PRIMORSKI DNEVNIK glasilo osvobodilne FRONTE ZA SLOVENSK PRIMORJE UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, L NAD. Telefoni: Uredništvo 93-806 in 93-808 — Uprava 93-807 Rokop si sa ne vračajo.' OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12 in od 15 do 18 - Tel. 93-807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 20 lir, finančni in pravni 35 lir, osmrtnice 30 lir. NAROČNINA Cona A: mesečna 172, četrtletna 510, polletna 1000, celoletna 1980 lir; Cona B: 120, 350, 700, 138C jugolir; FLRJ: 55,165, 330, 650 din. Čekovni račun na ime »Ljudska založba*: Trst 11-5156; Reka 45-301; Ljubljana 20-016. 5 jugolir 2.50 din Poštnina plačana y gotovini TRST petek, 27. junija 1947 Stev. 628 Spedizione in abbon. postale taslavija bo vedno spoštovala listino Združenih narodov Izjave jugoslovanskega zunanjega ministra Simiča ob 2. °oletnici podpisa listine ZN - Proslava v New Yorku ^_Govori Gromika in drugih političnih osebnosti a<*&f/TanJug) ~ ob dru‘ Rženih nov;tve organizacije 51112Unan„nar0dov Je Jusoslovan-i*iayii rt J“.®ln!ster Siahoje Sim:č ®E5» da Plsn;ku «New York Ti-na2redsUvlJa ^stina Zdru-^ želijo ri iZraz VQlje narodov, :etetem v miru Jn v Prija- f-«nh ,elovanJu. Listina Zdru- ■ jvažne i«.^0V Podstavlja enega •štva, i f. elen>?ntov v borbi člo-t!* in »a - £ašističn:m napadal-JUeao^znjevalcem- Plavili 0' - zvesta Iislini ZN’ %'sia in jo bo vedno spo- teiilo j« ePrav obžalujemo, da je d» ?ne kršitve ta do poiz-^ovna . Porabljali m kršili t|e,» tLu*l Na žalost se v «“»■ ^ Ponavi^! 1 poizkusi prepogosto-®;ke mjri jaJ°. kar hrabri sovraž-** flačpin~V Mihovih napad h pro-Ho-em llst’-ne' brez katere si N narj3®. Zamisliti trajnega miru Pa Je prepričana, da ove- 6Ili Parod.i spričo odpor-^Hiaea'ijQvnega javnega mnenja talino V*6 težkcče, ki jih bomo M,msv?'ii Proti, m tako opra-bzac^jo. PanJe človeštva v to orga- p °*Uva v New Yorku Si oh!0?68*'26- (App) — ob užen'h podpisa listine *** ?Wodov sa razne politič-Glavtii govorile po radiu OZN. drnci nik OZN Trygve Lie je rjavil: «Cemu bi se h“' 02NkOCam' * 7, ^ruž 'iia - - .. postavljajo ce je bila ta organiza •*ikoče i,r ravna zato, da te “^koče Premafa- Ka se pojavijo JtoCao’ i!?i naša dolžnost, da jim > da jjh^ubujemo in se zaveda-lagati v možno z dobro voljo . ^ijBuV sme biti govora o s? skuh X miru med narodi. ki .»or* za zmago.* "N]« v dele8at pri OZN, Gro-dejai 8VQ:!em govoru med dru-Postan’ ima OZN vse Pogoje, ^ ftiif. fJe.usPešno orodje v borbi Vert'lal •'e’ da ustanovitev »^ovni ^odovinski dogodek. 'lili*,,,?0!- za uspeh OZN, je 7**J«vai Z •“ u&Pen * risotn« . mikQ’ so: 'likih P5*- V orvaiiza ■kih h? v organizaciji vseh )! titioens , v' katerih sodelovanje a *Q uničenje skupnega so- vražnika; načelo soglasnosti velikih držav pri sklepih yečje važnosti, ki se nanašajo na mir. Tc načela je temelj interesov velikih in malih držav, Je poudaril Gromiko, in izrazil upanje, da bo soglasnost, ki je. premagala sovražne vojske, pokazala svoje uspehe tudi v borb’ za mir. Britanski ministrski predsednik Attlee je izjavil, da je OZN orodje miru, ki ga morajo vlade vseh držav uporabljati. Francoski ministrski predsednik Ramadier je izjavil, da so redko kedaj y.lade, oziroma njihovi predstavniki, bolj verno predstavljale željo narodov v toliki meri kakor v San Franciscu. Ramadier je zaključil z besedami: «Listina ZN uči narode, da lahko postanejo eno samo ljudstvo: in v tem smislu mo- rajo ysi usmeriti svoje napore*. Tudi predsednik Truman je govoril po radiu OZN in je izjavil, da sloni moč ZN na dejstvu, da i-majo vsi člani kljub raznim nesporazumom skupni interes, da se ohrani mir.. Češkoslovaški zunanji minister Masaryk je ob drugi obletnici podpisa listine OZN govoril v praškem radiu in poudaril, da je treba zastaviti yse sile, da bo OZN ohranila mir v svetu. Prepričan sem, je dejal Masaryk, da bo OZN uspela v svoji težki nalogi in da ne bo prišlo do nove vojne. BUKAREŠTA. — V Bukarešto je prispela jugoslovanska delegacija, ki jo vodi V. Ribnikar. Podpisala bo kulturno pogodbo med Rumu-nijo in FLRJ. Danes prvi sestanek treh zunanjih ministrov Pariz, 26. (AFP) — Trije zunanji ministri Sovjetske zveze, Anglije in Francije se bodo pryič sestali jutri popoldne, v Parizu- Trenutno pričakujejo še prihod Bevina. Ustanovni občni zbor zveze tržaških visokošolcev Včeraj zvečer ob 20. uri se je vršil ustanovni občni zbor Zveze tržaških visokošolcev, ki so se ga udeležili slovenski in italijanski demokratični študentje. Poleg volitev novega odbora so člani pripravljalnega odbora poročali o do sedaj izvršenem delu in obravnav vali razna načelna vprašanja in se dotaknili zlasti vprašanja slovenske in italijanske kulture, ki bo morala tudi na univerzi dobiti popolnoma nov značaj. Izvoljen je bil nov odbor, v katerega so bili vključeni znani borci za demokratične pravice študentov na tržaški univerzi in od kcu terega pričakujemo, da bo dosledno izvrševal naloge, ki mu jih je nadel občni zbor. Polk. Carnes nastopil službo Trst, 56, (AIS) — Obveščevalni urad Julijske krajine je izdal sledeče obvestilo: Dne 25. junija je polkovn-Ik James J. Carnes stopil v funkciji višjega častnika za civilne zadeve Zavezniške vojaške uprave Julijske krajine na mesto polkovnika Alfreda C. Bowmana, V skladu z pravilnikom vojske Združenih držav se bo polkovnik Alfred C. Bowman, k; je rezervni častnik, kmalu vrnil v Združene države, kjer bo spet prevzel svojo civilno zaposlitev. Jugoslavija za sodelovanje pri Marshallovem načrtu Beograd, 26. (Tanjug) Vlada ljudske republike Jugoslavije je posla-la Sovjetski zvezi, Angliji in Franciji noto, v kateri navaja, da ji sicer niso znana načela Marshallovega načrta o gospodarski pomoči Evropi, da pa je Jugoslavija interes-:rana na tem načrtu, da tudi ona želi podpirati gospodarsko obnovo evropskih držav in okrepiti sodelovanje med narodi na načelih, ki združujejo OZN. Mladini Trsta in ozemlja! Proglas Zveze antifašistične mladine mladincem Praznujemo festival Svobodnega tržaškega ozemlja, veliko manifestacijo za svobodno, demokratično in neodvisno življenje, za ustvarjajoče delo in študij, za kulturni in fizični razvoj. Pripravimo se na tekme, iz katerih bodo izšli najboljši mladinci, ki bodo v Pragi pokazali našo borbo, naš® uspehe in naše težnje. Festival Svobodnega tržaškega ozemlja, pri katerem sodelujejo italijanski in slovenski mladinci vseh političnih struj, je najvažnejša potrditev