Posamezna ŠtevilKa 40 vinarjev. Slev. 119. V umu v soMo, dne 24. mula m Leifi XLVIl »SLOVENEC« velja po pošti na vsa strani Jugoslavijo in v Ljubljani: sa oalo leto naprej.. K 84'— ■a pol leta „ .. „ 42-— sa četrt leta „ .. „ 21'— n en mesec „ .. „ 7-— Sa lnoiemttvo oeloletno K 95-— B Sobotna Izdala: a Za oalo lato . . ,,, K 15-— ................, 20 — Enostolpna petitvrsta (59 inifl široka in 3 mm visoka ali n|e prostor) ia enkrat ... po K 1-20 Prt naročilo nad 10 objav popust Najmanjši oglas j 9/0 mm K 4'— '---Poslano:----1 Enostolpna pelitvrsta K 3-— Iztia]a vsait dan izvzemši ponedeljek in dan po praznliiu,, ob 5. url zjutraj. ___ Uredništvo Je t Kopitarjevi nliol itev. Bokoplal se ne vračajo; nefranklrana pisma no ne sprejemajo. Telefonn Mev. 50. Političen list za slovenski narod. Oprava je v Kopitarjevi nI. 8. — Račun poštne hran. ljubljanske št. 650 za naročnino ln št. 349 zn oglase, avstr. ln češke 24.797, ogr. 26.511, bosn.-hero. 7583. me]e Jugosfiaeije. U nobene končne odločitve. LDU. Saint Germain, 22. maja. (Dun. KU.) »Temps« poroča: Črta, ki se je določila kot meja med Nemško Avstrijo in Jugoslavijo, okrnjuje, kakor vse kaže, pravice jugoslovanskega prebivalstva. Izkazalo se je radi tega, da je potrebno stvar na nekaterih, v poštev prihajajočih točkah Szpremeniti. Ta revizija se je že izvršila, »vendar pa italijanska vlada dozdevno ni jpri volji dati svojo definitivno privolitev, dokler ni urejeno mejno vprašanje med Italijo in Jugoslavijo. Najbrže se bo radi tega predaja mirovne pogodbe nemško-avstrijskim delegatom zakasnela za nekoliko dni. Gorenja brzojavka, ki se je v teku Včerajšnjega dne že drugič ponovila, kaže, da se je odločitev o naših mejah na severu zopet zavlekla. Poročilo samo navaja, da Italijani silijo na to, da bi se prej rešilo vprašanje njihovih meja z Jugoslavijo. Da osvetlimo položaj, navajamo izvleček poročila, ki je iz Pariza odšlo dne il9. t. m. in je včeraj došlo v Ljubljano. Po tem poročilu je bil dne 19. t. m. v Parizu položaj naših meja sledeči: Italijansko-jugoslovanska meja je bila določena tako: Trbiž na Koroškem bi ostal Italiji. Odtod bi šla meja po gorskih grebenih do Črne prsti in odtod po kranjski meji do Cerkna, ki bi bilo še jugoslovansko. Od tu bi šla meja — Idrija bi ostala v Jugoslaviji — na Col, Nanos, ob kranjski meji do Divače (ki bi ostala Italiji) in dalje na Učko in Rašo. Reka bi bila svobodno mesto pod protektoratom zveze narodov. Upravno kontrolo v mestu bi izvrševali zastopniki Jugoslovanov in Italijanov. Železnica Ljubljana—Sv. Peter—Reka bi bila jugoslovanska. Nemško-jugoslovanska meja S a je dne 19. t. m. kazala približno tako-le: eljak nemški. Celovec bi ostal tudi Nemcem. Meja bi šla tik južno od Celovca. Pač pa bi ostal Jugoslaviji Velikovec in seveda Maribor. Jugoslavija pa bi dobila v odškodnino Prekmurje. Ker pa je rešitev za Jugoslovane naravnost žaljiva, jugoslovanska delegacija s tem ni mogla biti zadovoljna. In tako nam je sedaj jasna gorenja brzojavka, da se bodo sklepi glede naših meja na severu še revidirali. Ta revizija bo mogla biti le nam v korist. Kako bo ta revizija vplivala na italijansko mejo, se ne ve. Gotovo je le to, da tudi danes ni še prav nič konečno določenega. IDU Berlin, 23. maja. (DunKU). »Lo-kalanzciger* javlja iz Ženeve: Da se prepreči ali vsaj odloži ministrska kriza v Italiji, sta Clemenceau in Lloyd George naprosila Milsona, ki se je zavzemal do sedaj cdlcčno /a Jugoslovane, naj svoje varovance pregovori, da od svojih zahtev nekoliko oostopijo. Prikrivajo pa, kar so za ta primi r sklenili dati Jugoslovanom. Staufea is Trstu. Kar je italijanska okupacijska oblast postala gospodarica Trsta, je to osvobojeno mesto že parkrat prav energično za-stavkalo. Čudno in nerazumljivo se je zdelo to — spričo veselega hrepenenja, s katerim je bilo šlo iredentistično mesto Italijanom nasproti. Nerazumljivo se je moralo pozdevati posebno bralcem italijanskega časopisja in D' Annunzijevih lepih proklamacij. Zato gotovo ni bilo težko, prepričati evropsko javnost, da gre tu za skrito, podzemsko rovarjenje jugoslovanskih elementov. Italijanska vlada je za-niogla brez težav zabrisati dejanski položaj in je zvrnila vso odgovornost na pleča slovenskega delavstva. To pot ji ta poskus ne more uspeti. Mestno učiteljstvo, to najzvestejše bojev-ništvo iredentistične misli, ta nositelj vseh protislovenskih in protiavstrijskih teženj, je zapustilo šolske lokale in proglasilo stavko. V znak solidarnosti se je priključilo gibanju delavstvo mestne elektrarne, plinarne in mestnega vodovoda. Električni tramvaj se je ustavil in zvečer so v razkošnih kavarnah mesta plapolale v polmraku na mizah skromne svečice. Velika bi morala biti naivnost občinstva, da bi si upala italijanska uprava odvaliti tudi v tem slučaju odgovornost na podzemske rovarije slovenskih elementov. Zato ja ukanil socialni politik general Petitti drugi izhod. Nekoliko je pomislil in potem udaril s tem-le odlokom na ljudi, ki so žrtvovali in tvegali za Italijo skoro vse, kar je bilo v Avstriji mogoče: »Ker zamore zapustitev dela po mestnih uslužbencih oškodovati poslovanje plinarne, elektrarne in vodovodov, ker je potrebno in nujno, da se redno in neprekinjeno delovanje teh javnih občinskih po-slov z ozirom na oskrbo kraljeve vojske v tej bčini zavaruje, zaukazujemo r.a podlagi odstavkov 2. in 3. r.aredbe najvišjega poveljstva z dne 19. povembra 1918 in na podlagi odst. 241, kazenskega zakonika kr. vojske sledeče: LISTEK. Dr, Jos. S-č, Stična. (Dalje.) Stična v svetovni voski. Goriška bogoslovnica in goriško bogoslovno učilišče sta iskala zatočišča. Prvo šolsko leto tekom vojne sta še prebila v Gorici. Težko jc sicer šlo, kajti semeniško poslopje z vsemi zadevnimi prostori jima je bilo takoj od vsega početka odvzelo ter spremenjeno v vojaško bolnico. Ampak pomagala sta si drugod, kakor jc baš šlo. Toda od 23, maja 1915 dalje, ko jc izbruhnila vojska z Italijo, jima ni bilo več obstanka v Gorici; Gorica je prešla v območje sovražnega ognja ter postala vedno strašnej-še torišče granat, razdejanja, ognja in krvi. Iskali so torej prostorov za bogcslovnico in učilišče drugod: na Koroškem, v Št. Andražu, v Ljubljani itd. Odgovor je bil zmerom odklonilen. Končno so potrkali tudi v stiškem samostanu. In ta vrata so se čudovito gostoljubno odprla; bogoslovnica in učilišče sta tukaj dobila mirno in varno vojno zavetišče. Kdo ve, kaka usoda bi jima bila drugače odmerjena! Najbrže bi bila morala sploh prenehali, kakor se je lo z drugimi šolskimi zavodi v Gorici zgodi- lo. Vojaštvo je bilo povsod vse le količkaj porabne prostore zaseglo; poleg tega še tiste velike težkoče radi prehrane! V tekočem šolskem letu 1918-19 n. pr. ne deluje ne bogoslovnica ne učilišče. Hotela sta biti zopet doma v Gorici, domov sta šla, pa sta ostala na cesti. Poleg bogoslovnice in učilišča je dobil v stiškem samostanu primerno zavetje tudi goriški knezoškof ter njegova ordinariat-ska pisarna. Bogoslovci so bili tu tri šolska leta od jeseni i. 1915 do pomladi 1. 1918. priložena tabclica nam podaja pregled za ta čas. Šolsko leto: 1915/16 1916/17 1917/18 Slovenci 39 29 15 Hrvati 12 6 7 Italijani 23 23 18 Skupaj 58 40 Točka 1. Voditelji, delavci, uradniki in nastavljcnci pri občinski plinarni, elektrarni in vodovodih so dolžni, da po-vzamejo zapuščeno delo do ure 18. jutrišnjega dne, to je 20. maja. Točka 2, Oni, ki se bodo zoper-stavljali, bodo na mestu zaprti in bodo izročeni vojnemu sodišču kr. namestni-štva, ki je pristojno, da izreče sodbo o pregrešku samem. Kazen je odmerjena do pet let vojaške ječe. Točka 3. Z isto kaznijo bodo kaznovani oni, ki so sc sicer v imenovanem času prijavili k svojemu delu, a se ga nc lotijo z običajno delavnostjo in pridnostjo; ravno tako bodo kaznovani oni, ki bodo ščuvali ali skušali preprečiti skrbno obnovo imenovanega javnega poslovanja. Podpisan: Petitti.« V dobi visoko razvitega umevanja socialnih problemov so postavili Italijani na čelo uprave takega moža. Nič ne raz-mišljjuje o vzrokih, ki so -prisilili njegove najfanatičnejše pripadnike k temu zadnjemu koraku. To so znaki, ki z bengalično lučjo razsvetljujejo politični sestav, na katerega se danes naslanja gospodstvo italijanskega meščanstva doma in v zasedenem ozemlju. Iz takih odlokov izhaja smrad, ki prepričevalno kaže na razkrajanje, katero se širi v državnih organizmih kapitalističnih držav zapada. To so sile, ki pripravljajo konec vladi laži in teptanja ljudskih pravic. E. B, Beigrad, 18. maja 1919. Po dvojnem prikritem bojnem glasovanju med radikali in demokrat, klubom v zbornici je bilo pričakovati takojšnjega izbruha krize. To tem bolj, ker so se slišali tudi glasovi o disonancah v ministrskem svetu. Hudomušni ljudje so delili tudi že ministrske sedeže. Toda očividno je prilil kipečemu vinu g. Pribičevič malo vode, čeravno marsikdo po njegovem opetovanem poseganju v verifikacijsko debato tega ni pričakoval. Vidi se, da presoja položaj trezneje in še noče tja, kjer bi ga že radi videli nekateri njegovi tovariši. Da se ple-num pomiri, so te dni delali odseki, posebno oni za poslovnik in za agrarno reformo. Ostane pa dejstvo, da si stojijo glavni deli demokrat, kluba in radikalcev v ostrem nasprotstvu ter tekmujejo za eksekutivno moč. Demokrati so sicer tačas po številu močnejši, toda zato so radikalci enotnejši po svojem programu in svoji organizaciji. »Jugoslovanski klub« hodi sigurno svojo pot, kakor mu jo narekuje njegov program ter politični zunanji in notranji položaj in