T u d i d a n a š n je p ro b le m e n a š ih g o rs k ih k m e ti j a v to r n a sp lo šno k a r d o b ro p o z n a in o z n a č u je , o p i r a ­ jo č se p r i tem n a n ašo novo l i te r a tu r o (M eze, M edved , F a jg e l j , M a rk o v ič ), do n ek e m e re p a tu d i n a la s tn a o p a z o v a n ja . V ladim ir Bračič, P reb ivalstvo občine P tu j v luči zgodovinskega razvo ja . Poetovio — Ptuj 69-1969, zbornik razprav ob tisočdevetsto-letniai. Obzorja, Maribor 1969, str. 95-119. R a z p ra v a iz č rp n o o b ra v n a v a ra z v o j p re b iv a ls tv a n a o ze m lju d a n a š n je p tu js k e o b č in e in s ice r po p e tih ra z d o b j ih : od n a js ta re jš ih dob do s re d e 16. s to le t ja , od te d a j p a do z a č e tk a 19. s to le tja , od z a č e tk a 19. s to le tja do p rv e sv e to v n e v o jn e , v o b d o b ju 1910-1948 in v z a d n jih 20 le tih . M irko Pak, T ran sfo rm acija s tru k tu re p reb iva lstva in n ase lij n a južnem delu Z gornjega D ravskega po lja . Poetovio-Ptuj, zbornik razprav ob tisočdevet- stoletnici. Obzorja, Maribor, 1969, str. 214-225. A v to r , k i je p o d ro b n o p ro u č i l d ru ž b e n o g e o g ra fs k i ra z v o j Z g o rn je g a D ra v s k e g a p o lja v c e lo ti (g l. G e o g ra fs k i z b o rn ik SAZU X I), o b ja v lja tu sv o je u g o to v itv e o d e m o g ra fsk ih in n a se lb in s k ih s p re m e m b a h za t i s t i d e l Z g o rn je g a D ra v s k e g a p o lja , k i s p a d a d a n e s p o d p tu js k o ob č in o . Iz osta le kn jiževnosti o Jugoslav iji in n jen ih p o k ra jin ah O c e n e S tan o je J. Jovanovič, Vogošča. Geografsko društvo BiH, Posebna izdanja, knj. III. Sarajevo 1967, 140 stranji' z 1 karto in 59 fotografijam i med besedilom. Šele z vključitvijo Bosne in Hercegovine v enotni jugoslovanski prostor po prvi svetovni vojni so pričela njena naravna bogastva vedno bolj pridobivati na pomenu. Še prav posebno v'času, ko so nekatera odmaknjena, dotlej gospo­ darsko nerazvita območja v osrčju naše države zaradi vojaško-strateških polo­ žajev pridobivala na posebnem pomenu, se prične na njihovem ozemlju nagel razvoj neagrarnih dejavnosti, ki so že kmalu znatno vplivale na preoblikovanje pokrajine. Med naselja, ki so se pri tem izoblikovala v izredno kratkem času, smemo upravičeno prištevati tudi Vogoščo, industrijsko-stanovanjski pred­ mestni predel Sarajeva- Avtor pa nam ne prikazuje samo tesra mestnega predela, temveč tudi širše območje, ki ga zajema občina Vogošča. Podobno sta orisana položaj in lega te občine, kjer so vse najpomembnejše dejavnosti prenesene v dolinski svet ob Bosni oziroma na ravnice ob njenih desnih pritokih (Vogošča, Jošanički potok) in nekaj niže ob ustju pritoka Ljubine. Tudi naravnogeografske prvine zavze­ majo v delu krajšo predstavitev. Osrednje poglavje »Vogošča in njena okolica v preteklosti« (str. 22-65) je najtehtnejši del Jovanovičeve knjige. V njem izvemo, da je to območje bilo poseljeno že v neolitiku, da je v rimskem času prek njega vodila pomembna žila (Sarajevo-Olovo) in da je v poznem srednjem veku bilo gosto naseljeno s Sloveni. Od leta 1455 do 1878 je mogoče tudi tod čutiti močne vplive turške vladavine. Z avstroogrsko okupacijo Bosne je na vsem zasedenem ozemlju vedno bolj čutiti prvine kapitalističnega gospodarstva. V tej dobi se je v tem predelu izredno močno razvijal Semizovac (ob ustju Ljubine) v gospodar- sko-industrijsko središče območja, kjer je že 1890. leta zasvetila električna luč. Nagel vzpon je dal vzpodbudo za priseljevanje tujerodnega prebivalstva (iz Avstrije, Češke, Ogrske, Nemčije). Še med obema vojnama je bila Vogošča z okolico vred predvsem izletniška točka za Sarajevčane. Zaživela je leta 1937, ko so modernizirali staro turško cesto (Sarajevo-Vogošča, t. j. krak nekdanje carigrajske ceste), in še posebej z letom 1938, ko so ta kraj izbrali za namestitev vojaške industrije. Po vojni so na tem mestu zgradili veliko kovinsko-industrijsko predelovalno podjetje (Pretiš), ki je danes civilnega značaja in zaposluje nekaj tisoč ljudi. V zvezi z na­ stankom tega velikega obrata so nastala še nekatera spremljevalna