tehnične, strokovne, umetniške, kulturne in športne sposobnosti tržaške mladine in je najboljša priprava za festival v Pragi. Tržaški mladinci! Izrazimo našo voljo za demokratično vlado, ki naj bo izraz teženj in interesov krajevnega prebivalstva, da se izloči vmešavanje imperialističnih sil iz političnega in gospodarskega življenja Svobodnega tržaškega o-zemlja. Industrializacija Hrvatske 7 milijard in 953 milijone dinarjev za industrializacijo in elektrifikacijo - Nove tovarne in elektrarne Zagreb, 26. (Tanjug) — Pri razpravi o petletnem načrtu v skupščini Ljudske republike Hrvatske je predsednik načrtne komisije-Marjan Cvetkovič poudaril, da petletni načrt jamči za nagli razvoj industrializacije in elektrifikacije Hrvatske. Za izvršitev petletnega načrta bodo investirali 25 milijard in 475 milijonov dinarjev, od katerih se bo uporabilo 7 milijard in 953 milijone za industrializacijo in elektrifikacijo ter 3 milijarde za poljedelstvo. Vrednost industrijske proizvodnje federalnih podjetij in republike se bo dvignila od 7 milijard v letu 1939 na 32 milijard In 100 milijonov dinarjev v letu 1951. Proizvajalni načrt predvideva ustanovitev raznih popolnoma novih industrij (tovarne motornih črpalk, motociklov, strojev za gradnje, fotografski material itd.). Leta 1951. bo znašala proizvodnja električne energije 950 milijonov kilovatov. Začeli bodo tudi z izboljšanjem zemljišč, tako da bo obsegala skupna površina zasejane zemlje z industrijskimi rastlinami 150.000 ha. površina s krmo zasejane zemlje se bo povečala za 135.000 ha. Narodni dohodki se bodo povečali od 33 milijard dinarjev v letu 1939 na 63 milijarde v letu 1951. Za zgraditev šol, zdravstvenih zavodov in za socialno skrbstvo Elektrifikacija na Poljskem Varšava, 26. (ATI) — V okolici Lodža se nadaljuje elektrifikacija vasi Elektriko bo dobilo 240 krajev. Stroški instalacije znašajo približno 350 milijonov zlotov. Največja poljska električna centrala je.v Lazijski (Slezija), ki je. leta 1947 producirala. 620 milijonov Kw. Ta centrala dobavlja tok za vso zgornjo Slezi jo in celo za Krakov in Varšavo. h' G® hi'1 slavnih evropskih dr-I 'n5% se Posvetovali^ Mar-p ®osnnrt sa finančno po-I ieJ>r°l>ska arsko ošibeli Evropi. j i ? lavn°st se vprašuje, v n-,? prav obstoji ta načrt, (.pitje ese ioliko pričakovano ■ "ut preči°n!kcmu 3°sPOdarstvU. na tor „p očitaš p celoti Marshallov n»rt9ci v Harvardu, fc'*o tisk' vselei htepe- ie prispodablja ’naPovedim ameriških is - i5’ Lir,- ^lfcov Jejjersana, Mon-,v, a it* Roosevelta, še i°sne s*ifce o »-pran* ; Prav za Prav ne S. Se*i Lnairt‘ ki bi vseboval >a oh» ane ameriške pred-Evro ne in način ti- vVrope m nacm fi' hti 0'Mnyu ni Amerike. Na- \ ftror.1 U imenu Amerike »j j,5 Drert, p0, na1 se zgane in naj •Čl0®« dni nairt’ po katerem bi Wj|j a,a obnoviti z ameriško ,%e; Ki i Bojjrtda ZDA labka nada' ^p0f0žatoa”,° akcU3 z“ n,ni' Ve £t-r0“ m Pmene znova za .Potrehoj >asP°. da je po-ht. irni h., šporazum med ev- !«Ja in Glede zahtev po- S PsaicPrinosa teh držav za iz- K ^ Si rt*?* j.. * » Ulfcll V tu ne akcije, ki bi se je riška vlada.n uPobuda t 4alje ** Evrope*, pravi Mar-ia bn pa naze države bo S 6ri s prijateljsko poma-bo evr°Pskega progra-^ i’,C p°sneJe ta načrt pod-'bi iyo r bo £o za nas praktič- \'M0 do k- r( na- bi bil eno' p, ne se b' 9d sprejele nehate-'t (n >«1* evroPske državen. tfe nn Jeva, naj Evropa sa- obrt05an * izdelanim načr- vo me* m jinanciranje, je Marshallovega | Sameriški *naiUen ni P°' ' (k ta črt P°moč, da mora 1 tf .^Ojočr en°ten za. več držav, 8 »nj . s° VSe errnncke drža- SZ PPdouZ Vse evr°Psk f* 1e i9a Marsha 5 HiLe^lci Jnbol1 jasno ra , ,anli minister ne de 'i it., **ne -Z v minister ne ae-Pina , e med posamezni-S°s'kr»t>0,itičJ1 e na njihovo not- x:*ki sl^ep ui niihov ,°9ičn0 ,,1,te,'i. knr ui0 1e, dn za gospodar- n CS loi Sleta' brc* kate' fnlkrneB« „,,i Politične stalnosti »‘T Nftia politika ni [ rtnoi °b,,Pu in kaosu.n \ A pa ne more ra(U. dria^0*6^ ot>ira£i °b~ ^s,,ne Piiint Marshall izjavil: «Mnenja sem, da pomoči ne smemo dajati v drobtinah sproti, kakor se razne krize pojavljajo. Podpora, ki jo bo ameriška vlada dajala v bodoče, mora predstavljati pravo kuro, ne pa samo zasilna mazilon. Višina finančne pomoči torej ni določena, vendar je jasno, da gre za velike kredite, s pomočjo katerih bi bilo mogoče ublažiti evropsko bedo vsaj za določen čas. Nekateri ameriški listi pišejo o 6 milijardah dolarjev. Niti Stassen, bodoči republikanski kandidat za predsedniško mesto, ki je prepotoval celo Evropo in ki ga je sprejel tudi Stalin, ni za časa svoje agitacije za pomoč Evropi omenil višine finančne pomoči, temveč je samo predložil, naj bi Amerika žrtvovala eno desetino svoje proizvodnje za bodočih 10 let. Odkod nenadoma ta velikodušnost ZDAt Evropsko vprašanje jC tudi ameriško vprašanje. Amerika izvaža letno blaga za is milijard dolarjev- eVsako nazadovanje izvoza bi pomenilo izgubo pri zaposlitvi naših delavcev, izgubo ogromnega kapitala naloženega v industriji, izgubo naših farmerjevn, je pisal neki ameriški list. Uvod k Marshallovemu govoru je bila agitacija vplivnih ameriških politikov, znanstvenikov in publicistov, ki so Američanom dokazovali gospodarsko utemeljeno resnico, da ameriško gospodarstvo ne more uspevati brez izvoza; obubožane evropske države pa ne morejo kupovati v Ameriki, če jim Amerika ne priskoči na pomoč s krediti, Anglija n- pr. se v zadnjih mesecih na vso moč trudi, da bi našla cenejša tržišča na Poljskem in v Sovjetski zvezi, samo da bi se rešila odvisnosti od ameriškega trga. Posojila, ki jih Amerika daje Evropi, postajajo vedno dražja. Francija je n. pr. prejela prvo posojilo proti 2% obrestim, drugo proti 2S/8%, tretje po 3%. in zadnje pri Mednarodni banki celo po 414 %. Evropsko gospodarstvo bi se prav kmalu strlo pod težo tako drago plačanih dolarjev, na drugi strani bi se evropske državč čedalje bolj odtujevale Ameriki. Marshallova ponudba je torej v računu samih Američanov; zato pa so jo celo angleški laburisti sprejeli precej hladno in prepustili Bevinu, da na lastno odgovornost poskuša srečo. Namen pariškega sestanka je, da se. predstavniki glavnih evropskih držav v načelu sporazumejo glede skupnega načrta za obnovo in da postavijo svoje pogoje za ameriško pomoč. Jasno je, da Evropa ne bo sprejela ameriških pogojev za financiranje evropske obnove, če bi pomenili «kolonizacijo Evrope s pomočjo dolarja», kakor jo je predvidevala Trumanova