TISKOVINA štnina plačana pri pošti 3102 Celje hrastnik - trbovlje - zagorje - litija - radeče Knjižnica sp ZASAVC 2008 352(497.12 Zagorje ob Savi) | 0090666,24 cobiss ® 1 H 7 * 1 n Ivi-i -mm 11ir1 2000 € Samo: 031 726 814 yT 5« jr Aleš: 04161! Aleš: 041615 050 Knjznica Toneta Seliškarja ul. 1. junija 19,1420 Trbovlje masažni aparati www.semos.si wdmMn dksM) ® aMbSMmuSh Poiščite več informacij na WWW.fSh.Si Nandetov prvi liter met GREMO v kino! Vsako številko Zasavca n imate možnost dobiti | IbmsBrpIksšnoB M®© vstopnlcl, i Velika uspešnica Andreja Frica: K) 0300D 0[ßü Recepti, ki si jih želi vsaka gospodinja ali ljubitelj sladke kulinarike. Preko 1000 strani receptov o piškotih, kolačih, tortah, roladah itd.. Kuharica, kjer je zbrano največ dobrih receptov do sedaj. Recepti so enostavno napisani za vsako gospodinjo in še tako nevešči peke, lahko pripravijo slastne sladice. Naročila sprejemamo na telefon: 03 5452-666, faks: 03 5473-166 ali pisno na naslov: GRAFIKA GRACER d.o.o., Lava Zb, 3000 Celje. : M PODJETNIKI POZOR! KNJIGA JE PRIMERNA TUDI KOT ZELO LEPO POSLOVNO DARILO?' (pri večjem številu naročenih knjig, nudimo \op popust) <\ točka ‘Hakit, v katerega se Boste zaCjuBUi. Visoko kakovosten, ročno m izdelan nakit iz kolekcije W Silvano Brizzi Milano vas Vsi kosi nakita te serije so iz srebra čistosti 925, okrašeni so z razkošnimi kockastimi cirkonijevimi kamni, okrasnimi kamni ali pravimi biseri. Nakit je eleganten in primeren za nošenje ob različnih priložnostih. Qflh jffrrnto BRIZZI Srebro čistosti (925) 2008 Silvano Brizzr Milano I NTERSRAR RAR Točke zvestobe! od 27.11.2008 do 17.02.2009 DVOJNE TOČKE ZVESTOBE) 0 od 27.11. do 30.11.20081 Morate prebrati: Andrej in Jure iz Dewesofta Novogradnja daljnovoda Zimska oprema motornih vozil Intervju: Andrej Zorko Viba - lepotica na obronku Ljubljane Reportaža: Reševalna vaja v jami Hrastniku Narde Razboršek na svojem literar, večeru Samo vztrajnost lahko obrodi sadove Aleksij Porednik Nesrečni 'pizdeki it Zasavc-a izdaja Grafika Gracer d.o.o., Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166. Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar. Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Ranči Moljk, Anton Šutar in Boštjan Grošelj. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje. Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi. Telefon: 03 56 64 250, Faks: 03 56 64 494 GSM: 041 410 734, komerciala: 031 822 533,040 267 411. E-mail urednica: hruski@siol.net, E-mail: zasavc@email.si,http://zasavc.gajba.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina je 28,17 EUR (6.750.00 siti, polletna 13,52 EUR (3.240.00 srn. Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. P o n i k o v ! knevi so zelo, zelo kratki in noči 'so dolge, predolge za ljudi, ki se počutijo same in osamljene, kljub vrvežu na ulicah in že (po zdravi pameti malce prezgodaj) svetleči okrasitvi. Praznični čas se pričenja, ko se prijetno zimsko umirjeno počutje še ni prav dobro zasidralo v dušah ljudi. Mladi so se komaj utirili po krompirjevih počitnicah, ko že prihajajo novoletne in potrošniško obnoreni starši kar ne najdejo časa za svojo mladež. Oni pa... Po svoje? Ne, zgledih odraslih - saj je vendar čas praz-Tole vse skupaj gre malo zelo hitro mimo nas. Medtem pa so minute, ko se le malce ustavimo in se zamislimo nad hitenjem nekam, kdo ve kam, hudo redke. Bili so časi, ko je čas tekel počasneje in verjamem, da so bili ljudje, v malce manj obilnih potrošniških dobrinah, bolj odprti in prijazni do sebe in do drugih. Ne, nimam namena izražati želja, da bi se povrnili stari časi. Hotela bi le, da bi bili današnji bolj prežeti z ljubeznijo, prijateljstvom in sočutjem. Nobenega usmiljenja, prosim! Le sočutje! Usmiliti se koga ali čutiti z njim, to ni isto. Razmislite. Mogoče je to tema za dolge zimske večere, ko si zavestno prepoveste karkoli delati, ugasnete televizijo in se prenehate ukvarjati z recesijo in podobnim, saj pri reševanju teh in takih kriz kot posameznik nimate nobene moči in vpliva. Kaj pa potem lahko v tem adventnem času dobrega storite? Ko prižgete prvo svečko na adventnem venčku, pogasnite luči in sledite utripajočemu plamenčku. Pustite mislim, da gredo druga za drugo svojo pot in se ne trudite razumeti - kjer je razum ni ljubezni! Ne bodite nasilni do sebe, še manj pa do drugih. Ne poskušajte razumeti, zakaj leži vaš sokrajan ves nebogljen, umazan in zapit v teh hladnih novembrskih dneh, ko se med deževne kaplje mešajo snežinke, na klopci v parku pod gosto smreko. Ne, da ne bi imel kje bolj primernega prenočišča, ne. On noče drugam! In, če se je v tem zemeljskem bivanju odločil, da propade na svoj način, bi morali to njegovo odločitev spoštovati. Mar ne povzdigujejo vsa verstva mučenikov? Pravzaprav so bili tudi to le ljudje, ld so hoteli živeti na svoj način, po svojih prepričanjih in vedenjih. Ojej, kako znamo biti dvolični. Eden sme, kar drugi ne sme, ob tem pa sami veselo in seveda, na skrivaj, zadovoljujemo svoje potrebe, ker menimo, da za ta čas veljavne moralne in družbene norme, niso sprejemljive. Kdo postavlja te norme? Mi! In zakaj jih prav veselo kršimo? Ker jih nismo postavljali iz prepričanja in - le zakaj jih ne bi spremenili v take, ki bodo nastale iz prepričanja? Mučeništvo? Ne, ljubezen do sebe! I ] trd ni m Marta Q ptsHA mLcewFUNftezc V želji, da pomagamo razčistiti pojem »recesija«, smo v uredništvu pobrskali po nekaj različnih virih in izbrskali razlago, ki bo pomagala razpihati meglo v našem poznavanju gospodarskih tokov in krize, ki ji ta trenutek še ne vemo konca. V ekonomski teoriji srečamo več različnih opredelitev in definicij tega pojma, vendar v največ virih in tudi v akademskih krogih prevladuje opredelitev, ki jo najdemo tudi v bibliji sodobne ekonomije, Samuelsonovi Ekonomiji. Avtorja v okviru razlage poslovnega cikla govorita tudi o recesiji, ki jo označita kot padanje bruto družbenega proizvoda (BDP) v nekem območju (praviloma državi), ki traja vsaj dve zaporedni četrtletji ah več. V praksi, in kot se je izkazalo, tudi v mnogih prispevkih v različnih medijih v zadnjih tednih, mnogi avtorji očitno zamenjujejo pojma recesija in stagnacija. Tudi opredelitev stagnacije v različnih tirih sicer ni povsem enotna, vendar kot stagnacijska v ekonomiji opredelimo tista obdobja, ko se BDP ne zmanjšuje, ali pa celo raste po nizkih stopnjah, ki so enake ali nižje od stopenj rasti v prejšnjih opazovanih obdobjih. Ključnega pomena je, da v času stagnacije opazovana ekonomija zelo upočasnjeno raste, ali ohranja enak nivo gospodarske aktivnosti kot v preteklih opazovanih obdobjih, praviloma četrtletjih ah letih. Imamo recesijo, stagnacijo ali (še vedno) gospodarsko rast? Odgovor se razlikuje od države do države, oz. po ekonomskih območjih, še posebej, če govorimo o EU. Evroobmočje. Najprej izpostavljamo, da bomo govorih samo o delu EU, o evro območju. EU kot celoti kaže bolje, saj v novih članicah beležimo in pričakujemo še vedno opazno gospodarsko rast. Po (za evro območje) razmeroma visoki gospodarski rasti v preteklih letih, se je le-ta v letošnjem letu bistveno umirila in njena ocena za prvo četrtletje letošnjega leta znaša 0,7 %, v drugem četrtletju pa -0,2 %. Tudi za tretje četrtletje se pričakuje rezultat zelo blizu ničle, glede na dogajanje v zadnjih tednih, bo zelo verjetno imel negativni predznak. Gledano četrtletno, obstaja velika verjetnost, da se evro območje po zgoraj opisanih kriterijih kratkoročno nahaja v recesiji. Recesijo sta že na glas priznali Irska in Francija, resni kandidatki sta še Italija in Nemčija. ZDA. Po izhodu iz krize v letih 2000-2003 so v ZDA tudi letos beležili opazno gospodarsko rast. Ta je temeljila predvsem na povečanem izvozu, ki mu je dal krila šibak dolar. Kljub vsem črnogledim napovedim in komentarjem, ki smo jih slišali v zadnjem letu, se lahko ZDA, po podatkih za zaključeno drugo četrtletje tega leta, pohvalijo s solidno 3,3 % realno gospodarsko rastjo na medletni ravni. Kaj lahko pričakujemo? Mednarodni denarni sldad (MDS) napoveduje, da lahko na globalnem nivoju v letu 2008 pričakujemo 3,7 % gospodarsko rast, v 2009 pa 3,8 %. Iz pričakovanih minimalnih rasti v razvitih državah je jasno, da bodo k temu največ prispevala gospodarstva v razvoju, kjer bo pomembno vlogo odigralo interno povpraševanje. MDS še meni, da je verjetnost globalne recesije v obdobju 2008-2009 zato le 25 %. Takšna je zadnja realna ocena. Seveda analitiki in zato tudi mi dodajamo, da je vse skupaj odvisno od dogajanj v prihodnosti. Zadnji dogodki ne dajejo ravno rožnatih obetov. Vir: mm. revijakapital.si ÄBd&rej in Umm U Bemsofta -- m a m V sredo, 19. novembra 2008, je revija Podjetnik objavila dobitnike naziva podjetnik leta 2008, osemnajstega po vrsti. Med petimi nominiranci so se odločili za Andreja Orožna iz Hrastnika in Jureta Kneza iz Trbovelj, ki delata s svojo dvanajstčlansko ekipo v firmi Dewesoft v Trbovljah. Slovensko javnost so navdušili s svojimi uspehi že pred meseci, ko smo izvedeli, da NASA vsa svoja vesoljska plovila nadzoruje z njihovo digitalno računalniško opremo. To pa je tudi vodilo komisijo, da se je odločila zanje: s svojimi odličnimi izdelki so se prebili na svetovni trg. Izdelujejo pa tudi programsko opremo in merilne instrumente za ekipe v formuli 1, za Ferrari, Bosch in druge. »Na recesijo pa smo se pripravili za avtomobilsko industrijo s serijo cenejših izdelkov,« pravi njihov vizionar dr. Jure Knez. Ekipa je delovna, kljub vsem uspehom skromna, kar kaže tudi izjava direktorja Andreja Orožna za medije: »Pri nas je še veliko tako uspešnih podjetij...