Poitnlna ptatac o oclcrfnl ma cena Din 1— jJuiremkl ttcm srcu. 249 17 diibliiuil, u petek, 30. oktobra 1936 Letališče Getafe - zadnji cilj pred Madridom Sevilla, 30 okl Učinkovito napredovanje nacionalistov proti Madridu, katerega vodi general Varela osebno, naprednje nezadržno. V tem prodiranju igra posebno važno vlogo konjenica pod pove jstvom majorja Monasteria. Naslednji cilj generala Varele je madridsko letališče Getafe. Z zavzetjem tega letališča pa bo, kakor kaže, nacionalistom padlo v roke tudi veliko letalskega materiala in aparatov, ker ni ve jetno, da bodo vladni piloti imeli toliko poguma, da bi odpeljali aparate iz hangerjev, ker bi pri tem tvegali spopad z zračnimi silami generala Franca. Nacionalistični oddelki so včeraj prodrli čisto do letališča, ki leži v območju njihovega orožja. Za letališčem pa je že videti morje madridskih hiš. Nacionalisti se za zdaj vzdržujejo vsakega napada in naznanjajo svojo pričujočnost samo z rednimi letalskimi poleti nad Madrid. Letala mečejo proglase na mesto, obstreljujejo samo vojaško važna poslopja. . Včeraj so čete zavzele Torencon m pričakujejo povelja za glavni napad, ki ga bo general Franco dal danes ali jutri. EKorlal in Aranjuez cbkorcna l.a Coruna, 50. o>kt. o Tukajšnji radio poroča, da so nacionalne čete zda docela obkolile sloviti samostan in grad Escorial Včeraj so beli zasedli tudi važno železniško križižče Aranjuez, o katerem ie madridska vlada razširila fieiesnične vesti, kakor da so se ga polastili miMčniki. Francovo letalstvo ie včeraj bombardiralo madridske kolodvore in javna poslopja. General Varela te poslal v Madrid poziv, naj se mesto poda brez boja. Kdor se bo udal prostovoljno, ne bo od nacionalistov kaznovan, ker nima smisla, da bi se prelivala kri, ko se bratje lahko sporazumejo med seboj Nacionalistična letala so včeraj sestrelila 4 rdeče avijone. Namesto kruha - rdeče balončke Madrid, 30 okt. o. Kakor ie znano, vlada v prestolnici veliko pomanjkanje živeža in vode. Vesti o tem so tako pogoste, da se ne zde nič več zanimive in važne. Dejstvo ie, da Madrid strada. Vlada pa prireja brezplodne demonstracije, namesto da bi poskrbela za preskrbo obleganega mesta z živežem. Včerai je mnogo letal madridske vlade letelo nad Madridom- Ker se ni slišala nobena sirena in ni bilo topovskega streljanja, je prebivalstvo takoj vedelo, da gre za prijateljska letala. Aparati so metali rdeče balone, iz katerih so se blizu zemlje vsuli letaki, ki so pozivali madridsko prebivalstvo, da se prijavi med prostovoljce za veliko bitko v obrambo Madrida. Na,bolj navdušeni so bili otroci in so vse balone takoj polovili. Danes, v četrtek, je namreč dan balonov, ki so jih velike trgovine svoječasno delile otrokom, ko še ni bilo državljanske vojne. Nacionalisti poročajo Salamanca, 30. okt. AA. Objavljeno ie bilo uradno poročilo vrhovnega poveljstva nacionalne junte, ki pravi: Na odseku pri Albaciere se čuti močan pritisk nasprotnikov. Toda pristaši madridske vlade so bili odbiti. Na fronti sedme divizije se nadal uje napad naših čet v smeri proti Escorialu. Zavzeli smo nekaj važnih položajev. Nasprotnik je imel mnogo izgub. Na južnem odseku so naše čete zavzele Laba-tres in Alamos. Na odseku pri Guadalajari smo sc zelo pomaknili naprej. Pobili smo močne oddelke marksistov. Marksisti so na tem odseku imeli nid 100 mrtvih. Zajeli smo znatno število pušk in ogromno količino orožja. Nacionalistična letalci so uspešno bombardirala letališče Los^l Časar es b'izu Kartagene. Bombe so povzročile velik požar. Radio-postaja v Sevilji je objavila včeraj popoldne, da so čete generala Varelle napredovale zopet za 12 km in da so dosedaj zasedle vse višine okoli Madrida. S položajev nacionalističnih čet se lahko s prostim očesom dobro opazuje življenje v Madridu. Tako ie španska prestolnica popolnomc odsekana od zunanjega 6vela. Uradno poročilo o razgovorih vlatiarev v Pragi SoeS@lo¥čanl® Ml z Italijo in Hesncif© Uradno poročilo, ki je bilo objavljeno. 6e glasi: Med obiskom Nj. Vel. kralja Karola so bili politični razgovori med Ni. Vel. kraliem in predsednikom dr. Benešem. Tem razgovorom sta prisostvovala zunanja ministra Antonescu in Krofta. Prvi razgovor je bil včeraj popoldne v dvorcu v Pragi. Obravnavala so se vsa vprašanja zunanje politike. Ugotovljena je bila popolna soglasnost stališč v vseh razpravljanih vprašanjih in ugotovljen je bil popoln sporazum glede politike, ki jo bosta izvajali in nadaljevali v prihodnjih mesecih obe državi v i n t i m -nem sporazumu z Jugoslavijo. Podčrtana je bila potreba, da se naj nadaljuje politična smer, ld je bila očrtana na zadnjem sestanku zunanjih ministov Male zveze v Bratislavi glede bližnjih razgovorov zapadnih držav. Istočasno je bila podčrtana dobra volja treh držav za sodelovanje z državami rimskega pro-tokolainzNemčijov vprašanjih Srednje Evrope. Potrjena je bila odločitev, sprejeta v Bratislavi, da je treba ostati izven vseh poskusov vmešavanja y notranje zadeve drugih držav kakor tudi sklep, da se sploh ne udeležiti ideoloških borb. Nadaljevalo se bo delo za zgraditev gospodarskega in političnega sestava Male zveze. To se bo delalo brez prekinitve, toda v popolnem miru in z namenom, da se spravijo v sklad interesi držav Male zveze z interesi miru v srednji Evropi in Evropi sploh. Politični razgovori se bodo nadaljevali v teku naslednjih dni obiska Nj. Vel. kralja. V čem bosta sodelovali lialifa in Nemčija Rim. 30. oktobra. o. Italijansko časopisje še zmeraj piše o potovanju grofa Ciana v Berlin in pravi, da so razgovori v Berlinu vsebovali naslednje točke: Boj komunizmu v zvezi z Japonsko ter izključitev boljševišk« Rusije iz vsega političnega dela v Evropi Treba je doseči ukinitev fraucosko-sovjetske pogodbe. Delo ZN naj v bodočo vodijo velesile na podlagi direktnih sporazumov z državami. Nacionalistično vladi v Burgosu je treba priznati kot edinr. zakonito zastopnico Španije. Izboljšati je treba odnošaje z M Z, zlasti z Jugoslavijo in doseči sodelovanje Italije in Nemčije v vseh srednjeevropskih vprašanjih. Itatijansko-nemška pogodba sc mora raztegniti tudi na Abesinijo. Kakor je razvidno imata uradno poročilo o praških razgovorih in nemško-italijanski sporazum precej točk, kjer se srečujeta, kar nam obeta veliko političnih zanimivosti v najbližji bodočnosti. Ruski poraz v odbora za nevmsšavanfe London, 30. okl c. Seja odbora za nevtralnost v španski državljanski vojni je trajala celih šest ur. Posledica teh razgovorov je bila, da ni nobena država izstopila iz tega odbora, niti Sovjetska Rusifji ne Razprava je bila zelo burna zaradi nastopov sovjetskega poslanika Mayskega. Zato se ie položaj spremenil taiko, da ie odbor zavrnil vse pritožbe proti Italiji m Portugalski in da ie na obtožno klop prišla Rusija. Zaradi tega poraza Sovjetske Rusije v Londonu, katerega ie dosegla italijansko spomenica glede prodaje ruskega orožia španski vladi, je zlasti zavzeto francosko časopisje, ki je zdaj začelo napadati francosko-rusko politiko. Na podlagi te pogodbe bo namreč Rusija zdaj, ko ie osamljena, skušala potegnili v svojo »zgubljeno politiko tudi Francijo Zdi se, da bo prav ta ruski noraz v Londonu odločilno vplival na francosko Francoski notranji minister -dezerter Pariz, 30. okt. o.z Desničarski listi, med njimi zlasti Gringoire. prinašajo že dva meseca naravnost porazne dokaze in izjave o tem, da ie bil sedanji socialistični notranji minister Salengro zaradi dezerterstva in 'zdajstva med svetovno vojno na severni fronti od vojaškega sodišča obsojen na 6mrt. To so izjavili številni bivši yojn>. tovariši Salengrojevi. častniki, invalidi itd. Listi in vse te priče so zahtevali, naj se objavi sodba vojnega sodišča o kolesarju Salengroju, ki je pobegnil. V vojnem ministrstvu so ugotovili, da je zapisnik o tej sodbi iz arhiva izginil, kakor je to pač fran- politiično stališče. London, 29 oktobra. Zunanji minister je izjavil v spodnji zbornici, do ie politika e.ngleške vlade skušala preprečiti, da bi dogodki v Španiji povzročili evropski spopad Zato je sprejela francoski predlog o nevmešavaniu. Obtožba proti izvajanju dogovora o nevmešavaniu, je predložila moskovska vlada Ni nobenega povoda, je nadaljeval Eden, da bi se pridružili obtožbam, ki jih je vložila sovjetska vlada Prov tako pa tudi od-l>or za ncvmciavanie ni imel nobenega povoda, do bi sprejel obtožbe PToti portugalski vladi. Ni nobenega dokaza, vrednega tega imena, da bi bili Portugalci kršili svoje obljube. Odbor za ne-vmešavcine obstoja dolje, čeprav so ovire velike. Kakor kaže včerajšnji komunike, bosta francoska in angleška vlada storili vse, da omogočita temu odboru nadalino koristno delo. coski običaj. Salengro sam tli odgovoril na napade nič Zdaj so pa na zahtevo Salengrojevega tovariša Bluma in Salengroja samega pozvali, naj se sestane častno razsodišče, kateremu bi predsedoval načelnik generalnega štaba Gatnelin. Ta je stavil svoje pogoje, ki se zdi, da ni60 ugodni za pobeglega in na smrt obsojenega sedanjega notranjega ministra. Kakor kaže, se bo zadeva socialističnega patriota razvila v silno smrdeč francosko političen škandal, ki utegne ljudsko fronto prevrniti. 