doktrina. bodo porabili 2 milijard; 940 milijonov dinarjev. Število strokovnih delavcev se bo povečalo od 36.000 v letu 1939 na 130.000 v letu 1951. Število kadrov specialistov se bo dvignilo od 2500 na 22.000, na univerzah se bo izučilo povprečno letno 1500 tehnikov. Predsednik načrtne komisije je primerjal razvoj gospodarstva v kapitalistični Jugoslaviji z razvojem, k; ga predvideva petletni načrt. Poudaril je, da se je hrvat-ska industrija povečala med leti 1918-1928 za okrog 225 milijonov dinarjev letno, medtem ko se bo po petletnem načrtu povečala povprečno letno za 1 milijardo 125 milijonov dinarjev. Beograd, 26. (Tanjug) — Po vsej Jugoslaviji gradijo številne hidro-centtale. Petletni načrt predvideva povečanje električne energije za štirikrat z ozirom na predvojno proizvodnjo. V Sloveniji gradijo tri velike hldrocentrale, v Hrvatski tudi tri. Er.a od teh bo zalagala s strujo Hrvatsko Primorje, Zagreb in delno Istro. V Bosni in Hercegovini gradijo tri hidrocentrale: na reki Sani, ki bo dobavljala strujo velikemu rudniku železa v Ljubiji. Druge centrale gradijo za industrijsko središče pri Banjaluki. V Crni gori gradijo dve in v Srbiji pet elektrarn. Tud; na južni Moravi gradijo veliko elektrarno. Bivša jugoslovanska vlada ni v 22 letih zgradila nobene velike elektrarne. Antifašistična mladina STO-ja Svetovni zvezi demokratične mladine Glavni odbor Zveze antifašistične mladine STO-ja ie poslal Svetovni zvezi demokratične mladine v Pariz sledečo brzojavko: Sporačamo vam veliko navdušenje tržaške mladine za priznanje Zveze antifašistične mladine. Mladi Tržačani še zavedajo, da bo to dejanje okrepilo njihovo borbo za mir in demokracijo s podporo mladine vsega sveta v skupni borbi. Z zadovoljstvom vabimo vašega zastopnika na festival mladine STO-ja, ki bo od 29. junija do 6. julija kot priprava za festival v Pragi- Prepričani smo, da se boste odzvali vabilu, ter se vam zahvaljujemo. Glavni odbor Zveze antifašistične mladine Svobodnega tržaškega ozemlja. PARIZ. — Številne države se bodo udeležile svetovnih akademskih iger v Parizu. Dcsedaj se je prijavilo 675 študentov in 115 študentk rvseh narodnosti. Glavni ravnatelj Unesco Jul.an Huxley bo tudi član odbora za svetovne akademske igre. Koncert italijanskih delavcev v Zemunu Pred nekaj dnevi so italijanski delavci iz Italije in s področja A priredili v Zemunu pri Beogradu uspel godalni in vokalni koncert. Italijanski orkester radia Beograd je pod vodstvom dirigenta Benede-tellija izvajal Rossinijeve, Cilejeve in Mascagnijeve skladbe. Tov. Ma-teglian Jožef, Zulian Ezellino in Zulberti so zapeli več pesmi. Ob zaključku je orkester zaigral yeč italijanskih narodnih pesmi, ki so žele obilo odobravanja. Zelo je ugajal tudi pevski zbor, ki je zapel več furlanskih narodnih pesmi. Stavka v ZDA se širi New York, 26. (AFP) — Na atlant-ski obali je danes prenehalo delati nadaljnjih 40.000 pristaniških delavcev. Sindikat CIO poroča nadalje, da bo v Brcoklinu pri neki pomorski družbi poleg tega stopilo v stavko 1500 delavcev. Odhod ameriških čet iz Gorice Gorica, 26. (ATI) — Zadnje dni opažamo, da s« enote ameriške vojske pripravljajo na odhod iz Gorice. Ljudje se sprašujejo, zakaj neki odvažajo tudi pisarniško opremo in druge premičnine, ki niso vojaškega izvora. Po mestu so sneli že skoraj vsg telefonske žice in kable. Da sedaj so v mestu izpraznili že več stavb. Med temi je velika stavba na trgu C. Battisti, v kateri je imelo pred vojno svoj stan poveljstvo italijanske vojske, potem restavracija «Albergo al Corao* na Rooseveltovem korzu, last g. Prinčiča, zavod «Maddale-na» v Šempetru, nadalje hotel v ul. Favetti ter razne vojašnice na Tržaški cesti. Sedaj izpraznjujejo tudi veliko stavbo na Rooseveltovem korzu št. 19, kjer so bdi nekoč uradi Pokrajinske uprave za Goriško. 2$ Nemci so imeli tu nastanjeno svojo vojsko, takoj po koncu vojne pa so jo zasedie ari-gio-ameriške enote. Prostori, ki jih zapušča vojska, so v obupnem stanju. Potrebne bodo ogromne vsote, da jih bo mogoče preurediti za urade ali stanovanja. Ker je v Gorici precejšnja stanovanjska stiska, ljudje z zadovoljstvom spremljajo premikanje vojnih edinic z Goriške. De Gasperijeva vlada izrablja prejšnji program treh strank samo za prevaro ljudstva Rudno bogastvo Bosne in Hercegovine podpore, k> so avllene podeliti, je Jugoslavija je bogata na suro vinah, toda prej niso načrtno izkoriščali tega bogastva. Večinoma so bile te rude izvor bogatega zaslužka za domače in tuje kapitaliste, ki so surovine po nizkih cenah izvažali v inozemstvo. Domače predelovanje Je bilo zelo skromno in v takih mejah, da ni škodilo tuji industriji, ki je imela v Jugoslaviji monopolna tržišča za svoje proizvode. Tuj kapital je seveda izkoriščal le tiste surovine, ki so dajale najhitrejš' In največji zaslužek. Nova Jugoslavija pa je začela načrtno izko riščati vse svoje rudno bogastvo, tudi ono, ki je bilo zanemarjeno, da bi se čim prej osamosvojila in privedla svoje ljudstvo do blagostanja. Bosna in Hercegovina sta tipičen primer kolon jalne politike tujega kapitala do Jugoslavije. Čeprav je to najbogatejša republika v Jugoslaviji, je zaradi nerazvitih prometnih zvez zaostala v gospodarstvu. V načrtnem gospodarstvu pa bo ta republika igrala največjo vlogo v pridob:-vanju mnogih surovin, ki so po- trebne za dvig težke industrije. Da bi čimprej in poceni prišli do surov.n v Bosni in Hercegovini, je treba zgraditi mrežo prometnih zvez. Dosedanja glavna promet na žila, ki je spajala bogate poljedelske predele Vojvodine, Srema, Slavonije in Srbije preko Bosne z morjem v Metkoviču, je bila ozkotirna proga z majhnimi možnostmi. Glavna naloga petletnega načrta je, pretvoriti-to progo v širokotirno, močno prometno žilo. 2e v prvem letu bo polovica te proge od Samca do Sarajeva zgrajena. To veliko nalogo je prevzela nase ljudska mladina Jugoslavije Proga bo pripomogla k industrializaciji. Da spoznamo pravo vrednost in vlogo te proge za izkoriščanje rudnega bogastva Bosne in Hercegovine, si oglejmo malo ta bogastva! Zgraditev težke industrij je zahteva velike količine železa, premoga in drugih surovin, ki so potrebne za izdelavo jekla. Zgraditev proge Brčko-Banovlči lanskega leta omogoča intenz vno izkoriščanje bogatih ležišč črnega premoga v področju Tuzle za in- dustrijo in promet. Drugi veliki bazen črnega premoga med Zenico in Sarajevom, se doslej slabo izkorišča zaradi slabih prometnih zvez. Z zgraditvije