se drži še vedno linije: »svobodne roke«. Manj sreče ima oficijclno opozicijonalni narodni klub, kar je tembolj razumljivo vsakomur, čim bolj pozna njegove sestavine. So v njem ljudje z izrazitim kulturno-bojnim programom, so pa tudi možje z zelo simpatičnimi naziranji, ki stojijo po svojem bistvenem stremljenju in hotenju veliko bližje jugoslovanskemu klubu, kakor pa svojim sedanjim klubovim tovarišem. Očividno pa se celota ne čuti na sedanji svoji poti sigurna in zadovoljna, vsaj ne tako, kakor notorično opozicijonalni socijal-ni demokratje. Med člani narodnega kluba manjka zadnji čas velikokrat dr. Paveliča in ljudje, ki radi kombinirajo, si ^ustvarjajo celo vrsto kombinacij. Toda nar. klub molči in edini važnejši pojav v njegovem okvini je ožja kooperacija Star-čcvičijanccv in Šurmin-Lorkovičeve skupine, kar naznanja tudi »Hrvat«, ki je postal skupno glasilo in gotovo na poznejšo svojo škodo prevzel med svoje sodelavce in urednike tudi nekaj ljudi z izrazitim kul turnobojnim naziranjem. Naša naloga ni, premotrivati s tega stališča za verne elemente pri Starčevičancih morebitno nastalo škodo. Banovinski del naše stranke ima vsaj dovolj prilike, cla z vso doslednostjo dela za celotni naš program. Takšni so prav pregledno orisani odnošaji v narodnem predstavništvu. V podrobnem pa bi imeli zaznamovati šc veliko cepkanja med manjšimi grupami, posebej še pri nacijonalcih in samostalcih. Tudi del Makedonccv še stoji izven strank in Črnogorci še niso sigurno zasidrali. Verifikacij-ski odbor pa je vrgel kakor Erida spet plenumu v dnevnem redu za sredo »zlato jabolko razpora«. V Ljubljani smo imeli nekaj dogovorov, kjer smo ugotovili skupne smernice ter si lojalno zajamčili skupen nastop v vseh glavnih vprašanjih. Ob nesreči na Koroškem smo celo napravili skupno izjavo vseh treh strank. Iz Belgrada pa nam prihajajo vesti, da o tej lojalnosti ni nič čutiti. Ugotovimo le nekaj tozadevnih dejstev. Prav značilna je izjava Ribnikarjeva v zadevi našega vseučilišča, ki jc gotovo za vse naše sloje ii za vse naše stranke važna skupna kulturna zadeva, Čujemo, da je bistveno izjavil, ko so ga vprašali o skupnem nn"topu: <»Kaj bomo lazili tja okrog saj imamo mi ministra v našem klubu in ga lahko tam informiramo in vprašamo.« Seveda vsled tega ne bo skupnega, dogovornega nastopa; jugos'ov. klut Za samostan je bilo to bivanje gotovo velika žrtev. Vsak nepristransko sodeč človek bo moral to priznati, Kajti bogoslovnica in učilišče tvorila obrat oz. zavod svoje vrste, ki ima čisto drutfe pojjle, dj-.Ug namen in čisto drug dnevni red kakor pa cistercijanski samostan. Poleg bogoslovcev so bivali v njem tudi — enega izvzemši — vsi profesorji, ki po bornih hišicah v vasi niso mogli dobiti nikjer primernega stanovanja, dalje služabništvo. Tako je bilo lc z bogoslovjem, brez ordinarijata v prvem šolskem letu 1915-16 krog 85 oseb v samostanu nastanjenih. In vendar je samostan ves ta ogromen obrat sprejel v svojo sredo. Duh starih ci-stercijanskih menihov sc je v ti gostoljubnosti pokazal v polni krasoti. Zasluge pa, ki si jih jc gostoljubni stiski samostan 7a naš narod tukaj pridobil, so v gotovem oziru neprecenljive. Če bi njih ne bilo, bi najbrž ne bilo tudi tistega goriškega bogoslovja, ki je začasa vojne dobavljal našemu narodu v Primorju navdušenih mladih delavcev ne samo na versko-kulturnem, ampak tudi na narodnem polju. Štiri škofije vzgajajo v njem svoj svečeniški naraščaj, goriška, tržaška, poreška in krška. Pretežna večina, navadno dve tretjini bogoslovcev so Slovcnci in Hrvati, kakor to odgovarja narodnostnim razmeram škofij. Stiški samostan je omogočil, da je naš narod tam ob laški meji v Primorju dobival dobrih voditeljev, ki ga z mladeniškim ognjem v najhujših časih drže po koncu: ki se sedaj za strašne laške okupacije žrtvujejo zanj in mu ščitijo njegove največje ver-sJiP.1ravnc hi narodag svetinje. No.b.cn za; j vod na Slovenskem ne more v tem oziru i s Slično tekmovati. Koliko drugih zavodov | po našem ozemlju je vzgajalo naraščaj le za nenasilne svrhe militarizma! Iz sliškega samostana pa so tri leta izhajali boritelji za prve kulturne idsalc v najbolj prizadetih in najbednc;';h krajih naše domovine, Tc;;-i mu domovina ne sme pozabili Naj sledi nekaj zanimivih podrobnosti iz te vojnobogoslovnc dobe v Stični. Bogoslovci so imeli svoj oddelek; stanovali so vztočno od ccrkve v severnem samostanskem traktu, v I. in II. nadstropju takozvane stare prelature. Srbe za predavanja so bile deloma tukaj, d"'oma v prvem nadstropju vztočne; i tre.':ta ob potoku. V tem traktu imeli svr.c sobe lu ii | bogoslovni profesorji. Prav tako sta imela tukaj in siccr na južnevztočnem kolu drugega nadstropja svoje prostore knezoškof goriški ter njegova ordinariatska t...... Bogoslovci so dobili radi drugačnega dnevnega reda tudi posebno kapelico v opatski kapeli ter lastno obcdnico. Nadškof in njegovo osebje ter profesorji pa so se shajali za obed in večerjo pri mizah v isti obednici, kjer je imela svoja mesta vsa samostanska družina: opat, patri in bratje, in kjer vlada, izvzemši posebne izvanred-ne prilike, vedno strog »silcntium perpe-tuum.. (Dalje-) bo moral delati tudi na svojo roko, odnosno skupaj z dr. Lončarjem, ki je delegiran od naših socijalnih demokratov. Da bi skupen in dogovoren nastop v tej naši zadevi bil čisto na mestu in bi nc škodoval, to je jasno tem bolj ker je demokr. klub ravnotako soudeležen pri še obstoječi koalicijski vladi kakor jugoslovanski klub. Značilna je bila tudi akcija dr. Pe-stotnika v zadevi Koroške. Gotovo je taktično pogrcšeno, ako se tako eminentno važna stvar obravnava le v obliki vprašanja, da je sicer šef vlade pripravljen dati odgovor, da pa vse važne grupe v parlamentu za enotno enuncijacijo niso informirane. Naravnost žaljivo pa je za starega našega bojevnika in parlamentarca Grafenauerja, ki je bil po zverstvih na Koroškem tudi osebno prizadet, da ga popolnoma nič ne informira mladi politik, ki naj bi po svojem zvanju imel bolj pred očmi objektiven uspeh, kakor pa osebno ali strankarsko reklamo. Najlepše pri tem je še dejstvo, da si je g. dr. Pestotnik lahko vzel s seboj v žep v naših dnevnikih v Ljubljani objavljeno izjavo vseh treh strank, ko je šel v Belgrad! Pridenimo k temu še samozavestno izjavo Gjuro Džamonje, člana demokratskega kluba, v Belgradu! Kakor se namreč poroča, je ta mož z brutalno odkritosrčnostjo izjavil, da bodo našo stranko posebej v Bosni in Hercegovini zasledovali z vsem vladnim aparatom, posebej še z žandarji, ko prevzamejo vlado sami. Mi se tega ne bojimo, marveč le ugotavljamo. Ali naj še omenjamo Poljak-Žerjavovo delo pri reševanju agrarne reforme?! Ali naj govorimo o tem, kdo in kako enostransko informira Belgrad? Ali naj analiziramo vzroke napadanja »Slov. Naroda« Šcl našega voditelja dr. Korošca? Naj naštf-jemo še celo vrsto drugih zadev? Bodi dovolj vsemu temu! Mi smo hoteli opozoriti na nekaj izrazitih takšnih pojavov našo javnost, da bo znala razsojati naše odnošaje. Zdi se nam, da so med člani demokratskega kluba baš mladi slovenski njegovi pristaši najbolj ncstrpljivi in to ne v korist slovenskemu delu našega troimenskega naroda, ne v korist ujedinjenju in utrditvi naše jugoslovanske državne misli. Shod iupanou u Trstu. (Poročilo iz zasedenega ozemlja), V Trstu se je vršilo 15, t, m, zborovanje županov Julijske Benečije, da protestirajo proti temu, da bi ententa zavrgla tržaško trgovinsko brodovje. Na zborovanju so bile zastopane tudi nekatere jugoslovanske občine, med njimi sledeče: Vipava, Buje, Postojna, Hrenovice, Jablanica, Vo-lovsko-Opatija, Devin, Soča, Laze, Moto-vun, Moščenice, Pazin, Črnivrh v Istri, Dekani in Žmin. Na zborovanju se je sklenila sledeča resolucija: »Župani Julijske Benečije, zbrani v Trstu, oporišču Jadrana, da v slovesni obliki izrazijo svoje mišljenje spričo zadnje krivice, ki jo namerava zadati versailleska konferenca zmagovitemu narodu: protestirajo, da bi se odrešeno trgovinsko brodovje, ki je bilo vedno italijansko, smatralo za sovražni plen, ne pa za nedotakljivo lastnino naših pristanišč; opozarjajo, da je zasega odrešenega trgovinskega brodovja, po vsej krivici izdava-nega za bivše avstrijsko brodovje, kršenje tuje lastninske pravice, poleg tega, da bi bila trgovinski polom odrešenih pristanišč in v prvi vrsti Trsta; kriče na ves glas v svet svoje ogorčenje zaradi podlega postopanja imperialističnih finančnikov, ki poleg tega, da odrekajo Reko in Dalmacijo Italiji, kateri pripadate po vsej pravici, ponovno teptajo v blato veljavo italijanske zmage, junaštvo italijanske vojske, pomoč italijanskega zavezništva; povzdigajo svoj glas, pozivajoč italijanske odposlance v Parizu, da naj se v oči-gled opetovanim nasilnostim mirovnih me-šetarjev oborože z vso zavertjo, ki obvladuje italijanski narod, in naj ne dopuste na noben način, da bi se z novimi krivicami kršile nedotakljive pravice naroda; pozivajo lastnike brodovja na odpor, dane dopuste, da bi se zasegla tudi ena sama njihova ladja, da bi se izkrcalo tudi eno samo njihovo ladijsko moštvo, da bi se snela italijanska zastava, pač pa da nadaljujejo svojo zakonito plovbo pod upravičeno zmagovito trobojnico. Italijansko poročilo pravi, da je bila resolucija v celoti soglasno z velikim odobravanjem sprejeta. Nasproti temu poročilu se ugotavlja, da slovenski župani niso vedeli za drug namen zborovanja kot le za protest proti zasegi trgovinskega brodovja v Trstu po ententi. Ta protest so tudi oni odobravali. Ko pa je bila predlagana resolucija proji