25 letal španskim nacionalistom bo prodala poljska vlada, če bo delegat jx>lkovnik Roman kujDČijo zaključil. Podržavljene nemške industrije Berlin, 30 okt. o. V okviru štiriletnega gospodarskega načrta, katerega je pripravila Nemčija za svojd gospodarsko osamosvojitev je najzanimivejši tisti del, ki govori o postopnem p>održavlj€iiju nemške zasebne industrije. S tem se bo prvič v življenju pokazal socialistični duh Hitlerjeve stranke, ker bodo s tem ukinjeni vsi dohodki brez dela, konec bo tudi delavske odvisnosti. Za to bodo podržavljene vse gospodarske ustanove, ki so zdai last delniških in drugih družb. Obveliati mora'načelo: splošna korist je nad zasebno koristjo. Zagonetna rdeča lad;a London, 30. okt. o. Po poročilih s Cube, je prišlo do čudovitih stvari na španskem parniku »Manuel Aranus«, ki je odplul iz Barcelone proti Me.\iki. Parnik je mednarodnim oblastem prijavljen kot potniški in le dejansko vozil precejšnje število potnikov Takoj jx> odhodu iz Barcelone pa se je moštvo uprlo, oklicalo sovjete in kapitana zaprlo ter začelo nadlegovati |x>tnike Ko je parnik pristal na Culii, so potniki zadevo javili pristaniškim oblastem, ki so izvršile preiskavo in rešile zaprtega kapitana la, kar v listinah ni bilo nave deno. Zato cubanske oblasti parnika ne puste naprej, ker 60 prepričane, da je to propagandna ladja za komunistično agitacijo v Južni Ameriki. Stavka na Tihem morju San Frančiško, 30 okt. o. Vsem pristaniščem ob Tihem morju, ki 6i še niso opx>mogle od lanske mornarske stavke, grozi nov štrajk. Ce ne bo prišlo do sjx>razuma med strokovnimi organizacijami in lastniki skladišč ter ladij, izbruhnila stavka, ki bo zadala silovit udarec vsej amerikanski tihomorski plovbi. Zaradi tega zatrjujejo, da bo |x«redoval v tej zadevi sam Roosevelt. Anketa o voznem redu Ljubljana, 30. oktobra. V direkciji državnih železnic se je danes ob 10 dopoldne začela anketa o novem voznem redu. Dne 28. t. m. je bila slična anketa že v Zagrebu, enake pa »o se ali se bodo vršile še pri ostalih železniških direkcijah. Na anketo v Ljubljani so bili povabljeni predstavniki vseh prizadetih ustanov (TOI, tujskoprometne ustanove itd.), predstavniki uradov in časopisni poročevalci. Stanje žetve Belgrad, 30. oktobra. Po uradnih podatkih kmetijskega ministrstva kaže sedanja cenitev letošnje žetve koruze v naši državi tole sliko po posameznih banovinah (prva skupina pomeni število zasejanih ha; druga skupina: požeto: tretja skupina: celotna žetev; četrta: koliko pride na 1 ha): Vardarska 173.173, 165.370, 1,843.976, 11.2 Vrbaska 239.593, 228.811, 3,317.759, 14.5 Dravska 43.672, * 41.706, 600.983, 14.4 Drinska 338.536, 333.304, 6,197.727, 19.2 Dunavska 951.680, 908.a54, 23,157.600, 25.5 Zetska 94.377, 90.129, 1,057.213, 11.7 Moravska 371.168, 354.464, 5,969.174. 16.8 Primorska 55.493, 52.996, 725.543, 14.2 Savska 459.854, 439.163, 7,063.033, 18.4 Upr. Beograd 5.350, 5.107, 94.275, 18.5 Vsa Jugoslavija 2,732.896, 2,609.913, 51,054.283, 19.6 Mestno tajništvo JRZ za Ljubljano prosi vse somišljenike in pristaše JRZ, ki še niso oddali izpolnjenih in podpisanih pristopnic, da jih čimprej vrnejo. V slučaju, da se kakega somišljenika pomotoma ni vabilo, se prosi, da prijavi svoj pristop direktno v pisarni mestnega odbora JRZ za Ljubljano v Slomškovi ulici 19. Uradne ure od 9—13 in od 16—19 vsak delavnik. Na razpolago so pristopnice in pravila. tete 1. Vesli 30. oktobra Žrtve palestinske revolucije so bile po izjavi angleškega kolonijalnega ministra Orosbyja od 15. oktobra naslednje: 188 mohatnedancev, 80 ju-dov, 10 kristjanov na arabski ter 21 oseb na angleški strani. Ranjencev je petkrat toliko. • • ^,a“Pn.'co belgijski vladi je izrekla ix> včerajšnji debati belgijska zbornica, Titulescu je prišel včeraj v Lugano v južni Švici na okrevanje. 9’avni odbor angleške delavske stranke je na včerajšnji seji zastopal proti več,ni pokrajinskih odborov stališče, da Angliji ni treba prepovedati izvoza orožja za šfvanske nacionaliste. Govor gospodarskega diktatorja Goeringa v Berlinu in njegovi napadi na Anglijo so vzbudili veliko pozornost v'Parizu, ker mislijo, da je zdai konec angleško nemškega prijateljstva. 12 delavcev je bilo ranjenih pri eksi>loziji v neki tekstilni tovarni v Bristolu. Komisijo za surovine je sklenil ustanoviti poljski ministrski svet Komisija bo ugotovila, katere surovine so potrebne jx>Ijski industriji in vojski, in katere lahko dobiva Poljska doma. Obisk francoskega vojnega ministra ob severni meji proti Nemčiji in Belgiji se konča jutri Ministra spremlja, kakor znano tudi general Gamelin, načelnik francoskega generalnega štaba. Masaryka je obiskal včeraj kralj Karol romunski v njegovem dvorcu v Lanih 145 milijonov jenov za japonsko vojsko, mornarico in letalstvo se je namenilo zbrati Društvo za narodno obrambo, ki ga tvorijo predvsem bogati poslovni ljudie. Ta znesek je ja|-,onski vojski jx)treben. 13 letnico turške republike so praznovali včeraj po vsej Turčiji. Celotna proslava bo trajala štiri dni. 600.000 fon štejejo enote japonske mornarice, ki obsegajo skupno 108 bojnih ladij brez torpe-dovk in podmornic. Nemško-avstrijsko trgovsko pogodbo bodo sklenili sredi novembra na Dunaju in so nemški zastopniki že prišli na Dunaj. Hitlerjev rojstni dan so včeraj obhajali v Nemčiji, hkratu pa tudi desetletnico političnih uspehov narodno socialistične stranke. Prepoved več služb za uradnike in upokojence vsebuje novi zakon načrt, o katerem je včeraj raz-j-rravljala na svoji seji francoska vlada. Trockemu je zaprla usta norveška vlada s tem, da mu je prepovedala tožbo proti nekemu fašističnemu in nekemu komunističnemu norveškemu listu zaradi pisanja o moskovskih procesih. Ce se Trocki ne bo pokoril, ga bo vlada izgnala. Odbor za obrambo Anglije se je včeraj sestal v Londonu in razpravljal o podrobnostih angleškega oboroževalnega programa. Otvoritev tiskovne zbornice v okviru korporacijskega državnega sitenia so praznovali včeraj na Dunaju. Pri tej priliki je imel kancler dr. Schtischnigg govor, v katerem je razlagal, kaiko in kaj bo s tiskovno svobodo v bodoči Avstriji. Nemško poslaništvo v Addis Abebi je ukinjeno z zakonom, ki je izšel včeraj in ki namesto poslaništva ustanavlja samo konzulat.. Zavarovati nemško čast in življenje, to je bil 6misel govora, ki ga ;<■ imel predsinočnjim nemški gospodarski diktator za štiriletko general Goering, pred 20.000 ljudmi v berlinski športni palači. Novo r-emško vojaško sodišče za vso državo je začelo poslovati včeraj v Berlinu. Njegovo delo je začel vojni minister general Blomberg s slovesnim govorom. Ciano gre v Budimpešto takoj jto sestanku držav rimskega sporazuma na Dunaju. Za tem pa jx>jdeta v Rim predsednik madžarske vlade in zunanji minister Kanya. Balkanska pomorska konferenca zboruje že nekaj dni v Atenah in se bavi z vsemi vprašanji pomorskega prometa. Belgija ni opustila svojih obveznosti, tako je dejal na včerajšnji seji belgijske zbornice zunanji minister Spaak, ko je razlagal novo belgijsko zunanjo politiko. Proglasitev italijanskega cesarstva je odgode-na do 4. novembra, ko bo Italija slavila obletnico zmage v svetovni vojni. Tedaj se bodo obrali v Rimu zastopniki bivših bojevnikov iz vseh držav. 21 milijard frankov primankljaja dejansko izkazuje proračun Francije, kakor piše včerajšnji »Echo de Pariš«. 50 letnico kipa Svobode, ki stoji pred Newy-orkom na morju, bodo praznoavli danes v Ameriki. To bo praznik amerikansko-francoske vzajemnosti, 6aj je kip naredil francoski kipar. Redka slovesnost, da kaka država uradno slavi svobodo! Posebno obmejno vojsko bo osnovala Belgija po novem zakonu, ki ga zdaj sprejema belgijska zbornica. Severna francoska industrija je ogrožena zaradi stavke prevoznikov premoga na francoskih rekah in kanalih. Zapuščino Staviskega, naivečjega francoskega sleparja vseh časov, bodo prodali na dražbi danes. Zajmščina je vredna nad 600.000 frankov. Stroge odredbe proti študentom v Varšavi, ki ne marajo judov, je izdal rektor varšavske univerze, in jim zagrozil z vsemi izrednimi sredstvi za ohranitev reda. Razširjen seznam višinskih kopališč Belgrad, 30. okt. m. Generalna direkcija drž. železnic je z veljavnostjo od 1. novembra t. 1. vnesla v seznam višinskih zračnih kopališč še nekatere turistične kraje. Ravno tako je gen. direkcija dTŽ. železnic pooblastila nekatera planinska društva in planinske domove, da smejo izdajati potrdila o bivanju. Obiskovalci teh krajev, ki so vnešeni v ta seznam, uživajo po par. 11 pot tar. pravico do polovične voznine na drž. železnicah po sedemdnevnem bivanju, v kateremkoli navedenih krajev. Po izvršenih dopolnitvah seznama je seznam takih mest naslednji: Delnice, Tivcibare, Dom prestolonaslednika na Jahorini, Dovje, Fužine, Jezersko. Bivanje v teh krajih potrjujejo uprave domov. Aljažev dom, Staničeva koča, Triglavski dom na Kredarici, Aleksandrov dom, Dom pri Triglavskih jezerih, Dom na Komni. Bivanje potrjujejo isto tako uprave domov. Dom na Krvavcu, Koča na Veliki Planini. Bivanje potrjujeta železniška postaja v Kamniku in Ljubljana gl. kol., dalje pa tudi upravi domov. Kopaonik, Kranjska gora, Kruševo (postaja Prilep), Logarska dolina. Bivanje potrjujejo uprave planinskega doma, upravi hotela Piskernik in hotela Logar. Lokve, Nevesimje, Planinski dom na Koicah. Bivanje potrjujejo uprave domov. Pale, Ribnica na Pohorju, Šmartno na Pohorju, Klopni vrh, Koča na Kremžarjevem vrhu, Koča na Pesku, Lobnica na Smolniku, Mariborska koča, Planinski dom pri Treh kraljih, Pohorski dom, Ruška koča, Seniorjev dom in Sv. Bolienk. Bivanje potrjujejo uprave domov. Kebelj. Bivanje potrjuje določena oseba v Keblju. Resnik, Komarje, Sv. Kunigunda na Pohorju. Bivanje bo potrjevala določena oseba v vsakem kraju. Pokljuka. Bivanje potrjuje uprava Šport-hotela. Rateče-Planica, Rudnik (žel. postaja Gornji Milanovac), Skrad, Sv. Ana