proge Sa-mac-Sarajevo se bo pristopilo k otvoritvi novih rudnikov in razširitvi starih v Zenici, Kaknju in Brezi. Ta bazen bo temelj za graditev tamkajšnje težke industrije. Velika ležišča premoga so tudi okrog Tesliča, Tešnja, Zepč in Doboja. Kakovost in količina teh premogovnikov blizu proge predstavljajo veliko rezervo za potrebe industrije. Zelo važna ležišča premoga so v bazenu Banjaluke in Mostarja. Premog Bosne in Hercegovine bo omogočil ostvaritev petletnega načrta. Druga osnovna surovina za zgraditev težke industrije je železna ruda. Do sedaj so bili najvažnejši rudniki te surovine Stari Majdan, Ljubija in Vareš. To se glavne baze za železno industrijo in kovinarstvo. Sedanja letna proizvodnja ne zadostuje naraščajočim potrebam, toda z modernizacijo, razširitvijo in novimi ležišči okrog Vareša bodo dobili za- Rim, 26. — Italijanski tisk še nadalje komentira notranji položaj, zlasti sestavo nav e De Gasperijeye vlade. Pri zadnjem glasovanju v konsrituanti se je pokazalo, da razpolaga vlada z neznatno večino. Zaradi tega izraža tisk svojo skrb in pomisleke za njeno sestavo in za bodoči razvoj notranje politike. Celo desničarski list «Mcmento sera* piše da osebnosti, ki tvorijo sedanjo vlado ne predstavljajo italijanskega ljudstva. Saragatova «Umanita» piše, da Je sedanja vlada sicer prevzela gospodarski in socialni program prejšnjih treh koalicijskih strank, toda vlada ima namen uporabiti ta program samo za prevaro ljudstva, ne pa da bi ga izvršila. Socialistični «Avanti» razglablja, da so v De Ga-sperijevih govorih izrečene besede levičarske, toda njegova dejanja so desničarska. Prav taka je njegov program levičarski, tada ljudje, ki naj bi ga izvajali, pripadajo desnici. «Voce Repubblicana* piše, da odklanjajo sedanji vladi, kjer sodelujejo desničarji, ki so povezani z velikim kapitalom, delavske množice vsako zaupanje, oporekajo ji pa tudi sposobnost, rešiti zamotana dostno množino potrebnega železa in jekla. Proizvodnja posebnega jekla zahteva nove surovine in sicer mangan in krom, na katerih je Bosna zelo bogata v okolini Cev-ljanovičev pri Varešu, torej v neposredni bližin; železnih rudnikov. Manganovo rudo je najti še dalje pri Prnjavoru, pri planini Kozari in ob reki Krivaji. Na kromu je Jugoslavija ena najbo-gatejš.h na svetu. Večji del ležišč kroma je v vzhodni Bosni v okolici Duboštice, severno od Vareša. Osrednje bosansko rudogorje, ki se razteza med Sarajevom, Ko-njicom, Prozorom, Bugojnim, Jajcem, Fojnico m Kreševim, je zelo bogato na dragocenih rudninah. Južno od Fojnice je veliko ležišče pirita pri Bakoviču, ki vsebuje velik odstotek zlata. Razen tega Je pirit glavna surovina v kemijski industriji za pridelovanje žveplene kisline, ki je pa zopet osnovna surovina za vse ostale kemijske industrije. Južno od Bakoviča pri Dujsin; so velika ležišča železne rud1, ki se pa ne izkoriščajo zaradi prevoznih težav. Severno od Fojnice pri Ce-mernici je antimonova ruda, kjer je razen ležišč pri Krupnju in Ložnici najbogatejše ležišče v državi. Antimon Je važna kovina gospodarska in socialna vprašanja Italije. Demokratski «Momento» poudarja, da so na vladi predstavniki reakcije, monarhisti in neo-fašisti. Na Siciliji je p od vzela policija široko čiščenje terena. Operac.je vodi sam karabinjerski general. Pri podvigu proti banditom, ki so napadli sedeže komunistične stranke v Part in .go, so do sedaj aretirali 19 oseb. Voditelja band Giuliana še niso mogli izslediti. Razen delavcev v ladjedelnicah so delavci v ostalih obratih prenehali stavkati. Ponovno se bo sestal svet Delavske zbornice in preučil položaj. Podpredsednik Svetovnega sindikalnega udruženja Frank Rosen-blum in Vincente Lombardo Tole-dano sita prišla v Rim, kjer se bosta sestala 1 voditelji Splošne federacije dela. Konstituanta je s tajnim glasovanjem zopet izvolila za začasnega predsednika republike Enrico De Nicola. PARIZ. — V Parizu je priče, kongres za mednarodno rečno plovbo, katerega se Je udeležilo 500 delegatov in služi v kovinski industriji za izdelovanje zlitin itd. Blizu Kre-ševa pri Hrmzi je pas arsenove rude, ki ao jo že prej izkoriščali, v bodoče bo pa ta ruda pripomogla k osamosvojitvi, ker je zelo važna v industriji zdravil, strupov, kemikalij itd. Arsen se nahaja tudi pri Maglaju in Doboju. V bližnji in daljni okolici Kreše-va, pri Maglaju in Doboju so ležišča barita, ki je potreben industriji ter v zdravilstvu^ Pomembna so v tem kraju tudi nahajališča bakrenih in živosrebrnih rud, posebno pri Maškari, ki jih je delno izkoriščala že stara Avstrija. Za industrijo nezgorljivih snovi, ki je posebno važna v težki industriji, je glavna surovina ma-gnezit. Razen tega je magnezit potreben tudi gradbeni industriji za posebne proizvode in izdelavo, iz njega se pa še pridobiva kovina magnezij, ki je poleg aluminija temelj lahke industrije (avionske in avtomobilske). V Bosni so ležišča magnez.ta v predelu Doboja, Tesliča, 2epč in Ma-glaja. Drugo kovino lahke industrije aluminij pridobivajo iz njene glavne surovine boksita. V Hercegovini so obširna in bogata področja prvorazrednega boksita v ogiromnih količinah, ki bo zadostoval potrebam industrije alu- Manifestirajmo za mir na našem ozemlju i%v svetu, za dobre odnose med Italijo in Jugoslavijo, proti slehern; obliki iredentizma, šovinizma, neofašizma in njihovim izrodkom. Okrepimo in razširimo bratstvo med Italijani in Slovani, ojačimo naše delo za čim tesnejše sodelovanje in združitev vse mladine. Dokažimo našo delovno sposobnost za obnovo ;n okrepitev naše industrije, ki je gotov in glavni vir blaginje vsega našega prebivalstva. Udeležimo »e aktivno volitev za enoten razredni sindikat, ki bo jamčil zaščito pravic delovne mladine. Tržaški mladinci! Potrdimo našo voljo, da si hočemo priboriti naše pravice in uresničit; naše zahteve: — Aktivno in pasivno volivno pravico z 18 leti, da zamoremo neposredno sodelovati pri javni upravi. — Enako plačo in enako delo za vse vrste mladih lelavcev in delavk. — Strokovno izobrazbo, sposobno dvigniti tehnično raven mladih mojstrov. — Poljedelske strokovne tečaje za izboljšanje splošne kulture in tehnične izobrazbe kmečke mladine. — Novo šolo, dostopno mladini vseh socialnih razredov in slojev, ki jo bo lahko vzgajala na podlagi znanstvenih, tehničnih, kulturnih in umetnostnih zahtev modernega življenja. — Reformo visokošolskega študija s sodelovanjem dijakov potom zastopstva, ki naj ga samf izvolijo in nadzorujejo. — Omogočiti vsej mladini razvoj njenih sposobnosti in njena iniciative na vseh področjih v lastni narodni kulturi. — Možnost aktivnega udejstvovanja v vseh športnih panogah in osvoboditev športa sleherne oblike monopolizma, afarizma in špekulantstva. Mladinci Svobodnega tržaškega ozemlja! Naš festival je. po svojem pomenu, po raznovrstnosti in ob-širnosti programa, po številu udeležencev, po navdušenju in poletu največji dogodek ‘n najvažnejša manifestacija mladine Svobodnega tržaškega ozemlja. Festival STO-ja je važen mejnik za demokratično mladino Trsta: V skupnem delu, v tekmovanju ustvarjajo mladinci vseh treh narodnosti in vseh na-ziranj pogoj® za uresničenja enotnega mladinskega gibanja. Naše geslo bodi: Vse za tržaški mladinski festival; vse za še odločnejšo borbo za neodvisnost in blagostanje Svobodnega tržaškega ozemlja, vse za svobodno življenje in boljšo bodočnost. 