jugoslovanskim pravicam na Dalmacijo in Reko, so naši slovenski župani obsedeli in niso glasovali. Ugovarjal seveda ni nihče iz enostavnega razloga, ker bi tfa bili takoj vtaknili v iečo. JudenburSke žrtue. Dne 16. maja 1918 so bili ustreljeni: desetnik Hafnar iz Loke, poddesetnik Mo-žina, pešca Štefanič in Dantovič; 18. maja: četovodja Rogelj in pešec Hrahovina. Častniki in moštvo, ki so bili takrat v Judenburgu, izpovedo sledeče: Hafnar je naročil: Vem da umrjem, in ker so mi šteti trenutki življenja, vam naročam sledeče: Niti mene niti mojih tovarišev, s katerimi v kratkem odkorakam na morišče, ni privedla lakota do upora, temveč to, ker nismo mogli več prenašati nemškega biča in jarma, ki nas je tepel in tlačil. Rad umrjem, ker vem, da bo moja in mojih tovarišev smrt začetek probude naših fantov. Recite jim: Prepričan sem, da pride kmalu dan, ko jim boste lahko brez strahu povedali vzrok našega pogina. Tudi jim povejte, da nmrjemo kot kristjani in zavedni Slovenci in kot žrtve nemškega nasilstva. Četovodja Rogelj je dejal svojemu prijatelju: Domačina sva, in prosim te: Sporoči mojim otrokom: Otroke prosim edino, naj ostanejo pošteni in zvesti svoji slovenski materi in naj molijo za svojega očeta, ki mora umreti zaradi svojega prepričanja. Ženi: Naj ne bo preveč žalostna in naj vzgaja najine otroke kot vzgaja prava slovenska mati. Z Bogom prijatelj! Gotovo se vidimo v nebesih! Pešec Štefanič je narekoval za svojo mater naslednje pismo: Draga mati! Še nekaj minut mi je usojeno živeti, in potem grem tja, kjer ni trpljenja, zatiranja in prevare. Umrjem nedolžen. Le oni me obsojajo in so me obsodili, ki ne čutijo, da je njihova mati slovenska mati. Spravil sem se z Bogom; edino težko mi je, da moram tako mlad umreti, ko bi Vam lahko šc mnogo, mnogo pomagal. Ne žalujte preveč; in slednjič Vas prosim, spominjajte se me v molitvi, in če Vam je ta moj korak in moja smrt prinesla žalost in trpljenje, odpustite mi! Z Bogom, mati! Pozdravite mi iskreno moje sestre! Vidimo se pri Bogu. O naših žrtvah se ni smelo takrat besedice pisati. Pri polku na bojišču se jc upeljala po teh dogodkih še večja strogost: Vsak slovenski stotnijski poveljnik je imel dodeljenega nemškega častnika za nadzorstvo. Še septembra meseca si je upal nemški baonski poveljnik v častniški obed-nici prepovedati slovenski govoriti in peti. Kljub temu in ravno zato pa se je prebujala slovenska samozavest. Mladi slovenski častniki z moštvom so vedno bolj dvigali glave. Ko je ob polomu poveljstvo 3. zbora hotelo polk vreči v pogubo in si ž njim kriti hrbet, je zavrelo kar naenkrat v vsem polku. Ker je moštvo zaupalo slovenskim častnikom, se je upor izvršil brez prelivanja krvi. In ko so slovenski častniki prevzeli poveljstvo, sta se disciplina in red precej upostavila. Da se polk ni mogel vrniti v domovino, kriva je bila nesrečna usoda in pa to, da so Lahi prelomili dano besedo in sklenjeno pogodbo. Razširjene so govorice, da je bil polk zapeljan in izdan po častnikih, in da so bili le-ti pijani in se niso nič brigali za polk v kritičnem položaju. Prosim vso javnost, da se ljudje s takim hudobnim jezikom meni naznanijo, in ko se ujetniki vrnejo, bo častniški zbor s takimi obrekljivci obračunal. Ako pa ima kdo trdne dokaze za take obdolžitve, naj jih predloži poveljstvu ljubljanske pehote. Rsnica pa je: Ako bi se polk ne bil uprl, ali če bi se ne bili z Lahi pogajali, bi se mu ne bilo v Rivi dobro godilo, ko so drugi ujetniki lakote umirali. In ker si je moštvo dobro opomoglo, tudi sedaj vsem naporom ujetništva krepko kljubuje. Domov pa bodo prinesli samozavest, katere doma tako bridko pogrešamo. Prosim dalje, naj se dopošljejo natančnejši podatki o šesterih judenburških žrtvah (krstna imena, pristojnost, družinske razmere. Rogelj ima menda 9 nepreskrbljenih otrok.) itd. Polk. župnik M. Škerjanc, Ljubljana, Slomškova ulica 7, I. nadstr. Soclialul demokrat Reumann — dunalskl župan. LDU Dunaj, 22. maja, (ČTU). Danes je bila ustanovna seja dunajskega občinskega sveta, katere se je udeležilo tudi osem po čehoslovaških volilcih na Dunaju izvoljenih članov. Kot pripadniki čehoslovaške socialno - demokratične stranke so nosili češki člani dunajskega občinskega sveta rdeče klinčke; samo občinski svetnik Klimeš, zastopnik čeških socialistov, je imel rdečebel klinček v gumbnici. Sejo je ob šestnajstih otvoril prvi županov namestnik, socialni demokrat Jakob Reumann; nato je županov namestnik krščanski socialec IIoss prevzel predsedstvo. Takoj po prisegi sc se pričeli veliki izgredi, izzvani po krščanskih social-cih in po nemški stranki nacionalnih demokratov. Ko jc bil poklican občinski svetnik Fiala in naglas vzkliknil: »Slibuj!« (Obetam!«) — so jeli pripadniki imeno- vanih nemških strank kričati: »Vun ž njimi! Sramotal Fej! Komaj so prisegli, že lomijo prisego!« Enaki prizori so se dogajali vselej, kadar je bil pozvan češki član k prisegi. Končno je prišlo do burnih demonstracij, ko je naenkrat nekdo zaklical: »Oni ne slibuju«, fikaju »slibo-vic«. — Ko so vsi prisegli, se je začela volitev župana. Za župana je bil izvoljen dosedanji prvi podžupan Jakob Reumann s 187 glasovi. Izid volitve je bil sprejet na socialno - demokratičnih in na čeških klopeh, kakor tudi na galeriji z burnim odobravanjem. Reumann je izjavil, da sprejme izvolitev in da bo z vso močjo stremil na to, da izpolni svoje dolžnosti. Ko je po njegovem programnem govoru začela galerija demonstrativno ploskati, jo je predsedujoči županov namestnik Hoss opominjal, da naj se ne vmešava v razpravo, ker bi bil sicer primoran jo dati izprazniti. Iz galerije so se nato čuli srditi ugovori proti krščansko-socialnemu namestniku župana. Medtem so se začele volitve mestnega sveta in različnih odsekov, nakar je župan Reumann prevzel predsedništvo. Koncem svojega govora je izjavil, da mora sedaj v dunajsko mestno hišo vstopiti socialna pravica ter je označil Dunaj kot drugo glavno mesto Nemčije ter demonstriral za združitev z Nemčijo. Nato je prisegel, da bo ostal vedno zvest Nemški Avstriji in da se bo klonil postavam, ki jih je sprejela nemško-av-strijska narodna skupščina. Član Ertner je zaupil: »Kje je ostal nemški značaj Dunaja?« in potem: »Med nami so veleizdajalci!«, pri čemer je kazal na češke klopi — »ki sc^ namesto prisege klicali »slibovic«. (Smeh.) Za podžupane so bili izvoljeni: soc, demokrat Emerling, krščanski socialec K. Hoss in socialni demokrat Max Winter, ki so vsi sprejeli izvolitev ter obljubili izpolnjevati svoje dolžnosti, — Podžupan Hoss se je spominjal odstopivšega župana dr, Weiskirchnerja in njegovih zaslug za mesto Dunaj. Nato je govoril predsednik kluba krščanskih socialcev Kunschak, poudaija-joč zasluge krščanskih socialcev za Dunaj. Njegov govor so na več mestih prekinili medklici s klopi socialnih demokratov. V teku svojega govora je izjavil,-da je iz vladajoče krščansko-socialne stranke naenkrat nastala manjšina in da se bo odslej označevala ta stranka kot opozicijska stranka. Krščanski socialci pa da se ne menijo za ta naslov, temveč da hočejo ostati delavska stranka. Imenom židovskih nacionalcev je izjavil član Ehrlich, da židovski narod nikakor ne bo škodoval nemškemu značaju mesta Dunaja. Nato je izjavil govornik nemško-nacionalnih demokratov, da ne razume, kako bi se mogel ščititi nemški značaj Dunaja. V svojem govoru je zelo napadal Čehe, katere je v svoji razburjenosti imenoval pritepence. Koncem seje je povzel besedo Čeh Macha. Med njegovim govorom je prišlo do nezaslišanih demonstracij, katerih so se udeležili krščansko - socialna in nemško - nacionalna demokratska stranka. Razna poročila. Vojaška zveza med Jugoslavijo in Francijo. LDU Berlin, 22. maja. (DunKU). »Te-legraphen Union« poroča s švicarske meje, da se glasom Agence Havas zatrjuje, da namerava francoska vlada skleniti z Jugoslavijo vojaško zvezo. • Zadnji rok Nemcem. LDU Versailles, 22. maja. PunKU.) »Matin «izjavlja, da znači podaljšanje roka za osem dni zadnji rok. Aliiranci bodo rabili za proučitev nemških protipredlogov štiri do pet dni ter bodo določili na to prav kratek rok za končni podpis mirovne pogodbe. Kakor trdi »Matin«, se bo pogodba podpisala 7. ali 8, junija, po »Echo de Pariš« med 11, in 15, junijem. Po »Petit Parisien« bo znašal zadnji rok, ki se bo stavil nemški delegaciji po proučitvi nemških protipredlogov po aliiranih, 48 ali kvečjemu 72 ur. Tudi Tirolcl hočejo k Švici? LDU Lyon, 22. maja. (Brezžično). Švicarska vlada je sklenila, poizvedeti za mnenje ljudstva, preden kaj ukrene z ozirom na ljudsko glasovanje na Vorarl-berškem. Tudi na Tirolskem se je del prebivalstva izjavil za pripadnost k švicarski republiki. Boji na Ogrskem. LDU Budimpešta, 23. maja. (DKU) OKU javlja: V odseku Szecseny-Fulek smo zavrnili delen sovražni napad. Sovražnik je imel veliko izgub. Zarobili smo več ujetnikov in mnogo vojnega materi-ja!a. Severno od Peter-vasara se je zlomil sovtažni odpor v našem ognju. Prodrli smo tu. kakor tudi severno od Jegra v smeri na Putnik, Zaplenili smo sovražni oklepni vlak. V dolini Sajo smo sovražnika zasledovali. Vrhovni amadni poveljnik. Neodvisnost Estonske. LDU Pariz, 22. maja. (Brezžično.) lz Revala poročajo: V slovesni seji konsti-tuante dne 19. maja je bila proglašena popolna samouprava in neodvisnost Estonske. — Kriza v Turčiji. LDU Lyon, 22. maja. (Brezžično.) Iz Carigrada javljajo: Vsled krize, ki je izbruhnila radi zasedbe Smirne po zavezniških četah, je sultan poveril Ferid paši nalogo, da sestavi iznova kabinet, kateremu bo