podjetja. V vsem tem razvoju moramo spremljati tudi naglo rast števila prebivalstva v Vogošči in v bližnjih naseljih, nastanek močnega sloja industrijskega delavstva, ki se je sem priseljevalo iz vseh predelov Jugoslavije (tudi iz Slovenije jih je 7), pa rast števila hiš in stanovanjskih površin, občuten padec v deležu agrarnega prebivalstva itd. Prav značilno pa je, da se dnevno vozi v Vogoščo okrog 900 ljudi iz Sarajeva (predvsem v tovarno Pretiš). Sarajevo in Vogošča sta med seboj povezana z mestnim prometnim ožiljem (okrog 60 voženj dnevno). Tudi pri Vogošči ugotavljamo, da je danes preveč enostransko razvita, saj svo­ jemu prebivalstvu ne nudi zadostnih uslug, predvsem ne v terciarnih dejavno­ stih. Zato je njeno prebivalstvo še vedno močno navezano na Sarajevo. V času kapitalne izgradnje je prebivalstvo občine Vogošča silno hitro naraščalo. Samo v letih 1953-61 se je povečalo za 54 %; mesto Vogošča od 5744 na 5807 prebivalcev. Ob zadnjem popisu je bilo kmetijskega prebivalstva samo 10 %, industrijskega pa 52 %. Vse to kaže, kako močan vpliv ima vogoščanska industrija ne le na preobrazbo nekmetijskih naselij (Vogošča, Semizovac, Uglje- šiči itd.) temveč celotne občine. Tudi na tem primeru opažamo, da se kmetijstvo ni znalo pravočasno vključiti v preskrbo mestnega prebivalstva, temveč da je povečini še vedno usmerjeno v hirajoči polikulturjni sistem ekstenzivnega gospodarjenja. V drugem, posebnem delu knjige ie podan prikaz posameznih naselij v ob­ čini s seznamom priseljenih družin. Vsekakor je knjiga zanimiv prikaz mla­ dega industrijskega naselja, vključenega v sarajevsko aglomeracijo, zato je vredna našega zanimanja. Milan Natek L jubo Božič, D ruštveno-ekonom ska k re ta n ja i p ro m jen e n a selu u pri- gradskom p o d ru č ju Tuzle. Akadem ija nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine. Posebna izdanja. knjiga VII, O djeljenje privredno-tehničkih nauka, knjiga 1, Sarajevo 1967. 86 strani. Kot že naslov pove, se je avtor lotil študija in prikaza nekaterih sodobnih preoblikovalnih procesov v kmetijskem gospodarstvu v obmestju Tuzle. Pri svojem delu se je opiral na statistične podatke, ki so bili zbrani ob popisu za­ sebnih kmečkih gospodarstev v letu 1960 in prebivalstva leta 1961. Avtorja v prvi vrsti zanimajo razlogi, zakaj kmetijstvo tuzlanskega področ­ ja ni sposobno v večjem obsegu zalagati domačega trga s prehrambenimi pridelki in izdelki. Temu osnovnemu vprašanju je avtor posvetil celotno študijo. V njej namreč podrobno, a pregledno obravnava gospodarsko strukturo obmestnega območja (oziroma osmih občin okrog Tuzle), dejavnike, ki so vplivali na različne spremembe prebivalstvenih struktur. Poudarja, da je slaba prometna povezanost Tuzle (kakor tudi drugih industrijskih središč v tem območju) z zaledjem po­ memben činitelj. ki preprečuje hitrejšo deagrarizacijo prebivalstva, vpliva na stagnacijo v rasti števila prebivalstva. V tem je vzrok, da je iz vseh oddaljenih predelov močna tedenska migracija delovne sile, k i je prvi resnejši znanilec, da se bo takšen delavec kmalu odselil ali k prometnejši poti ali v bližino delovnega mesta. Z razvojem posameznih industrijskih središč (predvsem Tuzle) ie bila tudi za obravnavano področje značilna nagla depopulacija izrazito kmečkih predelov in zgostitev prebivalstva v mestnih ali obmestnih naseljih. Posledica tega se kaže v pomanjkanju delovne sile. v kmetijstvu pa v drobljenju posesti v ob­ mestnem področju. Značilno je, da je bilo v zadniih letih v obmestju Tuzle največ prodajalcev zemlje pri posestnikih do 2 ha. ki so zaposleni izven kme­ tijstva. Kajti s tem si želijo zagotoviti socialno-skrbstvene ugodnosti (npr. otroške dodatek, oprostitev zemljiškega prispevka idr.). Avtor ugotavlja, da je kmetijstvo na tem področju izredno slabo razvito: na velikih kmetijah, ki so oddaljene od Tuzle, prim anjkuje delovne sile in tudi sodobnejših obdelovalnih strojev, v obmestnih predelih pa je na prvem mestu služba, medtem ko je skrb za obde­ lovanje zem lje šele drugotnega pomena. Zato ni presenetljiv podatek, da je bilo v začetku šestdesetih let v obravnavanem predelu od 17 do 27 % opuščenih njiv