2ivel festival STO-ja! 2ivel praški festival! Živela enotnost vse tržaške mladine! 2ivela enotnost vse svetovne mladine za obrambo miru! Izvršni odbor Zveze antifašistične mleutina. Proglas inteioKtuaicem vsega sveta Plenum Vseslovanskega komiteja je naslovil na intelektualce vsega sveta naslednji proglas: eDragi prijatelji! Vse napredno človeštvo se je borilo za trajen mir med narodi. Vedno bolj in bolj pa se pojavlja tudi stremljenje mednarodne reakcije, da onemogoči trajen mir in skali nadaljnje mednarodno sodelovanje grozeč svetu z možnostjo nove vojne. Reakcionarni krogi ne želijo mirnega sodelovanja med narodi. Sovražniki miru sejejo razdor in sovraštvo med narodi ter jim poizkušajo vsiliti svojo samovoljo in gospostvo. Imperialisti — reakcionarji porabljajo ogromna sredstva za proizvodnjo novih strašnih vrst orožja in poizkušajo izkoristiti v ta namen največje uspehe sodobne znanosti. Zloglasna atomska diplomacija je postala simbol imperialističnega stremljenja. Slovanski kongres je l. 191,6 izjavil v imenu miroljubnih slovanskih narodov v svojem proglasu narodom sveta, da želijo samo imperialisti novo vojno. Sedaj poizkušajo sovražniki miru in hujskači na novo vojno zlomiti voljo ljudstva, da brani svojo nacionalno in gospodarsko neodvisnost, poizkušajo izkoristiti povojne težave in pomanjkanje materialnih dobrin pri osvobojenih narodih, da vzjpostavijo gospostvo peščice monopolistov nad vsem svetom. Svetovna reakcija se v borbi proti okrepitvi miru in prijateljstva med narodi poslužuje dobro znanega orožja fašizma- — obrekovanja in izzivanj, predvsem proti Sovjetski zvezi, proti naprednim demokratičnim državam Jugoslaviji, Poljski, Češkoslovaški, Bolgariji in ostalim. Vendar je vsemu človeštvu znano, da je Sovjetska zveza najdoslednejši in najiskrenejši borec za trden demokratični mir med narodi. V vrslo branilcev demokratičnega miru sodijo tudi patriotični nerodi Jugoslavije, Poljske, Češkoslovaške in Bolgarije, ki krepko minija. Ta področja so okrog Mostarja, Širokega Brijega, Cit-luka, 2itomisl.ča in Domanoviča. Tudi v zahodni Bosni so velika ležišča boksita okrog Bihača, Jajca in Bosanske Krupe. Pomembna so tudi nahajališča sadre v severozahodni Bosni pri Dobrljinu in Bosanskem Novem. V vzhodni Bosni so važne surovine za gradbeno industrijo, potem azbest, surovine za proizvodnjo nezgorljivih snovi. Kamena sol pri Tuzli je važna sirovina v kemijski industriji, potem kaolin pri Buso-vači, ki je potreben v porcelanski industriji, magnezit pri Jablanici itd. V Bosrt\.so razen omenjenih znanih rud druga ležišča, ki jih bo treba šele raziskati. Kakor vidimo, Imata Bosna in Hercegovina veliko rudno bogastvo, ki do sedaj ni bilo še izkoriščeno. Z zgraditvijo široko-t rne proge Samac-Sarajevo bo omogočen razvoj rudnikov pridobivanje mnogih surovin, ki jih bodo predelovali v novih industrijskih napravah. Težka industrija, industrija lahkih kovin, porcelanska industrija, keramična, industrija predelovanja lesa In različne kemijske industrije bodo imele velik pomen v industrializaciji Jugoslavije in v dvigu njene gospodarske moči. stopajo po poti razvoja demokracije in napredka. Najnaprednejši ljudje v Ameriki, Angliji in Franciji vedno glasneje dvigajo svoj glas za mir pb vsem svetu in za okrepitev prijateljstva s Sovjetsko zvezo, ki je bilo skovano s krvjo v obrambi proti zasovraženemu fašizmu- Slovani visoko cenijo in spoštujejo te narode in neodvisnost vseh narodov ter stremijo v imenu srečnega in naprednega človeštva po prija-tejskem sodelovanju narodov vsega sveta. Sodelovanje med narodi je nujno potrebno in možno ne glede na različne politične in ekonomske strUk-ture posameznih držav. Besede ge-neralisima Stalina, da je treba imeti za sodelovanje željo po sodelovanju in da je treba spoštovati državne sisteme, ki jih je odobrilo ljudstvo, izražajo velika resnico. Znanstveni delavci, umetniki, književniki, kulturni delavci, vsi delavci na intelektualnem področju! V imenu slovanskih narodov vas pozivamo v borbo za tesno in prijateljsko sodelovanje med narodi. Razkrmkujte napadalne namene imperialistovi Vrzite krinko z obraza hujskačev nove vojne! Zavest in vest narodov zahtevata, da se eden izmed največjih uspehov znanosti — atomska energija — ne izkorišča v vojne namene in za diplomatska izsiljevanja, ampak v blagor vsemu človeštvu. Neutrudno odkrivajte imperialiste, ki pod krinko nekake pomoči opustošenim deželam poizkušajo zasužnjiti te narode! Odkrivajte imperialiste — roparje, ki izkoriščajo povojne težave in bedo osvobojenih narodov zaradi njihovega zasužnje-vanja in rušenja novih naprednih domačih režimov! Borile se proti vsem pojavom fašizma ne glede pod kakim plaščem bi se skrivali. Pomnite! Dokler ne bodo izkoreninjeni zadnji ostanki fašizma, ne more biti miru na svetu. Novinarji — sotrudniki naprednega demokratičnega tiska vseh držav! Raskrinkujte gnusne klevete, s katerimi se poizkuša zasejati seme razdora in sovraštva do Sovjetske zveze, ki je odigrala odločilno vlogo pri zmagi nad fašizmom. Razkrinkujte razbojnike peresa, ki poizkušajo zrušiti svobodoljubne narode sveta. Pogumneje razširjajte resnico o Sovjetski zvezi, Jugoslaviji, Poljski, Češkoslovaški, Bolgariji in dragih demokratičnih državah —-neutrudnih borcih za visoke človečanske ideje! Kulturni delavci slovanskih držav, delavci intelektualci! Krepite nerazrušljivo prijateljstvo Slovanov, ki je najmočnejši iinitelj mednarodnega miru in varnosti. Utrjujte prijateljske vezi z vsemi svobodoljubnimi narodi. Živelo prijateljstvo