« V ponedeljek, 24. nov. sta bila Andrej in Jure tudi ime tedna na radiu val 202, letos že drugič. Iskrenim čestitkam se pridružuje tudi Zasavci Besedilo: Fanči Moljk Gospodarska zbornica Slovenije, Območna zbornica Zasavje je v ponedeljek, 17. novembra 2008 povabila na posvet direktorje in finančne direktorje, da skupaj z gostoma, predsednikom uprave NLB, Marjanom Kramarjem in direktorjem GZS mag. Samom Hribar Miličem, spregovorijo o današnji situaciji, ki pljuska tudi v naše kraje. Predsednik uprave NLB je opozoril, da na podlagi stoletne statistike ugotavljajo, da je bil v ZDA povprečen letni donos 5 %, gotovina pa je realno letno prinašala 4 % negativno vrednost. Ob teh ugotovitvah se ne more nihče slepiti, da bo tudi v prihodnje tako, ampak lahko ugotovi le, da je vsaka višja donosnost bolj rizična. Nadpovprečna agresivnost slovenskih investitorjev ima za posledico veliko tveganje. Tudi naložbe v zlato so špekulativne in ne morejo obvarovati pred inflacijo. Borzni posredniki so v veliki meri vodili igro na Borzi, ne meneč se na komitente ali bodo dobili ali izgubili. Bančniki si kaj takega ne morejo privoščiti, saj si želijo dolgotrajnih poslovnih odnosov s komitenti, zato verjame, da le z bančno depozitno vlogo dobi komitent iz 750.000 evrov en milijon. Enako, kot si bančniki prizadevajo imeti dobre komitente, si podjetniki prizadevajo imeti povezave s kupci, ki redno plačujejo. Danes sta vse bolj pomembni komponenti poslovanja kvaliteta in stroški. Kriza je lahko dober vzrok, da bosta še bolj izpostavljena pri poslovanju. Vse bolj se bodo v prihodnje zavedali pomembnosti likvidnosti in možnosti, ki jih bodo zato imeli kot posameznild ali kot poslovni subjekti. Nastala je kriza povpraševanja, zato se je trend prodaje obrnil navzdol. S pravilnimi poslovnimi odločitvami, ko se pravočasno reagira na nastalo situacijo, je mogoče povleči pozitivne možnosti tudi v času krize. Direktor GZS Samo Hribar Milič je poudaril odvisnost domače industrije od izvoza in posledično temu znižanje prihodkov v proračunsko blagajno. Zato bi bile potrebne nekatere spremembe: enostavnejša, podjetjem bolj naklonjena in prijazna država, poenostavitev davčnega sistema in znižanje davčnih obremenitev, umik države iz gospodarstva, učinkovitejša uporaba znanja in sistema spodbud za pretok znanja med gospodarstvom in univerzami, nabor velikih nacionalnih projektov podprtih s sredstvi evropskih skladov, bolj pregleden sistem socialnih pomoči, ld bi motiviral posameznike k aktivnostim, racionalnejši zdravstveni sistem, bolj vzdržen in aktivnost spodbujajoč pokojninski sistem. Nedvomno bo koristneje, da bo v kriznih časih prevladoval socialni dialog in konsenz, ne pa »dogovarjanje« s stavkami, ld bi situacijo le še poslabšale. V teh časih se bo potrebno samostojno odločati in postaviti prave načrte, ld bodo vodili iz krize in k uspešnejšemu poslovanju tudi po krizi. V razpravi so ugotavljali, da recesija ni zaobšla našega gospodarstva in da je močno povezana z izvozom, ld predstavlja kar 70% bruto družbenega produkta. Stojan Binder, predsednik OZ Zasavje je bil pri tem optimističen, saj se je izkazalo že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, da se gospodarstvo zna prilagoditi, vsekakor pa bo tudi tokrat nekaj žrtev. Območna enota Zavoda za zaposlovanje še nima podatkov o večjem odpuščanju delavcev, vendar predvidevajo, da bo največ brezposelnih z nižjo izobrazbo, ker so težje zaposljivi. Večkrat je bilo omenjeno financiranje v znanje »na zalogo«, ki bi omogočilo večjo možnost zaposlovanja na različnih področjih, če bi se iskalci zaposlitve lažje prilagodili zahtevam prostih delovnih mest. Ne na posvetovanjih in seminarjih, ampak le v podjetjih samih bodo lahko reševali svojo problematiko. Najbolje bo, če se bodo zanašali na lastne sile in svoje strokovnjake. Besedilo in slika: Irena Vozelj Člani KS Dol so se zbrali na svoji 23. seji sveta v četrtek, 20. novembra 2008. Najprej so opozorili na drevesa ob potoku Brnica, ld ogrožajo varnost v prometu in predlagali ureditev javne razsvetljave na območju krištandolske ceste, ko se bo urejalo kanalizacijsko omrežje. Ker je tudi sicer kar nekaj pripomb krajanov glede na ceste, kanalizacijo in podobno, bodo sklicali zbor krajanov, kamor bodo povabili tudi občinsko vodstvo. Govorili so tudi o koriščenju prostorov KS, ki jih morajo drugi uporabniki zaradi večje preglednosti beležiti v zvezek, ki ga imajo na razpolago v gostinskem lokalu upokojencev v isti stavbi. Tako tudi ne bo prihajalo do nesporazumov. Zaradi nesporazumov namerava predsednica KS Vojka Povše odstopiti z mesta predsednice, vendar drugi člani upajo, da si bo še premislila. Glede na lanskoletne obljube KS Dol, da bodo letos spet organizirali mildavževanje, kar je bilo sprejeto z navdušenjem, so ugotovili, da nimajo denarja in zato predlagajo, da ga izvede Turistično društvo Hrastnik. Fanči Moljk 0 mtiezc Izgradnja novega daljnovoda na območju Zasavja je potrebna za zagotovitev kakovostne in zanesljive dobave električne energije, saj obstoječe daljnovodno omrežje srednje napetosti ne bo več zadostovalo. Posebna kritična točka je RTF Litija, id jo je potrebno priključiti na višji (110 kV) napetostni nivo. Področje Litije je problematično do te mere, da je že samo vzdrževanje skorajda nemogoče. ELES (Elektro-Slovenija d.o.o.) je pri Ministrstvu za okolje in prostor že pridobil dopolnjen predlog Državnega lokacijskega načrta, s katerim je novi daljnovod umeščen v prostor. Gre za daljnovod 2 x 110 kV, skupna dolžina je 38,2 lem; 149 stebrov pa bo v konstrukciji. Vlada RS pa je na svoji redni seji 1.10. 2008 sprejela Ured- bo o državnem lokacijskem načrtu. Eles se sedaj loteva priprave vse potrebne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, pripravljalna dela do pridobitve gradbenega dovoljenja pa bodo predvidoma potekala še več kot leto dni. Gradnja bo potekala v dveh fazah in sicer Peričevo - Litija, nato Litija - Trbovlje. Trasa bo potekala skozi pet občin (Dol pri Ljubljani, Moravče, Litija, Zagorje ob Savi in Trbovlje). Poudariti je treba, da se trasa, ki je začrtana v Državnem lokacijskem načrtu, skorajda v celoti izogiba naseljenih področij. Po viru: MnH Proizvodnja električne energije je bila v TET v prvem četrtletju nekaj giga vatnih ur nad planom, glede na predvideno proizvodnjo 630 Gwh. S Holdingom Slovenske Elektrarne so se pogovarjali še o dodatni količini in glede na krajši remont in razpoložljivi čas obratovanja, ko naj bi v jesenskih dnevih dodatno proizvedli še za 60 Gwh električne energije, smo za nekaj pojasnil ob tem poprosili tehničnega direktorja Vojteha Logarja. Kakšna je bila proizvodnja do sedaj in kako bo do konca leta? Načrt za letošnje leto je 630 GWh in računamo, da ga bomo dosegli do konca meseca novembra. V mesecu decembru bomo za potrebe Holdinga proizvedli še nekaj energije čez plan, odvisno od tega, kakšne bodo potrebe. Kakšni so načrti za naslednje leto? Za naslednje leto je načrt isti kot za letošnje leto, to je proizvodnja 630 GWh električne energije, fe to vse, ali je predvideno tudi kaj nad-planske proizvodnje električne energije? To je količina, ld jo s pogodbo sklepamo s Holdingom Slovenskih elektrarn. Vso to energijo prevzame Holding in se zato tudi z njim dogovarjamo za nad planske količine. Mi smo namreč ena od družb v skupine HSE, preko katere se trži vsa proizvedena energija v Holdingu. Kolikšen pa je sedaj vpliva Holding za izvedbo remontov pri vas? V pripravah in izvedbi smo časovno in po obsegu del še vedno avtonomni, tako da Holdingu samo poročamo o naših načrtih in obsegih remonta. Kaj pa odločanje o višini sredstev za remont? Dela načrtujemo in pripravljamo sami in s tem tudi predvi- deno porabo sredstev za ta namen. Holding dobi poročilo o višini porabljenih sredstev samo v vednost. Pri večjih posegih, kot jih predvidevamo v letu 2010, to je zamenjava/ obnova statorja generatorja in modernizacija visokotlačnega in nizkotlačnega dela turbine, smo morali pridobiti soglasje nadzornega sveta TE Trbovlje. V letu 2009 torej ne bo večjih obnovitvenih posegov? V prihodnjem letu bo štiri tedenski remont, ko bodo opravljena najnujnejša dela. Večji remont generatorja in turbine načrtujemo, kot sem že omenil, v letu 2010 in bo predvideno trajal štiri mesece. Kakšna bo letos in v naslednjem letu raba energentov in katerih? V letošnjem letu bomo prejeli 500 tisoč ton premoga. Razliko, ld manjka za proizvodnjo planirane energije, bomo krili s češkim premogom in delno z bio-maso. V naslednjem letu je po načrtu predvidena dobava 450 tisoč ton premoga iz RTH, ostalo bo češki premog , uvoz in bio masa. V naši načrtovani strategiji imamo predvideno izdelavo kombinirano plinsko elektrarno 250 MW, ld naj bi stala na prostoru, kjer je bila do sedaj stara elektrarna Pauker in Borsik. Se pa pojavljajo tudi nove tehnologije, ld premog uplinjajo in ta sintetični plin se potem uporablja v klasični plinsko parni elektrarni. To so najnovejše tehnologije z visokimi izkoristld in pa z možnostjo nadgradnje za zajem in v nadaljnji fazi za shranjevanje C02. To je za ekologijo v našem času, glede na globalne klimatske razmere, bistvenega pomena. Besedilo: Rudi Špan £A/n FWiTERC Q Pomembna ©fellnsfea se$a v BjaieMi tudi v ssbot© V soboto, 15. novembra 2008 je s pričetkom ob osmih zjutraj v prostorih sejne sobe potekala 15. občinska seja Občine Radeče. Na dnevnem redu je bilo sedem točk, ena od teh je bila prestavljena s pretekle 14. seje. Na seji, ki je potekala okrog dve uri, so sprejeli vse predlagane sklepe, tudi odlok o odprodaji prostorov v Zdravstvenem domu Radeče in opravili razpravo o občinskem proračunu za leti 2009 in 2010. Po končani seji pa smo za nekaj mnenj poprosili župana Matjaža Hana. Kako uspešen je bil sprejem in sama razprava o proračunu za 2009 in 2010? Res je sobota, kljub temu smo se odločili za sejo, ker si ne moremo privoščiti, da bi zamudili kakšne roke. Proračun je bil soglasno sprejet, pravzaprav osnova zanj. Tako bodo imeli svetniki in svetnice možnost dopolnitev, videti pa je, da je bil predlog tako rekoč zadetek v polno. S tem naj bi bistvenih konceptualnih sprememb ne bilo, možno pa bo še kakšne postavke prerazporediti. Sam sem zadovoljen s tem proračunom, pripravljeni pa smo tudi na čase, ki prihajajo, - se pravi, na težke čase. Takrat bomo lahko z rebalansi popravljali proračun tam, kjer bo to potrebno in upam, da to ne bodo kakšni socialni problemi. Kakšna je višina proračuna za leti 2009 in 2010? Za proračun lahko rečem, da je kar malce napihnjen in bo leta 2009 njegova višina malce več kot pet milijonov evrov, medtem ko bo za leto 2010 višina proračuna 5,5 milijona evrov. Vam bo uspelo v teh dveh letih reševati tudi obrobne stvari, kot npr. vodo- vode ipd.? Računam, da nam bo te zadeve uspelo reševati. Že pred dvema letoma, ko smo prevzeli to občino oz. ko sem postal župan, mi je uspelo skupaj z ljudmi reševati te probleme in računam da bo temu tako tudi v naslednjih dveh letih. Je bil odgovor firme Gra-tel glede varnosti postaje v ZD Radeče sedaj bolj jasen tudi svetnikom? Mislim, da jim je bilo dovolj jasno. Seveda pa gre tu za strokovno vprašanje, vendar z dokumentacijo, ki smo jo pridobili s strani firme Gratel vidimo, da nima postavitev teh aparatur v Zdravstvenem domu Radeče nobenih stranskih učinkov ali sevanj. Strah je bil seveda povsem odveč, sem pa zadovoljen, da smo se o tem prepričali. S tem bomo dobili zanimivega investitorja oz lastnika v naš Zdravstveni dom. Kaj menite o kadrovanju oziroma delovni uspešnosti na Občini Radeče? Kadar govorimo o plačah, vedno obstajajo pomisleki. Mislim pa, da smo v zadnjih dveh letih sestavili resnično dobro ekipo. Po sistematizaciji delovnih mest imamo možnost zaposliti še enega delavca. Brezglavo ne zaposlujemo, zaposlujemo pa res strokovni kader in hočemo ta mladi strokovni kader tudi obdržati na naši občini. V proračunu smo predvideli to možnost. Potrebovali bomo strokovnjaka predvsem za izdelavo projektov, črpanje evropskih sredstev in sredstev državnega pro- računa. Zato je ta postavka v proračunu malo višja. Vam bo uspelo, glede na višino plač, ustvariti novo projektno skupino? Mislim, da bo. Občina Radeče je majhna občina, je pa tudi občina izzivov in če smo pravi tim na občini, prava ekipa na delu, nam bo zagotovo uspelo. Tu so nekateri mladi, ki dobijo priložnost na talci občini in so pripravljeni trdo delati, se dokazovati in si s tem odpirati vrata v svet, kjer je