pri Tržiču, Sv. Križ (Planina, post. Jesenice), Zlatibor (Užice). Za Sv. Križ bo bivanje potrjevalo Tujsko-prom. družtvo. Konference v Ankari Ankara, 30. oktobra. AA. Anatolska agencija sporoča: Trinajstletnico proglasitve republike «o v vsej Turčiji in prestolnici proslavili v 6replaeanec Moskve«. Tož.itelj Lavoslav Novak se je hotel udeležiti tabora v Ljudskem vrtu, reditelji pa so ga z zt>oro-vanja postavili na hladno. Lavoslav Novak je mariborski zastopnik znanega ljubljanskega časopisa »Nova zemlja* in kot takemu reditelji niso dovolili, da bi prisostvoval taboru. Novak navaja v svoji tožbi: »Pri zborovanju v Mariboru v Ljudskem vrtu dne 9. avgusta sem med govorom g. ministra dr. Kreka napravil skromno opazko, na katero se je odgovorilo z govorniške tribune. Ciril Žebot je nato skočil proti meni, me zgrabil za vrat, s silo vlekel s sedeža in me zmerjal za plačanca Moskve. Zaslišane so bile Novakove priče: Verdonik Ivan iz Nove vasi, ključavničar drž. žel. Franc Uebeleis in Blaž Kaluder, strugar dr. žel. Zahteve samoupravnih hranilnic Belgrad, 30 oktobra, m. Dne 20. in 29. t. ra. se je tu vršila konferenca predstavnikov samoupravnih hranilnic. Ljubljansko mestno hranilnico je na tej konferenci zastopal g dl. Černe. Na konferenci je bila sprejeta tudi resolucija, ki obsega sledeče ugotovitve in zahteve predstavnikov samoupravnih hranilnic: 1. Zveza hranilnit URotavlja, da so se z dosedanjo valutarno politiko in z raznimi moratori-jalnimi ukrepi že dovolj upoštevale želje in skrbi dolžnikov, da so varčevalci enako važen faktor v izgraditvi splošnega blagostanja, kakor dolžniki ter da je sedaj nastopil skrajni čas, da se posveti najresnejša pozornost koristim varčevalcev. Zato pozdravljajo samoupravne hranilnice odločne izjave merodajnih činiteljev o brezpredmetnosti devalvacije pri nas, in jih naprošamo, naj pri tem stališču neomajno vztrajajo. 2. Zveza samoupravnih hranilnic smatra, da se je z razdolžitvijo kmetov izčrpala možnost žrtev našega kreditnega sistema, da obstoječa zakonodaja nudi dovolj individualne zaščite vsem ostalim vrstam gospodarske delavnosti, da bi na-daljne linearne in individualne zaščite resno omajale temelje kreditnega sistema cele države; da končno hranilnice naše države že z dosedanjo kreditno politiko dovolj ščitijo dolžnike. Zato naprošajo predstavniki samoupravnih hranilnic kraljevine Jugoslavije kraljevsko vlado in vse merodajne činitelje, naj bo zaščita kmetov zaključni ukrep te vrste v reševanju kreditne krize. Aretacije tujih prodajalcev blaga Ljubljana, 30. oktobra V Ljubljani se od časa do časa pojavljajo razni prekupčevalci in trgovci s sumljivo robo. Ne samo, da nikdo ne ve, od kod imaio blano, povrh delajo ti prekupčevalci izdatno konkurenco domačim tvrdkam, dasi ti tujci romajo mkakm obrtnih dovoljenj in ne plačujejo za svoje poslovanje nobenega davka. Policijski organu seveda budno pazijo na vsakega tujca. Tujci maskirajo svoj posel iia vse mogoče načine, ker se boje, da bi ne padli v roke oblastem. Ker blaga ne morejo naročiti na svoje stanovanje, keT pa navadno nimajo ati pa so v stanovanju izpostavljeni preiskavam, naročajo ti podjetni tnozemci blago kar na poštro-ležeče. Navadno ponujajo svoje blago prav poceni, češ, da je to ravno preostali kos prvovrstnega blana, ki da ga rada stiska prodaja pod ceno. Kratkomalo: človeka prepričajo, da naredi najboljšo kupčijo. Ko pa jx>tem svojo »odlično« obleko nosi ati že prej, ko jo da krojaču, pa moro na svojo žalost spoznati, da ie b»i - potennjen. Policija ie sprejela že veliko Število lakih prijav in posveča zato takim prekupčevalcem vso pozornost . __. ... Zadnje dni so se v Lnibliam zopet pojavili neki tuji Jevreji. Hodili so od hiše do hiše, blago pa so sprejemati na »poštno-leže če«. Posel um je dobro uspeval — saj so bili izurjeni &futi — dokler jim ni stopila na prste policija. Sttri od njih so aretirali, ostaili pa, če jih je bi,o kaij več, so pravočasno jx>pihuli iz Ljubljane. Meščani vedno mislijo, da se najdejo taiki litidie, ta »Hi lahko prevari vsak čifut, samo na dezeh. Sliervi primeri, kakor je ta, pa dokazujejo, da imaio prekupčevalci goljufi naijhvailežnejši teren ravno v m istih, med katerimi je Ljubljena na vidnem mestu. . Postavitev Belerad, 80. oktobra, m. Z odlokom prosvetnega ministra je postavljen za suplenta na gimnaziji v Murski Soboti g. Vladimir Močan, diplomirani filozof v Celju. 2200 juter'zemlje je država podelila kolonistom blizu Virovitice. ker se zemlja na ta načm obvaruje propasti, če bi se ne obdelovala, in bi si mogli kolonisti sami napravljati drva. »»• iz Studencev, ki pa vsi niso mogli z gotovostjo potrditi, da je bil Ciril Žebot dotični reditelj, ki je Novaka odstranil s tabora. Priča Kaluder Franc je pa zatrjeval, da je slišal, kako je reditelj, ki je odstranil Novaka, klica' »to je komuniste ter je tožiteljev zastopnik odvetnik di. Kukovec tudi na to razširil obtožbo. Priča Blaž Kaluder je celo trdil, da so hoteli Ljudje Novaka »linčatk, na kar ga je moral sodnik opozoriti, da naj pazi. kaj govori, tožitelja pa ie moral opominjati k dostojnemu vedenju. Vse priče izjavljajo, da poznajo prof. Novaka že dolgo. Branilec obtoženega akademika Cirila Žebota odvetnik dr Fran Pichlor je predlagal, da se priče zaprisežejo, kar se je izvršilo Zasebni tožitelj je predlagal, da se še zaslišijo kot priče akademiki Viktor Turnšek, Evgen Ravnihar in drugi, češ da je obtoženi Ciril Žebot tudi že na ljubljanski univerzi večkrat imenoval nekatere tovariše »plačance Moskve« Zaradi potrebnega zaslišanja prič obtoženega^ Cirila Žebota je sodnik dr. Adolf Obran preložil razpravo na 24. novembra ob pol 10. uri. Jutri premiera Paul Kellerjevega romana Zima v gozdu’'™ filmu Hans Knoteck in Viktor Staal IVJ E JUTRI V KINU UNIONU Premoga zmanjkuje Trbovlje, 29 okt. Predvidoma radi zgodnje zime je dobil rudnik toliko naročil, da bodo skladišča v kratkem pošla, kar ie znalk, da bo letos pozimi premoga radi obile oddaje še primanjkovalo. Pridobivanje premoga v rovih pa je radi pripravljanja na novih plasteh nekoliko zastalo in se je rudnik odločil, da prične s pridobivanjem tudi na dnevnem kopu Neža. Priporočljivo za stranke nabavmke pa je, da se s kurivom pravočasno preskrbe, dokler je premoga še kaj na zalogi. V obetajoči se hudi zimi bo gotovo premoga manjkalo. Nemogoče ie ob velikih zimskih naročilih pridobiti zadostno količino premoga, ker hud« mraz tudi otežkočuje delo na pralnici, otežkočen pa je tudi prevoz po železnici. Gangsterstvo v besedi in dejanju Ljubljana, 30. oktobra Gangsterstvo v besedi in dejanju so lahko okusili saioči trije obiskovalci kina. Precej zasedena dvorana »'e z napeto pozornostjo sledila podvigom ameriških tolovajev, akcijam policije in brezpri-mernemu preganjanju. V dvorani je bilo mirno in često so vsi zadrževali dih. Nikomur pa se v lem času ni sanjalo, da se prav blizu klati — a ne na filmu, marveč v resnici — tudi gangster. Razlika je samo v tem, da je bil to evropski gangster, ki se zadovoljuje — s kolesi oziroma njihovimi sestavnimi deli. Poleg kino-dvorane so v zaprtem prostoru trije kino-obiskovalci pustili svoja kolesa. Na vse treh kolesih so bile montirane električne Bosch-svetilke. Med tem ko so gledalci v dvorani napeto sledili gangsterskim borbam na nlatnu, se ie priplazil v sosedni prostor neznanec ter na način, ki dokazuje precejšnjo spretnost in izurjenost, snel z dveh koles dinamo, s tretjega pa dve žarnici. Ko so prišli lastniki koles iz kinodvorane pred kino. je sledil prav komičen prizor: eden od prizadetih je dejal: »Joj, meni je pa nekdo dinamo sun.il.« Drugi se mu je smejal, češ, zakaj pa pustiš kolo na takem prostoru, da ti ga lahko okradeio. Ni pa še bil s stavkom do konca, ko je že ugotovil, da manjka dinamo tudi na njegovem kolesu. Obemo skupai se ie smejal tretji, ki mu ie edinemu bilo prizaoešeno. Tako ie vsaj mislil. Ko pa se je natančneje razgledal po svoji svetilki, je videl, da mu manjkata v lepem reflek-torčku dve žarnici. Vsi trije »o se zatekli k stražniku, ta pa jih je poslal na stražnico. Čudna je vsekakor okolno®t, da so bila vsa tri kolesa v zaprtem prostoru, ki je bil za časa predstave zaklenjen. Kakor kaže, bi tat odpeljal — če bi mogel — * seboj tudi kako kolo. Filmi, ki ;ih vel'a videti . . . ali ne videti La Garfonne (Matica). Film je narejen po naturalističnem romanu Victorja Marguerittea in ima tudi kot film vse značilnosti te literature: obravnava v zunanjostih tragedijo bitja, ki ni prava ženska, marveč možača. Ta težki, zadušni problem je postavljen v Pariz in v njegovo življenje. Vprašanje samo po sebi je v osnovi pretresljivo in žalostno, saj se vrti okrog najnerazumljivejših bioloških osnov človeškega bitja. — Toda problem ie rešen — v romanu in v filmu naturalistično. Filmsko dejanje kaže ogromno vr- Maribor izgubi enega svojih parkov Maribor, 29 oktobra. Malo Mariborčanov je sploh ie kdaj slišalo za Komenskega trq. Se manjše je število ornih, kn bi ga brli posetili ter bi vedeli, do je zasajen s parkom Komenskega trg leži sredi med hišicami v Delavski koloniji. Park so zasadili v času, ko so gradili hišice, namenili pa so ga oddihu prebi-valcev te kolonije. Predvsem seveda mladini, in so poleg nasadov priredili v parku tudi več otroških igrišč. )e pa ta predel mesta z mladino tako blagoslovljen, kakor menda nobeden drug v Mariboru in ni čuda, če so otroci ta trg nekako vzeli v zakup. Pred lakirni obiskovalci pa ni varen še tako lepo urejen park, četudi oa varuje