načeloval on sam kot veliki vezir. Razen tega prevzame tudi ministrstvo za zunanje posle. Ali Kemal postane minister za notranje stvari, general Torgut pa vojni minister. Mednarodna aeronavtska zveza. LDU Lyon, 22. maja. (Brezžično.) Mednarodna aeronavtska zveza je sklenila soglasno, formulirati svoje želje ter jih poslati vsaki izmed zastopnikov držav, seveda s predpostavko, da so seroklubi v vseh državah predstavitelji letalskega udejstvovanja dotičnega naroda. Te želje je izrazil in sestavil urad mednarodne letalske zveze v nastopnih točkah: 1. čimprej bo mogoče, naj se vzpostavi svoboda zrakoplovstva, seveda v skladu z ukrepi mirovne konference. — 2. Civilno zrako-plovstvo naj se stavi v posameznih drž< pod nadzorstvo enega izmed civilnih ministrstev. — 3, Vsi letalski klubi držav* ki so članice mednarodne letalske zveze, naj bodo zastopani v mednarodni komisiji za zrakoplovstvo, ki se ima ustanoviti, kakor hitro bo podpisan mir. — 4 V( vsaki državi naj bo letalska organizacija dotičnega naroda zastopana v državni in-terministerialni komisiji. — Zveza je sklenila tudi, da se izpremene pogoji, s katerimi se doseže izpričevalo letalskega pilota. Ostala nerešena vprašanja se pridrže prihodnji redni seji, ki bo v Bruslju meseca oktobra 1919. Politične novice. r-H »Krekova šola«. Poroča se nam iz iz Belgrada, da je sklenil »Jugoslovanski klub «poziv na pristaše V. L. S,, da se nabirajo z vso vnemo prispevki za dobroure« jeno »politično - gospodarsko« šolo pO vzgledu one, ki jo ima nemški »centrum« v Monakovem na Bavarskem, Tako naj se v Krekov trajen spomin uresniči tudi ta njegov ideal. Gotovo bo to najboljši in najprimernejši spomenik umrlemu voditelju. i-H Kaj je s pokrajinskim zborom? Ako smo prav poučeni, je svoj čas ministrstvo v Belgradu sklenilo, da nima nič proti sklicanju pokrajinskega zbora, odnosno konference za slovensko ozemlje, ako vrši taista le kontrolo in posvetovalno oblast nad pokrajinsko vlado in vsemi pokrajinskimi zadevami. Zakaj se ne skliče torej pokrajinski zbor, katerega zahtevajo tudi naši ljudje na vseh shodih na Štajerskem in na Kranjskem, kar je razvidno iz resolucij? Prepričani smo, da bi se razmere pri nas še bolj konsolidirale in bi sklicanje ljudstvo napolnilo s tem večjim zaupanjem do naše vlade in države, -[- Premoženje neprijateljskih podanikov. Deželna vlada je sklenila, da se izvršilna naredba k naredbi ministrstva za trgovino in industrijo o popisu, sekvestra-ciji in likvidaciji premoženja neprijateljskih podanikov izroči objavi v Uradnem listu, , + Mir z Bolgarijo. »Temps« poroča, da mirovna kouierenca najbrže ne bo preje povabila bolgarskih delegatov, preden ne bodo nemški in avstrijski podpisal: prehodne mirrvne pogodbe. Me 1 tem bod'» prouuii zarlopniki Francije, Italije m Anglije v zvezi S srbskimi in grškimi zastopniki bcdo^.e meje Bolgarije. Podajanja se ne bodo i ršiia v Parizu, ampak v Solunu. Združene Države se 13 bodo udeleževale pogajanj, ker niso napovedale vojske Bolgariji. — Svet petorice se je že pečal z bodočimi mejami Bolgarije, katere je načelno že tudi določil. Zahteve Srbije bodo po večini vse izpolnjene. Bodočo rumunsko-bolgarsko mejo pa bo proučila posebna komisija. Meje z Grško pa ne nameravajo preje določiti, preden ne bo določena meja zaledja Carigrada. -f- La Serbie, tednik, ki ga je izdajal v Ženevi profesor belgrajskega vseučilišča dr. Lazar Markovič, sporoča v svoji zadnji številki od 19. t, m, svojim bralcem, da preneha izhajati v Ženevi, Uredništvo se preseli v Belgrad, kjer bo na istem programu nadaljevalo svoje delo, V izbranih besedah sc zahvaljuje Švici za njeno prijateljsko gostoljubnost, ki je v času največje narodne nesreče mnogim omogočila delovanje za blagor svoje domovine. -f- i udi San Marino bo zastopan. Vlada San Marina je pooblastila senatoija Scialoio, da zastopa San Marino pri izročitvi mirovne pogodbe Nemški Avstriji. Podpisujte 470 OržaYno nosoiilo! Dnevne novice. — Nemški in nemcursld krvosesi so dolgo časa izmozgavali naše ljudstvo, ni pa se jim posrečilo uničiti našega blagostanja tako, da ne bi mogli podpisavati državnega posojila. Kdo izmed nas se ne zaveda varnosti sedanje dobe, ko se polaga temelj bodoči zgradbi? Odveč bi bilo omenjati ugodnosti, ki se nudijo podpisovate-ljem državnega posojila. Država apelira le na samozavest in razrsodnost svojih članov. Čas hiti, naj hiti zato tudi vsak zaveden Jugoslovan! — Iz našega uredn!štva. V uredništvo »Slovenca« je vstopil g. Engelbert B e -s e d n j a k. — Poroka. V nedeljo dne 25. maja se v Dobu pri Domžalah poroči član našega uredništva, g. Viktor Čenči č z gdč. Ano Z a n o š k a r. Obilo sreče! — Uprava »Slovenca« sporoča, da bo dne 31. t. m. ustavljen časopis vsem onim naročnikom, ki do tega dne ne bodo poravnali naročnine. — Poziv. Med 28. aprilom in 6. majem t, 1. sta poslali Leonovi družbi v Ljubljani dve stranki 15 K, ena (Valerija Jerafevaf?) iz Žužemberka) 5 K, druga (Janez Evin«(?j iz Maribora 10 K. Blagatr.rk Leonove družbe ni dobil teh nakaznic v roke, zalo prosi vljudno obe przadeti stranki, da mu po dopis' ' pojasnite, v kakšen nntnen se je poslal epenjeni denar, V Ljubljani, 22. maia 1919. _ Dr. Fr. Detcla, blagajnik L. D. — Jeseniško okrožje Jugoslovanske Strokovne Zveze ima sejo to nedeljo 25. maja ob 10, uri dopoldne v Delavskem domu. Zastopniki skupin naj se seje zanesljivo udeleže! — Begunske podpore. Dež. vlada ie sprejela načrt naredbe, katera določa, da preneha pravica do zaostankov reclne begunske podpore za čas pred 16. prosincem 1919 z dnem 20. majem 1919 in se Izplačujejo samo še zaostanki, ki so se do tega dne prisodili. Pravica do naknadne begunske podpore v smislu § 9 drž. zak. z dne 31. decembra 1917 št. 15 ex 1918 ostane neizpremenjena. — Koroški begunci. Za oblačila bednim koroškim beguncem je deželna vlada dovolila prispevek v znesku 20.000 K. — Bolno-oskrbni stroški na Štajerskem. Deželna vlada je odobrila predlog po katerem se za območje deželne vlade za Slovenijo razveljavlja štajerskim bolniškim blagajnam od deželnega odbora v Gradcu dovoljevani 20% popust bolno-oskrbnih stroškov v deželnih bolnicah na Štajerskem. t. Dopisovanje z vojnimi ujetniki v Sibiriji. Dopisovanje z vojnimi ujetniki v Sibiriji je zopet možno, in sicer velja za to dopisovanje sledeče: Pišejo naj se samo dopisnice, kratko, razločno in s črnilom. Dopisnice naj se vlože v kuverto in pošljejo ali pa prineso v pisarno »Slov. Rdečega križa« v Ljubljani, Poljanska cesta (Alojzijevišče, II. nad,-stropje, vrata 39. Opozarjamo, da je mogoče dopisovati le z vojnimi ujetniki, ki so v Sibiriji, z onimi, ki se nahajajo v evropski Rusiji, pa je dopisovanje točasno še nemogoče. — Potni stroški epidemijskih zdravnikov. V naredbi štev. 201 od dne 12. 12. 1918 Uradni list št. XXV je sprejet dodatek, po katerem bode deželna vlada v javni sanitetni službi zaposlenim (epide-mijskim) zdravnikom v popolnitev kilometrine dajala pod gotovimi pogoji še izredne nagrade. \_ Pri okrožnem rudarskem uradu v Celju je razpisana služba kancelista v XI. čin. razredu in služba začasnega sluge. Prošnje je vlagati do 15. junija 1919 pri rudarskem glavarstvu v Ljubljani. Več pove uradni list št. XCIII z dne 16. maja 1919. — Pozdrav slovenskih iantov. Fantje, ali še vedno koketirate po ljubljanski promenadi? Pridite! Bomo na Koroškem koketirali s »Švabom«, Pridite!! Pozdravljamo vsa ljubljanska dekleta in cenjene bralce in bralke Slovcnca. — Čet. Šetina, des. Gabrič R., pods. Rado Iv., pešci Ko-vačič, Jazbec Al„ Frančeškin Jož., Strlič Jak., Poljanšck Fr., Legiša Rih., Zabrič Franjo — vsi od ročnih strojnic, — Zasebni uradniki in uradnice. Na razna vprašanja sporočamo, da ima pristop k Društvu zasebnih uradnikov in uradnic na slovenskem ozemlju vsak, kateremu sodi značaj zasebnega uradnika. Društvo ima danes nad 1500 članov. Člani so uvrščeni v strokovne skupine, tako da more vsaka skupina nemoteno po drugih delovati v okviru društva za svoje koristi. Dne 2. marca sklenjeni izredni občni zbor se bo vršil konccm meseca junija, na katerem pride v razpravo nov poslovnik, ki bo nadomestoval dosedanja pravila in pravilnik glede podpor. Ker odbor krajevne skupine v Celju ,ki je prevzel nalogo, zastopati zasebno uradništvo cele Slovenske Štajerske, ne deluje, naj se zasebni uraniki in uradnicc te pokrajine priglasijo naravnost v osiednji društveni pisarni v Liuhliani. Polianska cesta št. 3. — Prispevki za koroške begunce. Zavarovalni oddelek za Kranjsko vLjubljani je izročil podpisanemu uradu dne 17. t. m. za koroške begunce znesek 720 K in dne 20. t. m. 420 K 20 vin., kateri znesek je nabrala gdč. Tončka Cotman na župnem sokolskem izletu v Polhovem gradcu dne 18. t. m. Podpisani urad se v imenu koroških beguncev darovateljem in nabiralcem najtopleje zahvaljuje. —Posredovalni urad za begunce SHS v Ljubljani. — Gospodarska komisija za stvarno demobilizacijo ima v Dravljah večjo množino plošnatega, kakor tudi nekaj okroglega železa, ki se ga bo oddajalo obrtnikom in drugim direktnim uporabnikom. Prekupci so izključeni. Tudi trgovcem se začasno ne bo oddajalo. Seznam se nahaja v pisarni Gospodarske komisije, kamor naj se pošljejo pismene vloge do 5. junija, iz katerih naj bo razvidna zaprošena množina in dimenzija. — V Zalogu se nahaja večja množina starih železniških tračnic, dolgih 3—9 m. Gospodarska komisija jih bo oddajala le obrtnikom in direktnim uporabnikom. Pismene prijave naj se naslove na Gospodarsko komisijo za stvarno > demobilizacijo. Gospodarska komisija