vseh svobodoljubnih narodov, ki stojijo na straži demokratičnega miru in svoje nacionalne neodvisnosti!» Proglas so podpisali predsednik Vseslovanskega komiteja general Božidar Maslarič, podpredsednik komiteja rektor leningrajske univerze Aleksander Voznesenski, dopisni član poljske akademije znanosti Mihalowicz, odgovorni sekretar Vseslovanskega komiteja Igor Medvedov in namestnik predsednika Slovenskega komiteja Češkoslovaške poslanec Prakop Maksa. PRIMORSKI DNEVNIK — f Zaradi onemogočene predstave Naše ljudstvo nenehno protestira proti ZVU, ker je prepovedala predstavo Slovenskega narodnega gledališča v »Nazionale*. Člani Slovenskega prosvetnega društva S. Škamperle pri Sv. Ivanu so nam poslali protestno pismo s 129 podpisi. Zene antifašističnih organizacij na Opčinah so isto tako poslale protestno pismo s 158 podpisi. Člani Prosvetnega društva Lo-r-jer s 101 podpisi. Slovenski delavci Tovarne strojev Sv. Andreja s 380 podoisi. Tašča«i iz Padrič pa protest s 100 podpisi. TRŽAŠKI DNEVNIK; ;KOLEDAR 27. junija Ljudstvo obsoja teror Se vedno nam prihajajo protestna pisma, v katerih demokratično ljudstvo obsoja bombni atentat na kulturno društvo «Perossa», kjer so fašistični teroristi ranili mnogo žena in otrok. V protestnih pismih vabijo antifašisti vse demokratične množice STO-ja, naj se združijo v borbi proti fašizmu. Protestno pismo so nam poslali pristaniški delavci s 644 podpisi. Ljudstvo iz Bazovice s preko 100 podpisi. Vaščani iz Saieža s 50 podpisi. Delavci iz Združenih mizarskih podjetij v Trstu s 44 podpisi. Konferenca tovariša Vidallja v Kinu ob morju 24 t. m. je imel v Kinu ob morju svoje prvo predavanje tov. Vidali, ki se je. po dolgih letih borbe za demokracijo v različnih državah vrnil zopet y svoje rojstno mesto. V svojem predavanju je razčlenil vzroke, ki so privedli do druge svetovne vojne in pokazal na vse težke posledice te vojne, ki jih čutimo zlasti na ozemlju STO-ja. Ce hočemo ohraniti pridobitve narodno osvobodilne borbe, je dejal tov• Vidali, se moramo neprenehoma boriti za mir in poglabljati bratsko sodelovanje med Slovenci in Italijani v borbi proti vsem onim silam, ki hočejo ustvariti med njimi nesoglasja in zanetiti narodnostno mržnjo. V okviru te pomiritve na STO-ju predstavljajo pogajanja med SIAU-jo, KPJ K in bivšimi strankami CLN-a važen činitelj. Ta pogajanja so prekinjena, ker te stranke niso hotele izključiti iz demokratične skupnosti neofašistične stranke uamo-qualunque. Tov. Vidali je ponovno pokazal, kdo so tisti, ki tvorijo to stranka in kakšne politične tendence se skrivajo za njo. Končna je zaključil, da do sporazuma mora priti in bo tudi prišlo, ker to hoče večina tržaškega prebivalstva. Solidarnost gorlšklh delavcev Delavska zbornica v Gorici je 25. junija v posebnem razglasu pozvala vse delavstvo, naj stvarno dokaže solidarnost z vsemi delavci Italije, ki v teh dneh s stavkami in Zborovanji protestirajo proti fašističnim zločinskim izzivanjem na Siciliji in naj darujejo ves znesek polurnega dela v prid sindikalnim organizacijam Sicilije, ki so bile prizadete o priliki napadov na sede Že delavskih strank. Za nabiranje denarnih prispevkov je Delavska Spletkarji na delu Včeraj smo poročali o sedanjem položaju pri mezdnih pogajanjih med sindikalnimi predstavniki in delodajalci. Dosedanji razgovori r.,so še prav nič razjasnili in olajšali položaja, kljub vsem, naporom obeh sindikalnih struj, ki se prav dobro zavedata izredno slabega položaja delovnega ljudstva. Edini zaključek dosedanjega dela v pogledu ureditve vprašanja mezd, plač in draglnjskih doklad je ta, da so se enotna pogajanja z delodajalci, to ]£ istočasna pogajanja z vsemi zvezami delodajalcev, razbila in da se bodo pogajanja odslej vršila, oziroma nadaljevala ločeno z vsako zvezo delodajalcev. Na ta način se ovira in zavlačuje delo za sporazum. Jasno je, da vse to ni v korist prebivalstva, ki živi od poštenega dela. S kompliciranjem medsebojnih dogovorov hočejo protiljudske sile načrtno in zavestno zavlačevati pogajanja. Ves postopek dokazuje, da so še vedno na delu sile, ki jim ni do pomnjenja. Istočasno pa postavljajo na laž vse lepo zveneče izjave o iskreni želji po pravičnejši družbeni ureditvi. Njihov namen je s puhlimi frazami oteževati po-mirjenje na našem ozemlju in s tem olajšati izvedbo njihovih podlih načrtov. Podtalne, reakcionarne sile so še vedno na delu. O tem nas prepričuje stališče, ki ga je zavzela de-mokristjanska stranka v svojem glasilu, ki je direktno podrejeno tržaškemu škofu. Ti gospodje poskušajo omalovaževati obupne življenjske prilike, črniti sedanjo borbo delovnega ljudstva ter s spletkami onemogočati, da bi pogajanja potekala mirno in hitro. Trdijo, da sindikalni predstavniki nočejo sporazuma z delodajalci in da poskušajo na ta način poslabšati položaj v coni A. Pogajanja za dosego mezdnega sporazuma, za izboljšanje plačilnih pogojev, ki zaradi gospodarske neurejenosti že dolgo niso v ravnovesju z dejanskimi cenami življenjskih potrebščin, vodijo v imenu delovnega ljudstva predstavniki OO-SS. Pri pogajanjih so torej soudeleženi predstavniki vseh političnih strank. Med njimi pa ni razlike v pogledu na današnje gospodarske razmere. Vsem tem narekuje njihova vest in odgovornost do delavstva in uradništva jasno in odločno stališče. Stališče sindikalnih predstavnikov pa ne odgovarja političnim špekulantom, ki jim složnost delovnega ljudstva nikakor ne gre v račune. Zato poskušajo vedno znova vnašati razdor med demokratične množice. Vsi, ki živijo samo. od svojega poštenega dela vedo, kako se živi z današnjim zaslužkom. Njihova želja je, imeti delo, kruh, skratka možnost znosnega življenja. S svojimi silami hočejo prispevati k ureditvi gospodarskih in političnih trebe delovnega ljudstva in za demokracijo, Samo breazuačajneži in politično pokvarjeni ljudje lahko zahtevajo izključno le od delovnega ljudstva žrtve za gospodarsko obnovo. Gospodje, ki so za časa vojne nemoteno in celo v še večji meri mastno služili in v interesu katerih pišejo razni »krščanski* dobrotvori, pa seveda ne smejo in tudi ne »morejo* prispevati k naši skupni obnovi. Tako stališče zavzemajo samozvani predstavniki krščanske ljubezni. Tečaj za popisovalce Postojna. — Te dni se je zaključil okrajni tečaj za popisovalce zemljiških gospodarstev. Vodila sta ga tovariša Marjan Pangos in Mihael Mahnič, člana okrajne načrtne komisije LRS. Tečaj je posečalo 36 slušateljev. OSS