cela četa čuvajev. Tako se je godilo tudi parku na Komenskega trgu. Mladina ie kljub vsej pažnji počenjala z njim, kar se ji je zliubilo in v nekaj letih ga je zdelala tako, da ie podoben vsemu drugemu, samo urejenemu parku ne Mestna občina je pri-ša v zagato, ali park znova_ urediti ter ga za-stražiti z vsemi mogočimi načini, ali ga pa enostavno prepustiti usodi in mladini. Odločili so se za drugo Park bodo najbrže v kratkem posekali in nasajeno grmičevje presadili drugam, celo ploskev pa obsojali s travo ier io prepustili mladini kot igrišče. Po občinskih volitvah v Laškem Laško, 29. oktobra. Roševei kar ne morejo preboleti udarca, ki jih je doletel pri nedeljskih volitvah. Saj si ti ljudje niti mislili niso in si niso niti predstavljali, da bi sploh mogel na laški občini gospodovati kdo drugi razen advokata Roša in nekaj njegovih kimavcev. Pa počasi se bo že moral tudi najožji krog Roševih pristašev vživeti v razmere, v katere ga ie vrgla usoda pri nedeljskih volitvah. Da bi naši nasprotniki zmanjšali porazen vtis, ki_ ga je v nedeljo naipravil nanje luški volivec, čenčajo razne neumnosti in budalosti ter govoričijo o terorju in o takih podobnih sanjarijah Ce je enkrat tudi uredništvo po svoji volji oddalo glasove drugim ljudem in ne tistim, ki so dosedaj komandirali na občini, že vidijo v laški občini teror. Če bi znati kaj računati v nasprotnem taboru, bi lahko videli, da ie lista )RZ zmagata tudi brez uradniških glasov ki so bili baje prisiliemi voliti )RZ, kar se je najbolj videlo pri občinskih uradnikih, ki so res iz strahu, da se še katerikrat pojavi na laški občini strahovlada dosedanjih mogotcev, oddali tudi v nedelio glasove za Roševo listo. Ali pa hočejo v nasprotnem taboru, da jim navedemo primer, kako se je oj>eriralo s terorjem v laškem rudniku? Pri vsem tem se vsa tista bajka o nekem terorju razblini v nič, ker vsak ve, da morajo nasprotniki sedai uporabljati vse mogoče govorice, da zbrišejo s sebe poraz, od katerega ne bodo nikdar več opomogli, Nedeliske občinske volitve v Laškem so pokazale, da so bili Laščani siti dosedanjega gospodarstva na občini in da se niso ustrašili ne groženj in niso nasedli praznim obljubam ter volila svobodno jx> svo» vesti in svojem prepričanju ter tako ustvaril laškem enkrat znosno atmosfero. Želimo novc™ občinskemu odboru z županom g {ropom i* čelu pri delu za laško občino čim vec uspenov. — — - sto fotografsko in filmsko več takih posnetkov iz pariškega umetniškega okolija, kamor vrže usoda junakinjo filma Moniko. Zaradi spoznanja, da ji narava ni namenila biti mati ali popolna ženska, dekle, ki je dobro in nemaskiratio, pada, propada do roba prostitucije in pariškega najbolj žalostnega brlogarstva Od tam jo zadnji trenutek potegne ljubezen, v katero ona ne verjame, pač pa verjame moški, ki se ogreje zanjo. Dvigne jo, zatre njeno preteklost — zato, da mu jo nekdo drugi na koncu vzame Kakor vsemu naturalizmu v književnosti in v filmu manjkata tudi temu delu ideje, ki bi ljudi reševala in vodila. Zato je dejanje razbito v slučajne, brezzvezne slike, ki so same na sebi majhne, dostikrat čudovite umetnine, toda edino to. Kot nravstvena slika Pariza, kakršnega so slikali Part pour 1’artisti, je film grobo realističen in dostopen zrelim ljudem, ki se jih ne oklepa provincijalna miselnost, ki obdaja zablodo in propalost z romantiko. L ozirom na dejstvo pa, da pomeni označba »Mladini neprimerno«., pri nas samo vabo za čim večji obisk, moramo tako tendenčno opozarjanje na vsebino odklanjati. Film je za resne ljudi, ki znajo razsoditi o dobrem in slabem in o smislu slabega v umetnosti, ne pa omejencem, ki iščejo v dveh ali treh drastičnih slikah Pariza in njegovega obupnega podzemeljskega ozračja. »La Garconne« je breznačelno delo, kakor naturalizem sploh; kot film pa kaže resna prizadevanja in dosti mojstrstva ter nedosegljivo fotografijo in zvok. Ulm je francoski in priča o večjem umetniškem okusu kakor katerakoli ameriška ali nemška stvar. — glavno vlogo igra Marie Bell, režijo ima Albert Diendonnč. »Dekle iz Schwarzwalda« (Kino Union). Cehi so prvi začeli posnemati filme iz kmetskega življenja in jim znali vtisniti vso pristnost življenja na deželi. O filmu, ki ga vrti kino »Utwn< pa ne moremo reči, da bi spadal v taiko vrsto,“čeprav je osnovna misel režiserja morda stremela za tem. V vso lepoto pokrajine, ki je fotografsko dovršena in posrečena, med lepe prizore narodnih ‘običajev v Schwarzwaldu ob ž e gnani u. in med pristno domačnost se neokusno vsiljujejo junaki iz ateljejev. Kostum in šminka teh »kmetov« ne moreta gledalcev prepričevati m še manj osvojevati. Odlična pa je le fotografija. Kajnov žig. (Sloga). Kriminalna zadeva, slabša od povprečnega romana, z dosti streljanja in nekaj napetosti. Kogar vesele neverjebie neumnosti, ki jih znajo servirati samo Amerikanci, gre lahko gledat. m E UNION Poslednjič danes lepa spevoigra. Dekle iz SchwarzwakEa Maria Belin«, Hans Soehnker, Walter Janssen SLOGA Premiera kmetske burke Vesela nevesta LUCIE ENGLI8CH — HERMAN SfJSELMANtt (T\jici6jtjcuoe o&j 16., 19«1?, in 2V5Mt Wilfan v dunajski reprezentanci Belgrad, 30. okt. m. Jugoslovanska plavalna zveza je dovolila Drašku Wilfanu, jugoslovanskemu plavalnemu rekorderju, da lahko za časa bivanja in študija na Dunaju plava kot član avstrijske plavalne zveze. Wilfan bo na podlagi tega dovoljenja plaval kot član dunajske plavalne reprezentance v medmestni plavalni tekmi Dunaj— Berlin. Za dunaj;sko reprezentanco pomeni Wilfan veliko ojačenje. Kakor znano, se je Wilfan na zadnji olimpijadi v Berlinu v hrbtnem plavanju na 100 metrov kvalificiral za polfinale. Celjske novic® Celje, 29. oktobra. Iz delovanja Krajevne protituberkulozne lige v Celju. Letos je Krajevna protituberkulozna lina v Celin poslala v j>očitniške kolomije 10 revnih, slabotnih in ieliki podvrženih otroka Stroški za letovanje teh otrok so znašali 5000 Din. Po izjavi zdravnikov so se otroci v počitniških kolonijah (na Potvoriu in Jadranu) dobro popravili Liga podpira tudi jetične bolnike z živili im skrbi, da potrebni redno dobivajo v dispanzerju pneumo-thoray. — Liga zbira fond za zgradbo zavetišča za jetične bolnike za izolacijo in preprečitev oku-ženia zdravih. Da se zgradba takega prepotrebnega zavetišča čimipreje uresniči, bo liga pobirala od 1. novembra 1936 dalje po inikasanlih mestne elektrarne (gg.Golcš Maks in Peer Karel) prostovolini mesečen dinarski prispevek za zgradbo azila za jetične bolnike. Za vsak mesečni dinarski dar bo dal imkusant darujoči stranki nabiralni listek kot protipotrdi'o. Kdor bi daroval več nai zahteva od Lukasafita toJiko nabiralnih listkov, kolikor dinarjev je v ta namen daroval. Uprava lige se obrača do vseh dobrosrčnih me-ščf.nov, ki rim ie mar lastno in narodovo zdravje, da ne odklanjajo nabiralcev. _ Proslava Cankarjeve 60-letnice v celjskem mestnem gledališču. V petek, dne 30 oiktoora bo v celjskem mesinem gledališču proslava 60-letnice rojstva pisatelja Iv Cankarja. Slavnostno besedo bo govoril g. prof. France Koblar iz Ljubljane, nato bo pa ljubljanska drama vprizortla Cankarjevo komedijo »Za narodov blagor«. Ustanovitev Kmečke zveze v Celju. V Celiu se je osnoval pripravljalni odbor, ki je pripravit vse potrebno za ustanovitev Kmečke zveze v Celju. Sedaj so končane vse predpriprave in se bo vršil ustanovni občni zbor v nedeljo, dne 8. novembra ob 8 zjutraj v Orlovskem domu. Naročajte in širite „SSovenski dom1/1 Ljubliana danes Koiedat Dane*, petek, 30. oktobra: Marcel. Sobota, 31. oktobra: Volbenk. Nočno službo imajo lekarne: dr Kmet, Tyrše-va cesta 41; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4, in mr. Ustar, Šclenburgova ulica 7. • Operna pevca-solista gospa Bernot-Golobova Franja in g. Jože Gostič sodelujeta pri II. izvedbi Lisztovega oratorija Kristus v ponedeljek, 2. novembra ob 20 v Filharmonični dvorani. Zaradi svoje globoke verske vsebine je delo izredno primerno za izvedbo tudi na dan Vernih dui. Opozarjamo, da so cene sedežem izredno nizke, od 10—20 Din, in da so sedeži v predprodaji v knjigami Glasbene Matice. Komemoracija za pokojnim dr. It. Oražnom bo v nedeljo, 1. novembra ob 11 dopoldne na pokopališču pri Sv. Križu. — Poleg njegovih prijateljev in znancev se bomo ob tej priliki zbrali na njegovem grobu zlasti vsi tisti( ki smo deležni podpor njegove ustanove, da se oddolžimo spominu velikega dobrotnika slovenskih študentov. 2ak>-stinke bo zapel zbor akademikov. Prosvetni večer drevi ob 8 bo posvečen Go-riSki. 1 ri turobne obletnice, ki jih bomo obhajali letos okrog praznika Vseh mrtvih, nam nalagajo važno narodno dolžnost, da se tega predavanja številno udeležimo.^ Dne 12. novembra bo preteklo 16 let, odkar je Goriška bila prodana v Rapallu. Par dni kasneje, 15. novembra praznuje naš narod tridesetletnico smrti goriškega slavčka, preroka in pesnika Simona Gregorčiča in koncem novembra bo dne 28. preteklo pet let, odkar je umrl v Gorici oče goriških Slovencev metropolit dr. Fr. Sedej. V tem prosvetnem večeru bomo pohiteli v duhu med naše brate m setre ob Soči, da jim v toplem spominu izrazimo svojo ljubezen in obnovimo z njimi kulturne vczit ki nas vežejo v isto občestvo. Prosvetna zveza je naprosila za predavanje o značaju goriških Slovencev najboljšega poznavalca razmer, gosp. prof. Filipa Terčelja, ki je vodil vse povojno kat. prosvetno delo na Cio-riškent prestal vso Kalvarijo trpečega narodnega borca in prehodil vsaiko vas kot prosvetni delavec in pridigar. Predavatelj bo iz lastnih izkušenj orisal pred vsem osnovne poteze o značaju Slovencev sploh in nato podal sliko goriškega tipa in posameznih pokrajin. Med predavanjem bo zapel zbor akademikov Sedejeve družine nekaj lepih goriških pesmi. Ker vlada za ta prosvetni večer veliko zanimanje, naj si udeleženci pravočasno preskrbe vstopnice. Prosvetno društvo Tmovo uprizori na odru Društvenega doma v Karunovi ulici 14 v soboto 21. okt. ob 20. žaloigro v 5. dejf njih »Mlinar in njegova hoi«. — V nedeljo 1. novembra ob 20. pa je premijera Jalenove resne igre v 3 dejanjih »Grobovi«. — Predprodaja vstopnic je obakrat eno uro pred pričetkom ter v nedeljo od 10. do 12. ure dopoldne Vabimo vse prijatelje k obilni udeležbi — Odbor. Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani DRAMA i> n 'j v nt> o ^.etek ob 20 uri Petek, 30. oktobra: Zaprto. (Gostovanje v Celju: Za narodov blagor.) Sobota, 31. oktobra: Kralj Lear. Izven. Globoko znižane cene. Nedelja, 1. novembra: Prva legija. Izven. Znižane cene. Promet na dan Vseh svetih OPERA Začetek ob 20. uri Ljubljana, 27. oktobra. Uprava policije odreja sporazumno z mestnim poglavarstvom glede prometa ob priliki praznika Vseh svetnikov sledeče: 1. Dne 31. X. m 1. XI. ter 2. XI. 1936 je dovoljen na pokopališče k Sv. Križu za vsa vozila brez izjeme vključno tudi kolesarje samo enosmerni promet, m sicer je dovoz dovoljen po Tvrševi, Linhartovi in Savski cesti, odvoz iz pokopališča pa samo po šmartinski cesti. 2. Ker bo te dni obratovalo na tej progi večje število avtobusov, se iz prometnih varnostnih ozirov odreja za avtobuse sledeča stajališča: I. Stajališče (v obratu 3 vozovi): Tavčarjeva ulica desna stran, smer proti Tvrševi cesti. Za ta vozila velja kot dovoz na pokopališče sledeča pot: Tavčarjeva ulica, Tyrševa cesta, Linhartova, Savska cesta; odvoz:_ Med Hmelj-niki, Smartinska, Jegličeva, Vrhovčeva, Vidovdanska, Komenskega. Kolodvorska, Tavčarjeva ulica. . II. SiajaJišče (v obratu trije vozovi): Miklošičeva cesta nasproti hotela »Union«; Dovoz do pokopališča: Miklošičeva, Masa-rvkova, Tyrševa, Linhartova, Savska cesta. Odvoz: Med Hmeljnrkj, Smartmska, Jegličeva, Vrhovčeva, Vidovdanska, Komenskega, Resljeva, Sv. Petra cesta, Marijin trg, Miklošičeva Avtotaksi in izvošSki imajo v teh dneh sta-ja+išče v Frančiškanski ulici nasproti kavarne Union. III. stajališče (v obratu štirje vozovi): Krekov trg: Dovoz na pokopališče: Krekov trg. Pred Škofijo, Stritarjeva ulica, Marijin trg, Prešernova ul., Tvrševa cesta, Linhartova, Savska cesta. Odvoz: Med Hmeljrriki, Smo rimska, Jegličeva, Vrhovčeva, Vidovdanska, Komenskega, Resljeva, Zmajski most, Kopitarjeva, Krekov trg. IV. stajališče (v obratu štirje vozovi): Kongresni trg, ob vremenski hišici; Dovoz na pokopališče: Šclenburgova ulica, Tvrševa, Linhartova, Savska cesta. Odvoz: Med Hmeljraiki, Smartinska, Jegličeva, Vrhovčeva, Vidovdanska, Komenskega, Resljeva, Krekov trg, Pred Škofijo, Stritarjeva, Marijin trg, ^Volfova, Kongresni trg. Slaba stran regulacije Lendave: V. staiailišče (v obratu en voz): Mestni trg — pred magistratom: Dovoz na pokopališče: Stritarjeva ulica, Marijin trg, Prešernova ulica, Tvrševa, Linhartova, Savska cesta. Odvoz: Med Hmeljniki, Smarfinsk«, Jegličeva, Vrhovčeva, Vidovdanska, Komenskega, Resljeva, Krekov trg. Pred Škofijo, magistrat. 3. Vsaiko prenatrpale vozil je v smislu obstoječih predpisov strogo zabraniti in imajo šoferji, odnosno sprevodniki sprejeti le ono število potnikov, kolikor je komisijonelno dovoljenih mest (sedežev in stojišč). Varnostni organi imajo nalog, da vozila, ki bi bila prenatrpana, izločijo iz prometa ter um /< ib ranijo nadaljnjo obratovanje. Zaradi tega se tudi občinstvo opozarja, naj ne siti v vozove, ki so že z naiivišjim dopustnim številom potnikov zasedeni 4. Občinstvo se opozarja, da je najvišja dopustna cena za enosmerno vožnjo na pokopališče 2 Din 50 par. 5. Občinstvo, poset.no starše z otroci, se opozarja naj se strogo drže desne strani ceste, kjer ni hodnikov, da sc izognejo nezgodam in ne ovirajo po nepotrebnem prometa 6 Glede parkiranja pred pokopališčem, kakor tudi glede vožnje same, se morajo vsi vozači brez izjeme strogo ravnati po navodilih službujočih varnostnih organov. 7. Kolesarji se opozarjajo, da ie dostop na pokopališče s kolesi zabranien. 8. Ker se vsako leto dogaja, da ob priliki spominskih svečanosti, ki se vrše na praznik Vseh sVetoiikov na pokopališču, občinstvo stopa na grobove, posebno pa na vojašRe orobove ter jih poškoduje, se opozarja, da dobijo varnostni organi nalog, naj taike osebe legitimirajo in prijavijo, ker še bo proli njim postopalo ter bodo morali poravnati povzročeno škodo. 9. Občinstvo se opozarja, da je vstop na pokopališče dovoljen izključno pri vratih na desni strani cerkve (ki so navadno zaprta), izhod pa je izključno skozi leva vrata (to je med cerkvijo in upravnim poslopjem pokopališča). Vršilec dolžnosti upravnika policije policijski svetnik: Peslevšek s. r. Poplave odstranjene, sena manj Dolnja Lendava, 20. okt. Mnogi kraji so bili deležni od prevrata sem velikih sprememb. Med te spremembe spadajo v prvi vrsli malioracije travnikov. Znano je, da so bili mnogi predeli v lendavskem okraju prej precej močvirnati, zlasti v spodnjem predelu in v bližini Lendave. Vodna zadruga za osuševanje lendavske doline je vložila vse svoje sile v izboljšanje teh močvirnatih predelov in se ji je to tudi#v veliki meri posrečilo. Struga Lendave se je poglobila za cel meter, izkopali so se novi odtočni jarki itd., vendar pa so se pri teru osuševanju pokazale na nekaterih krajih sedaj posledice poslabšanja travnikov z ozirom na letni pridelek sena. Tako je n. pr. v občini Turnišče predel med mlinsko Lendavo in glavno strugo Lendave, kjer je veliko lepih travnikov. Vsako pomlad je struga prestopila bregove, poplavila vse te obširne travnike in jih tako pognojila, da so bili zelo donosni. Pridelek sena se je v veliki meri uporabljal za rejo živine in tako so živinorejci lahko redili veliko živine. Odkar pa je Lendava bila poglobljena in zregulirana, se je kvaliteta travnikov zelo poslabšala in tudi količina sena se je zmanjšala za polovico, zlasti ob suhih letih, ki jih je zadnje čase bilo dovolj. Zato bi bilo potrebno, da posveti banovina temu delu nekoliko več pažnje. Travniki morajo biti brezpogojno namakani, ako se hofe doseči zadostna količina sena za tukajšnjo živinorejo. Potrebne bi bile razne namakalne naprave, kakor se je to izvršilo pri kmetijski šoli v Rakičanu. Da bi se izdatki za te naprave renti rali v neka j letih, o tem ni nobenega dvoma. Zemlja je na teh travnikih zelo dobra, le več vode rabi ob suhi spomladi. Za namakanje je pa lendavska voda kar pripravna, ker ima veliko gnojilnih snovi, ki so potrebne za rast travniških rastlin. 0 tem bi bilo-trebn premisliti nekoliko in to akcijo pospešiti. Izvršil naj bi se komisijski ogled o potrebi navedene zadeve in se končno spravi ta akcija v tek. Pravilnik o razdolžitvi kmetov Belgrad. 30. oktobra, m. Sinoči so imeli sejo , *ek. Za tem je izdelan tudi pravilnik o odvaja- " ' l — ’ - __ (innnnn Ir«. aI! _ Im i n ► O _ J __ 1 Itn l.'niln* nr n n« !n<« Petek, 30. oktobra: Zaprto. Sobota, 31. oktobra: Ples v maskah. Red^B. Nedelja, 1. novembra: Hoffmannove pripovedke. Izven. DRAMA Opozarjamo na sobotno predstavo, ki se vrši po globoko znižanih cenah. Uprizori se Shakes-pearejeva tragedija »Kralj Lear«. Na praznik Vseh svetih v nedeljo 1. novembra se bo uprizorila Laveryjeva drama »Prva legija«. ki slika življenje v jezuitskem konvikiu in težke duševne konflikte, ki jih preživljajo rnkidi patri v dvomu nad resničnostjo čudeža. V glavnih vlogah: Debevec, ki ie delo tuda zrežiral, Levar, Stupica, Jan, Lipah, Sancin, Jennan, Skrbinšek m drugi. Predstava >e izven, veljajo znižane cene. Premiera Katajeve duhovite komedije »Kvadratura kroga« se bo vršila v torek 3. novembra. Delo ie popolnoma na novo naštudirano tn zasedeno. Sodelujejo: Danilova, Severjeva, Slavče-va, J. Boltarjeva, Stupica, Sancin, Jerman, Potokar, Pianeeky Režiser: inž. Stupica. Predstava bo za premierski abonma. OPERA Slavni francoski skladatelj Offenbach si je s svojimi »I Ioffnvannovimi pripovedkami« osvojil ves svet Delo spada med najbolj popularne opere. Tako v muzikalnem, kakor tudi igralskem pogledu je delo izredno interesantno ter daje nosilcem glavnih vlog vso možnost, da se v vsakem oziru izkažejo. To velja predvsem za vlogo Hoff-manna, ki jo poje g. Gostič, za štiri ženske vloge, ki jih izvaja ga. Gjungienac, in za štiri preki asne basovske partije, ki nh bo pri letošnji uprizoritvi pel prvič g Julij Betetto. V ostalih vlogah nastopijo ga. Golobova, ga Kogejeva, gg. Gorski, Franci Zupan, Janko, Peček in drugi. Opero, ki se uprizori za premierski abonma, dirigira kapelnik Štritof. Abonente reda B opozaramo na sobotno predstavo opere »Ples v maskah«, ki spada med najpriljubljenejša Verdijeva dela. Mariborsko gledališče Pelek, 30. oktobra: Zaprto. Sobota 31. oktobra ob 20: i-Ciganski primaš*. Red B. ..Nedelja, 1. novembra ob 20: »Živi mrtvec«. Znižane cene. Zadnjikrat. »Ciganski primaš«, melodiozna in zabavna Kalmanova opereta je že dvakrat napolnila gledališče do zadnjega kotička ter je bila deležna zelo toplega sprejema zlasti radi nastopa nove pevke Igličeve. To opereto ponove to soboto za red B. , Vsi sveti v gledališču. Na praznih Vseh svetih ponove zadnjikrat zvečer ob 20 Tolstojevo dramo : Živi mrtveca, ki je prav primerna razpoloženju tega due. Znižane cene. ministri: za