ima šc nekaj voskovega nadomestila in aeri-zina. Svečarji naj stavijo ponudbe najkasneje do 15. junija Gospodarski komisiji — Prošnja. Podpisanka lepo prosim onega, kdor piše brezimna pisma gospodoma Turnšku in Badjuri, naj neha, ker sem po nedolžnem jaz cbdolžena in žc celo obsoicna, da jima pisarim. — Terezija Kolenc. — Naša nova država stop\v svet z upravičenimi ncidami do sijajnega, razvoja in blagostanja. Domorodna dolžnb^t, pa tudi osebni interes vodi vsakogar doMega, da podpira interes naše svobodne kraljevine. Ni se mu bati, da bi pri tem nalerel na tak zaključek, kakor je bil za Avstrijo vsakemu razsodnemu človeku jasen že tedaj, ko so nas tedan e (i žavne oblasti z grožnjami in nemogočimi obljubami silile, naj podpisujemo nešteta vojna posojila. Nimamo torej dvoma, da bo vsakdo, komur sredstva to količkaj dopuščajo, rad posegel po razpisanem 4 °/0 Državnem posojilu kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev, dokler je še čas. Učiteljem beguncem s Primorskega na znanjcl Dne 17. aprila t. 1. se je reorganiziral odsek goriških učiteljcv-bcjjun-cev. Izvoljeni odbor obstoja iz naslednjih članov: Fran Merljak, predsednik; Kristina Doljak, namestnica; Vinko Gregorič, tajnik; Fran Erjavec; Rezika Pipan in Fr. Strgar. — Ker hoče klub urediti kataster vseh primorskih učiteljev - beguncev, naj se mu vsi kolegi in koleginje, ki tega do danes še niso storili, pri odseku javijo do 10. junija t. 1., in siccr z osebno popis-nico, ki naj vsebuje podatke o maturi, usposobljenostnem izpitu, o vseh dosedanjih nameščeniih ter natančni sedanji naslov. — Klub bo večkrat prirejal tudi sestanke in razpravljal o naših aktualnih vprašanjih. Tovariši in tovarišice, v Vašem interesu je, da se teh sestankov udeležujete polnoštevilno. — Vse vloge naslavljajte: Klub primorskih učiteljev - beguncev, Ljubljana, Marije Terezije cesta 13/55. lj Zahvala. Ginjenim srcem se naj-iskrenejše zahvaljujem vsem, ki so kakorkoli že, pismeno ali ustmeno, povodom mojega godu oziroma mojega 331etnega službovanja na mestnih deških šolah in 401etnice mašništva sodelovali pri prireditvi in poveličanju prelepe cerkveno-šolske slavnosti v trnovski mestni župni cerkvi v Ljubljani 18. t. m., osobito preč. gospodom duhovnim sobratom, ki so mi stregli pri presv. Daritvi; potem velespo-štovanim članom mestnega šolskega in občinskega sveta ter zastopnikom mestnih ljudskih šol, ki so s svojo vspodbud-ljivo navzočnostjo slavnost povzdignili; posebej velja zahvala g. Alojziju Potočniku, mestnemu učitelju, za njegovo mojstrsko vodstvo in vestno oskrbo cerkvenega petja in orglanja, sploh vsem gospodom tovarišem mestnim učiteljem in bivšim nepozabnim mojim učencem za njihovo izne-nadeno in spretno sodelovanje na koru, s čemer se je vsa prelepa slavnost tako sijajno povzdignila v čast Božjo, pa tudi ne ie v čast II. mestne ljudske šole, ampak tudi celega mestnega učiteljstva in obenem v nepozabni blagodejni spomin naše nam izročene šolske mladine. — Hvala torej in slava vrlemu učiteljstvu! — Preljubi tovariši: v izkazanem znaku, kako prijetno je delo, kjer cerkev in šola v slogi in edinosti sporazumno skupaj delujeta, v pravi krščanski odkritosrčni medsebojni ljubezni in v ljubezni do izročene nam mladine, le srčno, pogumno naprej v časni in večni blagor mladine ter v slavo in moč naše lepe domovine Jugoslavije! — Ljubljana, 21, maja 1919. Jan. Smrckar. lj Grobovi in spomeniki. Obiskal sem grob pokojnega gospoda dr. Načeta Žitnika. Brez spomenika! S travo preraščen! Pozablien dasi si delil dobrote «iwHim, da si sam v revščini zatisnil trudne oči! V šestih letih ni bilo časa, postaviti mal spomin; kajti pobijamo in koljemo se med seboj prav po zverinsko ves čas, in pozabljeni, s travo preraščeni grobovi so nam postali nekaj čisto vsakdanjega. Samo radoveden sem, kje je tisti denar, katerega smo darovali v ta namen? Naj bi se vsaj porabil v dobre namene, saj Ti maraš po smrti še manj za proslavo. — In stotine vojaških grobov? Kdo se meni za nje, dasi počivajo v njih junaki, ki so odbijali sovražne napade ob Soči, da so drugi lahko mirno spali, kopičili milijone in življenje v polni meri uživali. Zlasti pokopališče »ne-vernikov« za luteranskim mirodvorom je v prav žalostnem stanju. Ali se ni "bralo tudi za vojaške grobove več tise*-1 cv? Kdo ve za nje? — lj Nov zdravnik. Med tržaškimi Slovenci dobroznani zdravnik dr. V o 1 a v -š e k , špecijalist za pljučne bolezni, prisiljen zapustiti Trst, začne v kratkem N)rdi-nirati v Ljubljani. \ lj Ono^.arjamo na koncert Pirkov IgOrove in Doubravske, ki se vrši v veliki dvorani hotela »Union« danes ob 8. uri zvečer. lj Nameravana demonstracija p-oti skladbam g ,La'ov'.°i na nocojšnjem koncertu. Gotovo je še v spominu dogodek, ki se je odigral v Nar. gledališču o priliki demonstracij zoper »Evelino«. G. Lajcvic je moral takrat zapustiti gledališče; tožil je nekega člana gledališča in ker je ta afera za dotičnega člana neugodno izpadla, mislijo baje demonstrirati pri nocojšnjem koncertu proti sklndbim gosp. Lajovica. — Daleč smo prišli! lj Gg. tiskarnarjem in državnim uradom v uvaževanjef Vagon z raznimi, zelo nujni mi potrebščinami za naše obratovanje je došel po nemali zaslugi našega poslaništva na Dunaju in ljubljanske centralno uprave za trgovački promet že 16. t. m. v Ljubljano. Nakladanje in carinski ogled na Du-,. naju se je izvršil tekom dveh dni, prevod iz Dimaja do Ljubljane je trajal pet diii, btago leži pa na ljubljanskem kolodv/oru že 8 dni, rcci osem dni, ne da bi se potrudila kompetentna oblast ga zacariniti. Vsled nejasnosti, katero blago je podvrženo kompenzaciji, je sklical nemški carinski urad celo izven uradnih ur sejo ter rešil zadevo tekom par ur, v lastni državi treba se pa privaditi... Toliko v pojasnilo prizadetim državnim uradom, ki urgi-rajo znamke ni druge važne državne tiskovine ter pristavljajo opazke: da slovenske tiskarne niso zmožne. Poleg visoke carinske dobrote bodemo morali plačevali še nepotrebno skladnino. Društvo tiskarnarjev v Sloveniji, lj Češka obec v Ljubljani naznanja svojim članom kakor tucli od njih vpeljanim gostom, da se vršijo redni sobotni sestanki začenši z dnem 24. t. m. v društveni sobi, fftitličje na desno v Narodnem domu. lj Obin; s';or ^hs Jugoslovanska Strokovne Zv ze »Tobačna tov rna« se vrši v torek 27. maja ob pol petih popoldne šentjakobski presveti. Na vsporedu so poročila, volitev odbora in slučajnosti. Udeležijo naj se občnega zbora po možnosti vsi člani. lj Občni zbor pomočniškega zbora go-stilničarslie zadruge ljub!'inske se vrši dne 26. maja 1919 ob 11. uri ponoči v prostorih kavarne »Central «na Sv. Pejra nasipu, po dnevnem redu §§ 8 in 10 pravil pomočniškega zbora. Posebna vabila se ne bodo raznošiliala. lj Društvo državnih uslužbencev kraljevine SHS na slovenskem ozemlju ima odborovo sejo v četrtek, dne 29. t. mes., ob pol dvajsetih v posvetovalnici mestnega magistrata. Tajništvo obenem nujno prosi, da mu izroče do tega dne vse zamudne organizacije članske sezname, brez katerih je popoln članski kataster nemogoč. Blagajnik pa rabi članarino za drugo četrtletje. 1| Vojaška godba v Ljubljani. Po raz-sulu bivSe Avstrije je ostala Ljubljana brez vojaške godbe. Da bi bila potrebna i za vojake i za naše društveno življenje, nihče ne dvomi. Ali se pa kaj za nje oživotvor-jenje stori? Kakor čujemo, ni po razsulu ostalo nič: ne godcev, ne godal, nc not, prav nič. Vse to treba iznova dobiti. V to pa treba denarja. Za nabavo vsega glasbenega orodja bi trebalo 100.000 K, a ni vinarja. Popolna vojaška godba (44 mož) bi stala državo na leto blizu pol milijona kron. — Najtežje bo dobiti izvežbane moči, G, kapelnik, dr. Jos. Čerin, ki je dospel iz tujine v začetku aprila t. L, se pošteno trudi — kolikor vemo — da bi stvar čim prej prišla v tek. Bil je te dni osebno v Belgradu pri vseh odločujočih činiteljih, tudi pri slovenskih ministrih; dobil je po-voljne izjave. Uspeh se bo gotovo kmalu pokazal. — Pri tej priliki je gotovo prav, da opozorimo našo državo na glasbeno šolstvo: bivša Avstrija je vzdržavala v Pulju šolo za godbene vajence (Musikjungen-schule); ali imamo v državi kaj takega? Koliko sposobne mladine bi dobilo s tem poslal Orkestralno društvo »Glasbene Matice«. Kot bistveno obstoini del društva »Glasbene Matice« se je osnovalo na ustanovnem zborovanju v nedeljo, dne 18. maja orkestralno društvo »Glasbene Matice« s sedežem v Ljubljani, kojega namen je, gojiti resno instrumentalno v prvi vrsti slovansko glasbo. Sestavil se je poslovni red društva in izvolil začasnt odbor. Društvo šteje že lepo število izvršujočih članov in bo pričelo v najkrajšem času s skupnimi vajami v godalnem orkestru (gosli, viola, čelo, kontrabas) pod vodstvom dirigenta prof. J e r a j a , ki je bil dolgo vrsto let koncertni mojster na dunajski dvorni operi in v filharmoničnem orkestru. Ljubitelji glasbe, ki se čutijo zmožne sodelovati v orkestru, se kot novi člani lahko prijavijo pri imenovanem g. dirigentu tik pred skupnimi orkestralnimi vajami, ki se bodo vršile v veliki dvorani »Glasbene Matice« in se bmesto podr-žavljenja velešum se je sprožila že v drugih državah in ima v vseh krogih tople zagovornike. Država si s tem ohrani najboljši vir davčne moči, ki prenese visoko ob-davčenic ter si zasigura delež na dobičku in upravi. Ideja je vredna, c!.i jo tudi uaši državniki in finančniki dobro premic o, predno se vslecl pomanjkanja drugih idej lotijo podrž : vljenja. Načelo pa mora biti povsod in v vsakem slučaju da sc mora lokalne potrebe kmetov pri eri ali drugi obliki nove organizacije pred' ^m zadovoljiti, če se izkaže potreba, p 'eliti ijm ludi tlel velešum. Kmet ne sme-':ili več na milost in nemi* lost izročen mogočnejšemu sosedut Dodatek. Na Hrvatskem in v Slavoniji so posestne razmere glasom statistike iz lea 1896 sledeče: drž. gozdi 292.940 ha, občinski, gozdi 159.246 ha, cerkveni gozdi 36.788 ha,* urbarijalni komposesorati 633.878 ha, del. družbe 19.255 ha, privatna last 388.312 ha, skupaj 1,530.419 ha; gozd obsega 36 odstotkov dežele, 75 odstotkov gozdov je v lasti države in korporacij, le ena četrtina je last zasebnikov; med tem časom je še mnogo privatnih gozdov prešlo v roke delniških družb. Po vrsti lesa je 336.413 ha hrastovine, 1019.778 ha bukve in drugega listnatega drevja, in le 174.155 ha t. j. 11.4 % iglastega drevja. Letni prirastek znaša 4,713.250 m3; le okrog 33 % tega odpade na les za rabo. Les gre večinoma v obdelanem stanju čez mejo; odjemalci za trdi les, posebno hrastovino, so sredozemske dežele, pa tudi Angleška in Holand-ska. V Bosni i" "-u-cegovini je državnega gozda 1,997.9 ha, privatnega gozda 551.770 ha. V c.