največkrat tudi plačilo boljše. Delo pri nas jim bo lahko referenca za naprej. Upam, da mi bo uspelo sestaviti dobro projektno skupino, ki bo pripravila projekte, zanimive za Radeče. Koliko lahko Občina vpliva na kadrovanje v Zdravstvenem domu Radeče? Aktivno sem se lotil problema pridobivanja zdravnikov in zobozdravnikov v Radeče na dolgi rok. Mogoče smo v preteklosti zanemarili pogovore z našimi Radečani in Radečankami, ki so študirali medicino. Sem pa v pogovorih in skoraj dogovorih, da bodo zasedli mesta v zdravstvu Radečani, ki so doštudirali - kot npr. zobozdravniki in pa tudi zdravnik. S tem bomo dobili v Radeče prave radeške zdravnike in s tem tudi dolgoročno stabilnost, prepotrebno za dobro javno zdravstvo. Kako se v času recesije po svetu v Radečah odzivate na pomoč malemu gospodarstvu? Občina žal nima sredstev v proračunu, ki bi bila namenjena za spodbujanje malega gospodarstva. Pomagali pa jim bomo tako, da bomo podjetnikom, Id hočejo investirati v Radečah, olajšali pridobivanje gradbenih in lokacijskih dovoljenj. Namesto z denarjem, lahko pomagamo s pridobitvijo zemljišč za izgradnjo obrtnih con in jih pod relativno ugodnimi pogoji dajati naprej. To je naš cilj. Besedilo: Rudi Špan V torek, 11. novembra 2008 je v predavalnici Delavskega doma v Trbovljah potekal pogovor na temo »Evropske usmeritve na področju energetike«, ki ga je vodila dr. Romana Jordan Cizelj, poslanka v Evropskem parlamentu. Romana Jordan Cizelj je uvodoma spregovorila o povečanem prometu v zadnjih desetih letih. Kot primerjavo je navedla kitajsko prestolnico Peking, kjer so v cestnem prometu še leta 1998 prevladovala kolesa, desetletje kasneje pa tudi v Pekingu že močno prevladujejo vozila z motorjem na notranje izgorevanje. Podoben trend v cestnem prometu pa velja za ves svet. Velik porast prometa pomeni tudi večjo porabo energije ne le v razvitem svetu, ampak tudi v predelih sveta z manj razvitim gospodarstvom. Vzporedno se dogajajo tudi podnebne spremembe, ld jih povzroča človek. Vetrovi, tajfuni, poplave, suše in podobne naravne ujme so vse pogostejše in povzročajo čedalje večjo škodo ter zahtevajo vse več človeških žrtev. V primerjavi današnjega časa z obdobji do leta 1935 strokovnjaki ugotavljajo velike temperaturne spremembe. Po letu 1935 se namreč pojavi konstantno naraščanje povprečnih letnih temperatur. Spremembe podnebja ogrožajo obstoječe rastlinstvo, živalski svet, pa tudi človek je vse pogosteje žrtev svojih lastnih napak. Kljub temu, da k onesnaženju najbolj prispeva razviti svet, pa je največ žrtev zaradi onesna- ževanja v nerazvitih predelih sveta. Za razreševanje zapletenega stanja, ko beležimo vse večjo porabo različnih virov energije in vsesplošnih človekovih potreb po energiji ter za poskuse ohranjanja kvalitete življenja na zemeljski obli, je potrebno izdelati učinkovite strategije razvoja. V Evropi zadnje čase govorimo o trajnostnem razvoju. To pomeni, da se mora razvijati ekološko sprejemljiva industrija, ld bo ohranjala tudi delovna mesta. Pri takšni strategiji pa Evropa stoji pred velikimi izzivi. Pomembno je vlaganje v infrastrukturo, vlaganje v človeške vire, posodabljanje obstoječih in razvoj novih tehnologij.... Energetska mešanica v Evropi je dokaj skromna, sloni na plinu, nafti in nuklearni energiji. Energetska mešanica prihodnosti, poleg bio mase, sončne in vetrne energije, ponovno vključuje tudi rabo premoga. Velja omeniti, da energetika nima samo pomena zaposlovanja, ampak ima bolj vsestransld pomen. Dr. Romana Jordan Cizelj je odgovorila tudi na nekatera vprašanja. Skupen pomen odgovorov je možno strniti v sledečih besedah: »Niso pomembni samo toplogredni plini, ld jih največkrat omenjamo, temveč vse strupene snovi, saj z izpusti le-teh v naravo intenzivno uničujemo okolje v katerem živimo. Če želimo biti učinkoviti v boju proti onesnaževanju okolja, se moramo zavedati tudi pomena uničevanja odpadkov, ki jih z zadovoljevanjem svojih potreb vsak dan znova ustvarjamo. To pomeni, da moramo razbiti tabu uničevanja odpadkov, še posebej, ko govorimo o sežigu starih gum in podobnih materialov. Pri sežigu odpadkov ne gre za pomanjldjivo tehnologijo, temveč za pomanjkanje političnega poguma in zaupanja ljudi posameznim institucijam.« Tekst in slika: M.A.Š. Zasavski Rotarijci so znova pokazali svojo dobrodelnost. Tokrat so razveselili varovance PPVIZ v Hrastniku, ki sta jih kot predstavnika kluba obiskala Janez Lipec in Simon Kovačič. Gojenci so ju z veseljem sprejeli in pozdravili s kratkim programom. Po končanem programu so odprli darila in zadovoljstvu ni bilo ne konca ne kraja. Dobili so razne pripomočke in igrala posebno izdelana za njih. Z darili so bili še posebno navdušeni vzgojitelji, ki so povedali, da so po petnajstih letih od pripomočkov končno spet dobili nekaj novega. Sandra, Marko, Erlco, Matej, Jasmin in Sedmin vedo, da tudi v Zagorju nekdo misli na njih. St.R. Zgodba o degustaciji, bi je bila 22. novembra v Vinoteki Klopotec, se je začela že pred meseci v Šmarjah, nadaljevala pa na 11. festivalu vin v Ljubljani, ko je med sto enainšestdesetimi vinarji in več kot šest sto vzorci bil tudi lastnik vinarne Santomas, Ludvik Nazarij Glavina. Ob izjemno natrpanem urniku predstavitev in degustacij v tem času, je bar določil, da bo pokušino njegovih vin v Zagorju vodil bar lastnik Vinoteke Uroš Naprudnib, češ, saj naša vina zelo dobro poznaš. Obiskovalci in vodja degustacije Uroš Naprudnik Tako sta se dogovorila za vzorce malvazije, literskega re-foška letnik 2007, refoška 0,75 1 letnik 2006, cabernet souvignona Antonius, Grand cuveeja in malvazije jagodni izbor, Invazija. Na festivalu vin je vinarska hiša Santomas predstavila novo zvrst vina Mezzo Forte letnik 2006, sestavljeno iz sort refoška, mertlota in cabernet sauvignona. Kot zanimivost naj omenimo, da je to zvrst ob strokovnem vodstvu hišnega enologa sestavila gospodarjeva hči, Tamara Glavina. To vino je polno, z dolgim prijetnim sadnim ostankom. Vredno ga je poizkusiti. Naj omenimo, da so vina iz te hiše nastajajo na naraven način, saj se pri pridelavi poslužujejo načela o integrirani pridelavi grozdja in vina. Pri negovanju vina pa se odločajo glede na lastnosti posameznih sort in letin za sveža vina ali pa za starana. Vendarle, vrnimo se v Zgorje, na sobotno pokušino vin. Tokratni vodja degustacije v Zagorju, Uroš Naprudnik se je odločil, da uvrsti na degustacijsko mizo dva refoška, litrskega in butelčnega. Sicer pa smo začeli z malvazijo letnik 2007. Vzgajajo jo tako, da na trs ne pride več obremenitve kot 2 kg. Je nežno rumenkaste barve s podtonom zelene, diši po celem košu južnega sadja, je svežega okusa, vendar polno, kompleksno, po breskvah in vaniliji. Seveda se poda raznim ribjim karpačem, belemu mesu, mehkužcem, sladkovodnim in morskim ribam, testeninam, rižotam,... Naslednje vino je bil refošk v litrski steklenici, letnik 2007, deluje sveže vendar s harmoničnimi tanini, z vonjem po gozdnih sadežih, poda se vsem vrstam mesa in mesnim izdelkom in sirom. Zanimiva je primerjava z refoškom iz % litrske steklenice, ld pa je bil letnik 2006 (izjemen letnik). Že vonj je bil zamolklo intenzivnejši, harmoničen, seveda še vedno po košari gozdnih sadežev, v ozadju zaznaš breskev. Okušamo mehke, žametne tanine, ki so se v procesu staranja uglasili, zaznamo okus po malini in marmeladi rdečih sadežev, zapusti dolg, saden občutek. Cabernet sauvignon Antonius, nekaj ur preje dekantiran, da je imel možnost razviti vse svoje vrline, saj so ga dvajset dni macerirali, ga na finih drožeh pretočili za dve leti v barikirane sodčke. Tu je pridobil balzamičen vonj, pa tudi svežino sadnih vonjav, črnega ribeza in sliv. To vino okušamo kot polno, z mehkimi tanini in dolgim pookusom vanilije. Je močno vino, večplastno, tako se prilega močnim okusom hrane z rdečimi mesi, močnimi narezki (pršut, dimljen losos, pikantni in aromatični siri s plemenito plesnijo, dodanimi orehi, mediteranskimi začimbami. Takoj za njim smo poizkusili Grand cuvee Certeze, sestavljen iz refoška in 1% cabernet sauvignona, podaljšana maceracija je trajala 30 dni, nato sta vsak zase 24 mesecev odležala na finih drožeh v barik sodčkih, z minimalno dodano količino žvepla. Je izjemno vino, saj je bil trs obremenjen le s kilogramom grozdja, potem pa skrbno done-govan. ...še več obiskovalcev... Zaradi močnega telesa in pa, da omogočimo razvoj aro-matov ga je pred zaužitjem potrebno dekantirati. Šele tako lahko zaznamo celo paleto vonjav po gozdnih sadežih (črni ribez, slive s pridihom breskve) in čokolade. Popoln okus harmonij s tanini, alkoholom in sadnostjo. Žlahten žametni okus, še vedno svež in polnega telesa. Tako značajsko vino gre k aromatični mediteranski hrani, rdečemu mesu, divjačini. Skratka, k izjemnim jedem. Za konec pa so nam ponudili še jagodni izbor malvazije z imenom Invasija, prava sladica. Zapisal in slikal MM Vinogradi okoli vasice Zalošče (arhiv Saksida) Vasica Zalošče, blizu Dornberka v spodnji Vipavski dolini je obdana z griči, na teh gričih pa ima tudi družina Saksida svoje vinograde. Lepo so zaokroženi, obsijani s soncem in na njih uspeva prvovrstna trta žlahtnih sort merlota, avtohtonega zelena in rebule, pinotov, sauvignonov, barbere... S skrbno roko že generacije Saksid predelujejo grozdje v vino in z upoštevanjem izkušenj kot tudi spremljanju stroke in z veliko ljubeznijo oče Jožko in hči Ingrid stekleničita izjemna vina. Nekaj smo jih lahko v Vinoteki Klopotec 17. novembra pod strokovnim vodstvom Jožka Sakside tudi poizkusili. Obiskovalcem Vinoteke IGopotec nad zagorsko tržnico je predstavil po svojem izboru tale vina: muškatno penino, mlado vino Saksida, malvazijo, zelen, chardonnay, cabernet sauvignon in prvega med pinoji, modri pinot. Sveža in lahkotna muškatna penina je sestavljena iz sort chardonnay in rumeni muškat ter je pridelana po klasični metodi. Primerna je za uvode v kulinarična doživetja in za nazdravljanje. Oče in hči v kleti poizkušata vzorce (arhiv Saksida) Mlado vino Saksida je sestavljeno merlota, cabernet sauvignona in barbere, pridobljeno po karbonski maceraciji. Je zelo sveže in sadno vino, ki se poda k svežim mesnim jedem in sladicam. Naslednje vino je bila malvazija, sorta belega vina, slamnato rumene barve, ki izvira iz Grčije, v Istri jo gojijo že od 13. stoletja, od koder se je razširila še čez Kras, Vipavsko dolino in Brda. Vzorec je bil prijetno svež, z značilno cvetlično aromo spominjajoč na akacijo in tropsko sadje. Harmoničen okus z bogatim zatonom se prilega k lažjim ribjim jedem in zelenjavnim krožnikom. Zelen, avtohtona bela sorta vipavske doline je dobila ime po izrazito svetlo zelenem grozdju in listju. Konec osemdesetih let je bil že skoraj izumrl, a so jo čez deset let takorekoč na novo odkrili in postal je žlahtna posebnost Vipavske doline. Predstavljeni vzorec zapusti v ustih neponovljiv okus in vonj v nosu, ld ju iščeš vedno znova in nežno aromo, ld spominja na jabolka in citruse. Prilega se jedem sestavljenim iz perutnine, testenin in sirov. Belo linijo Saksidovih vin smo zaključili s chardonnayem letnika 2005. To je bilo zrelo vino, zaradi močnega telesa barildrano in z diskretnim vonjem cvetov akacije. Poda se k mesnim jedem, posebno svinjini. V vinoteki Klopotec Cabernet sauvignon je bilo prijetno, obetajoče vino, saj bo s staranjem še pridobilo žlahtnost vonja po borovnicah, slivah in jagodni marmeladi, morda tudi s sledmi črnega popra in čokolade. Lepo zaokroženi tanini pustijo v ustih svež mineralen okus, mehkobo in harmonijo. Z njim zaokrožimo kulinarične užitke močnejših mariniranih jedi, rdečega mesa, svežih in zrelih sirov. Modri pinot je zaokrožil rdečo linijo in tudi tokratno degustacijo. Predstavljeni vzorec je bil rubinasto rdeče barve, z vonjem po gozdnih sadežih. Okus po zrelem sadju, uravnotežen s krepkim telesom, žlahten v hrastovih sodčldh, z zaokroženimi tanini pusti v ustih dolg zaton po češnjevih pečkah. Vino z ambicijami prvaka. Zapisal in slikal MM c\\/n VINOTEKA 'KLOPOTEC Tržnica Zagorje Tel. & fax: 03/56 64 195 Uroš Naprudnik s.p. V mesecu novembru in decembru ste vsako soboto od 9.00 ure dalje vljudno vabljeni na degustacijo vin: - v soboto 29. novembra 2008: Vinogradništvo Steyer iz Apač - v soboto 6. decembra 2008: Vinogradništvo Čurin - Prapotnik iz Koga Ministrstvo za zdravje opozarja: prekomerno uživanje alkohola škoduje zdravju. 