedmo leto, za nepoboljšiivega in se jim je tako posrečilo, dotične otroke spraviti v državna odgojevališča. Vso je bilo popačeno vtem grobnem zavetišču. Prostori so bili premajhni, uprava vsa v neredu, zdravstvene razmere ostudne; dojilke prestare in preobložene, perilo zdravih in bolnih otrok iu odrašenih pomešano, desmfekcija in Čistenje sploh neznano. Poleg tega se je ravnalo glede dojiik tako lahkomiseluo pregrešno, da so iste z raznimi grdini boleznimi še nadalje opravljale svoj posel. Tajnik ministerstva notranjih stvarij je imel splošno s*rogo preiskavo. To je vse lepo, — a kam so izginili vsi milijoni, katere dežela neapeljska izdaje za bolnišnice, sirotišča in dobrodelne zavode, — tega italijanska komora pač ne izvč nikdar. — In to je tista blažena domovina Italija, katero opevajo v — Trstu na način toliko žaleč Slovence. Take domovine bi se mi Slovenci sramovali in potemtakem imamo pravico nazivati Italijo ne blaženo, marveč — onesnaženo, tužno iti — kužno Italijo. Le proslavljajte jo, a pustite nam našo Av»ttijo, katere ne damo za sto vaših Italij! Defraudacija v vi$|ih krogih. V Neaplju je izginil nek mladi vojvoda, ki ni samo pustil za saboj ogromnih dolgov, marveč je okradel neko Aristokratsko družino za 80.000 lir. Čedalje lepše v blaženi Italiji l Vedeževalka Lenormand. Prorokovanje te francozke vedeževalke se je baje dozluj izpolnilo j že do pičice in sicer od I. 1848. sem pa do da-I nes. V knjigi, ki je izšla o vedeževalki Lenur-J mand, se Čita nadalje: Grške čaka vihar, ki pre vrže v istej vse razmere, tako, da kralj i i lastne volje zapusti deželo. Grki si bodo dvakrat prizadevali zapoditi Turke iz Evrope v Azijo, a obakrat bodo premagani, slednjič jim pr.de na pomoč veliko zlruženje ljudi j, kateremu začetek bo na Nemškem, ki očistijo Evropo od Turkov in Grki pre nes o svoj sedež zopet v Carigrad. Tako knjiga. Ali se izpolni vse tako ? Mi menimo, da glede Grkov v Carigradu se je vendar nekoliko /.motila vedeževalka. Na biciklu okoli sveta. Potovanje okoli sveta ni bas majhna stvar; marsikaterega jo že stalo drzno podjetje — življenje. Tudi v naših dneh, ko imamo zahvaliti civilizacijo na mnogih potovalnih sredstvih, je tako potovanje sila nevarno, kajti, ako se hoče obkobaliti ves pa* našega planeta, poiskati se mora krajev, ki, ali so popolnoma neobljudeni ali pa obljudeni po divjih narod,h, ki so še nevar-niši ne o divja zverina. Poleg tega je raznoterih označij, škodljivih zlravju in vsakovrstuih drugih nasprotij, izvirajočih iz prirode naše zemlje. Vendar je vkljub vsem neprijetnostim tacega potovanja že marsikdo in celo na nenavaden način dovršil potovanje okoli sveta. Saj še ni dolgo temu neki Francoz v samokolnici pripeljal svojo ženo okoli zemlje. Vožnji okoli svela na biciklu pa že ni več tako nenavadua reč, vendar 9e ne posreči vsakemu. Tako je bil n. pr. Nemec L e n z, ko se je vračal domov, umorjen v mali Aziji, ker so ga divji Kurdi imeli za — hudiča. Na bicikla so ob-potovali svet in srečno dovršili potovanje dosedaj samo trije, Stevena, Allen in Sachtleben, — četrti pak je Nemec Henrik H o r s t m a n n, ki je dovršil čulapolno vožoj). Pred dvemi leti je nastopil težavno pot in mnogokrat mu je že pieilo za življenje. Največ težave so mu provzročili zimski viharji v severni Ameriki ia razni roparji, ki se vlačijo po tej Širni državi okrog. Tudi vročina mu je prizadejala silnih težav in nekaterekrati bi bil skoro poginil od ž;je. A on je vstrajal, ta junak kolesa, in srečno dos,.el v Evropo. 