žavnih »visokih« gozdovih so sledeče vrste lesa: jelka, smreka in borovec na 375.221, hrast na 106.284 ha, bukev na 577.696 ha t. j. 40.2 %, mešano na 377,383 ha. Gozdna posest države še ni vsa izkoriščana in v obratu; leta 1905 je bilo v polnem obratu od visokega gozda le 496.300 ha, v zmernem obratu 700.000 ha, izven obrata 134.000 ha, po priložnosti pa se je obratovalo na 106.284 ha. Večinoma ves gozd, ki daje les za rabo, je bil v lasti države. Po vspehih gospodarstva se more presoditi, koliko je država sposobna voditi gozdno gospodarstvo. Po podatkih v »Marchet, Holzproduktion u. Holzhandel« je država v Bosni dobivala iz enega im lesa povprečno 40 h čisto na leto, en he-htar gozda pa je na leto nesel čisto le 50 v! Vzrok tega neverjetno nizkega donosa leži v gori navedenih pomanjkljivostih državne uprave, v pomanjkanju obratne glavnice, posebno sredstev za režijski obrat, občil in transportnih možnostij, žag itd. To pomanjkanje sili državo, da breme neobhodno potrebnih izdatkov prevali na lesne kupce in da se zadovolji z neverjetno nizko takso za sekanje (na deblu). Ta taksa je znašala leta 1905 komaj 2 ; od tedaj se razmere niso mnogo izboljšale. Gospodarstvo v bosenskih šumah naj bo memento naši vladi..Mnogo govori pro in contra; odločaio naj strokovnjaki! Naglica pri tej stvari ne bo prida. Pretehta naj te vir, preden se ubij* kokoš, k< more n«»sti državi zlata jaica, Vrhovni načelo bodi- ohranitev našin šum in ojačcnje drža vi. ih financ. Izpred sodišč. EVELINA PRED OKRAJNIM SODNIKOM. Dne 23. majnika 1919 je razpravljal okrajni sodnik ljubljanskega okrajnega sodišča Kajfež o tožbi, katero je vložil sodnik, skladatelj g. L a j o v i c proti gledališkemu igralcu in tajniku gledališkega kon-sorcija Josipu Gradišu (gledališko ime Daneš) radi razžaljenja časti. Tožba slove: Dne 16. aprila t. 1. zvečer je vpil Josip Gradiš na pritličnem hodniku narodnega gledališča v Ljubljani med pavzo »Eveli-ne« in »Bajaci« vpričo mnogo ljudi nad mano: »Škandal in sramota za Vas kot sodnika, skladatelja in umetnika. Škoda, da Vas že ni danes kdo oklofutal, pfuj!« Predlaga se, da naj se Gradiš kaznuje. Gospoda Lajovica zastopa dr. Vodu-Šek. Josip Gradiš se zagovarja sam: temperamentno in vehementno. Gradiš se je zagovarjal takole: Ker se je kritični večer v opernem gledališču demonstriralo proti igranju pan-tomine »Evelina« in se je demonstracije udeležila tudi soproga zasebnega obtoži-telja, javno kritikujoč dotični komad, sem se jaz potem proti Alojziju Lillegu, gleda-liščnemu predsedniku o zasebnem obto-iitelju izrazil: »Mene kot Slovenca je sram, da se je ravno pri Lajovicu kot slovenskem skladatelju in glasbeniku tako zgodilo (da je namreč njegova soproga demonstrirala) in se potem še o gledaliških igralcih žaljivo izrazila, češ, da bi jo bilo ženiralo sedeti z njimi v isti loži. To sem rekel zato, ker so ravno tukajšnji igralci tako visoko povzdignili prapor zasebnega obtožitelja kot skladatelja in glasbenika. Pristavil sem tudi, da bi bili zasebnega obtožitelja danes že oklofutali, če ne bi bilo mene tam. Ko je zasebni obtožitelj začetkom predstave sedel s svojo soprogo v parterju in je gospa Lajovičeva proti predstavi demonstrirala, udrli so dijaki že v parter nameravajoč napasti zasebnega obtožitelja in njegovo soprogo. Ker sem se zanju zavzel in hotel to zabraniti, sem ju odpeljal iz parterja v intendančno ložo. Gospoda Lajovica nisem žalil. Mesto njega sem jih celo po glavi dobil, ker je bilo tisti večer mnogo krvavih glav v gledališču. Gospa Jerica Hubadova, soproga gospoda koncertnega vodje Hubada, zasli-iana kot priča, izpove: Kritični večer sem bila tudi jaz v gledališču in sem se med odmorom srečala a gospodam Laiovicem ja katerim je piv šel gospod Gradiš čisto mirno in ga pozval, naj takoj odstrani svojo soprogo iz gledališča, češ ker je razžalila gledališke dame (igralke), torej gledališko osobje in gledališko vodstvo. Nato se je gospod Gradiš za par minut odstranil in odšel za oder. Malo pozneje se je vrnil zopet nazaj in, ko se je hotel zasebni obtožitelj ravno vrniti v svojo ložo, je začel gospod Gradiš s kričečim glasom vpiti: »Škandal, Vi gospod sodnik, gospod skladatelj, slovenski umetnik — sramota! Pfujl Vi ne zaslužite drugega, kakor da bi Vam eden pripeljal klofuto.« — Tam okoli je bilo vse polno ljudi po hodniku in so brez dvoma morali mnogi te besede slišati in razumeti, da tičejo zasebnega obtožitelja! Ko je govoril gospod Gradiš te besede, je stal tik pred gospodom Lajovicem in se je zasebni obtožitelj še umikal pred njim, da ga obtoženec dejansko ne napade, ker mu je ta med svojim kričanjem cel čas grozil s pestmi. Pri tem slednjem govorjenju je bil namreč g, Gradiš silno razburjen.« Gospod sodnik Lajovic, zaslišan kot priča, je izpovedal: »Dotični večer po omenjeni* demonstraciji me je obtoženec z mojo soprogo vred pripeljal iz parterja v ložo št. 2. Precej na to sem šel iz lože na hodnik, kjer sem se srečal z gospo Hubadovo. Naenkrat je prišel tja gospod Gradiš in se izrazil med drugim: da je sramota zame, češ da je moja soproga nekaj govorila ... — natančno se več ne spominiam, o čem in kako, le to vem, da sem si mislil takrat, da se je morala zgoditi kaka pomota v osebah. Precej na to sem se podal nazaj v ložo; trenutek pozneje je pa g. Gradiš odprl vrata lože in začel na ves glas vpiti, da se morava s soprogo takoj odstraniti iz gledališča. Moja soproga je šla na to precej in jaz za njo iz lože na hodnik, kjer je bilo mnogo ljudi med pavzo in je g. Gradiš zopet kričal: »Sramota! Škandal! Vi kot umetnik, komponist in sodnik — pfuj!« Na to nisem ničesar odvrnil, niti obtoženca opazoval, marveč šel mirno s soprogo naprej in sem slišal še kričečo opombo: »Škoda, da Vas že ni preje eden oklofutal.« Videl sicer nisem, vendar sem imel občutek, da je obtoženec celo pljunil za menoj.« Zastopnik obtožbe dr, Vodušek predlaga, da naj se obtoženec kaznuje in razširi obtožbo glede na izpovedbo prič. Sodnik razglasi obsodbo: Obtoženec je kriv, da je na javnem prostoru pred več ljudmi izročeval tožitelja javnemu zasmehovanju in mu je prisodil 7 (SEDEM) DNI ZAPORA, katero kazen je spremenil z ozirom na njegovo socijalno stališče v denarno kazen 490 kron. Po pouku obtožencu glede na prizivno pravico sodnik zaključi razpravo. sd Primite ga! Primite ga! Ta klic in žvižganje je razburilo pritličje justične palače 23, maja. Po hodniku teče razoglav čedno oblečen mož. Za njim hite j itniški pazniki. Vrata razpravnih dvoran se odpirajo; resni uradniki, advokati, obtoženci, priče hite gledat, kaj da je, če ne gori; a pobegnil je le neki kaznjenec in je hitel iz prvega nadstropja v pritličje, od tam pa na cesto. Ni se dolgo veselil svobode, ker so ga precej ujeli in odpeljali v zapore justične palače. Ubegli kaznjenec je rristna ljubljanska srajca Trnovčan Franc Papež. V justično palačo je prišel, ker je neki ženski prodal eno vrečo, češ da ie tobak v njej. Ko je prišla ženska domu in je od-pila vrečo, se je zelo začudila, ker tobaka je bilo v vreči le malo, pač pa |i je Papež prodal z mrvo in s kamni napolnjeno vrečo za 880 kron. Deželno sodišče mu je dne 23, t. m, za to prisodilo 4 mesce ječe. Ko ga je paznik s še enim obsojencem, ki je dobil 11 dni, peljal v zapore, je Papež zbežal po stopnicah. Tovariša obsojenega kaznjenca so poredneži ogovarjali: »No, ali ti nisi zbežal?« — »Saj nisem reumen, ker sem dobil le 11 dni,« se je odtezal, in ključ je zaropotal v vratih, skozi katera je izginil Papežev tovariš v prostore, kjer jedo tisti ričet, ki nam ga je svoje dni rajni Aleševec tako mikavno šaljivo opisal v svojem delu »Ričet iz Žabjeka«. sd Huda Kočevarca. Orožnik je pripeljal pred ljubljansko sodišče iz Kočevarske dežele Ano Kekl, ker na večkratna vabila ni nikdar prišla v Ljubljano. Njena reč se že vleče več let. Poskušala je preprečiti s sekiro dražbo doma in je kričala, da se bo borila kakor v vojski in da bodo šli s sekirami in z vilami na komisijo. Priče M zaslišavali v tej zadevi celo v Rusiji. Njena hči je v njenem imenu pisarila žaljiva pisma sodiščema v Kočevju in v Ribnici. Advokata dr. Nestorja iz Gradca, ki jo je zastopal, je tudi ozmerjala. Sodišče je prisodilo Kiklovi šest tednov navadne ječe. Kiklova je povedala, da ne sprejme sodbe in da se bo priložila. Predsednik senata g. nadsvetnik Vedernjak: »Kdo Vam bo naznanil ničnostno pritožbo?