0/J ELEKTROPROM EVJ ELEKTROPROM d.0.0. Loke pri Zagorju 22 1412 Kisovec www.elektroprom.si uprava 03-56-57-150 trgovina EVJ Center Kisovec 03-56-71-234 trgovina EVJ Trbovlje 05-90-23-203 storitve 03-56-57-150 lokalna televizija ETV http://etv.elektroprom.si komerciala: 03-56-57-150 uredništvo: 03-56-57-177 JEe 40 let z uami! • elektroinstalacije • strojne instalacije • projektiranje za področje strojnih in elektro instalacij • geodetske storitve • daljinsko ogrevanje z lesno biomaso • kabelsko komunikacijski sistemi • grafitne ščetke • trgovine EVJ Center • delovni stroji in nizke gradnje • barSedmica .O ÄVigro *ite vidri i sko ■ »■' m Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel./fax: 01/8983-029,8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-113 produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja trženje in produkcija za gospodarsko interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP .. . . . . E-mail: atv.signal@siol.net O OBJAVA NA ATV SIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! ~7cx o\/n I® pomrnšKA Podjetniška stran Irene Meterc: Državne garancije za zavarovanje bančnih investicijskih kreditov Ker globalna finančna kriza počasi prehaja tudi v podjetniški sektor, Id že zaznava upad naročil in težjega najema kreditov pri bankah, Slovenski podjetniški sklad vsa zainteresirana mala in srednje velika podjetja ponovno poziva, da izkoristijo ugodne garancije za zavarovanje bančnih investicijskih kreditov, hkrati z zavarovanjem pa so deležni tudi nižje obrestne mere. Te ugodnosti postajajo v zadnjih mesecih zaradi ostrejših kreditnih pogojev bank in zviševanj obrestnih mer kreditov še bolj dobrodošle. Podjetja bodo lahko preko prijave na javni razpis Slovenskega podjetniškega sklada z nazivom Pl - Garancije sklada za bančne investicijske kredite s subvencijo obrestne mere pridobila od 60% do 80% garancijo za zavarovanje investicijskega kredita, najetega pri eni od sodelujočih bank (naštete so v tabeli), hkrati s tem pa bo podjetje upravičeno tudi do nižje obrestne mere (EURIBOR + 0,7%), možnosti koriščenja moratorija pri vračilu kredita ter daljše ročnosti. Na razpis se lahko prijavijo mikro, mala in srednje velika podjetja. Upravičeni stroški so: • stroški materialnih investicij, ki pomenijo stroške nakupa novih strojev in nove opreme, nakupa zemljišč, stroške komunalnega in infrastrukturnega opremljanja zemljišč, stroški gradnje in/ali nakupa objekta, • stroški nematerialnih investicij, ki pomenijo prenos tehnologije v obliki nakupa patentiranih pravic, licenc, znanja in nepatentiranega tehničnega znanja, • pripadajoča obratna sredstva v višini največ 20% kredita, če je v investicijskem projektu izražena potreba po teh sredstvih. Maksimalna višina investicije ni omejena, maksimalna višina bančnega kredita, ki je zavarovan z garancijo Sklada, je 350.000 EUR. Obrestna mera za kredit pri banki je EURIBOR 6 mesečni + 0,7%. Stroški kredita se določijo v skladu s tarifo banke. Garancije v višini 80% glavnice kredita brez obresti se odobrijo za upravičene stroške investicije, ki se nanašajo na nakup nove tehnološke opreme in za podjetja s statusom novega podjetja. Garancija v višini 60% glavnice kredita brez obresti se odobri za vse ostale upravičene stroške. Za odplačevanje glavnice je možen moratorij do dveh let, če ga odobri tudi banka, moratorij se šteje v odplačilno dobo. Odplačilna doba kredita je od 3 do 10 let. Provizija za odobritev in vodenje garancije znaša 0,5% od vrednosti garancije enkratno. Zavarovanje kredita izvede banka v skladu z njenimi pogoji poslovanja, pri tem pa koristi 60% ali 80% garancijo Sklada za zavarovanje glavnic kredita. Zainteresirana podjetja morajo najprej obiskati eno od sodelujočih bank in se dogovoriti za najem kredita v sodelovanju s Slovenskim podjetniškim skladom, nato pa poslati vlogo za prijavo na razpis. Trenutno je odprt še en rok in sicer 5.12.2008. Vsebino vloge skupaj s pripomočki za pripravo vloge (prijavni obrazec, pripomoček za pripravo poslovnega načrta,..) in besedilom javnega razpisa najdete na spletni strani: www.podjetniskisklad.si pod ikono razpisi/ aktivni razpisi/P 1 oziroma ostale informacije preko telefonske št: 02 234 12 74. ICaj država ponuja podjetnikom? Očitno mora potencialni podjetnik najprej proučiti sistem pomoči države za ustanovitev podjetja. Možnosti je namreč kar veliko. Ministrstvo za gospodarstvo (MG) prek Javne agencije za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI) ravno izvaja programe podjetniškega usposabljanja za posebno ciljno skupino potencialnih podjetnikov, in sicer mladih in žensk. Kontakt za vključitev je regionalni center za razvoj: info@rcr-za-savje.si. JAPTI ponuja tudi vavčersko svetovanje in usposabljanje. Sredstva so zaradi velikega interesa sicer pošla, predvidoma bodo na voljo drugo leto, saj je program sprejet do leta 2013. Kar nekaj podjetij je vključenih v univerzitetne, podjetniške inkubatorje ali tehnološke parke, kjer najdejo ustrezno podporo tudi v obliki informiranja in svetovanja. VEM-točke (38 jih je po Sloveniji), vse na enem mestu, ld se ločujejo od e-VEM točk prav po tem, da ima svetovalec s potencialnim podjetnikom osebni stik, so kot nalašč za take začetnike. MG namenja inovativnim podjetjem prek Slovenskega podjetniškega sklada tudi sofinanciranje (subvencije) zagona inovativnih in inkubiranih podjetij v subjektih inovativnega okolja. Najboljša podjetja vključuje tudi v Start:up tekmovanje, nacionalno tekmovanje za najboljše podjetje na začetim svoje poti, kar je tudi določena spodbuda za začetnike in tudi tiste, ki šele razmišljajo o svojem podjetju. »Imam idejo!« Nov portal za inovativne Portal Imam idejo! nudi svež nabor novic, informacij o poslovnih dogodkih in javnih razpisih s področja inovativnosti in konkurenčnosti. Portal nudi razne dinamične vsebine, med drugim tudi Borzo inovacij s ponudbo in povpraševanjem po zaščiteni in nezaščiteni intelektualni lastnini. Posebno dodano vrednost predstavljajo Priročnik za izumitelje, predstavitev intelektualnih pravic, interaktivna orodja, primeri dobrih praks, publikacije in video vsebine. Osnovni cilj spletnega portala Imam idejo! je na enem mestu zbrati vse informacije o podpornih storitvah in subvencioniranem podpornem okolju za inovativne in podjetnike, in sicer na način, da do njih dostopajo uporabniki glede na svoje potrebe. Osrednji del vstopne strani je namenjen vizualni predstavitvi inovacijskega procesa, ki je razdeljen v 4 zaporedne faze. Uporabnik se prepozna v posamezni fazi in dostopa do koristnih podpornih storitev. Osnovni iskalnik omogoča iskanje po področjih storitev, panogah, regijah in po abecednem kazalu. Poleg informiranja s področja inovativnosti in konkurenčnosti je portal namenjen tudi povezovanju med posameznimi uporabniki. Poseben poudarek je tudi na izobraževanju in osveščanju uporabnikov skozi celoten proces evolucije poslovne ideje v poslovni uspeh. Lahko se prijavite na e-mesečnik: Inovativnost je izziv! in enkrat mesečno boste obveščeni o aktualnih dogodkih s področja inovativnosti o: • novicah doma in po svetu, • javnih razpisih, pozivih in javnih naročilih, • poslovnih dogodkih, • aktualni slovenski zakonodaji in predpisih, • drugih zanimivih vsebinah. Več na mw.imamidejo.si -7cx mmo 0 Rimska Ojpr^ma moitomiS 6® plMpnijl vozil »Ker sem prejel kar nekaj “vročih” vprašanj o zimski opremi, vam pošiljam del objave s spletne strani policije (kjer so tudi nasveti za varno vožnjo).« nam je pomoč pri obveščanju zasavskih voznikov jeklenih konjičkov prijazno ponudil komandir PP Trbovlje Simon Sihur. Zakon o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1-UPB5, Uradni list RS, št. 56/08) v 114. členu določa, da morajo biti motorna vozila od 15. novembra do 15. marca naslednjega leta in v zimskih razmerah, ko se ob sneženju sneg oprijema vozišča ali je vozišče zasneženo, zaledenelo (ledna deska) ali poledenelo (poledica) (88. točka prvega odstavka 23. člena), opremljena s predpisano zimsko opremo. Zimska oprema je sicer predpisana v 8. in 9. členu Pravilnika o napravah in opremi vozil v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 17/00 in 45/04). V skladu z določbami tega pravilnika se za zimsko opremo šteje: 1. Pri dvoslednih motornih vozilih, katerih največja dovoljena masa ne presega 3500 kg, in prildopnih vozilih, ki jih vlečejo: zimske pnevmatike na vseh kolesih ali poletne pnevmatike in v priboru ustrezno velike snežne verige za pogonska kolesa ali verigam enakovredni pripomočki. Vozila s štirikolesnim pogonom morajo imeti v primeru stalnega pogona snežne verige vsaj za zadnjo os in v primeru prildopljivega pogona vsaj za stalno vklopljeno os. Pogoji za uporabo snežnih verig so izpolnjeni takrat, ko je na vozišču toliko snega, da pnevmatika med vožnjo ne pride v stik s površino vozišča (za pnevmatiko ostaja snežena sled); 2. Pri dvoslednih motornih vozilih, katerih največja dovoljena masa presega 3500 kg, in priklopnih vozilih, ki jih vlečejo: zimske pnevmatike najmanj na pogonskih kolesih ali poletne pnevmatike in v priboru ustrezno velike snežne verige za pogonska kolesa ali verigam enakovredni pripomočki. Vozila s štirikolesnim pogonom morajo imeti v primeru stalnega pogona snežne verige vsaj za zadnjo os in v primeru priklopljivega pogona vsaj za stalno vklopljeno os. Poleg tega morajo imeti ta vozila v opremi še lopato. 3. Kanali dezena pnevmatik, ld štejejo v zimsko opremo, morajo biti globoki najmanj 3 mm. 4. Zimske pnevmatike so tiste pnevmatike, ki imajo na boku proizvajalčevo oznako “M + S”. 