pravosodje, finauce, kmetijstvo in trgovino. Na seji je bila izdelana poslednja redakcija pravilnikov, ki jih predvideva uredba o likvidaciji kmečkih dolgov S tenii pravilniki bodo regulirana postopanja v raznih primerih pri likvidaciji kmetskih dolgov Poleg splošnega pravilnika k uredbi o likvidaciji kmečkih dolgov je izdelan tudi pravilnik, ki določa, kako sc ocenjuje vrednost premoženja zadolženih kmetov. Vrednost zemljišča predstavlja desetkratni katastrski dobi- nju 50 odnosno 100 ha. kadar gre za zajednico pri onih dolžnikih-kmetih, katerih imetje presega 50 odnosno 100 ha zemlje. Dalje je izdelan pravilnik o ugotovitvi stvarnih rezerv pri bankah in zadrugah, ki bodo po predpisih uredbe služile za kritje deficita, nastalega zaradi odpisa terjatev kmečkih dolžnikov. S temi pravilniki je določen tudi rok, do katerega bodo kmetje morali položiti prvi obrok za odplačilo preostalega dolga. Okrog občnega zbora JOO v Zagrebu Nedavno se je vršil v Zagrebu občni zbor Jugoslovanskega olimpijskega odbora (JOO), ki je po daljšem presledku zopet pokazal na napetost, ki vlada med vodilnimi zagrebškimi in bel-grajskimi športnimi krogi. Ze za časa olimpijskih iger v Berlinu je bilo opaziti, da je belgrajsko časopisje gospodom okrog JOO hudo nenaklonjeno Dan za dnem smo čitali napade na olimpijske funkcijo1 iarje, da so se v Berlinu premalo brigali za tekmovalce in da so pripeljali med »tekmovalci« tudi gospode, ki so že davno odložili tekmovalne drese... Skratka: v Berlinu smo se slabo odrezali in ni dvoma, da je temu v marsičem kriv tudi JOO v Zagrebu. V Zagrebu so seveda drugačnega mišljenja. Na občnem zboru JOO so ožigosali naše časopisje, ki je kritiziralo naše sodelovanje v Berlinu, kot nestrokovno in tendencijozno, gospodom odbornikom dr. Hadžiju, Dobrini, in Jankoviču pa so na predlog sokolskega delegata izročili spominske i medalje. Na dan občnega zbora je dvignil svoj j glas proti JOO tudi član Mednarodnega olimpij-! skega odbora (MOO) g. general Djukič. Na naslov JOO je poslal sledečo brzojavko: »Ker odbor ni-I koli ni delal sporazumne z menoj in ker ni upo-! števal zahtev članov MOO, da se občni zbor preloži, zato ne priznavam dela današnjega odbora in tudi ne sklepov občnega zbora.< K temu piše belgrajska »Politika« sledeče: Stališče g. generala Svet. Djukiča je zelo važno za nadaljni razvoj prilik v JOO Od sedanjega piedsedstva JOO se je zahtevalo da se občni zbor za nekaj časa odloži, da bi se predhodno pravila JOO spremenila v toliko, da bi bila v duhu zadevnih predpisov v naši državi in v duhu pravil MOO. Ker JOO ni hotel ugodili tem zahtevam, je moralo priti do izjave g. Djukiča. predstavnika Jugoslavije v MOO. Informirali smo se v čem ne odgovarjajo pravila JOO obstoječim predpisom, zvedeli pa smo le to, da bi morala biti potrjena s strani nadrejene oblasti, t. j. ministrstva za telesno vzgojo naroda in da bi morala biti v JOO zastopana tudi vrhovna državna oblast za telesno vzgojo, v našem primeru ministrstvo. To predvideva pravilnik MOO. Občni zbor v Zagrebu je tudi ugotovil, da ne obstojajo več mestni olimpijski pododbori. S tein je bil zlasti prizadet belgrajski olimpijski odbor, ki je hotel, kakor smo že poročali, v svoji orga- nizaciji prirediti po vsej državi olimpijski dan na katerem naj bi se prodajale neke markice v prid bodoče olimpijade. Belgrajski listi izražajo upanje, da bo občni zbor JOO v Zagrebu razveljavljen. Merodajno v tem oziru bo vsekakor stališče ministrstva za telesno vzgojo. Maribor Krščanska genska zveza ima dne 4. novem bi a ob pol 6 zjutraj v stolnici sv mašo s skup nim sv. obhajilom za vse rajne člane in članice. Dne 6. novembra je v župni cerkvi sv. Magdalene ob pol 6 zjutraj sv. maša za pokojno podpredsednico gospo Marijo Fon. Članstvo se vabi k polnoštevilni udeležbi. Razpored pridobnine, davka na poslovni pro met in luksuz za leto 193(5 je razgrnjen na javni vpogled davčnim zavezancem pri davčni upravi za mesto Maribor v 9obi št. 5 od 80. oktobra do 6. novembra. Obmejni promet v septembru, ki se je razvijal preko Maribora, ni bil tako živahen, kakor v poletnih mesecih. Število potnikov, ki so odpotovali iz države, pa je visoko nadkriljevalo število došlih. Pripotovalo je v državo 13.782 ljudi, odpotovalo pa 18.224. Velika razlika gre predvsem na račun letoviščarjev, ki so se v septembru vračali iz jadranskih kopališč v svojo domo Od tu in tam Ministrski svet je odobril novo ustavo islamske verske zajednice in ji določil kot zunanji znak zeleno zastavo z belim polmesecem in peterokrako zvezdo v sredini. V splošnem je ta nova muslimanska ustava izpopolnjena. Glavni uredbo-dajalec in nadzorovatelj vse imovine je vakufsko-mearifiski zbor v Sarajevu. Poglavar zaj«dnice pa je reis ul Ulema. Včeraj je izšla prva številka novega tednika pristašev dr. Mačka »Seljački dom«. Uvodni članek je napisal sam dr. Maček in označuje novi tednik kot nadaljevanje »Doma«, ki ga je izdajal že prej Stjepan Radič. Izšla pa je tudi prva številka glasila Pribičevičevih pristašev »Nova Riječ«, kii ga izdaja Večeslav Vilder. Obe krili KDK imata tako vsaka svoje glasilo. Včeraj so bile zaslišane v Kerestinskem procesu zadnje priče, po številu štirinajst, nakar so bili prečitani še ostali kazenski spisi. Danes bo dan govorov. Kot prvi bo govoril državni tožile« dr. Belčič, za njim pa številni branitelji. Prehudi so bili pogoji, ki jih je stavil bivši svetovni šahovski prvak Capablanca za turnejo po Jugoslaviji. Šahovska zveza mu je zato sporočila svoje pogoje, ki so bolj sprejemljivi in za katere upajo, da jih bo tudi bivši svetovni prvak lahko sprejel. Na Vse svetnike bodo v Zagrebu slovesno polagali vence na grob pokojnega Stjepana Radiča in drugih voditeljev, ki počivajo na zagrebškem pokopališču. 'Ročni voziček je potiskal pred seboj delavec Jurij Sever preko tračnic za zagrebškim kolodvorom, ko se je nenadno znašel med vagoni, ki jih je stroj premikal. Sunek je Severja butnil na cesto, kjer je s težkimi poškodbami obležal nezavesten- Zaradi stranišča, ki ga je sisaška občina postavila na zemlji, ki je last zagrebškega Kaptola, se je pozneje razvila tožba, v kateri je upraviteljevo nadškofijskih posestev zahtevalo, da se stranišče odstrani, ker pomeni motenje tuje posesti. Kasacijsko sodišče je sedaj odločilo, da je občina postopala proti zakonu in ji naložilo vse pravdne stroške, zraven pa mora seveda podreti tudi stranišče. Meščani v Sisku so pa nejevoljni zaradi tega in pravijo, naj plačajo stroške tisti, ki so s svojo predrznostjo zakrivili pravdo. V Splitu se mude predstavniki turističnih uradov Evrope na propagandnem obisku. Dopotovali so z juga in si ogledali vso našo južno dalmatinsko obalo. Vsi so oduševljeni nad lepotami Dalmacije. V skladišču lesnega podjetja Sipad ▼ Šibenika je v sredo zvečer izbruhnil požar, ki bi skoraj uničil vse skladišče. Ogenj je nastal v stanovanju uradnika podjetja, odkoder ga je veter nese! v skladišče lesa. Toda pravočasno so prihiteli na kraj požara gasilci, ki so jim vneto pomagali tudi mornarji z ladij, ki so bile vsidrane v pristanišču. Z ladij so reflektorji obsevali skladišče *n « tem omogočali preglednost pri gašenju. Zmanjkalo pa je vode in so jo zato tenderji vojne mornarice dovažali. Zgorelo je le upravno poslopje. V viharnih dneh, ki »o naredili toliko škode in povzročili toliko nesreč na morjih, je bil a ■‘prizadeta tudi Dalmacija, vendar ne v veliki meri. Pač pa je na višjih hribih zapadel sneg. Kmet Kupsjak v Čazmi se je bil pred nekaj leti sprl s svojini sosedom in ga pri tem mahnil s koso. Bil je sicer pred sodiščem zaradi tega obsojen, vendar je med njima tlelo sovraštvo in je sosed iskal priliko, da bi se zaradi sramote sam maščeval nad njim. Kupsjak je bil pred dnevi na obisku pri svojih sorodnikih. Ko se je vračal, ga je pri hiši čakal sosed s sekiro. Kupsjak se je hotel braniti in z roko prestregel udarec. Odletela mu je roka, nakar ga je sosed s sekiro vsega razmesaril. Nov načrt za saniranje Zadružne zveze v Splitu je prinese! v Belgrad predsednik zveze in upa, da bo na vseh merodanih mestih sprejel ugodno. Motorni vlaki bodo vozili na bosanskih ozkotirnih železnicah, kakor smo že javljali. Država je že naročila do sedaj sedem takih kompozicij. Najprej bodo dani v promet na progi Belgrad—-Dubrovnik, v začetku prihodnjega leta. Vozni čas se bo s tem mnogo skrajšal, pot od Belgrada do Dubrovnika se bo prevozila v 16 urah. Največja prednost teh motornih vlakov ni samo v povečani brzini, temveč tudi v tem, da bo vožnja prijetna tudi v tunelih. Lokomotive povzročajo v tunelih preveč dima. Vozila bosta po dva vlaka dnevno v vsako smer. Bosanci pa zahtevajo,, da se motorni vlaki uvedejo tudi na ostalih progah. V Krajici pri Zenici st« se stepla kmeta tako srdito, da je padla celo glava. Kmet Jovo je delal na majhni njivici. Sosed pa je mimo pripeljal voz z voli in jih okrenil kar preko Jovove njive. Jovo ga je odgnal, a sosed je čez pol ure spet nagnal svoje vole preko njive. Vnel se je prepir, med katerim je Jovo s sekiro udaril soseda po roki. Temu pa se je posrečilo sekiro izviti iz rok Jovana ter je z njo mahnil tako silno, da je Jovanu odletela glava. Za sliko današnjega sveta je prav značilna razprava pred šibeniškim sodiščem, kjer je stopila pred sodnike mlada ženska pod obtožbo, da je na zverinski način pobila svojega »moža«. Ana je živela z nekim pastirjem, ki je bil telesno slabo razvit. Zaradi svoje strastnosti ga je zasledovala povsod in ga nadlegovala. Ob nekem takem sestanku pa ga je zaradi njegove nemoči tako dolgo tepla, da je umrl. Sodišče jo je obsodilo na dve leti ječe. Pri zadnji svoji raciji je zagrebška policija prijela tudi nekaj sumljivcev, ki so imeli pri sebi razne predmete tujega izvora. Eden med njimi je bil celo tak, ki je imel kar precejšnjo zalogo cerkvenih oblačil. Policija pa ne ve, kam s temi predmeti, ker ji ni bila prijavljena nobena tatvina cerkvenih oblačil. V Taborištu pri Petrinji je skočil živčno bolni kmet Mijo v reko in se utopil. Da bi si pa prav gotovo končal življenje, 6i je še prej zvezal roke in noge. Rudarji zahtevajo volitve v Bratovske skladnice Trbovlje, 29. oktobra. Vsak rudar in plavžar «e močna zanima na ustanovi svojega bolniškega, starostnega m nezgodnega zavarovanja, ki je v sklepu bratovske skl.icnice. To zavor jvenie is* v.»oko pasivno, odborov je triletna *i bi se morale vrš.ti volitve po pravilniku 6. aprda W35 PnsrOino mm.