« — Kiklova: »Moja hči,« — Predsednik: »Ne, ničnostno pritožbo more vložiti le advokat,« Gospodarske novice. £ Čebelarski tečaj. Kmetijska šola na Grmu priredi dne 11, in 12. junija t. 1. dvodneven čebelarski tečaj s sledečim dnevnim sporedom: Življenje in oskrbovanje čebel. Sovražniki in bolezni čebel. Roji. Vzgoja matic. Čebelarske potrebščine. Tečaj se prične 11. junija t. 1. ob 2. popoldne, g Knjlgovodstveni tečaj. Kmetijska šola na Grmu priredi 10. 11. in 12. junija t. 1. tridneven knjigovodski tečaj s sledečim sporedom: Pomen knjigovodstva. Inventura početkkom in koncem leta, tekoče knjigovodstvo, račun čistega dohodka in naznanilo za dohodninski davek. Tečaj se orične dne 10. junija t. 1. ob 2. popoldne. Kdor se želi udeležiti enega izmed teh tečajev, naj se priglasi do 3. junija t. I. pri ravnateljstvu državne kmetijske šole na Grmu, pošta Novomesto. Revnejšim dd rav-natelistvo brezplačno prenočišče na razpolago, Vestnik S. »f. S, Z. * Z Jesenic. V nedeljo 25. maja zvečer ob 8. priredi »Del. društvo« v prostorih »Del. doma« narodno igro »Domen«. Pri predstavi sodeluje društveni orkester. Vabimo k obilni udeležbi! * Mengeš, Skupina Jug. strok, zveze Mengeš priredi v nedeljo 25 maja in 1. junija zanimivo predstavo »Lumpacij Vaga-bund«, burko v treh dejanjih. Začetek obakrat ob pol 4. uri popoldne v Društvenem domu v Mengšu. K velezabavni igri najvljudneje vabi odbor. Prosveta. pr »Slovenski učitelj«. Izšla je 5. številka »Slovenskega učitelja«. Rudolf Pečjak piše članek o stanovski učiteljski organizaciji in sicer govori o idejni podlagi tega vprašanja. F, Fabinc prinaša članek: »Otrok in družina«. Fort. Lužar je spisal »O bistvu in smotru vaje.« Omeniti moramo nadaljevanje znamenitega in zanimivega članka »Pouk slabonadarjenih otrok,« Sledi »Kultura in Književnost« ter »Zapiski«, ki nudijo mnogo lepega, drobnega gradiva. Zanimiva je tudi »Društvena in stanovska kronika.« pr »Vidov dan« se imenuje v cirilici pisana knjiga, ki je okrašena z mnogimi slikami in barvanim ovitkom, in ki je izšla v Ženevi. Pred nami leži 2. zvezek te »zgodovine srbskih bojev od 1. 1912.—1919« Knjiga je zanimiva in nudi polno najrazličnejšega gradiva, pesmi in sestavkov. Med bogatimi ilustracijami se nahajajo vse znamenite srbske osebnosti in vsi dogodki in kraji, ki jih je doživela ali prepotovala srbska vojska ali zavezniki, ki so bili neposredno v njih zvezi. Vsakdo, ki se bavi z zgodovino postanka naše države, bo moral poseči po tem zvezku. Knjiga stane 5 frankov. pr Tri nagrade za skladbe. Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« razpisuje tri nagrade v zneskih po 500, 300 in 200 kron za tri najboljše izvirne, še neobjavljene moške zbore, na besedila domačih pesnikov. Kompcnirana morajo biti v modernem duhu, a ne v pretežkem slogu. Društvo bo nagrajene skaldbe dogovorno s skladatelji izdalo in si pridrži pravico prvega izvajanja. Nagrade bo prisodila en mesec po razpisanem roku posebna strokovnjaška jury. Skladbe naj se pošlje najdalje do 30.'juni-ja 1919 na naslov: Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« v Ljubljani, z imeni skladateljev v priloženih zaprtih kuvertah. Svetuje se, da ne pošljejo skladatelji skladb v rokopisu, temveč v prepisu. prNove skladbe. V kratkem izidejo trije solospevi za klavir, ki jih je zložil mladi slovenski skladatelj Marij Kogoj. Skladatelj, rojen Goričan, je študiral glasbo na Dunaju in je urezal v glasbeni umetnosti svojo samostojno pot. Njegove poedine skladbe so bile že priobčene v Cerkvenem Glasbeniku, »Novih akordih« in »Dom in svetu« in je glasbenim krogom že znan. Vse ljubitelje slovenske glasbene umetnosti opozarjamo na nove skladbe, ki se natiskujejo na Dunaju, že zdaj, da bo pridno segla po njih. Opozarjamo, da namerava Marij Kogoj izdati nepretrgoma še svoja ostala glasbena dela, Aprovizacija. a Moka se prodaja brez izkaznic od ponedeljka dne 26. maja naprej v sledečih vojnih prodajalnah: 1. v Gosposki ulici, 2. v Prešernovi ulici, 3. na Bregu, 4. na Starem trgu, 5. v Šolskem drevoredu, 6, v Kolodvorski ulici (Balasič), 7, na Tržaški cesti (Beden), 8. na Marije Terezjie cesti, 9. na Sv. Petra cesti (Podboj). a Cena aprOvizačni moki. Kilogram amerikanske moke stane 4 K 66 vin., 1 kg koruznega zdroba 2 K 50 vin. in 1 kg koruzne moke 1 K 50 vin. a Papirnate vrečice morajo prinesti stranke s seboj. a Člani vojne zveze dobe moko in koruzni zdrob v konzumih. a Amerikanska akcija za revne otro-k«( Kakor je bilo že objavljeno, namerava amerikanska mesija zasnovati posebno akcijo za zboljšanje prehrane revnih otrok do 14. leta. Razdeljevalo se bode sladkor, kakao, kondenzirano mleko in po možnosti tudi riž. Ker ni mogoče oddajati vsem otrokom kuhana jedila, bodo dobivali otroci v starosti od 1 do 6. leta nekuhana živila, za šolske otroke pa se bodo ta živila kuhala v dnevnih zavetiščih. V katerih zavetiščih in kateri šolski otroci bodo dobivali kuhana jedila, določijo šolska vodstva v sporazumu z načelništvom dnevnih zavetišč, Šolski otroci dobe živila v dnevnih zavetiščih brez vsacih izkaznic. Otroci od 1 do 6 leta pa bodo dobivali nekuhana živila iz aprovizačnega skladišča pri Miihleisnu. Izkaznice za otroke od 1 do 6 leta dobe le stranke, ki pripadajo A ali B skupini ubožne akcije. Te izkaznice se bodo izdajale v mestni aprovizačni pisarni na Poljanski cesti št. 13/1. po sledečem redu: Vsaka stranka mora prinesti s seboj: 1. za otroke do 3 leta A ali B izkaznico ubožne akcije in pa zeleno izkaznico za otroke do 3 leta. II. za otroke od 3 do 6 leta, pa A ali B izkaznico ubožne akejie in pa dokazilo (krstni izpisek), da otrok ni manj kot 3 in ne več kot 6 let star. III. Na vrsto pridejo stranke z izkaznicami A ubožne akcije dne 27. maja dopoldne, z B izkaznicami št. 1 do 500 dne 28. maja; št. 500 do 1000 dne 30. maja; št. 1000 do 1500 dne 31. maja; št. 1500 do 2000 dne 2. junija; št. 2000 do 2500 dne 3. junija; št. 2500 do konca dne 4. junija, vsakokrat od 8. do 12. ure dopoldne. Če bode mogoče upoštevati še otroke starišev drugih kategorij ubož-nih akcij, se pravočasno objavi. Določenega reda se je strogo držati, ker radi skrčenja aprovizačnega osobja in radi nepotrebnega postajanja ni mogoče delati nikakih izjem. Iz seje mestnega apro-vizacijskega odseka. Nekateri pek! peko zopet črn kruh. Pripomniti je, da peki niso dobili črne moke od aprovizacije, ampak so nakupili črno moko v prosti kupčiji. Mestno aprovizacijo je pooblastila deželna vlada da določa od časa do časa najvišje cene za kruh na ljubljanskem trga. Mestna pekarna bo pričela peči štru-ce iz bele amerikanske moke. Šlruca bo stala K 2.40, posamezni 6 dkg težki kosi po 30 v. Po teh cenah se bodo morali ravnati tudi peki, Žemlje 6 dkg težke se ravnota-ko ne sme dražje prodajati v pekarnah kot po 30 v. Po gostilnah in kavarnah so upra-vičeni prodajati 6 dkg težak bel kruh (žemlje) po 40 v kos. Makso Zalokar bo še zanaprej razdeljeval kvas med trgovce in peke. Vendar pa ne smejo trgovci in peki v nadrobni prodaji dražje prodajati kvas kot po 16 kron za kilogram. Amerikanska komisija zahteva, da se za otroke določeni kakao kuhan razdeljuje med revno mladino. Za šole obiskujoče gtroke do 14 leta se bo na kondenziranem mleku kuhani kakao razdeljeval v dnevnih zavetiščih in otroških zavodih. Revni šole ne obiskujoči otroci dobe kakao, kondenzirano mleko in sladkor v blagu, ker je nemogoče kar naenkrat še za to mladež prirediti potrebne kuhinje. V mestnih vojnih prodajalnah se prodaja: bela moka po K 4.66, koruzna moka po K 1.50 in koruzni zdrob po 2.50, Aprovizacija oddaje še zanaprej trgovcem moko. Na ljubljanskem trgu je neverjetna draginja glede zelenjave. Mestna aprovizacija prosi zato deželno vlado, da takoj določi za zelenjavo najvišje cene, ali pa pooblasti aprovizacijo, da sama določi primerne cene. Pri razdelitvi živil najpotrebnejšim, se prihodnji torek dopoludne razdeljuje v mestni posvetovalnici izključno le koruzni zdrob in koruzna moka. Našla se je denarnica z malo vsoto denarja v bližini ceikve sv. Petra. Kdor jo je zgubil, jo dobi v Jugoslovanski knjigarni. Išče se Josip Ogrinc, ki je služil pri ljubljanskem pešpolku, tehnična stotnija, II. vod, pošta Galicija - Šmarjeta (Koroško). Kdor kaj ve od njet^a, naj sporoči proti povrnitvi stroškov Antoniji Ogrinc, vas Podturjak, p. Turjak, Dolenjsko. Pogreša se od 13. avgusta 1916 Franc Jošt. Zadnji njegov naslov je bil Lir 27, 3, Komp., 4. Zug, vojna pošta 53. Če jc komu kaj znanega, se prosi, naj sporoči proti povrnitvi stroškov Mariji Jošt, Polj-šica, p. Podnart. Ušla je g lica, ker ie jako udomačena, se je gotovo zatekla v kako stanovanje. Dotičnik je naprošen, da jo odda proti nagradi »Pred škofijo 17, I, nadstr. Mlekarn* Ivo Vransšič, Sanja priporoča lastnega Izdelka čajno maslo, kuhano maslo, trapistovski, groverski, lip. — tavskl In Topffen sir — po najnižji dnevni ceni. Za posknSnJo — posije 6 kilogiamov ^o povzetju. — Artur Mahr kliče vsem ljubim sorodnikom, prijateljem, nekdanjim gojencem in znancem prisrčni: z Bogom! ca Rsclnriifi k( so sprejme kot »JKjIUIiIU koma proti plači in vsej oskrbi. Ponudbe na M. Kastelic, Ljubljana, Nadvojvoda Friderika cesta št. 3, Hnnrin so zamenja za dobro ohranjen Dultlll koleselj. Ponudbe pod .Bencin1 na upravo .Slovenca'. vprežen • Kolesel) odprta Kočijo (evont. tudi voz-zapravljivček) sc kupi. Ponudbe naj se pošiljajo na upravo ..Slovenca" pod šifro »Kočija«. Kupi sc malo Hiša Ljubljane najraje na Dolenjski cesti. Ponudbe na upravo pod »Hišica 3160« V vseii oospoUarsKiii se obrnite na Gospodarsko pisarno dr. Ivan Čeme, Ljubljana, Miklošičeva cesta 6 (nasproti hotela Union) telefon štev. 37. Primeren nrnslor S: v kakem večjem kraju v mestu ali pa tudi kje na deželi. Prijazne ponudbo naj se blagovolijo poslati na upravništvo lista pod ..Ključavničar 3177". 