5. Ne glede na prej opisane pogoje štejejo za zimsko opremo vozil, ld so v prometu v priobalnem področju Slovenije, poletne pnevmatike. Priobalno področje je območje, ki ga omejuje obala Jadranskega morja, meja z Italijo, meja z Hrvaško in naslednje ceste (ld so vid j učene v to področje): G 1-7 mejni prehod Krvavi Potok - Kozina, R2-409 Kozina - Klanec, G 1-10 Klanec - Kastelec in R3-623 Kastelec - Podgorje - meja s Hrvaško. Pnevmatike na vozilih z naj večjo dovoljeno maso do vključno 3500 kg, ki dosegajo hitrost nad 40 km/h, morajo biti enake velikosti, vrste (poletne, zimske, terenske) in zgradbe (radialne, diagonalne), na isti osi pa tudi iste nosilnosti, hitrostnega razreda ter istega proizvajalca in dezena (vzorec tekalne površine). Zimske pnevmatike so lahko za največ dva razreda nižjega hitrostna razreda, kot ga zahteva konstrukcijsko določena najvišja hitrost vozila. (Opomba: hitrostni razredi pnevmatik: Q do 1 60 km/h; S do 180 km/h; T do 190 km/h; H do 210 km/h; V do 240 km/h; W do 270 km/h in Y do 300 krn/h)-Motorna in prildopna vozila, registrirana v tujini, morajo imeti v skladu z 59. členom Zakona o varnosti cestnega prometa v zimskih razmerah zimsko opremo, predpisano za motorna in prildopna vozila, registrirana v Republiki Sloveniji. Voznik, čigar vozilo pozimi ali v zimskih razmerah nima ustrezne zimske opreme, se kaznuje v skladu s 114. členom Zakona o varnosti cestnega prometa z globo 120 evrov, če pa je zaradi tega oviran ali onemogočen promet, z globo 400 evrov. Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik se kaznuje za tak prekršek z globo najmanj 1.200 evrov (odgovorna oseba najmanj 120 evrov), če zaradi tega oviran ali onemogočen promet, pa z globo najmanj 4.000 evrov (odgovorna oseba najmanj 400 eurov). Po 115. členu Zakona o varnosti cestnega prometa se zaradi kršitve določb odredbe o omejitvi prometa na cestah v Sloveniji voznik kaznuje z globo 200 evrov, pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik z globo najmanj 4.000, odgovorna oseba pa z globo najmanj 400 evrov. Policist na podlagi 239. člena Zakona o varnosti cestnega prometa prepove nadaljnjo vožnjo in izloči iz prometa motorno ali priklopno vozilo, ld v zimskih razmerah nima predpisane zimske opreme ali če so na njem sneg, led, voda ali druge snovi, ld bi lahko vplivale na vozne lastnosti vozila ali ki bi se lahko raztresale ali razlivale z njega, ali če stekla vozila ali vzvratna ogledala niso čista. Izločitev vozila traja toliko časa, dolder se ne odpravijo razlogi, zaradi katerih je bila odrejena. V sldadu s 4. odstavkom 114. člena Zakona o varnosti cestnega prometa odredi policist odstranitev vozila, ld obstane na cesti, ker nima predpisane zimske opreme, pa bi jo moralo imeti, ali je v cestnem prometu, ko ne bi smelo biti, če ga s ceste takoj ne odstrani voznik. V takem primeru ga na stroške lastnika odstrani izvajalec rednega vzdrževanja ceste. V skladu z odredbo o omejitvi prometa na cestah v Republiki Sloveniji je na cestah v Sloveniji, na katerih so zimske razmere, prepovedana vožnja za tovorna vozila s priklopnimi vozili, za vozila, ki prevažajo nevarno blago in za izredne prevoze. Voznikom želijo policisti srečno vožnjo in opozarjajo na previdnost na cesti! Veliko užitkov v zimski vožnji, če bo narava namenila kaj več snega kot pretekla leta želi vsem udeležencem v prometu tudi komandir PP Trbovlje, Simon Sihur. © mtfmio Hrastniški člani Društva invalidov že vrsto let prirejajo veselo martinovanje, bo se odpravijo na izlet z zabljučno zabavo. Letos so jo ubrali prvo soboto v novembru na Dolenjsko kar z dvema avtobusoma. Po vmesnem postanku ob gradu Bogenšperk so si ogledali še pražarno kave blizu Trebnjega, potem pa so pristali na kmečkem turizmu pri Justi in Tinetu Kavšek v Račjem Selu. Seveda tudi ples pozno v noč ob zvokih glasbene zasedbe Litijski zvoki ni izostal. Franc Salmič, zadolžen za šport, socialo in še kaj pri Dl, nam je poročal: »Zabavna je bila izjava naših gostiteljev in glasbenikov, ko so nam ob zaključku priznali, da jih je kar skrbelo, kako izvesti zabavo za invalide. Ko pa so videli, kako se naši člani vrtijo in zabavajo, so se pomirili...« Vsestranski Franc Salmič Sredi novembra pa so se hrastniški invalidi spomnili 35. obletnice nastanka njihovega društva in jo primerno proslavili. Predsednik Rajko Žagar je v svojem govoru poudaril pomen pridobitve listine Občina po meri invalidov, ki so jo dobili pred dvema letoma. »Hrastniška občina je bila šele peta po vrsti, ki ji je od vseh 210 občin v Sloveniji uspelo pridobiti to laskavo priznanje. To pomeni skrb za kakovostno in aktivno življenje invalidov na vseh področjih delovanja,» je dejal. »Z veseljem ugotavljam, da smo danes močnejši kot kadarkoli prej - Dl Hrastnik šteje preko 770 članic in članov. Naš glas se sliši...« Na praznovanju 35 letnice Dl Praznovanje so zaključili v delavskem domu z ogledom predstave dramske sekcije Kulturnega društva Svoboda Dol s komedijo Nune.com. Nune v elementu Slike in besedilo: Fanči Moljk in arhiv Dl V sončni nedelji, 16. novembra 2008 je bilo ob zagorskem ribniku živahno. Ribiči iz Ribiških družin Zasavja in z ljubljanske strani, njih kar 24, so se v lepem in jasnem dnevu prijateljsko pomerili na tekmovanje v lovu rib s plovcem. Tekmovanje je trajalo 4 ure, koliko so potem še podaljšali druženje in obvezen klepet pa ne vemo. Dokazali so, da niso od muh saj so vsi skupaj ulovili 82.6 kg rib in jih kot pravi športniki in ljubitelji narave po tehtanju spustili nazaj v ribnik. Najboljši so bili: 1 .mesto : Dominik Povše - RD Zagorje 2. mesto : Males Marinčič -RD Zagorje 3. mesto : Marjan Magaš -RD Zagorje St.R. m/šrveiuo ----------^ Na podlagi sklepa Štaba operative Gasilske zveze Trbovlje vsak mesec drugo Prostovoljno gasilsko društvo pripravi in izvede večjo gasilsko vajo na svojem območju. Vaje se izvajajo na najbolj ogroženih objektih v posamezni krajevni skupnosti z namenom, da se vaja analizira in pomanjkljivosti skupno odpravijo ter opozorijo nanje odgovorne. V oktobru je vajo pripravilo PGD Čeče v sodelovanju s PGD Dol pri Hrastniku, PGD Trbovlje mesto in Gasilskim zavodom Trbovlje. Predpostavka vaje je bila požar gospodarskega poslopja, ld preide v bližnji gozd ter stanovanjsko hišo v neposredni bližini. Skupna ugotovitev vaje je bila, da omenjen del Čeč nima požarne vode - hidrantnega omrežja, kljub večjemu številu stanovanjskih in drugih objektov v bližini. V nedeljo, 16.11.2008 je bil organizator vaje PGD Dobovec v sodelovanju s PGD Trbovlje mesto in Gasilskim zavodom Trbovlje. Vaja je potekala na stanovanjskem objektu družine Bajda s predpostavko, da gori kuhinja. Tudi na tej vaji je bilo ugotovljeno, da so gasilci predvsem odvisni od požarne vode, ld jo pripeljejo z gasilskimi avto-cisternami. Na vseh vajah aktivno sodeluje tudi Regijski center za obveščanje Trbovlje, tako da preverijo tudi sistem aktiviranja gasilcev ter radijsld promet z radijsldmi postajami. V mesecu decembru pa pripravlja Gasilski zavod Trbovlje večjo gasilsko vajo na objektu Dom upokojencev Franc Salamon v Trbovljah, v kateri bodo sodelovala vsa prostovoljna gasilska društva v GZ Trbovlje. Preverili bodo dovozne in postavitvene površine, preverili možnost evakuacije oskrbovancev in zaposlenih v domu v primeru požara ali druge nesreče, kajti prav ta objekt predstavlja za trboveljske, tako prostovoljne kot poklicne, gasilce veliko požarno ogroženost. Besedilo in slika: Srečko Kerin V petek, 17. oktobra 2008, je Hortikulturno društvo Trbovlje v Delavskem domu v Trbovljah pripravilo prireditev »Zlata sončnica in priznanja 2008« za hortikulturno urejene okolice. Na prireditvi so obeležili tudi 45 - letnico delovanja društva in se ozrli nazaj v začetke hortikulture v Trbovljah. Priznanja za hortikulturne ureditve svojih domov v letu 2008 prejmejo naslednje družine: Jerman, Rnezdol 23, Bratun, Bevško 24, Prašnikar, Knezdol 27, Verdel, Gabrsko 21 e, Skočir-Tori, Keršičev hrib 12, Fakin, Vreskovo 72, Simončič, Škofja riža 13 a, Flis, Ostenk 3. Najvišje priznanje, Zlato sončnico 2008, prejme družina Perger, Ostenk 30. Hortikulturno društvo Trbovlje Dilili! rr naiiz Nedelja zvečer je cas, ko se po mirni nedelji pripravljamo na nov teden. Dve gimnazijki trboveljske Gimnazije in ekonomske sredje šole Trbovlje pa sta včerajšnji večer izkoristili za prodajo novoletnih voščilnic. Priznanja za hortikulturne ureditve svojih domov v letu 2008 prejmejo naslednje družine: Jerman, Knezdol 23, Bratun, Projekt poteka pod okriljem Lions lduba Trbovlje, pri prodaji pa sodelujejo gimnazijski pod vodstvom prof. Majdičeve, ter učenci še ene trboveljske osnovne šole. Pet motivov na temo miru so naslikali zasavski otroci, izkupiček pa bo v celoti namenjen za revne zasavske otroke. Na polovici naj- večje hrastniške stolpnice sta prodali pet kompletov po pet evrov in pravo veselje ju je bilo gledati, obe nasmejani in z lepimi željami v očeh. Vsekakor lepa gesta lduba, ki je že dolga leta poznan kot zbirališče ljudi, ki imajo in ld radi dajejo tudi drugim, pomoči potrebnim. Na njihovi spletni strani lahko tako kupite tudi njihov koledar, ld je čudovita mešanica umetniških fotografij in otroških risb. Vse informacije o samem koledarju in naročilu pa lahko najdete med članki na njihovi strani: http://lions.consoriana.com. Naročilo koledarja za vaše podjetje tako ni nujno, da je le obveza do nakupa poslovnih daril za stalne stranke, temveč je to lahko odličen razlog, da poleg lepega dodatka na steni omogočite otrokom v centru Dolfke Boštjančič boljše možnosti za izvedbo njihovih programov. Besedilo: Mojca Trbovc © pgUftVČMO Podružnična šola je zanimiva in prepoznavna organizacijska oblika, ki je starejša kot 50 let. V taki obliki in v takem številu so se podružnice oblikovale šele po šolski reformi, ki je bila leta 1958. To je bila reforma, ki je uzakonila enotno osemrazredno osnovno šolo. Podružnične šole kot jih poznamo danes, ko delujejo v povezavi z matičnimi šolami, so bile organizirane po letu 1958. V šolskem letu 1958/59 je bilo pri nas 1200 osnovnih šol, 667 je bilo šol z osmimi razredi, 295 je bilo šol s štirimi razredi. Število čistih oddelkov (nekombiniranih) je bilo 5835 od 7198. V naslednjih letih se je število kombiniranih oddelkov zmanjševalo. Tudi število podružnic še vedno iz leta v leto upada, ker vsako leto zapre vrata kakšna šola. V šolskem letu 2006/ 2007 je bilo v Sloveniji 796 osnovnih šol, od tega 350 podružničnih šol. Letos praznujemo petdeseti rojstni dan podružničnih šol. Podružnične šole se razlikujejo od svojih matičnih šol. To so šole, ki se ne nahajajo v mestu, ampak pogosto ležijo v odmaknjenih krajih in predstavljajo izobraževalno, kulturno in športno središče teh krajev. Prebivalcem v kraju šola pomeni zelo veliko. Komunikacija na naših šolah je zaradi manjšega števila učencev med učitelji, starši in učenci je pozitivna, bolj pristna, tesnejša, ker potekajo sprotne izmenjave mnenj, idej, zamisli, znanj, usklajevanj in veščin. Smisel delovanja podružnic v Sloveniji pa še vedno ostaja, kljub temu, da se število teh šol vsako leto zmanjšuje. Te šole so neprecenljive za razvoj kraja, za njegovo