^trstvo pa ni na podlagi pravilnika § 10 še izdaJo novecia pravilnika, po katerem se voli uprava v bratovske sk‘atlnice Zavarovanci skladnice se obračajo na ministra rud in gozdov s prošnjo, da izda voiivni pravilnik in razpiše volitve, ker je sedanja uprava že v delovanju okostenela. Je pa potrebno novih in zmožnejših ljudi, ki bodo delali pravilno in uspeš-ik> sanacijo teh skladnic. Strašna doživetja francoskega časnikarja v oblegani španski prestolnici: Madrid pod škornjem Ljudske fronte Madrid, oktobra 1936 Ali bodo tisii, ki jih večina španskega ljudstva v tisti četrtim Španije, ki še ječi pod rdečim nasiljem, obupno klice na pomoč, prišli in očistil) še zadnje kote polotoka od moskovskega barbarstva? To vprašanje muči nc samo neodrešene Spance, marveč muči pol Evrope, ki čaka, kako bo na poziv socialncga prevrata odgovorila Španija. Vsa znamenja kažejo, da tistim, ki čakajo Francovih armad v osredju in na obalah Iberskega polotoka, ne bo treba več dolgo čakati. Tako je prepričan tudi človek, ki je zadnje čase živel nekaj tednov v Barceloni, Valenciji, Madridu Ln Carthagend, v štorih središčih anarho-komunistične Španije, ki jo polagoma stiskaijo klešče Francovih armad To je prepričanje človeka, ki je bil pniča porušeoja Iruna, ki je gledal, kako so v Foniarabiji križali menihe; človeka, ki Španijo zadnjih mesecev pozna na lastne oči m k’ poroča o svojih boli ali manj strahotnih doživljajih kot časnikar, to je kat nepristranski opazovalec. Ko bodo ljudje brali te vrste, pisane v Madridu sredi oblegovalnega ognja, bo obkolitev španske prestolnice napredovala že tako daleč, da bo general Franco lahko določil uro im pogoje za padec predzadnje neutrjene trdnjave marksističnega odpora. Zadnja postojanka je potem še Barcelona. Bilbao in Malaga sta zdaij v oktobru samo še izolirana otoka. Njuna vojaška pomembnost je ničeva. Kar se tiče Albaceta in vzhodnih pokrajin s Carthagemo, Alicantom in Valeneijo, ki jih blokira nacionalistično brodovje, je jasno, da se bodo ti kraii udaili takoj po zavzetju Madrida. Madrid danes Človeku, ki je te razburjene dneve in tedne živel v Madridu, se najprej razodene resnica, da La Pasionaria, komunistična poslanka v Madridu, ena najhujših komunističnih agitatork na svetu. V Španiji se je proslavila s tem, da jc pri neki demonstraciji pregriznila katoliškemu duhovniku vrat. Njeno pravo ime je Dolores Ibaniri. ima Frervte Popular, rdeča španska ljudska fronta, upanje, da se reši, v razmerju ena proti tisoč. Druga resnaca: splošna mobilizacija, katero je odredil Largo Caballero, se je docela ponesrečila «i izpodletela. Rdeča milica, ki bi morala tvoriti jedro revolucijonome vojske, ne mara več na bojišča. To so čete brez ognja in brez poguma. Pač, pogum »majo še, pa samo pred množicami neoboroženega, preplašenega, izstradanega madridskega ljudstva. Ljudska fronta zmaguje danes samo še nad tem ljudstvom. V Madridu razsaja griža, v Carthageni tifus, v Valenci ji tifuzna mrzlica. Sicer pa kaže Madrid eno sliko: beg, de-zertaciije z okopov, tatvina, umori, ropi, posilstva, smrtne obsodbe, aretacije v množicah, ki .iai preženo naraščajočo bojazen pred nacionalističnimi četami Skratka, sproščeni komunizem v vseh anaihističnih oblikah s svojimi apokaliptičnimi spremljevalcu: lakoto, boleznijo, krutostjo m smrtjo. To jc bilanca dela Ljudske fronte, ki o vsem ravna natanko po navodilih Marksa in Baikuni-na. To ;e potrebno povedati, preden začne človek slikati, kako se vede Madrid med obleganjem. Volkovi žro ovce Ce človek živi v Madridu zdaj, potem mu pade v oči najprej obupno prizadevanje vlade, da hi prikrila svoje poraze na vseh koncih, kjer divjajo boji, m da bi svoje poraze spremenila v zmage. Konec koncev se d en e s tudi v Madridu vse izve kljub temu, da je posest radijskega aparata srnino nevarna zadeva. Madrid ie — pozno sicer — izvedel zadnje čase celo, da je Franco zavzel Toledo in rešil Alcazar Prav tako je prestolnica izvedela za strahoviti nauk, ki ga je pri San Martinu de Val-diglerias dobil 11. in 13. bataljon rdeče milice, katero so vodili tuji častirniki. Teden dni dolgo je vladna La Gaceta oznanjala, da so rdeči zavzeli Huesco »n Oviedo. Poročala je, da so miličniki rešili Bilbao nacionalističnega obroča, da se je komaj zavzeti San Sebastian uprl, da so se vzdignili proti Francu legijonarji v Tetuanu, da ima general Quei,po de Liano raka v zadnjem stadiu in da je Franco pobegnil neznanokam pred lastnimi vojaki, ki so se uprli njegovemu nasilju in oklicali sovjete. Sploh — poka obupno na vseh koncih nacionalističnega tabora. Madrid je verjel tem vestem, ker drugih pač ni imel Nekaj je pač treba venjetn. Toda medtem je francoski boljševiški lisi »Huimaraitč«, glasilo francoskih komunistov, objavil vesit, da je madridsko vojno ministrstvo sklenilo, da icr ostankov obeh bataljonov uničene milice sestavi novega. Vest je v Madridu učmkovala kakor bomba. Vlada je sicer bratskemu francoskemu glasilu prepovedala za štirinajst dni dovoz v Španijo — toda vest je svoje dosegla. Madrid se je iz komunističnih virov prepričal, kakšne so zmage rdečih na vseh bojiščih. 29 septembra pa nas je na ulice priklicalo hrumenje letalskih motorjev. Bili smo polni vesti o zmagah in o begu Francovih čet. Mislili smo, da se vladine esikadrile vračajo z zmagovitega bombarderskega poleta. Toda na jasnem nebu nad Madridom smo to jutro zagledala skupino letal zlate in rdeče barve. Ves Madrid je bil na nogah kljub strahotnim vestem, ki so jih o vojskovanju nacionalistov širila ministrstva. Francova letala! Aluminijasti ptiči so se »pustili nizko nad Puenta del Tol, kjer žari v srcu orjaško pročelje notranjega ministrstva. Neovirano in nemotetio so zasuli ves veliki trg in pol Madrida z deset-lisoči letakov, ki so prinašali vesti in resnico. Ves Madrid je kljub nevarnosti drvel na Puerta del Sol. Civilisti in miličniki so se pohlepno vrgla na letake, na časnike, na poročila z bojišč, ki niso nosila pečata madridskega notranjega ministrstva. Vsi brez razlike so jih na ulici prebirali na glas, jih razlagali in razglabljali. Novice! Konec koncev novice, ki niso nosile štampiljke Radio Madrid in Raddo Barcelona. Drugo jutro so Francovi srebrni ptiči bili spet nad Madridom. Toda ponoči so nešteti protifašistovski odbori imeli časa, da so premislili, kako bi Madrid obvarovali pred resnico iz zraka. Ukrenili so vse potrebno. Ura je devet. Sirene za zračno obrambo začno tuliti. Hkratu z njihovim glasom so že vse ceste polne. Pa ne navadnih ljudi, marveč »Od- delkov za notranje nadzorstvo«. To je krvava madridska iiinarhokomunisliena policija. Ti oddelki drve peš in na avtomobilih po mestu. Razlijejo se po ulicah, po dvoriščih, po hišah. m Kip srca Jezusovega, izpostavljen zasmehu anarhistov. Prepovedano je pobirati letake, ki jih sejejo letala. Kdor samo s kretnjo pokaže voljo do česa takega, je na mestu sim smrti. Nočem na tem mestu govoriti o ničemer drugem, kakor o tem, kar sem videl sam na lastne oči. Plača de Colom. Vidim, kako na stopnicah Hotel de los Monedas pobijejo z bajoneti, kakor vola nekoga, ki je držal v roki letak. Brez opozorila, brez vprašanja. Njegovo krvaveče truplo drhti na hotelskih stopnicah — nihče ne ve, ali je tujec, ki prebiva v hotelu, alti domačin. Ta prizor se odigra dvajset korakov od mene. Preden se zavem, že čutim na ledjih cev miHčniške puške Ne utegnem se nrtii ozreti — v hipnem smrtnem strahu dvignem roke navzgor in se pod pažnjo puŠike pomikam proti prostoru, kjer me bodo preiskali. V drugem drevoredu nekdanjih Kraljevskih vrtov prav ta trenutek, ko ženo mene, pobijajo s kopiti na tla staro, napol slepo ženico, ki drži letak tik pred očmi. Za sive lase jo potegnejo na tla in jo v imenu republike Larga Caiballera in Manuela Azane, rdečega milijonarja, kaznujejo s smrtjo, ker je hotela vedeti resnico... Volkovi se iro med seboi Toda šele sredi oktobra, v noči od neke nedelje na ponedeljek, je vlada doumela, da njena zmagovita vojna poročila ne zadostujejo več, da bi zakrila Madridu, kako resen m težak je položaj. To noč se je vrnil s fronte pri Siguenzi 3. bataljon ljudske milice, ki ga je organizirala socialistična C. G. T. Bataljon se je na fronti boril tri tedine, ne da bi mu kdo prišel na pomoč ali da bi mu bil skrbni oče republike Largo Caballero dal poslati eno samo skorjo kruha. V tem bataljonu, ki ga je postavila na noge brezprtmerna zgovornost Laiga Caballera, ni bilo niti enega komunista od P O. U. M., ne anarhista od F. A. I. Ti trdijo, da je njihova fronta v zaledju, kjer pomiritjo prebivalstvo z dinamitom, bencinom