7PmlIP vr*ne iniam oddati kakih 200 I/Kliiiju vozov, brezplačno. Ivan N. Adamič, Ljnbljana. 3138 Pnrilfnvcifi knvarse išCe- Za samce rUllEVUiijnS nUTUU stanovanjeinhrana v hiši. Plača po dogovoru. Zglasiti se je pri vratarju mestne pristave: Cesta na Kodeljevo št. 8. 3173 Za sotnosllkarska fleia ^TmiS Ljubljana, Rimska cesta 11. Oprava za spolno sodo proda. Naslov pove uprava .Slovenca' pod št. 3222. ČpHlaP se išče, koji je vajen lakiranja UuUlUl in tapeciranja voz. Stanovanje in hrana v hiši. Plača po dogovoru. Zglasiti se je pri vratarju: Cesta na Kodeljevo št. 8. Ljubljana. 3172 Ženitna ponudba. Obrtnik in trgovec, 40 let star, samec, ki ima tudi nekaj premoženja, želi v svrho poročih e seznaniti se z dcklico v starost/ od 22—35 let, ni izključena vdova z enim ali dvema otrokoma z nekaj premoženja. Le resne ponudbe s sliko, katere se resno vrnejo, naj se pošiljajo na upravništvo „Slovenca■" pod šifro „750" v Ljubljani. Joško Tjočevar orožn. stražrriojster Jvlarica TJočevar roj. JVTran\or poročena Vel. £ašče - Zidani mosl dne 18. niaja 1919 Ml lili iz Kamniškeua okraja, kateri imate koncesije, pridite gotovo dne 29. maja dopoldne s prvim vlakom v Kamnik, hotel Krištof na važen sestanek! s teoretična naobrazbo s prakso u knllpODOdstjiil in korespondenci sa taka« sprejme. Pismene ponudbe naj se predložijo osebno Žžž-nzanu zainodu u ijjEshSga^. Odda se nekaj navadnih ženski iz do" sukneni brega sukna in pristnimi podplati, krtače za rs&airtje, t«et!as enotna pšesiisna moka tw Ctroki. — Cene se poizve pri ALOJZIJM KOCMOR V bBjani, (dunajska si.siia 38» Ia bukova, več vagonov, sc prodajo posameznim odjemalcem ter postavijo v hišo tudi na drobno. Mizarji in strugarji dobe lepa debela bukova četrtna polena v vsaki množini. Naslov pove I. Jugoslovanski anončni iu informačni zavod Beseljnk & Ro-žanc v Ljubljani, Frančevo nabrežje 5. Zahvala. • Za vse dokaze iskrenega sočutja povodom nenadne smrti naše iskreno ljubljene, nepozabne ženo ozir. matere, sestre in svbkinje, gospe Angele Koman roj. Adamič žene posestnika in gostilničarja izrekamo vsem našo najsrčnejšo zahvalo. Posebej pa se zahvaljujemo vsem prijateljem za podarjeno krasno cvetje in vsem, ki so spremili drago pokojnico ua nje zadnji poti. Vsem tisočera zahvala. V Ljubljani, dne 22. maja 1919. Globoko žalujoči ostali. iiiMi xx XX XX išče za takojšen nastop Kranjska tvor-nlca želiezn i bravarske robe v Kamniku Sprejmeta se dva HS® stavbena risarja m il su za čas stavbenih del pri rudniku v Rajhenburgu. itefiektantje morajo imeti odgovarjajočo prakso pri uporabi graditvo in merjenja železnic. — Tozadevne prošnje je vposlati do najpozneje konca meseca maja na reprezentance trboveljsko premogokopne družbe v Ljubljani, Knailova ulica :(3. Isiim je priložiti prepise izpričeval, navesti je treba v prošnji plačilne pogoje, osebno podatke in reference. 3200 »Trboveljska premogokopna družba« sprejme proti takojšnjemu vstopu ua rac zmožno popolnoma stenografije, strojepisja, slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, lteflektantinje zmožne tudi hrvatskega jezika imajo prednost. Predstaviti se je osebno pri reprezentanci zgoraj imenovane družbe v Ljubljani, Knafljeva ulica 13 in sicer od 11—12. dop. in od 3—5. popoldne. a fino izvršene in okovane za g| izprehod itd. nudimo gro-sistom in tudi naravnost trgovinam na drobno in debelo, njotimsiibn po vseh večjih mestih Iščemo tuMlIpllliiC dr. ave S. H. S. -i»irwa jjugosileivarcsfea tvornlca Slapova v Hrvatsko. picacioaaaaaaiiaiaaaaaciaaaLing § Eztaftniki na BEed! § | Hotel Mangart iia Bledu | □ □ Vljudno naznanjam, da sem prevzel □ Priporoči se tvrdka JOS p£TELINC L|UDl]ana — Sv. Petra nasip 7. 2569 Tovarniška zaloga šivalnih strojev za vsako obrt in rodbinsko ^^ rabo ter posameznih delov; igle, olje in potrebščine za šivilje. lr Nskaj dstauceo, izoežbanih o --napraol cementnih ceul — se sprejme. - ■ Delo tudi v akordu. Stavbena tvrdka Ivan Ogrin, Ljubljana. Gruberjevo nabr. št. 8. 9 * • • žagana in meterske se dobijo cono v Kolodvorski ulici štev. 31. Klavirje, planine, harmonije, violine, citre, harmonike, strune itd. — ima v velikanski zalogi ALFONZ BREZNIK učitelj Glasbene Matice in edini zapriseženi strokovnjak, LJUBLJRNil, Kongresni trg 15 (nasproti nunske cerkve). 1816 a se sprejmejo v trajno delo proti dobri plači. Za stanovanje in hrano se po možnosti poskrbi. Ponudbe na Jakob Vodoplvec, zid. mojster, Zagorje ob S. Znameniti in zdravilni vrelci se dobi pri BREZNIK & FRITSCH, {rjjovšsla z žeteznino v Ljubljani, Sv. i?»eSra cssta stev. 17. 51&9 Hrvatsko zdravijo z gotovim uspehom vse vrste revmatizma, bolečine v kosteh, ishlasa in vseh vrst posledic, delujejo izvanredno dobrodejno na živčni sestav (nevraste-nija, ncuralgija, histerija, boli v kosten-jači zboljšavajo kronične bolesti mehurja, kronično otrovanje krvi in kožnih bolezni. Nadalje delujejo povoljno na nervoznosti pri ženskih, pri kroničnem upadanju maternice itd. Pobližnja pojasnila daje in pošilja brezplačno kopališko prospekte ravnateljstvo. 2597 slive v sodih, prodaja v komisiji, dokler traja zaloga, trg. šped. in komis. del. družba »BALKAN« po ceni 5'30 za Ntto kg. — Leseni —-— rodi po K 30"— se ne sprejmejo nazaj. ===== zopet otvorjen! kjer bodem poskrbel cenj. gostom n z dobro pijačo ter okusnimi mrzli- O gj mi in gorkimi jedili. Za prenočišča rf q in bivanje v se-iji so na razpolago q lepe sobe po zmernih cenah. fi a a □ Piiporočam sc za mnogobrojni C« Selce pri Cirkvenici, Hrvatsko Primorfe 1 _ IG TSTt itfTiIT7~ /& T5VT.Č z lastnim morskim, solčnim Otel JROKAIV peščenim kopališčem se N v stavlja 1. rozn'ka t. L zopet , v promet, izborila domača kuhinja. Privatna stanovanja. Cene zmerne. Pojasuila daje občinsko poglavarstvo ali pa hotelir Kar! Dovečar. i * ■HBB—EaagMii iiim—i ■ ? FM |g3 HjS I*? SM gssf ^g obisk z vsem spoštovanjem M. Keržišnik, bivši dolgoletni restavrater v „Na~ rodnem domu" v Ljubljani. B "aaaaaagiaaaaaaaaEsaaaaaniaaa Bfg^" Lesni popolnoma zmožen lesne trgovine sc takoj sprejme. Pismene ponudbe na upravo lista pod šifro ..LESNA" 3119. Kupim ..v Išubljani v sredini mesia. Cen. ponudbe na upravo „Slovenca" pod št. 3116. Zahvala. Za vse blage dokaze srčnega sočutja povodom smrti naše nepozabne, srčno ljubljene hčerke, sestrice, tetke in gospice izrekamo preč. duhovščini, posebno še preč. g. župniku za vse tolažilne obiske za časa bolezni pokojnice najiskrcnejšo zahvalo. Najlepše se zahvaljujemo Marijini družbi na obilni udeležbi, pevskemu zboru za ginljivo petje, vsem darovalcem krasnega cvetja ter za številno spremstvo na njeni zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej Bog povrni. V Krtini, 24. maja 1919. Žalujoči rodbini: Igg Zarnik in dr. Zabukovšek. p isM BBSSiiSnBISEiSSHS! Večja obitelj išče samostojno perfektno Mesečna plača 150 kron. Kuharica mora znati peči kruh. Naslov obitelji se izve v upravi ..Slovenca" pod št. 3140. Medna rnanuSakf. trgovina Janko Češnik Stritarjeva - Lingarfeva ul. Priporoča pristno blago francoskega izdelka za možke obleke. (čevlje z lesenimi podplati). Se mal ostanek v zalogi. Cena K 5-— do 15'— za par. Priporočamo šolskim vodstvom za otroke in županstvom za občinske uboge. (( N Ifr&ovec, p. Mozirje. Prostovoljna dražba se bo vršila dne 2. junija ti. ob 9. uri dopoldne naprej v hiši Breg štev. 10, II. nadstr. Prodajalo se bode: pohištvo, blagajna (Wertheim) lovska puška, bicikelj, oljnobarvane slike, veliko ogledalo s konzolo, 1 zofa in 4 fouteli, oblačilno ogledalo, pisalni stroj (Adler sistm.), starinska omarica in stol, majolike 2 z vazami, marmorne vaze, omara za akte, pisalne mize, kopalna ?;ania, mnogo knjig, (francoske, srbske, juridične) i. L di Železniška in poštna postaja, telefon, brzojav. Nov zdraviliški hotel. Električna razsvetljava. j Staroznano, radioaktivno zdraviliSčezžveplom (Schwefel-therme) +58°C priporočeno proli prelil, realizmu, išiasu i. i. ti. žSm%%L?ii:ngrivu°dP0rspi£! jetrih, želodcu in črevesnih boleznih. Elektr. musaža, blatne, ogljikovo kisle in solnčne kopeli. — Odprto celo leto. — Krasna okolica. — Mod. oprema. — Novi hoteli. — Prospekte gratis. — Zdravil, zdravnik dr. J. Lochert. 1 1 Dražbaza plemcnitev nc" sposobnih žrebcev na Seiu pri Ljubljani. V iorek, dne 27. maja 1919 ob 10. uri dopoldne bo v žrebčarni na Seiu pri Ljubljani javna dražba 10 za plemenitev izločenih državnih žrebcev, 1 žrebeta in 2 plemenskih kobil. Dražbe žrebcev in žrebeta se lahko udeleži vsakdo, posebno se opozarjajo dobri jahači. Stanje žrebcev je prav dobro. Dražbe obeh plemenskih kobil se smejo udeležiti le konje-rejci okrajnih glavarstev ljubljanska okolica, Krško, Novomesto in Kočevje pod običajnimi pogoji, ki so bili objavljeni za dražbo dne 15. aprila 1919. Državna žrehčarna na Seiu pri Ljubljani. Kranjska deželna podružnica n.-a. dež. življenske in rentne, neztjodue in jamstvene zavarovalnice v Ljubljani, Marije Terezije cesta 12, II. n., sprejema zavarovanje na doživet]e ln smrt, združeno tudi z vojnim rizikom, otroških do», rentna ln ljudska, nezgodna in jamstvena zavarovanja. — Javen zavod. — Absolutna varnost. — Nizko premije. — Prospekti zastonj in poštnino prosto. — Sposobni zastopniki se sprejemajo pod najugodnejšimi pogoji.