26 majnika je prišel Horstm&n v Trst, dovršivši 20.000 kilometrov pota. Gospodinjska šola. V LjubljaJ se konečno ustanovi prva gospodinjska šola na Slovanskem in sicer za deklice manj premožnih ro Ibin. Pred-včeraj. se je na mag. vršil osnovalni shod za ustanovitev te Sole, kateremu je predsedoval sam župan Hribar. V odbor so bili izvoljeni: gospa Hribarjev*, gospa dr. Tavčarjeva, gospa dr. Volčičeva gospodičina Pavškova in gospa Šubičeva. Gospodje pa: Dr. Majarou (uačelnik), Gostinčar in Mandelj. O potrebi in namenu je govoril gosp. Mandelj. — Želimo, da bi to navdušenje za tako očividno koristno stvar ne ostalo samo slamnnt plam, marveč da obrodi plemenit sad, vreden našega naroda. Za ustanovitvijo „gospodinjske šole* v Ljubljani pa naj bi sledile brzo še gospodinjske šole po deželi, kjer so v mnogokaterem pogledu še mnogo, mnogo potrebni*e, nego pa v mestu. Velika elementarna nesreča. Mesto Voiron v okraja Isčre na Francoskem je zadela 6. t. m. velikanska poplava vsled „vodnih hlač", ki so se dvignile v reki Isere in so, o i trga vse se zopet od oblaka, se svojo neizmerno vsebino vode poplavile vse mesto in okolico. Veliko število hiš, papirnic in predilnic za platno iu svilo je bilo uuičenih. Voda se je dvignila tako hitro, da je v par miuu-tah dosegla višino mnogo metrov. Škode je uad 10 milijonov frankov. 4000 delavcev ostane sedaj za več mesecev brez dela. Pogreša se dosedaj 6 oseb- Dvanajst mostov je potrgan L, promet je zaustavljen, vojaki delajo brvi za silo. Slika mesta in okolice je grozovita, obupna. Ubogi ljudje 1 Kolera. Iz Kaira poročajo „Daily Nevvs", da se je v E! Toru pojavil slučaj kolere mej romarji v Meko. Na vseh koncih in krajih. VII. Vi, gospod urednik, ste pa res pravi pravcati — neverni Tomaž 1 Kakor inenovani .joger". Gospodov ni hotel verjeti, da je njegov „mojster" vstal od smrti, dokler ni položil svojega prsta v I Njegove rane, tako pravite i Vi: dokler ne vidite mojega potnega dnevnika na svoje oči, ne morete verjeti, da bi tekom lanskt-ga leta bil napravil zgolj tistih „petero skokov* in Še od teh jih je nad polovico „negativnih 1" No, da 1 Verjamem Vam, da kaj tacega ne morete verjeti in Vam tudi ne treba 1 Saj sem Vam pisal vendar, da Vam predstavim le polovico svojih najpoglavitejših skokov 1 S tem je pač menda povedano dovolj jasno iu razločno, da sem mimo opisane petorice izvršil še mnogo drugih, več ali manje znamenitih in zanimljivih skokov, katerih pa Vam nisem mogel ali prav za prav nisem hotel ovaditi ali ka li I Ta bi bil* lepa, da bi v 365 dneh in v bal tolikih uo-čeh ne bil napravil več, ne^o li onih bore petero skokcev 