ohranjanje in ohranjanje njegovega imena, otrokom je omogočeno uveljavljanje na številnih prireditvah. V takšnem kraju obstaja tudi zelo velika povezanost učencev, učiteljev, staršev in ostalih krajanov z različnimi oblikami sodelovanja. Pouk, Id se izvaja je istočasno živahen in umirjen in vsak ima možnost, da se izkaže. Manjše število učencev, pouk v kombiniranem oddelku so vsekakor doprinos k boljšemu znanju. Delovanju podružničnih šol se še posebej posveča Društvo učiteljev podružničnih šol (DUPŠ), ki ima tudi svojo spletno stran. V tem društvu je nekaj več kot 140 članov. Društvo skrbi za to, da se lahko tudi majhne šole predstavijo javnosti, da se učitelji s podružnic družijo, sodelujejo med seboj, načrtujejo, kako v prihodnost. Tudi učitelji naše Podružnične šole Mlinše smo vključeni. Vsako leto društvo organizira strokovno srečanje ter letni občni zbor, ki je obogaten s strokovnimi vsebinami. Predstavljene so vsebine, ld se tičejo predvsem podružnic in njihove specifike. Letošnje strokovno srečanje je potekalo v Ledinah. Predstavljena je bila zgodovina podružničnih šol in pripomočkov, ld so jih uporabljali nekoč in pripomočkov, ki jih uporabljamo pri pouku danes. Ob 50. letnici je 12 podružničnih šol pripravilo razstavo nad 150 tradicionalnih in novejših učil in učnih pripomočkov, ld opozarja na zgodovino in sodobni utrip podružničnih šol. Najprej je bila razstava, ki je nastala v sodelovanju podružničnih šol in društva s Slovenskim šolskim muzejem, postavljena v Mestnem muzeju v Idriji ob 8. srečanju in strokovnem posvetu Društva učiteljev podružničnih šol, nato pa do 20. oktobra še v Šolskem muzeju v Ljubljani. Na strokovnem posvetu ter razstavi je sodelovala naša Podružnična šola Mlinše. V Šolski muzej v Ljubljano smo se odpravili tudi učenci in učiteljice naše šole. Bili smo deležni učne ure tistega davnega leta 1880, hkrati pa smo se sprehodili še po razstavah. S ponosom smo si ogledali tisto, na kateri smo zasledili tudi naša dela, teh pa ni bilo malo. Številnim obiskovalcem razstave smo tako pokazali, da nekje med zasavskimi hribi že 52 let živi naša mala Podružnična šola Mlinše. Zanimiva je zgodovina naše šole in kvaliteteno je bilo ves čas delo učiteljev, staršev, zunanjih sodelavcev ter učencev. Na strokovnem posvetu smo sfe predstavili s primerjalno razsikavo o delu na podružnični šoli nekoč in danes. Obilica gradiva priča o bogati in zanimivi preteldosti šole in šolstva na Mlinšah, z njo vred pa tudi celotnega kraja. »...Takratni lastniki hiše Zamik - Pitamic so nam dali v uporabo salon in kasneje še večjo stanovanjsko sobo. Za začetek je bilo dovolj prostora, manjkala pa nam je le potrebna oprema. Naprosili smo mizarja Johana Rebolja iz Zvarulj, da je ob pomoči dveh delavcev naredil mize in klopi, nekaj pohištva pa so nam dali lastniki hiše. To je bilo julija 1945.« Ob tem zapisu nekdanjega učitelja se lahko zamislimo nad tegobami, ki so našo šolo pestile tisti čas. Opremljenost podružnične šole v primerjavi s tedanjim časom je neprimerljiva. Prostori šole so zrasli v lepo podružnično šolo, stare lesene klopi so že nekajkrat zamenjale nove. »Da bi pregnal slabo voljo zaradi skromne opreme šole, sem jih spomnil na težke vojne razmere. Prostor in opremo so z razumevanjem sprejeli za svoje. Prosil sem učence, da naslednji dan prinesejo knjige, ki so jih brali doma. V šolo pa naj bi od doma prinesli tudi pisala in papir.« (Ivan Zajc) Če se ozremo v samo opremljenost šol danes, pa čeprav še vedno ne tako kakovostno kot drugod po svetu, se lahko le zadovoljno rečemo: »Danes imamo!« Kako mnogo učil, učnih pripomočkov imamo, da ne govorim o opremljenosti učencev z različnimi zvezki, učbeniki, torbami ... A nekoč? »Učiteljica Jelena mi je naredila torbo iz platna, na žepu je bila vezenina. Imenovano torbo sem uporabljala kar nekaj let in bila nanjo ponosna. Učitelji so takrat uredili, da je nam učencem čevljar Franc Urankar z Grmač naredil čevlje. Starša sta bila tega dejanja vesela. Čevlje smo uporabljali le za pot v šolo, na sani in smuči nismo smeli, da se ne bi zmočili. Včasih je bila pot iz šole dmgačna, kot sta jo načrtovala starša, tudi čevlji so bili mokri...« je povedala ena izmed prvih učenk v pričetku ustanovitve šole Mlinše. Tako kot so bili težki časi za učence, so bili prav gotovo tudi za učitelje. »Poučevala sem v dopoldanskih in popoldanskih urah, zvečer pa ob petrolejki pisala priprave na pouk. Kosila navadno nisem kuhala, ker zanj ni bilo časa. Pripravila sem si kaj hladnega in sadje. Po nekaj mesecih sem ugotovila, da tako ne gre naprej. Povpraševala sem po vasi, kdo bi me »vzel k mizi«. Usmilila se me je Zajčeva Pavla...« Dobri materialni pogoji učencev in učiteljev so zamenjali tiste slabe. »Pouk se je do 13. decembra 1951 odvijal v dvorani Zadružnega doma. Nič kaj prijetno ni bilo v ogromnem, neogrevanem prostoru,« navaja v kroniki učiteljica Polonca Reš. Časi se spreminjajo, prav tako potrebe sedanje družbe kot tudi način poučevanja. Na naši podružnični šoli sta trenutno dva kombinirana oddelka, pouk poteka le v dopoldanskem času. V preteldosti pa so se učitelji znašli v mnogo bolj težkih razmerah. »V šolskem letu 1952/1953 je bila na šoli samo ena učna moč, učiteljica Polonca Reš. Dopoldne je poučevala učence 4., 5. in 6. razreda, popoldne pa učence L, 2. in 3. razreda.« Leta 1956 je bila otvoritev nove šole, saj se je pouk do tega leta izvajal v zadružnem domu, v dvorani, v zasebni hiši. S pridnim delom učiteljev in učencev se je pašnik okoli šole hitro spremenil v urejen šolski vrt, ld je pri pouku služil kot nenadomestljivo učilo ... Se danes se funkcija šolskega vrta ni spremenila, le da smo z učenci že kar precej spremenili njegovo podobo. Danes je naša šola opremljena z različno tehnologijo, ki omogoča pouk tudi z vključevanjem IKT tehnologije. pgt/ftvaw 0 Dobila je novo podobo, znašla se je pred povsem novimi izzivi, ki se jim mora prilagajati, predvsem pa ni več edina, ld daje znanje. Njena vloga se kaže v usposabljanju mladine, da bo znala sistematično in organizirano oblikovati sistem vrednot, ločiti bistveno od nebistvenega. Zaščitni znak nove učne dobe je računalnik in ostala tehnologija, ld prodira v naša življenja. Mnogokrat potrjena resnica pa je, da so v še tako moderno urejenih prostorih in ob sodobni tehniki še vedno najpomembnejši človeški odnosi in njihove vrednote. Tu šola prispeva svoj delež. Vsako leto znova delamo načrte in dobre sldepe z upanjem, da skupaj z učenci postajamo v vsakem smislu boljši. Vendar pa nič ne more odvzeti otrokom dela in napora pri pridobivanju znanja, učiteljem in staršem pa ne skrbi zanje. Zato je prav, da v skupnem prizadevanju na vplivanje mladega človeka odločilno vlogo igrata šola in družina. Skozi zgodovino so se spreminjale številne metode, oblike dela, učna tehnologija, učni pripomočki, način življenja ... Danes v pouk še vedno vldjučujemo številne zunanje sodelavce, narava je naša druga učilnica. Popolnoma drugačno podobo je dobila šola, učilnica s svojimi pripomočld, tehnologijo. Leseno abecedo je zamenjala papirnata, računalniki... Delovni zvezki in učbeniki napolnjujejo torbice, ki so v preteldosti samevale, ali pa jih učenci sploh niso imeli. Okoljska zavest naših šolarjev se spreminja, saj smo vključeni v številne projekte, tudi humanitarne. Potrebeučencevindružinsespreminjajo.Stevilniorganizirani šolski prevozi so zamenjali po večurpešačenjasedemletnikov. Organizirano je jutranje varstvo, kosila... Vedno se dogaja nekaj novega, nekaj temelji na starem, napredek pa je gotovo ključnega pomena. Dobra opremljenost šole, organizacija prevozov, izgled šole in okolice je vsekakor odraz posluha vodstev in ustanovitelja, Občine Zagorje ob Savi, Id se zavedajo pomembnosti podružničnih šol in s tem ohranjanja podeželja. Učenci in učitelji podružničnih šol si to zaslužimo in kar je tudi pomembno: ZA VSAKO PRIDOBITEV SMO RES HVALEŽNI! Vseskozi smo se učitelji podružnic trudili in še vedno se, da učence usmerjamo v različne dejavnosti, da bi se ob njih sprostili in počeli tisto, kar je za zdrav duhovni razvoj mladega človeka nujno potrebno. Vse to pa zahteva veliko trdega dela in volje. Ž dobrim in pristnim odnosom med starši, učitelji in vzgojitelji dobi otrok sporočilo, da si zaupamo, da je tu varno, da ga imamo radi. Prav po tem je mlinška šola znana že od nekdaj in trudili se bomo, da bo ostala taka in še boljša tudi vnaprej. Verjamemo pa, da je življenje na ostalih podružničnih šolah širom Slovenije podobno in ob tej priložnosti, ob tako pomembni obletnici, VSEM nekdanjim in sedanjim delavcem in učencem ISKRENO ČESTITAMO. Še posebno pa vsem učiteljem, saj na marsikateri šoli še vedno v težkih pogojih opravljajo zelo plemenito in kakovostno del o. Marija Ribič in Tanja Starc Novak “7CL CA/O ® irnmi__________ Pogovor z diplomiranim zgodovinarjem in filozofom Andrejem Zorkom: 19 «troši® wlsie Andrej Zorko je, poleg vsega, s čemer se kot zgodovinar in filozof ukvarja, tudi predsednik Zveze društev mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko, ki si prizadeva za razširjanje zavesti o obstoju in življenju mobilizirancev, ker bi jih zgodovina najraje pozabila nekje v zgodovini. In ena izmed dejavnosti je postavitev spominske sobe v Trbovljah. Na Ulici 1.junija (nekoč so bile tam različne zdravstvene ambulante) je dobila svoj prostor in veseli bodo obiskovalcev - že zdaj jih je dosti... Od kod ideja za spominsko sobo? Ideja izvira od našega člana in predsednika Društva mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko, Leona Janežiča. Kje ste iskali gradivo za postavitev tega spomina? Predmeti za sobo so večinoma iz moje lastne zbirke. Sem zbiralec nemških uniform in opreme. Slike sem zbiral več let, kakšno desetletje bo že Dajali so mi jih mobiliziranci iz Zasavja in drugih krajev. V tej sobi so zbrane slike prvenstveno iz Zasavja. Slike so bile uporabljene tudi za dve razstavi v Zasavskem muzeju v Trbovljah leta 2004 in 2007. V muzeju so izdelali panoje s temi slikami in da le-ti ne ležijo v muzejskem skladišču, smo jih, s sodelovanjem z Zasavskim muzejem, uporabili na razstavi v spominski sobi. Koliko Slovencev, mobiliziranih v nemško vojsko, je še živih? Podatkov, koliko je še živih, trenutno ni. Lahko rečem, da se je leta 1991 in 1992, ko so se ustanavljale organizacije mobilizirancev, včlanilo okrog 15.000 nekdanjih mobiliziranih. Vemo, da to niso vsi, ker so delno že pomrli, mnogi so padli, veliko pa je talcih, ld so člani Zveze borcev ali člani Društva izgnancev in se iz osebnih razlogov niso hoteli včlaniti. Veliko je tudi neodvisnih, ld niso želeli postati naši člani. Po moji oceni se jih ni včlanilo niti polovico. Trenutno je od 4.000 do 4.500 članov za Štajersko in Gorenjsko. V tej kvoti niso le živi mobiliziranci, članice so tudi njihove vdove. Se članstva v Društvu zveze borcev in Društvu izgnancev in članstvo v društvu mobiliziranih v nemško vojsko izključujejo? Ne, članstva se ne izključujejo. Imamo precej članov, ki so včlanjeni v Zvezo borcev in druga podobna