in ponočnimi ekspedicijami. Vozijo se v ukradenih luksuznih limuzinah, napolnjenih z našminkanimi miličnicami in z dekleti, ki so jih ugrabili po madridskih rodbinah. Te jim krajšajo čas, prve prostovoljno, iz proletarske stanovske zavesti, druge zato, ker se morajo udajati rdečim junakom v senci revolverja. Bataljon C. G. T si je tudi zaželel življenja v zaledju; bombe Francovih letalcev niso zdaleč tako prijetne, kakor mehke roke madridskih posiljevaniih plemiških hčera. In miličniki lepega dne sredi oktobra raz-orože svoje poveljnike ter ustrele svojega političnega komisarja, nekega Porremo. Potem pri— drve na kamijonih v prestolnico, divjajo po cestah in parkith in očitno razglašajo svoj namen, da hočejo nesti prošnjo do samega milijonarskega predsednika republike Azane. Seveda se zadeva konča tako, kakor se v rdeči obljubljeni deželi mora končati Civilna garda in paradna anarhistična milica, ki se bojuje povečini le z ženskami, ki se ne dajo 'posiljevati, pridrvi z oklopmimi avtomobili in s strojnicami. Kratek boj, mrtvi, divji beg. A bežati je strganim uniformirancem z bojišč težko. Polove jih, kar jih ne pobijejo. Koliko jih pade, Madrid ne izve, za to skrbi ljudska vlada. Edino, kar je mogoče povedati o tem demonstrativnem pohodu s fronte v Madrid je, da vse, ki so jih polovili, proglasijo za izdajalce, jih zapro v zasmrajene hleve mestne klavnice im jih ob zori postrele tam, kjer so v dobrih časih klali vole za zrezke madridskim hotelom. Po odtočnih koritih teče gosta človeška kri. Tako plačuje republika rdečih milijonarskih tatov svoje vojake ... Ves špas ni zahteval več kakoir tri ali štiri ure časa. (Dalje.) Radio Programi Radio Lfublfana Podroben program ljubljanske in vseh evropskih postaj dobile v najboljšem in najcenejšem ilustriranem tedniku »Radio Ljubljana«, ki stane mesečno samo 10 Din. Petek, SO. oktobra. 11.00 Šolska ura: Zrno do zrna pogača — kamtM) do kamna palača (Zvočna igra) — 12.00 Ura slovenske glasbe (ploSčo) — 12.45 Vreme, poročala — 13.00 Cas, spored, obvestila — 13.15 Vesel oik>4. danski spored (Radijski orkost«r) — 14.00 Vrem*', bor-xa — 18.00 Žena in družba (gdč. Slava Lipoglavžok) — 18.20 Ploščo: Schumann: Otroški prizori — 18.40 Socialna revolucija ln evrop«ka kultura (prof. Etbin Bojc) — 19.00 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nac. ura (iz Zagrb) — 19 50 Zanimivosti — 20.00 I. ura variacij, na klavirju igra ga. Maria Osterc-Valjalova, uvodno besedo govori g. Srečko Koporc — 21.00 Iz dailjnjega Orienta (Iladijski orkester) — 22.00 Cas, vreme, poročila, spored — 22.30 Angleške ploSče. — Podrobnejši spored v (Radio LjubljaJia.«. Drugi programi Petek, 30. oktobra. Belorad I,: 20.00 Narodne pesi mi — 20.30 Igra — 21.10 Mandoline — 22.20 Beethovnova VII. simfonija — Belorad II.: 20.00 Jugoslov. zimski šport — Zagreb: 20 06 Klaivlr — 20.80 Mo&klvEv&tflfcS 21.00 Harfa — 21.3« ftittgerji — 22.20 Jazz' rr^I)unnj; 19.25 Koncert dunajskih filharmonikov — 21.OS Zabavni koncert — 21.80 Italija;n&kp narodne — 23.25 Kvartet, t-Trst-Milan: 17.15 Simfonični koncert — 20.40 Kamoriia glasba — 22.00 Orkestralni koncert — 22.30 Plesna ba — BarLRim: 20.40 Orkestralni koncert — 42 00 Orgle — 22.30 Plesna glasba — Praga: 20.15 Operni odlomki —. Previdna gospa: »Toda, ali je že prav gotovo, da niso več živi?« 89 Zeleni pekel V začetku se nam je vse, kar smo videli v smrdečem, s hruščem napolnjenem lesenem prostoru, zdelo neumno in nesmiselno. Zaradi tega so se nam v možganih kopičile neštete posameznosti brez zveze, ki jih nismo nikakor mogli spraviti v urejeno in smiselno podobo. Na neki deski v kotu je stal umazan vrč za čaj. Vrč je imel odbito cevko. Na kozasti lestvi se je opotekal možak v nepremočljivih hlačah. Možak je bil dosti več kakor umazan. Vlekel je za nekak držaj, ki je bil pritrjen na debelo žič-nato vrv. En konec te vrvi je izginjal v tleh, drugi konec pa se je navijal na vreteno, ki je bilo pritrjeno visoko gori pod vrhom tega tri-oglatega jeklenega stojala. Kadar je udaril bat v stroju, je stroj potegnil železno vrv, ki je bila trda, kakor kovinska palica, 15 cm višje. Kadar je udaril bat nazaj, je mož tako spretno okrenil svoj držaj, da se je vrv zasukala za pol obrata. To je trajalo kar naprej in zmeraj, kadar je vrv padla navzdol, je mož pri stroju z napetim obrazom prisluškoval, kako zveni udarec vrvi. Zdaj pa zdaj je planil resen, mrko zroč domačin s tal in se pogreznil v jarek, ''&* je bil opažen z deskami, prepojenimi z oljem. Za nas je bilo vse to docela zagonetno in nerazumljivo. Potem pa je Amerikanec dvignil roko, ne da bi prej kaj povedal ali rekel Kar na lepem je stroj zastokal, obstal in se ni več ganil. Skoraj ravno tedaj, ko je obstal prvi stroj, pa je začel teči drugi. Vrv se je zdaj za- čela navijati na orjaški boben, ki je bil pritrjen na drugem stroju. Naš molčeči prijatelj je splezal z lestve na tla in se postavil pred nas. »Danes popoldne nam je šlo vse narobe, česar smo se prijeli,« je vzkliknil in kazal zadovoljen obraz. »Zadeli smo na plast trdega kamna, ki je bil tak, da je konica svedra kar naprej spodrsavala na njem. Olje je udarilo po rovu navzgor zelo visoko. Najbrž da ste ga srečali, ko ste prihajali sem gori, saj ga je bilo toliko, da se je moralo nekam razliti. Tako gotovo, kakor sem jaz naturaliziran Amerikanec, tako gotovo se bo ta zadeva ponovila še enkrat, preden nastopi tema, vam pravim.« Medtem smo začeli razumevati te preproste dogodke, katerih priča smo bili in smo bili pripravljeni na tehnične podrobnosti tega postopka. >Jaz sem vrtalni mojster,« je povedal Amerikanec in prislonil odbito cevko vrča za čaj k svojim ustom. Tu se še voda naolji, če je ne pokrijete. Jaz sem odgovorbn za to, da se cela veriga jeklenih cevi pogreza navpično v tla, dokler ne zadene na petrolej. Bog mi bodi milostljiv, če ne bi teh cevi držal pravokotno. Vprašujete, kako to storim? Cisto preprosto. Stojim tamle na tisti lestvi, držim v roki tisti preklemani mali držaj in premišljujem, kaj dela moj sveder, kilometer globlje pod mano. To je približno tam, od koder ste se vi danes zjutraj začeli vzpenjati na goro. Iz njegovih oči je sijalo navdušenje, ki je lastno vsakemu pravemu rokodelcu. Nasmehnil se je in pristavil: »Da, v mojem poklicu potrebuje človek domišljijo.« »Odkod pa veste, na kaj zadene vaš sveder?« je vprašal Tigrovec. Amerikanec je vrgel kratek pogled na svojo uro, ki jo je nosil na zapestju in dejal: »V dobri minuti vam bom to pokazal.« Nenadno je šinil iz globočine v jami dolg, ozek, zelenorumen valj, od katerega je olje kar teklo. Valj je švignil do vrha jeklenega stojala. Amerikanec je potegnil vzvod navzdol in stroj je obstal. Radovedno smo iztegovali vratove ter občudovali krasni sveder, ki je visel s stolpa in se nalahno pozibaval. »In zdaj,« je rekel vrtalni mojster, »pazite!« Izpustil je sveder v jamo in dal okretnemu Indijancu znamenje. V neverjetno kratkem času je mali možak odsekal sveder z jeklene žice in ga nadomestil z neko podobno pripravo, ki se je svetila kakor srebro. Spet je mojster okrenil stroj in tista priprava je visela v višini naših glav ter se nalahno pozibavala. »To je oddušek, ventil,« je pripomnil Amerikanec Na dno valja je pritrdil nekak nastavek, ki je imel obliko ribjega repa in je vse skupaj potisnil v votlino. »Brž, ko ta priprava doseže tla v globini kakih 1200 m, se konica pritisne ob bat in oljnato blato brizgne v notranjost valja. Kakor vidite, je bat dolg 25 čevljev in precej širok. Kadar tu gori popustim, da pritisk odneha, pade pokrivalo spet navzdol in blato ostane v valju. Izborno, kajne « To je bilo zares izborno. Radovedno smo ! gledali, kako se železna vrv odvija z bobna, ko je vsa stvar spet izginila v rovu. Zdaj smo gledali na uro, da bi videli, kdaj se bo vse ustavilo in kdaj bo stroj pripravo spet potegnil na vrh. To je trajalo natanko osem minut. Ta sama po sebi neznatna stvar nas je prepričala, kako bogato in bujno domišljijo mora imeti vrtalni mojster. Proti večeru, ko smo se ravno razgovar-jali s svojim novim prijateljem, je nekaj čudno zašumelo. Vrtalni mojster je naglo planil do rova. Tisti glas je bil čisto svojevrsten. Na pol je bil podoben grgranju, napol sikanju, kakor da bi kdo sesal orjaško pipo, ki se je zamašila. Hkratu pa se je čez opaž razlila umazana tekočina. Hrušč je naglo naraščal, in še preden smo prišli do votline, so bila vsa tla pokrita z valom petroleja, ki se je razlival na vse strani. Prestrašeni smo planili nazaj, kajti mehurji, ki so jezno vznikali na dan, so v nas vzbujali vtis, kakor da je tekočina naravnost vrela. Ko smo pa utaknili vanjo prste, se je izkazalo, da je mrzla in jo je bilo čutiti pod prsti nekam peskasto. Tekočina je vstajala višje in višje, dokler ni kakor steber rumene in zelene pene oblivala vrtalni stolp nekaj metrov na visoko. Upali smo, da gre tu za pravi petrolejski vrelec, zato smo napeto gledali, kaj bo s to stvarjo. Amerikanec pa je naredil nekake tehnične prijeme in vsa poplava je kar na lepem spet uplahnila. Ko smo se vračali do koč, kjer so stanovali delavci, je pokazal celo skupino po tri metre visokih tankov, ki so tvorili na obronku ogabno pego. »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12 Mesečna naročnina 12 Din. za inozemstvo 25 Din Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6'TII Telefon »94 in 29% Uprava: Kopitarjeva 6. Telefon 2992 Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K Ceč Izdajatelj: Ivan Rakovec Urednik: Jože Košieek