1 Da li bi bil vreden svojega kobdiljskt ga imena, če bi bi tolik „narodni lenuh- ? Ne, ne I S tolikajšnjim in takšnim, prečrnim narodnim grehom bi si ipak ne hotel — kakor bi rekel brat Hrvat — .obteretiti" pregrešne duše svoje I Ba* narobe je res 1 Izvršil sem namreč bas lani toliko raznovrstnih skokov, zabavnih in dolgočasnih, prijetnih iu težavnih, da bi Vam jih ne vedel niti našteti, kamo-li opisovati vsakega posebej in vseh skupaj v celotni vsoti ter Vam podati o njih izida povoljen pregled I.,.. Da, gospod urednik 1 Kdor, kakor jaz, poskakuje in skače vzdržema in nepretržno vse leto, dan za dnevom, d&l i po noči, ta pač obskače in preskače nekuj sveti ter tudi priskače v marši-kakšen kraj iu se naposled i naskače I Triitošest-desetpet skokov, resničnih in pravičuih skokov na leto najmauje in to na vse mogočne konce in kraje, d&, in včasih še po dva, tri skoke na dan, pa govorite o — petorici skokov skozi vse letol Saj ste me videli oni večer, ko sva zalila tiste .frigane sardončke" z rezkim Katalanovim terančkom ondu „Pri dvanajstih murvah", da sem bil pripravljea na skok tja gori za — Karavanke I No, glejte 1 Ko ste Vi potem v .Vipavski zadrugi" šteli izpuščeoe pike v dotiskanem svojem listu, skakal sem jaz črez krdni Kras proti sredopičju naše nezjedinjene Slovenije; ko se je Vara o poluuoči sanjalo o neznosnih .Razmerah na Primorskem* in o brezkončnem romanu: .Fromont mlajši iu Risler starejši", naslajal sem si jaz svoje Čulo o blagoglasnih vsklikih: „Lajbach — Ljub-Ijano-o-o: flnf minuten I Šnelcuk nach Via — ajn-SUjgal*; in ko ste potem drago jatro Vi s svojim peresnim črtalom parali trdo lediuo slovenske žurnalistike ter polnili brezdanjo Danajidino rešeto svojega „glasila", srkal sem jaz pristno Kathrei-novo kavo (.pijem jaz tako radalH), zabeljeno s penečo smetane, tam za širokoplečnim — Dobra-čem 1 Potem sem pa počival in poležaval dva dneva V zelenem — „Kačjemdolu14 pod košato lipo, po kateri so brneli čebelni roji, a okrog mene po bujni trati so se pasli gostoljubnega mojega „gospoda barčna" pisane jate .pickov" in .pujskov". Vidite, gospod uredniki Takih in jednakih skokov bi Vam mogel uavesti na — tisoče iz poskočnega življenja svojega, pa — ne maram 1 Kaj je Vam „trebe" namreč vedeti: kod jaz skačem ter kedaj in kako? Še mnogo manje pa Vas ima brigati: kodaj, t. j., katero uro, minuto in sekundo da zopet odskačem ali odskočim s tega in onega konca ali kraja ? In uaposltd: kam, da je namer-jen skok — ne 1 tega Vam pa že sploh ne ovadim, kajti potem bi me zopet uadlegovali in priganjali, da Vam poročam kar na licu mesta : kako je bilo tu in kako ni bilo tam ter kakšen uspeh da sem dosegel na vsakem posamičnem skoka..... No, da ne porečete zopet, da se le baham, naštejem Vam v naslednjih vrstah še nekatere postaje svojega poskočja 1 In da ne bodete dvomili : da li sem bil tudi zares na tem ali onem konci in kraju, dokažem Vam takoj zajedno svoj alibi, t. j. pomolim Vam pod nos karakterizujoče znake dotičnega mesta, trga ali kraja: V Gradcu n. p. sem se poklonil zvonoglasni .Lizi" gori na „Gradu", v Pulju pa sem obskakal trikrat rimljan-ski „Amfiteater*; v Vidmu na Laškem srm segel v roko ondu na trati nizko stoječemu Garibaldiju, ▼ Zagreba pa aem pogledal, kam kaže Jelačirf s svojo sabljo; v Gorici na sreli Travnika sem primerjal ondotnega Neptuna onemu v Kanalu; na Ptuju pa sem se uveril, da ondotni spomenik cf-sarja Jožefa I. gleda v Celje, doćim tu jednak od .lojalnih" Nemcev v liberalne svrhe toli zl rab ljeni spomenik in to baš pred „Narodnim dmn .a • zre zopet v obličje onemu v Mariborskem parku ; ? Celovcu sem Čakal, kdaj-li še potolče oni o j ik 8 svojim zamahnenim kijem tistega kamenit^pa »lintvrna", a v Trstu sem ugibal, da-li kedaj Mi hec in Jakec odbijeta zainjo uro lahonskniMi g" spodarstvu na raagistratni kolibi; v Če !* In v slovenski Benečiji sem premeril v ondotni st I: i cerkvi tiste velikanske stebre, na Trsatu p* s- m proučeval vso galerijo pomorskih slik, ki *<> j li znosili tjakaj vrli naši Primorci Iz razmer.in h morskih viharjev; na Sv. Vriarjih čudil sem »e predivni pokrajinski panorami s ptičje perspektive, ▼ Slovenskih Goricah pa sem motril smelo II »ga ško Goro čn profil; v Trbiža sem se sprehajal po zvitem Ludovikovem mosta nad penečo Ztlčici, v Idriji pa sem plezal po osemnajsterih lestvicah tri sto metrov globoko v zemljo; na Učki sttn premet jal s svojim pogledom bmkončno pokrajinsko sliko od stolpa Sv. Marka v B-metkah, do krsaega Velebita, ter od gozdnatega Snežnika tja preko sinje Adrije do Jakina; tam doli v Beleuigradu sem stal na kalimegdana ter zrl doli na sotočui objem nemškega Dunava z našu slovensko Savo, ta gori v Pontebi pa sem razlikoval šila*te, s škod ljami krite strehe tostranskih nemških hiš od razpločenih krovov laških poslopij, ki so obloženi z žlebčastimi korci; v Dijakovem sem tri dni ob-strmeval pre veličastno katedralo Strossmayerjevo, v Benetkah pa baziliko Sv, Marka, dočim sem se v »stovežati* Pragi divil historičnim Hrad-čanom — pa bodi dovolj tega duhomornega naštevanja posamičnih krajev iu njih posebnih znakov, kajti, kakor sem rekel, mogel bi Vam jih navesti na tisoče jednakih predmetov, pa bi izcrpil jedva desetino vseh znamenitostij,ki sen jih videl na šestnajstletnem svojem skakanju širom domovine I Prihodnjič Vam še ovadita —■ namen in smoter svojih raznovrstnih skokov ter nj h uspeh in konec, potem pa skočim — objektivno v avet! Nikjer, na Dubovem 1897. Samo Skok. Prijateljem dobrega vina Pišejo nam: Večkrat se ustavljam v gostilni g. Jurija Martelanca pok. Andreja (po domače .Dete*) na stari cesti iz Barkovelj na Prose k in vsikdar sem dobil tam dobre, domače, pristne kapljice. Kdor hoče torej piti dobrega vina, naj se le ustavi v tej gostilni. Meščan, ki rad zahaja v okoiico. Danicah* bova L>r ;»»ni iio t» » | u;>irji: „ „ VSi hitri) ATVrij^lft r*nta r i-.Jhm , „ » brfii«tl> K i-Jiti p , . h tiri v.i It* I .»t <»t. ..m..... ('(. Itn k . . . '•(■(• u ti| Ht 12 j unij A ' »®7. (tancu 10*2 10 102.2.ri 102 30 ;02 2.r> I2H.'I» I i'3.25 . . 99.9» ! 00.80 867,— 866.75 119.60 119 50 . . . 9.fi2'/, 11.