novinarjev in Novinarska zveza v Trstu obsojata napade na urednike «OSS novinarjev je bil obveščen o napadih na urednika «11 Lavoratore» Petra Liebleina in glavnega urednika «11 Progres-so» Ruggera Bartoluccia ter to nezdravo gesto obžaluje in ponovno poudarja pravico do svobodnega izvrševanja poklica, na katerom koli političnem področju«. Sledijo podpisi predstavnikov Enotnih sindikatov in Delavske zbornice Protestu novinarjev se je pridružil tudi odbor novinarske zveze v Trstu, ki poudarja, da stoji odločno na braniku svobode in dostojanstva svoje stroke ter zahteva, da merodajne oblasti podvza-mejo potrebne mere in preprečijo podobna nedopustna in barbarska dejanja. CeSo maj. Bay]iss se razburja zaradi napadov pred našim gledališčem Petek, 27. junija Hema, Ladislav Sonce vzhaja ob 5.12, # , ob 20.56. Dolžina dneva " Jutri 28. junij Irenej, Zoran VESTI S PODEŽELJA Popravila cestnega omrežja Ceste,‘ki. so bile v času štiriletne vojne prav malo oskrbovane, so postale sedaj skaro neuporabne. Asfaltirana cesta Trst-Pulj je zaradi velikega avtomobilskega prometa s strani vojske ZVU že vsa v luknjah. Za popravilo najbolj poškodovanih delov te važne prometne žile, za obnovo dveh mostov v Sičolah in križišča pri Castel Venaro je prejela cestna baza v Kopru 21 milijonov lir od določenih 50 milijonov lir, ki so predvideni za izvršitev tega dela. Poleg tega bodo popravili ceste v Sermin, Ankaran, Rožano, Sv. Anion, Vanganel, Babiče in Ma- vilo, če se bodo kmečki gospodarji zavzeli za uvedbo novih načinov gospodarjenja. Delo množičnih organizacij Repentabor. — Naše antifašistične žene so se precej razgibale, kajti marljivo sodelujejo v naših organizacijah ter ob vsaki priliki pokažejo svojo delavnost ter požrtvovalni čut za skupna dobro. Prav posebno so se izkazale ob priliki pionirskega tabora v Lipici, ko. so podarile našim malčkom prekrasno zastavo z geslom: «Na delu hitimo. Naj vsa nam dežela kot rodni bo kraj!» Tudi ostale organizacije so pri rezige. Za vsa ta dela bodo porabili; nas zelo delavne, zlasti mladina. Na 88 ton asfalta tn preko 500 kub. , hribu «Krogli vrh», kjer bo po- ni gramoza in peska. Trenotno je zaposlenih pri teh delih 150 delavcev. Število se bo zvišalo, kakor hitro bo prišel potreben material in stroji. IZ ŠEMPOLAJA Kulturno prosvetno dela v našem kraju n. preveč razgibano. Res delaven stali odseki stavljen spomenik padlim borcem, je v nedeljo zjutraj mrgolelo mladi-so med seboj, kdo bo več prispeval med seboj kdo bo več prispedeval k graditvi spomenika. Včeraj je bila pred Višjim zavezniškim vojaškim sodiščem razprava proti tov. Grisonu Nello-ju. Obtožen je bil, da je baje sodeloval pri nedovoljeni manifestaciji in da je žalil z besedami policijski zbor. Člani civilne policije mu niso mogli ničesar slabega dokazati: Policist Farfaro je povedal, da ga je zaradi tega aretiral, ker mu je obtoženec rekel, da policija preveč drži za šoviniste. Tov Grisonu je povedal, da je bil tisti večer pri predstavi Slovenskega narodnega gledališča v kinu Nazio-nale, kjer je pomagal režiserju. 2e medtem ko je bil v gledališču, je večkrat opozoril policijskega inšpektorja, naj razžene šoviniste, ki so napadali ljudi, ki so prihajali k predstavi. Ko je pozneje šel večerjat in se je hotel vrniti v gledališče, mu je policija zastavila pot. Zato je šel v ulico Crispi in od tam skušal priti v gledališče Nazionale. Ravno tedaj so šovinistični pobalini začeli metati kamenje na policijo. Prav v tem ko je polic.ja začela loviti pobaline, je tov. Risoni rekel policijskemu agentu Farfaru besede, zaradi katerih so ga aretirali. Na vprašanje predsednika sodišča, ali je načeloval skupini demonstrantov, kakor "to trdi policija, je tov. Risoni zanikal. Končno je govoril major Bayliss. Najprej je povedal, da n; dokazov zato, da bi obtoženec sodeloval pri manifestaciji. Glede njegovih besed pa, ki jih je izrekel proti policistom, je major Bayliss priznal, da so te besede riso žalitev policije. Končno je še g. major povedal, da je tudi on razburjen, ko je videl, kako so se šovinisti obnašali pred'Nazionale med predstavo Slovenskega narodnega gledališča. Zaradi tega tudi razume odgovor občinstva na taka izzivanja. Pristavil je še, naj mu takoj privedejo v sodno dvorano take šovinistične ba- rabe. Istočasno je dejal, da deset dni, ki jih je obtoženec Risoni presedel v zaporih zadostujejo za kar je obtožen ŠT. PETER NA KRASU Prispevki za «Teden matere in . , otrokati. Zaradi nepredvidenih za- :e samo pevski odsek. Vsi o- : ge ^ obračun «Ted- idseki in organizacije pa. S - | rnafpre in otroka» šele 17. te m. Glavna ovira pri | mo životarijo, uiav«* «»«« ^‘ | s prodajo razglednic, blokov in vsem delu je pomanjkanje dvora- znagk SQ nabrali 10.782 lir. Delavci ne in prostorov. Zato je treba po- tovarne siCLA so s prostovoljnim nase m.adine da dek>m popevali vsoto 47.424 lir. zbornica pooblastila sindikalne za upnike in odbore v podjetjih in prilik na STO-ju. Zavedajo se, da obratih. je vredno živeti in boriti se za po- zdraviti zamisel naše mladine, da bo zgradila prosveto. dom. Prepričani smo, da bo mladina ta načrt tudi uresničila. V javnem delu čutimo pomanjkanje ljudi, posebno na kulturno-pro-svetnem polju. Zato nam je tembolj nerazumljivo, da se učiteljstvo briga samo za šolo. Zaprli so se y šolo in se oddaljili čA svoje dolžnosti delovanja med narodom. Ali so morda dobili tak ukaz? Naše ljudstvo Je pretežno nave- Pri kinopredstavi so inkasirali 3.020 lir. Skupno je St. Peter daro-val 61.226 lir. Posebno so se izkazali delavci tovarne vezanih plošč, ki so že ob mnogih prilikah pokazali svojo veliko požrtvovalnost za dobrobit skupnosti. Zakaj je Laurini ubil Farino? Policijski inšpektor Ricato je tu-zano na zaslužek izven domačega' ^ tčeraj nadaljeval z izpraševa- kraja, ker zemlja ne nudi dovolj za preživljanje. Potrebno bo preurediti nenačrtno in neracionalno gospodarstvo- To se bo lahko popra- FIZKULTURA Prepled nedeljskih nogometnih tekem no vzgojo nogometni turnir za «Mla-dinski pokal*. Prijave nogometnih moštev sprejema ZDTV v ul. Ma* chiavelli 13 do 30. t. m. . Cim bolj se bliža pokrajinsko nogometno prvenstvo k svojemu koncu, tim več zanimanja vzbuia med nogometnim občinstvom. Tako na vrhu, kst na repku kvalifikacijske lestvice je položaj nejasen. Za prvo mesita se borita enajstoricl Skednja in Gaslinija, ki imata obe enako število točk, le razliko v golih Ima Skedenj boljšo. Za tretje mesto