društva, zato menim, da gre zgolj za miselnost posameznikov. Ste imeli težave pri zbiranju zgodovinskega gradiva? Ne. Zbiral sem gradivo individualno, hodil se od hiše do hiše in ljudje so bili pripravljeni odstopiti slike, dokumente in drugo in ni bilo problemov. Poleg tega hodim tudi po avkcijah in odkupujem eksponate, ld me zanimajo. Torej, ni bilo podobnih problemov kot so nastali pri postavitvi spomenika padlim mobilizirancem na pokopališču v Gaberskem? Ne, sicer pa mislim, da tudi okrog te postavitve ni bilo večjih problemov. Zdi se, da so to zgodbo bolj napihnili ljudje. Kolikor mi je znano, so se s postavitvijo spo- minskega obeležja strinjale vse stranke v občini. Preden se je postavilo spominsko obeležje, so s podpisom dale svoj pristanek. Zveza borcev se ni strinjala... Ne bom rekel, da se ni strinjala Zveza borcev. Oni so se strinjali, bilo pa je nekaj netolerantnih posameznikov, ld so sprožili stvar, da je šla v smer, v kakršno je pač šla. Postavljen je bil poseben spomenik mobiliziranim. Ali se je še kje v Sloveniji zgodilo kaj podobnega? Ja, nekaj podobnega se je dogajalo v Slovenj Gradcu, kjer pa do postavitve spomenika potem ni prišlo in mislim, da je tam dejansko nasprotovala Zveza borcev. So razlogi za takšno re-akcijo utemeljeni? Končno je veliko mobilizirancev v nemško vojsko slej ko prej prestopilo v narodno osvobodilne enote - v partizane. Dejansko jih je veliko prestopilo, vendar na Štajerskem partizansldh enot do prihoda XIV divizije sploh ni bilo, oziroma so se dogajale le manjše akcije in delovanje nekaj posameznikov, ki so morali bežati pred Nemci. Partizan- -7£t z\\/n ske enote na Štajerskem so dejansko nastale večinoma iz mobilizirancev. V bistvu so bili to dezerterji iz nemške vojske, ki pa so veljali za najbolj usposobljene vojake, ker so se pač učili v nemški vojski taktike in oboroževanja. Bili so tudi najbolj pogumni, zaradi tega, ker so se zavedali, kaj jih čaka, če jih zajamejo nemške enote. Bili pa so »pogojni« in so hitro dobili tudi hladen tuš, ko so jih označili za švabske vojake. Individualnih zgodb o teh in takih doživetjih in preživetjih je toliko, kolikor je bilo vojakov. So bile ob koncu II. svetovne vojne za slovenske mobilizirance v nemško vojsko kakšne sankcije, represalije? Mislim, da načrtnega genocida, tako kot je bil izvajan nad domobranci in nad nekaterimi drugimi takimi skupinami na področju bivše Jugoslavije, ni bilo. Brez posledic pa le ni šlo. Težko so dobili zaposlitev, niso jim priznavali invalidnosti - invalidnin, ortopedskih pripomočkov. Se s takimi težavami še živeli mobiliziranci tudi danes srečujejo? Dejal bi, da je danes stanje dosti boljše. Kljub vsemu je bila sprejeta zakonodaja, ld razglaša mobilizirance za žrtve vojnega nasilja, dobili so celo minimalne odškodnine od Republike Slovenije, imajo določene socialne olajšave, vendar stvari še vedno niso popolnoma rešene, ker se srečujejo še z vprašanjem rente. Zakon o žrtvah vojnega nasilja je, po našem, diskriminatoren, ker v 4. členu določa skupine žrtev vojnega nasilja. To so taboriščniki, izgnanci, zaporniki, ld so jih zaprli Nemci in še nekateri drugi. Po 16. členu dobijo vsi rento, razen mobilizirancev. Več let že traja naše prizadevanje, da se diskri-minatornost odpravi in se člen popravi tako, da bi tudi mobiliziranci dobili mesečno rento kakor drugi. Obstaja pa tudi vprašanje odškodnine od Zvezne Republike Nemčije, kjer bi morala država nastopiti kot stransld posrednik v izterjavi le-te, kar pa noče storiti. In tako se vsaj eno desetletje, če ne že več, zaradi tega tožimo (Zveza društev mobilizirancev...op.p.) z državo. Invalidi pač nimajo statusa vojnega invalida v Sloveniji, kar utemeljuje naša država s tem, da imajo le-ti status vojnega invalida v Nemčiji. Jim to kakorkoli olajšuje položaj? Dejansko status vojnega invalida v Nemčiji, po določenih njihovih pregledih in ocenitvi invalidnosti, prina- ša nekaj denarnih sredstev, neko mesečno rento, ki jo dobijo od FULDE. Izrecno to velja samo za invalide, ki pa v Sloveniji niso priznani kot vojni invalidi, kar bi se z meddržavno pogodbo dalo urediti. Komu in čemu v namen je urejena spominska soba v Trbovljah? Spominsko sobo smo postavili v spomin vsem mobiliziranim Slovencem v nemško vojsko. To je trenutno edina spominska soba na področju Slovenije. Vem, da ima Muzej novejše zgodovine v Ljubljani en pano in nekaj malega gradiva, posvečenega na stalni razstavi tudi mobilizirancem, medtem ko drugi muzeji tega nimajo. Želimo si, da bi tudi muzej državnega značaja posvetil nekaj več prostora tematiki mobilizirancev in ne samo borcem, izgnancem, taboriščnikom, vaškim stražam, domobrancem... Trenutno je soba v Trbovljah edina in upam, da bo Zveza in Društva uspela postaviti še kakšno, v kar pa malce dvomim, glede na neke parametre, želimo pa zares to tematiko predstaviti Slovencem na muzejski ravni. Zasavski muzej v Trbovljah? Z Zasavskim muzejem ves čas zelo dobro sodelujemo, to moram poudariti. Tam sta bili postavljeni dve razstavi, predstavljena knjiga in vedno nam pomagajo. Tudi tokrat so nam posodili nekaj malega stvari, ld so nam manjkale za postavitev spominske sobe. Za postavitev v muzeju pa se še nismo pogovarjali. Mogoče bo ob razširitvi muzeja omogočeno več pozornosti posvetiti tudi temu segmentu. Kaj pa načrti Zveze dmštev? Moram povedati, da stvar o kateri sva govorila, ni primarna dejavnost Zveze, v kateri je šest društev, ki imajo podoben program. Zveza je krovna organizacija, ki kontaktira državo in tujino, društva ji pri tem pomagajo ali predlagajo določene projekte. Naloge, načrti ostajajo isti, kot so bili na začetku, se pravi najprej naloge socialno ekonomskega značaja - pridobitev mesečne rente, odškodnine od ZR Nemčije, vprašanje invalidnine, nato sledi naloga razširjanja zavesti o obstoju te skupine ljudi (mobilizirancev) v slovenskem zgodovinskem in družbenem prostoru, navkljub ravnanju zgodovinopisja in politike, da se ta stvar ne- kako prezre. Doseči hočemo, da pride v narodno zavest, da je ta skupina vojakov obstajala in da se ohrani spomin na mobilizirance. Drugi sklop nalog pa vsebuje predvsem spodbujanje pisanja knjig na temo mobiliziranih v nemško vojsko, postavljanja razstav, spominskih obeležij in posvečanje pozornosti mladim zgodovinarjem, da pišejo diplomske naloge na to temo in da postavimo temelj dogajanju nasilne mobilizacije Slovencev v nemško vojsko z doktorskim delom - doktoratom, kar pa trenutno opravljam sam. S kje se financira Zveza in Društva? Zvezo društev, ustanovljeno leta 1995, ld je v javnem interesu tako kot druge podobne organizacije, trenutno financira Ministrstvo za delo, po novem pa se bo financirala iz Obrambnega ministrstva, tako kot vse veteranske organizacije. Članarina je dogovorjena, dobijo pa jo društva in ne Zveza. Društva pa so: Združenje mobiliziranih Gorenjcev v redno nemško vojsko Kranj, Društvo mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko Maribor, Društvo vojaških in vojnih invalidov mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko Celje, Društvo zgodovinske resnice mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko za Slovenijo, Društvo mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko Posavje, Društvo vojaški in vojnih invalidov mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko Posavje. Mariborsko društvo pokriva celotno Štajersko, razen po novem Posavja, gorenjsko združenje pokriva celo Gorenjsko, območnih odborov, ki so pomenili eno stopnjo manj kot društvo, po novem statutu ni več. Zasavje spada pod okrilje mariborskega društva. ...in pogovor je stekel v novo smer, o pojmu ‘Zasavje’ mi je pripovedoval Andrej Zorko. Kdaj, kako, zakaj? To pa je že druga zgodba... Besedilo in slike: Marta Hntšovar ® NAJSTNIŠKA Uesottea na oiWnnktii Filmski studio Viba film Ljubljana leži v industrijski coni Ljubljana, Stegne 5. Prostori se razprostirajo na deset tisoč kvadratnih metrih in obsegajo poleg filmske produkcije tudi post produkcijo (montaža, obdelava slike ter zvoka). Stavba je lepa, nova. stara komaj pet let in ima na pročelju velik napis, ki ga niti ni opaziti pri hoji tik ob njem. Pročelje Viba filma v Ljubljani Studio je med najlepšimi v Evropi, so izvedeli kasneje mladi hrastniški obiskovalci. Prostori so povezani s številnimi hodniki, kjer se človek z lahkoto izgubi. No, sedmošolci z Dola se v torek, 18. novembra 2008 niso izgubili, saj jih je vodil direktor Viba filma, Gregor Pajič, ki stanuje v Hrastniku in jih je zato tudi povabil. Doživeli so enega najbolj zanimivih kulturnih dni doslej. Seveda so se jim posvetili tudi drugi zaposleni: montažerji, lučkarji, garderoberka... - od petnajstih zaposlenih skoraj polovica. Najprej so se mladi radovedneži znašli v največjem studiu, kjer se dogajajo vse najpomembnejše stvari, saj sodeluje Viba pri večini filmskih projektov v Sloveniji. Vsako leto v sodelovanju s Filmskim skladom Republike Slovenije sodelujejo pri ustvarjanju številnih filmov, v letu 2008 so nastali štirje celovečerni filmi. Kakšna je pot do njih, so se seznanili na ogledu te največje tehnične filmske baze pri nas. V studiu so se nagnetli okrog »delovnega konja filmske industrije«, filmske kamere ARRI 535B v skupni vrednosti okoli 300.000 evrov, kot je povedal Bojan Ložar, asistent kamere ter novem zoom objektivu OPTIMO 12X, ki ima razpon od 24 do 290 mm in ob tem zaslonko 2,8. Talcih je malo v Evropi. Kasneje so občudovali še lažjo kamero firme ARRI, na katero so tudi zelo ponosni in je najvišje kvalitete. Bojan Ložar je sodeloval kar pri 44 celovečernih filmih. Tudi Ema se je pred leti odvijala ne tem prostoru. Na sredi filmskega studia imajo »bazen«, ki ga odprejo, kadar je treba posneti hojo po stopnicah in podobne scene. V studio lahko pripelje avto, postavijo tudi železniške tire. Dvorana ima zaradi zvočne izolacije dvojne stene. Vodja proizvodnje Andrej Kustec je potem pokazal produkcijske prostore, kjer se zadržujejo igralci, preden pridejo pred kamero. Tukaj so tudi v rokah maskerjev in kostumografov. Alenka Hribar pa je odprla prostore garderobe, kjer si lahko sposojajo obleke tudi drugi. Posebno dekleta bi z veseljem kaj pomerila. Srečali so se z mojstrom za svetlobno tehniko Dragom Jaričem, lučkarjem, Id praznuje v teh dneh sodelovanje pri stotem celovečernem filmu. To je film Ofsajd režiserja Igorja Sterlca, ld so ga končali v oktobru, in kjer je bil prisoten tudi direktor fotografije Simon Tanšelc, zasavsld filmski as. Zanimivo je bilo v montaži, kjer režejo in montirajo filme, dolder ne dobijo končne podobe. Navadno je na koncu dolg dva kilometra in osemsto metrov. Prav tako je pomembna mešalnica zvoka, kjer poslušajo včasih en kader tudi po stokrat. Proti koncu milcsa, ld traja navadno šest tednov, prihaja bolj pogosto k mešalni mizi režiser, ld ima vedno zadnjo besedo. Mladi obiskovalci so spoznali, da je do končnega izdelka veliko vmesnih postopkov. Pri enem filmu sodeluje poleg igralcev še okoli petdeset drugih ljudi. Zato so, po ogledu kratkega filma Dan v Benetkah, z večjo pozornostjo kot ponavadi prebirali »špico«, ki se pojavi na koncu. Direktor Gregor Pajič je izbral namreč za zaključek odličen film Roka Bička, študenta AGRFT. Viba film sodeluje tudi pri študijski produkciji Akademije za gledališče, film in televizijo v času snemanja pa tudi kasneje pri izdelavi študijskih filmov. Ker je Viba film javni zavod, ima vsako leto tudi dan odprtih vrat. Letos bo to 3. decembra od 10. do 13. ure. Takrat bodo predvajali že večkrat nagrajeni film Vučko režiserja Matevža Luzarja iz Zagorja, tudi študenta AGRFT. Slike in besedilo: Fanči Moljk Ena gasilska z mladimi Hrastničani ■7 cm/n KO OGENJ ZAGORI, BONPET POGASI! £Möa Sfeflto Qeb to agsG^ to Shiieb Popolna preobrazba Marjano moramo pohvaliti, saj je ena redkih, ki se je takoj javila.V Studiu Las so našo izžrebanko lepo preobrazili, saj so ji posvetlili lase, oblikovali pričesko in temu dodali primeren diskreten make-up. Tudi vi lahko dobite novo frizuro in po želji tudi šminko, če nam boste pravočasno poslali naš kupon. Polepšajte si dneve pozne jeseni z novim videzom! V Studiu Las vam bodo pomagali in svetovali. Še enkrat moramo poudariti, da se upoštevajo le tisti kuponi, ki prispejo na naslov uredništva: Cesta zmage 3, 1410 Zagorje. Veliko sreče pri žrebanju! 