<3 11-7H . . . 45.10 45 40 /lite Si gadnifcH Caslilim našim § naročnikom! II. četrtletje bliža se zvršetku, a večina gg. naročnikov ni še dopcslala naročnine za to četrtletje, akoravno smo vsem ki so v zastanku, poslali nakaznice z naznačenim zastankom. Obračamo se torej do vseh onih naročnikov, kateri niso še poravnali naročnine za tekoče četrtletje, da to store d o 30 t. m., ker drugače bodemo prisiljeni istim list ustaviti in to brez ozira. — Zajedno prosimo vse one častite gg naročnike kateri niso še plačali naročnine za III. četrtletje da to store začetkom meseca julija t. I., ker se ima naročnina plačevati naprej. Upravništvo „Edinosti". Voda Beaufort - Spontin iz vrelca v Neuclopf-u pni Karlovih varih je najbolja iu najzdraveja pijača, ker razven dvojne ogljenčeve kisline od magnezije ima v Hebi tudi 32% naravnega ogljenčevega kislica. Zastopstvo za Trst, Istro in Primorje Siegfried Hochwald TRST. — Via Giotto TRST. li rejie veati. Trat 12. Nj. c. kr. Visokost, nadvojvo.ia Lt o pold Salvator dojde nocoj 8. uri 56 min. po južni železnici v Trst ter se ustavi v hotelu rn/.i 7» juni 46.P>0 m oktober 47 75 mirno. B&ratarg. a»uio» gonil »»'Ihk0 juli 38r>0 ber 38.75, sa december 39,75 za marc 40.2ft. mirno. » na Opčinah nad Trstom. Udano podpisani usoja si naznaniti, da je prevzel od posestnika gospoda Josipa ' Goljevrtčcka v Gorici vodstvo hotela „Obe- ■ lisk" na Opčinah nad Trstom za sezono, pri-Čenšo v soboto dne 5. junija t. 1. Hotel ima 50 sob, od kojih je 40 opravljenih z vsemi potrebami ; tri dvorane in sicer za koncerte, obede in igre; drugih 10 sob v švicarski hiši se lahko odda brez oprave (mobel); novo opravljeni veliki park, senčnati vrt, dobra kuhinja, plzensko pivo, izvrstna tu in inozemska vina, vozovi za izlete, kopelji, telefon št. 657 iu kegljišče v hiši. Jako romantičen razgled na mesto Trst in jadransko morje. Iiotel je odprt vse leto. Točna postrežba in cene zmerne. Za prijazni obisk prosi udani Anton Schein, vodja. 99 Osmica"! Prijateljem in znancem naznanjam, da sem odprl danes „osmico", da potočim svoj izvrstni domači pridelek, črno in belo vino. I van Marija Bole, posestnik, v Rojanu it. 242. ■■■■■■■■■■■■■■i Liniment. Capsici comp. ■ Hidrom iz Richterjeve lekarne v Pragi, pripozuano izvrstno, lioleč ne blažeCo mazilo; dobiva »o po 40 nvf\, 70 nvč. in 1 gld. po v»uh lo-karnali. Zuhleva naj ho blagovoljno to *]>Iošitn pri-ljubljenu domač« srtMlutvo na kratko kot Richterjev liniment s „sidrom" i«r naj ho previdnoHino v "prejmejo lo take sti-kluiiice kot priatiic, ki iiirnjo znano var-Mfveno tiiHUtko „sidro". Ricliterjevtt lekarna Pri zlatem levu" v Pragi Zaloga pohištva tvrdke Al e (t s a n dro Lev i M i n a i Trbl, Via Riborgo, 21 in Piazza Veoclila it. a Zulotia pohištva iu tapetarij vaeh slogov, lastnega iz delka Bogato skladiSče oglodal in vsakovrstnih slik. — Na zahtevani« ilustrovan cenik zastouj in franko. Naročeno blago stavlja se paruik, ali ua železnifiko postajo, ne da bi za to rafcunil Btro&ke. ] Via Nuova ni vogal« via S- Laizaro [ Priporoča s takoj. PoŠiijatev