P» I orodjem za 1- 1948. se bije borba med Torpedom, Rašo Natečaj za sestavo prostih in orodnih vaj ZDTV za STO razpisuje natečaj za sestavo množičnih yaj ali vaj z in Koprom. Na dnu pa se borijo za obstanek enajstorice Milja, Pirana. Ki mina in Pulja. V nedeljo bo nogometni spored popoten ter bodo igrale vse enajstorice. Tovarna strojey bo morala po kostanj na Reko, kjer bo imela težko delo, če bo hotela doseči deber rezultat proti Torpedu. Tudi Mon-tebello bo moral na tuje igrišče in sicer v Gradiško, kjer bo najbrže pustil obe točki. Gasilni in Skedenj pa bosta igrala pred domačo publika ter bo imel Skedenj s Kr-minčani veliko lažji posel, kot pa Gaslini s Koprčani. V Ronkah bosta igrali enajstorici iz Tržiča in Ronk, v Pulju pa bo gostovala Ronk, v Pulju pa bo gostovala jela goriška enajstorica v goste nogometaše iz Izole. V finalnih tekmah okrožnega prvenstva bo v nedeljo v ospredju za* nimanja tekma med Rojanom in Costalungo- Rojančani še niso mogli pozabiti poraza, ki so ga utrpeli v prvi tekmi ter se hočejo na vsak način revanširati. V ostalih dveh tekmah pa bosta enajstorici Magdalene in Primorja P skoraj zmagali gotovo nad Almo Vivodo tn Rdečo zvezdo V nogometnem turnirju za pokal •Vatovec Zvesti* bodo zaposlene tudi vse enajstorice. Nogometna enajstorica iz 2avelj, ki Je dosedaj ena najresnejših tekmecey za osvojitev prvenstva, bo v nedeljo igrala z žilavo enajstorlco Acegata. Enajstorica Cola pa najbrže ne bo imela težkega posla z enajstorice Bolniške blagajne. Tudi Primorje D bo verjetno spravila na varno obe točki. Svetokrižka Vesna se bo pome-riia z Kraljičem in ima majhne možnosti za uspeh Bolj huda borba bo V tekmah med Sežano in Kolonjo, Opčinami in Sv. Markom, Nabrežino m Kezmansm ter Dre-herjem in Montebellom, ker so e-najstorice približno enako močne. V preostalih treh tekmah pa so prognoze na strani Skednja B, Tovarne strojev B in Skorklje. Nogometni turnir mladinskih moštev za »Mladinski pokal* Dne 6. julij* t. 1. se ba pričel v organizaciji Zveze društev za teles- 1. za msško in žensko deco do 10. leta. skupne vaje; 2. za moško deco od 10.-14. leta: 3. za žensko deco od 10.-14 leta. 4. za mladince od 14.1-18. leta. 5. za mladinke od 14.-18. leta. 6. za člane nad 18. letom; 7. za članice nad 18. letom. 8 za starejše članice in člane, skupne vaje. Dolž.na vaje je poljubna. Vaje morajo biti natipkane z dvojnim presledkom med vrsticami, samo na eni strani lista in v treh izvodih. Po možnosti priložite tud: note. Vaje in note pošljite do 15. 7. t. 1. Zvezi društev za telesno vzgojo (U-nione dei Circoli di educazione li- sica) v Trstu ul. Machiavelli 13, II. v zapečatenem ovitku z geslom. V posebnem ovitku z istim geslom na zunanji stran; mora biti naslov pisca. Razsodišče bo sestave ocenilo in poklicalo tiste natečajnike, katerih sestave ustrezajo, da bodo pokazali vaje s primerno skupino telovadcev. Razsodišče bo sestavil strokovni odbor za splošno vadbo pri ZDTV- Drobne vesti Madžarska-Jugoslavija v Beogradu. V nedeljo bo v Beogradu nogometna tekma za balkansko prvenstvo med nogometnima reprezentancama Jugoslavije in Madžarske. Po zmagi Jugoslavije nad Romunijo (3:1) v Bukarešti ima Jugoslavija velike možnosti na uspeh. Slovanski finale za Davisov pokal V prvi polovici julija t. 1. bo v Zagrebu teniški dvoboj za Dav'sov pokal med jugoslovanskimi in češkoslovaškimi teniškimi igralci. Zmagovalec dvoboja bo igral z Avstralijo. Poudariti moramo, aa se bosta v evropskem finalu za Davisov pokal, prvič v njegovi zgodovini srečali dve slovanski državi, zato ga lahko imenujemo slovanski finale. Objave ZDTV Sodniški odsek. Nocoj ob 20. uri bo y prostorih sedeža sestanek sodnikov. njem «ezula» Laurinija, k: je prejšnjo noč v Trstu ubil svojega tovariša v garaži na trgu Ospedaie št. 2. Laurini, ki je pobegnil iz Paz.na, je šel najprej y Rim in od tam je prišel v Trst ter dobil v tej garaži 10. t- m. službo šoferja. Med zasliševanjem je pogostoma zašel v protislovja. Vendar Je vedno bolj jasno, da je Laurini ubil nočnega ču vaja premišljena in verjetno celo, ko je ta mirno spal v postelji. Po izvršenem uboju je kladivo, ki mu je služilo y ta namen, lepo obrisal in postavil na prejšnje mesto. Morda je nastal med njima tud! prepir zaradi dogodkov y Siciliji; toda to je bila okrog polnoči. Vsi znaki pa kažejo, da je bil Farina ubit med prvo in drugo uro. V tem času je nek nočni čuvaj opazil dva sumljiva človeka, ki sta stala v bližini garaže in sicer okrog vogalov ul. Timeus in ul Nordio. Po teh znakih sadeč, je Laurini z ostalima dvema nameraval ukrasti in odpe 1 jatj dva avtomobila, ki sta bila shranjena v garaži. Zato pa je bilo treba najprej odstraniti čuvaja. Drugo dejstvo, ki kaže na umor zaradi ropa je tudi to, da pri ubitem niso našli nič denarja, dočim trdijo nekatere priče, da bi moral imeti pri sebi večjo svato Nerazumljivo je tudi, da ubijalec vztraja pri svoji trditvi, da Je bil ubiti Titov pristaš, dočim so potrdili ljudje, ki so ga poznali, da je bil v nasprotnem taberu ter je prišel iz Palerma kat vojni begunec v Trst šele 1942. leta. Policija je včeraj popoldne zaslišala peleg ubijalca tudi sorodnike in prijatelje umorjenega, da bi č.naprej dognala, zakaj je Laurini ubil svojega tovariša. K besedam majorja Baglissa pripominjamo sledeče: 1.) Majorjeve besede so žal le platonskega značaja. Do sedaj so se namreč morali, da bi bilo pravici, ki nam jo že dve leti deli ZVU, zadovoljeno, pred sodiščem zagovarjati le tisti, ki so bili napadeni, ne pa tisti, ki nas je napadal, čeprav so fašistični smrkavci stali pred gledališčem, pomešani s člani «najboljše policije na svetuj, ki je po svoji ' 3(K 35-1*' jfrll 30Ji 36-1» 100-1* 120-1*’ Prodala čevli®^ po maksimalnih 1 Zveza trgovcev na 4r sporazumu z uradom za --en začela od včeraj dajo gotovih vrst č«vljeV n#' simiranih cenah. Zato s* . ... . —-.pati r vsi zainteresirani ravr slednjih navodilih: 1) vsaka navedenih ra imetj izstavljen na V1 stu cenik urada za cen®- ^ i-i 2) vse vrste čevljev, *’ ^j.4 vrženi maksimirani cenL f?\ biti razstavljeni r.a vid° J v trgovini. ^Jf j Za sedaj prodajajo maksimiranih cenah . ■ trgovine: »Dama*, Bor* (rf l Ranzini Claudio, Borz« Nimmerichter, Korzo G.. Korzo 31; Rosini >1 zo 4 in ul. Dante 1: Vj riano, ul. S. Spiridione M Rossi, trg S. Giovairi-i Matija, ul. Muratti U . ul--trg Goldoni 7; Dei ribaldi 3; S. Marco. ul- j* 6; Castiglioni, ul. Garba j j;., ni trg 2, trg Goldoni r