1—— 1 1 1 KUPON STILSKA PREOBRAZBA 1 1 , Ime: I i 1 Priimek: i i l I i Ulica: i l i i i ! Kraj: ! i i i i Telefon: GRAFIKA GRACER | i i Cesta zmage 65, 1410 Zagorje TELEFON: (03) 56 64 186 Valvazorjev trg 8, 1270 Litija TELEFON: (01) 89 81 088 Marjana prej ... ... in pozneje. V gospodinjstvu je vsako leto več požarov. Kot rešitev vam ponujamo samodejne gasilne ampule BONPET. Ampula BONPET, ki jo preprosto namestimo nad štedilnikom ali nad pečjo v kurilnici, se bo samodejno aktivirala in pogasila ogenj. Življenjska doba ampule je deset let brez vzdrževanja. Pooblaščeni inštituti so potrdili učinkovitost in neškodljivost za človeka in okolje. Sodobna oblika in barva ampule zagotavljata tudi skladnost z ambientom. SAMODEJNE GASILNE AMPULE BONPET priporočajo tudi Zavarovalnica Triglav, Zavarovalnica Maribor in AdriaticSlovenica s popusti pri zavarovanju gospodinjstev. Systems ■© onpet tr bo vi j c I d.o.o. Gabrsko Tla, 1420Trbovlje tel. 03/561 47 20 e-pošta: bonpet@siol.net www.bonpet.si Stilska preobrazba čaka na vas v Studiu Las! cJsxZi tfllK miČMRSM Kako kopiti deset dekagramov modrega avta? Pa so končno tudi v Hrastniku dobili otroški abonma. V organizaciji Kulturno-rekreacijskega centra Hrastnik sta otvoritveno predstavo odigrala Pipi in Meikijad, ki sta mnogim poznana iz televizijskih risank. Zadovoljni in nasmejani otroški obrazi v dvorani so pokazali, da si tudi otroci želijo svojih predstav in menda se druga od petih obeta že v decembru. Dan po nabito polni dvorani gledališča za odrasle, kjer je v sredo, 20. novembra gostoval Iztok Mlakar, je prašičjo predstavo spremljalo manj gledalcev, vendar niso nič manj zagreto ogrevali roke s ploskanjem. Enaindvajset let po prvih risankah Pipija in Melkijada na slovenski televiziji se res zdi cela večnost, Jurij Souček s svojim prepoznavnim raskavim glasom je tako že leta nespremenjen in po pipijevsko navihan Briški patron ga odlično dopolnjuje. Z lahkoto sem med predstavo prestavila v vzvratno za dve desetletji in padla v prašičji svet otroških razlag našega sveta. Tako kot najmlajši, sem pridno dala pod zadnjico še eno blazino, da sem z višje pozicije videla vse. Ni mi ušla niti najmanjša podrobnost rožnatega para, ki tako veselo pujsa po prašičje že dolga leta. Za kritiko sprejemljiva duša se raje prepozna v otroškem jeziku. V živalskem svetu po odraslo lagati in popravljati videz, ki ga odrasli ponujajo svetu, sploh ni tako lahko. Zame ponovno odkrivanje pravljic pomeni prav to - učenje jezika, ki zna sistem kreditiranja prevesti v nabiranje jurčkov. Krivci v pravljicah so tako zgolj arhetipi, prestavljivi v svet velikanov. Za razliko od sveta odraslih, tam s prstom nikdar ne kažejo jasno in vedno obstaja možnost popravnega izpita. Pa se tako zdi razumljivo, da je včasih bolje pisati v metaforah kot pa naravnost na nož. Bistvo očem ni skrito. Je pa dostikrat vidno le tistim, ki na svet gledajo dovolj neobremenjeno, da zmorejo realizem videti tudi skozi otroške oči. V svetu odraslih ta pravljična možnost prevečkrat zmanjka ali ji pač ne privoščimo dovolj časa in smo raje sveto prepričani, da smo bolj pametni od otrok. Odločitev je vedno znova naša. Bojazen, ki se ob tem pojavlja, pa sprašuje, ali vendarle ta dva svetova nista združljiva. Če gre na odru, bi moralo tudi v resničnosti. In če gre v dvorani, bi moralo iti tudi v družini. Se vidimo na drugi predstavi! Z3S3 nem jašku se je porušil strop, pri čemer so se med delom poškodovali trije rudarji. Zaradi prekinjenega zračenja je koncentracija nevarnih plinov presegla dovoljeno mejo in ogroža celotno skupino rudarjev...« se je glasilo nujno sporočilo. (z desne proti levi) mag. Anton Planinc, glavni rudarski inšpektor in Bojan Klenovšek, direktor RTH Reševalno vajo, ld so jo ocenili kot uspešno, so organizirali skupaj s strokovnim posvetom vodij rudarskih reševalnih služb Republike Slovenije, kjer so na posvetu v Rimskih Toplicah v četrtek, 13. novembra vodilni strokovnjaki predstavili referate s področja odkopavanja, zapiranja, reševanja ter izrabe geotermalne energije v Sloveniji. Analiza vaje Na srečo le namišljeno, saj so v hrastniški jami v petek, 14. novembra 2008 le preverjali strokovno usposobljenost reševalnih ekip. Nastalo situacijo je vodilo vodstvo reševanja, ki so ga sestavljali Jože Velikonja, vodja reševanja, Bojan Klenovšek, direktor RTH, Henrik Bajda, Aleš Berger in mag. Anton Planinc, glavni rudarski inšpektor. Pri tem so bile aktivno ude-Vhod v rudnik ležene reševalne ekipe Rudnika Hrastnik, Rudnika Trbovlje, Premogovnika Velenje in Nafte Lendava, kot opazovalki pa sta bili prisotni tudi ekipi Rudnika Mežica in Rudnika Idrija. Pri vsaki nesreči pa imajo pomembno nalogo tudi Regijski center za obveščanje, policija, zdravstveni dom, gasilci in Civilna zaščita občine, ki so vse od sporočila naprej sodelovale v poteku vaje. Kontrolo nad pravilno oskrbo v jami je izvajal zdravnik, predajo poškodovanih in poročilo o izvedenih postopkih in nudeni prvi pomoči pa je v sobi za ponesrečence prevzela zdravnica dr. Jelka Markovič Grahek. Prenos ponesrečenca Vodja reševanja Jože Velikonja z reševalci Ob desetletnici Univerze za tretje življenjsko obdobje je bila 20. novembra v Galeriji Delavskega V šolskem letu 1998/1999 se je na pobudo Nade Odlazek zbralo deset članic pri umetnostni zgodovini pod mentorstvom Aleksandre Forte. Likovna skupina je s svojim delom začela v študijskem letu 1999/2000, pod mentorstvom Severine Šprogar Trošt, ki jo je v šolskem letu 2002 2003 nadomestil Milan Razboršek. Kakšen kvaliteten premik - nekateri avtorji sramežljivo priznajo, da si nikoli niso predstavljali tolikšne razlike pri svojemu ustvarjanju. Tokrat so se s svojimi deli predstavili Danijela Aničin, Magda Brvar, Joža Flisek, Mojca Grabnar, Majda in Sonja IClančišar, Nada Matko, Lubo Odlazek, Vera Pirc, Božena Prestor, Ida Roglič, Zvonka Sadar, Marija Sedej, Metka Strajhar in Vida Vozel. Razstava je na ogled do 27. novembra v galeriji delavskega doma Trbovlje med pol šesto in osmo uro zvečer. Besedilo in slika: Irena Vozelj Prodajalne: Ljubljana: Šmartinska cesta 52, t: 01 360 31 28; BTC Hala A, Šmartinska cesta 152, t: 01 541 23 58; Lesnina center Brdo, Cesta na Bokalce 40, t: 01 244 73 00 | Kranj: TC Dol nov, Šuceva ulica 23, t: 04 234 33 80 | Postojna: MC Postojna, Tržaška cesta 59, t: 05 721 23 60 | Maribor: Mlinska ulica 26, t: 02 250 27 43; Planet TUŠ, Na poljanah 18, t: 02 420 21 40 | Celje: Planet TUŠ, Mariborska cesta 128, t: 03 425 13 90 | Murska Sobota: BTC Center, Nemčevci ID, t: 02,531 19 09 | Dravograd, PE Sonček: Podklanc 31, t: 02 872 36 50 | Trbovlje: TPC Spar, Trg svobode 14, t: 03 563 08 70 | Brežice: NC Intermarket, Tovarniška cesta 10, t: 07 499 30 13 Ujemite svetlobo sonca v V3Š dom. Prijazno vabljeni v prodajalno Velana v Trbovljah, kjer vam bodo pomagali izbrati najprimernejše zavese za prostor, ki ga opremljate. Za brezplačno svetovanje in izmero na domu pokličite na telefonsko številko 01 360 31 29 ali 01 360 31 93 med 7.00 in 17.00 uro ali pošljite elektronsko pošto na naslov izmere@velana.si. www.velana.si Ansambel Igor in zlati zvoki ostaja zvest tradicionalni navadi, da svoje številne privržence doma in na tujem razveseli z albumom, ki ga namenjajo decembrskemu prazničnemu času. ” Z/t/on z/ati zvo/tč MSe/WqXZoi Oivüto c SoOp i-Tv'ti/ic 'ifbi/uutr/ih-n mu/cf/fj/r/tcs f //crp/ (Mrt.vf/fttr.v Philips 42PFL3312 diagonala 107 cm. prihranka M m ličnice bukev-B3, stranice debeline 33 mm. robovi obdelanimi z 1 mm ABS, dim.: 262 x 200 x 57 cm Redna cena: 470,00 EUR Redna cena: 470,00 EUR 423,00 EUR Vabljeni na otvoritev prenovljenega Centra v petek, 28. novembra 2008, od 10. ure dalje. • zabavala vas bo Natalija Kolšek • izkoristite izjemno otvoritveno ponudbo do 10.12. 2008 • vsak kupec prejme darilo 10 DVD medijev ali jedilni servis (ob nakupu nad 60 ali nad 200 EUR) • vsem kupcem, ki boste na dan 28.11. 2008 opravili nakup s kartico Mercator Pika, bomo podarili dvakrat toliko pik 299,90 EUR alni stroj Bosch WAA 24261BY gijski razred A+, A, B, dim. v/š/g: 85 x 60 x 59 cm Redna cena: 471,12 EUR e 2, 10C In kaj boste vi zaželeli svojemu družinskemu drevesu? Ljub 'ezen. Vžh Naj te vsak daV zbudi sonce- I °Gtek v viseči mret' Zdrax/)e Top'e N*i te OedV-VJ7- aMe veliko ^aV se t/ uresniči I ^ kar si i In kaj jim boste zaželeli čez deset let? Ni nujno, da odgovor poznate že danes, zagotovo pa boste vsi tudi takrat potrebovali finančna sredstva. Pametno je poznati načine kako sredstva plemenititi skozi čas ter zraven biti življenjsko zavarovan. Z življenjskimi zavarovanji NLB Vite, življenjske zavarovalnice, lahko poskrbite za uresničitev vaših želja in brezskrbno prihodnost vaše družine. Naj vaše družinsko drevo še naprej uspešno raste. Ob sklenitvi katere koli storitve NLB Vite do 31. decembra, boste prejeli posebno novoletno darilo. Za več informacij se oglasite v najbližji NLB Poslovalnici, pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 1585 ali poiščite informacije na spletni strani www.nlbvita.si. NLB® Vita Življenjska zavarovalnica Zavarovalnica, ki trži in sklepa zavarovanje: NLB Vita, življenjska zavarovalnica d.d., Ljubljana | Zavarovanje tržijo: Poslovne enote NLB d.d. in Banke Celje. Banki pri tem nastopata kot zavarovalna posrednika ter za donose in izplačila glavnice ne jamčita. Življenjska zavarovanja niso depoziti in niso vključena v sistem zajamčenih vlog. a | NLB Vita , življenjska zavarovalnica d.d. Ljubljana jamči za izplačilo v višini zavarovalnih vsot. Pri naložbenih življenjskih zavarovanjih je donos odvisen od gibanja vrednosti enot investicijskih skladov. Tveganje, da bi bil znesek izplačila ob zaključku življenjskega zavarovanja nižji od zneska vplačila, prevzema sklenitelj zavarovanja.