blaga n.i deželo poštnina prosta. V mnogobrojen obisk nHjtopleje priporočita svojo zalogo držeft se narodnega gesla: Svojim k svojim mlani AJte & Zadnlk. Trst. Dobro poznane in pripravne škropilnice inženirja Živica dobivajo se vedno po navadnih nizkih cenah v skladišču tvrdko Živio in druž. (Schivitz & Comp.) ulica Zon ta Štev. 5 TRST. N» zahtevanje poiilja ae o on lic. 3 V narodnem domu v Celju je oddati v najem Se nekaj prav lepih prodnjaloic za nizke najemnine. PnUlujal-nice leže ze!6 ugodno, ker so nasproti c. kr. davkariji in okrajnemu glavarstvu iu ker sta v „Narodnem Domu* dva denarna zavoda, namrefi „Posojilnica" in „Južno Štajerska hranilnica" tako, da je tkaj vedno velik promet, posebno ker stoji aNarodni Dom" ob ljubljanski drž. cesti, po kateri gre vea promet iz Savinjske doline. V „Nar. D " je tudi gostilna, čitalnica in zbirališče celjskih narodnih druStev Pogoji se izvejo pri „Celjski poaojllnloi", kamor naj se blagovole pošiljati tudi ponudbe. Svoji k svojii i V gostilni Piazzetta Cordaiuoli š. 3 se točijo zajamčeno pristna bela vina „Vipavske vinarske zadruge" kakor tudi istrsko črno in dalmatinski opol po sledečih cenah : Vipavsko belo . . .po 40 lit. Glasoviti renski rizling „ 36 „ Dalmatinski opol . . „ 40 „ Tstrsko črno . . . . „ 44 „ Družinam na debelo; Vipavsko belo . . . po 35 „ Glasoviti renski rizling „ 48 „ Istrsko 6rno . ...» 38 „ Kuhinja jako ukusna, cene najnižje, postrežba točna. Priporočuje se slav. slovenskemu občinstvu iz mesta, okolice in dežele, udani Ivan Kuičer, npaviiej. <3 <3 <3 <3 <3 <3 <3 <3 <3 <3 <3 <3 <3 <3 <3 <3 £ Fran Valetič krčmar ^ ^ ^ MT" "Hca Solitario štev. 12 ^ p. toči jako fina vina vt*na in bela, ka- ^rv ^ kor tudi pravi hraSkiteran po zmernih cenah. Drži izborno puntingamsko pivo v sodčekih iu v steklenicah. <3 E> Ima tudi tropinovec, brinjevec, slivovec, <3 £> £> eermoulh itii. Krčma je oilpita od 7. <3£> zjutraj »lo 1 popoluoči. ^ Z h mnogobrojni obisk se priporoča ^ £> p. prav toplo rojakom svojim, zahvaljevaje - rv ^ Rf>. iim v nanvpi isnoŠtitVftniem ^ se jim v naprej, spoštovanjem V Fran Valetič ^ >> krčmar, <5 & 1 i o JJs )Jo ijs ŠMte, ZMpl SMpz 1 1 1 p ————— Iz/i- Mi m venke! fL spominjajte se o vsaki priliki naše preknristne družbe Svoii svoiim! To Vam bodi geslo v gospodarskem življenju! m 'fo^J^P^S^P iS®! w Pristnobarvana levantina meter a 16, 22, 26, 30 nč. Divni francozki bat isti meter a 35 nC. (prej 60 nč.) Najnovejši angleški zefiri meter a 46, 52 nč. Atlas-Satin. najfinejša vrsta meter a 40, 58 nč. (najnovejši dessin). Najfinejši modni batisti far;.onć meter a 58 nč. Zefir (sličen platnu) meter a 19 nč. A-jour anglais batisti (beli) meter K 24, 38, 52, 56 nC. Velikanska izbira! — Izredno nizke cene! Zefir-brokat v vseh barvah meter a 22 nč. (jako znižena cena). Svilimti zefiri (Haute Nouveautć) meter od 90 nč. više. Svile zelo znižane cene meter h 60, 85 nč. Voile de laine (krasni dessin) meter a 57, 65, 80 ne. Divne, silno fine, naj moderni se svilnate volnene bla-gove po najnižjih cenah radi zapoznele sezone. Hiša blaga Dunaj, YL, Mariahilferstrasse št. 81—83. provinco zbirka uzoroev in ilustrovan gratis in franko lj.'!" '■'■ f ' Njegova Svetest Papež Leon XIII., sporočil je po svojom zdravniku prof. dr. Lapponiju lekarnarja Piccoliju v Ljubljani iinjsrftnejo zahvalo za Njih tivutoHii vposlano tinkturo za želodeo. Omenjani zdravnik, kakor veliko drugih odličnih profesorjev medicine so Piccolijevo tlukturo za želodec preskusili, ter jo priporočnjo kot izvrstno krepilo za želodec, katera krepća želodec, pomnožujo tek, ior povspeSuje praha vanje in či&£enj<». Cena: 1 steklenica 10 nvč., IG stekleni« z z a vitjem I gld. 36 nvč.; poštna pošiljatev ti G steklenic 6 gid. 26 nvč. ■■fc.&m Najvišje priznanje lekarju Piccoliju v Ljubljani kot prirejevalcu kapljic za zobe, katore je zadovoljnim vspehom Nj. c. kr. Viu. prejasna gospa preetolona-slednica-udova nadvojvodinja. III Štefanija vrnit izvolila opetovano uporabiti. — Cena steklenici 20 nvč., 10 sto-klonic I gld. 50 nvč. LEKARNA P1CC0LI „pri angelju" v Ljubljani Dunajska cesta. -t i & . »p a /i ^ " x ^g »ea V fi>h. fa _ fli " h > a s v i 6 ■pat S1 -ž £ Bi Hi"--?® ... £2n#iri »s-* 33 i s^r-i ?<& ■ fe ■ S 6 2 o S *tt" S* ^ a> o O Jih 3 2 M CM W - s "t " Si C (0 iS 0 S 2 ^^ .."S £ > ^ izl tj $ 8 « _ •3 to * i S J=3 .a > 1Č 6 y 0 « -a 5S s* -S i ES ^ sa *r* "oo "C iA * "T w •«-» > < o « fl a n ti!±y s S *0 ®> ^ ® (|S O*5- ? f s t tZ- O 31 ■ H e i. T3 M « S » c 2 i > e co - o * r <= ""Si. 2 S « o > 1 si Rojančani pozor! Te dui je prevzel nnš rojak Ivan B u f o 11 pekarno in prodajalnico jestvin Arcon. nahajajočo se v Rojanu it. I (pri cerkvi). Ou je uredil pekarno p.jioIijoujh, da «dgo varia na vse strani. PripnroJa >e, da ga pcgojitoma podpira po gfMu „Svoji k svojim, Ima na prodaj vsnkovrstn- i*ok* in sladščic ' po primernih cenah in nprejmia domači kruh I v peko Postrežba je točna in poštena. Nnd"jaje se obilnega obiska »e v naprej prav toplo zahvaljuje Ivan Bufmi. Zdravljenje krvi Čaj „Tisočer nI cvet* (MlllofloH) Cisti kri ter je iz vratno sredstvo proti onim slu-Sajera, fi«' počo v žolod.-u, kiikor proti slabomu probavljanju in hemoroidam. .Teden omot za oz- dravljaujo, »toji jO ho. tur s« dobiva v odlikovani lolfami ?nmm „IU h? Kari" Trst, vtMl trn. Kolesa i '»V J TT- Trgovec z vinom na veliko Anton Pečenko V rtu a unica 8 — GOIilC A. — Via Giardino 8 priporofa dalmatinsko vino iz Jelše iu Šebenika, potem pristna bela in črna vina iz vipavskih, furlanskih, briskih in istrskih vinogradov. Dostavlja na dom I it razpoSil ja po železnici na vso krajo avfltro-ogerske monarhije v sodili od litrov naprej, Na zahtevo pošilja tudi u»orce. Cene zmerne. Postrežba počtena. nadkrilujejo tudi letos vse druge. Število izdelovalcev 4000. Izdeluje *e vsako letu 50.000 strojev. Matorijal izvrsten: vsled tega zelo trpežen Precizno delo, dosedaj Še ne prekoreno, zato lahkega teka. OBLIKA JAKO ELEGANTNA. Zastopstvo za Trst in okolico: >0 TRST Piazza iicl!a Cascrnm 3 Laritiiik kensorcii n.sta ,Edinost". Izdavatelj in odgovorni urednik: Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.