Poštnina
pavialirana.
Uredništvo
in
upravnlštvo lista je v Ljubljani Breg št. 12. Telefon 119.
Štev. 43.
Posamezna fttevilka po Din ir25
W Ljubljani, 17. oktobra 8924.	Leto	II?
AVTONOMIST
Glasilo S9Zdlv*^eii|a slovenskih avtonomistov*1.
   —  lasliaja vsak pelek.     —
Celoletna naročnina 50 — D mesečna 5 — „
Inozemstvo celoletno 100.
Posamezne številke se ra-čunijo po Dl 25
Inseratl se računajo: pol str. 560 D, manjši sorazmerno. — Pri malih oglasih beseda j0 p.
Kaj hočemo?
Lastno zakonodajo skega ljudstva!
na lastnih tleh vzrastlega slover,-
V močvirju.
Mi smo v našem listu že večkrat zapisali stavek »Bei Grott und in iSerbien ist alles moglich — pri Bogu in v Srbiji je vse mogoče.« Dogodki zadnjega tedna ta iizrek popolnoma opravičujejo. Vredno je torej te dogodke nekoliko 'bližje pogledati.
Odstop vojnega ministra.
Iz sedanje vlade je izstopil Vojni minister general Hadžič. To še ne 'bi bilo nič hudega, kajti če en general gre, pride lahko drugi na njegovo mesto. Če Ibi imeli mi toliko denarja kakor imamo generalov, bi bi-ii mi najbogatejši ljudje. Zanimivo pa je, zakaj je ta general odstopil. Po njegovi lastni trditvi zato, ker se ne strinja s tem, da bi vlado podpirali hrvaški republikanci!
Hrvaški republikanci pa iso povedali že pri sestavi sedanje vlade, da jo bodo podpirali. Ta izjava hrvaških republikancev je jmorala torej gospodu vojnemu ministru biti znana. Ta izjava pa gospoda generala ni prav nič ovirala, da je v sedanjo vlado vstopil, sedaj mu pa kar naenkrat nekaj ni prav!
Kaj moremo sklepati iz tega! iSamo in edino to, da je ta generalova izjava iz trte izvita in da so čisto drugi vzroki bili merodajni za njegov odstop.
Zanimiv prepir.
General Hadžič je po 'svojem odstopu povedal še natančnejše, zakaj ne mara hrvaških republikancev. Rekel je, da je zvedel od svojih podrejenih, t. j. od raznih vojaških oblasti, »da radicevci agitirajo tudi med vojaštvom«, »da armado razkrajajo« in »da državo razdirajo«!!
Na te obdolžitve pa je odgovoril minister notranjih zadev g. Petrovič, da je vse. kar trdi general Hadžič, neresnično! A povedal je že več in sicer to-le:
Ko je vlada vprašala, če je vojno ministrstvo res razpošiljalo orožje na Hrvaško in ga tam delilo med gotove ljudi, je vojni minister odgovoril, da to ni res! Njemu, ministru notranjih zadev, pa so podrejeni politični organi poročali, da je to res, da je vojaštvo res delilo orožje med gotove ljudi, in politič-,ne oblasti so tudi poročale, koliko orožja in kakšne sorte je vojaška oblast razdelila!
Glede Slovenije pa je rekel minister notranjih zadev g. Petrovič: Orjuna je oborožena! (To je v Sloveniji že itak” znano. Novo je le to, da sedaj izvemo iz ust ministra, da je Orjuno Oborožila vojaška oblast, op. ur.).
Tako sta 'si nametala oba ministra nekaj prav debelih kep blata drug drugemu v hrbet, cela Evropa in ves svet se pa smeja in kaže na nas z besedami: »Evo ti države!«
Vojaška špijonaža.
Iz prepira med obema ministroma pa razvidimo, da je vpeljana med nami in nad nami prava ruska caristična politična in vojaška špijonaža. O politični špijonaži ne govorimo. To smo imeli tudi že v Avstriji in je znano, da so že tedaj razili uradniki šnofaii okrog po javnili lokalih in prisluškovali 'ter za svoja špijonska poročila prejemali gotovo mesečno nagrado. To je torej že nekaj navadnega.
Nekaj čisto nenavadnega pa je vojaška špijonaža v mirni dobi. Mi razumemo vojaško špijonažo v vojski, toda v mirnem času in to v lastni deželi in med lastnimi državljani? Ali veste, kaj to pomeni?
To ne pomeni nič drugega, kakor da nas Hrvate in Slovence smatra vojaška uprava v Belgradu za državljane dihige vrste! Vojaška uprava v Belgradu nas smatra za
nezveste in za nezanesljive držav* ljane, ki jih je treba tudi vojaško kontrolirati, prav tako kakor je treba kontrolirati sovražnike v tuji deželi!
Najleplše pa je to: Nas kontrolira vojaštvo, torej ljudje, ki jih mi plačujemo s svojim davčnim denarjem! Plačani hlapci kontrolirajo svoje gospodarje! Kje pa smo?!
Kdo je tega kriv?
Sistem vojaške nadvlade nad civilisti je značilna bolkanska razvada. V balkanskih državah ljudje navadno ne znajo ne brati in ne pisati in vse, kar govore tam doli o nkei »svobodi« in o neki »vladi ljudstva«, stoji samo na papirju. Tako je bilo in je še danes tudi v tSrbiji. iSrbsko ljudstvo ni nikdar vladalo samo sebe, ampak vedno in do današnjega dne so vladali in vladajo nad srbskim ljudstvom bel-grajski oderuhi, ki so se opirali na vojaško moč. Zato so si razne bel-grajske oderuške »porodice« vedno prizadevale, da dobe na svojo stran tudi nekaj generalov, češ če se nam ljudje ne bodo pokorili zlepa, bomo pa poslali vojake nadnje!
Ta način vladanja so hoteli in še hočejo vpeljati tudi nad nas.
Priprave.
Da bi ta svoj namen lažje dosegli, so najprej slovenske in hrvaške vojake odpeljali tja doli v Macedo-nijo, k nam pa poslali samo srbsko vojaštvo, ki je skozi in skozi nepismeno in zato tudi mnogo pokornej-še. Potem so iz armade odslovili vse slovenske in hrvaške oficirje. Končno so hoteli poslati iz dežele še slovenske in hrvaške žandarje.
Ker pa vse to še ni zadostovalo, so začeli — kakor je to priznal sam notranji minister! — oboroževati še »zanesljive« hrvaške in slovenske ljudi, da bi s pomočjo »zanesljivih« Hrvatov in iSlovoncev v slučaju potrebe klali in morili hrvaške in slovenske ljudi!
Tako je bilo vse lepo pripravljeno za državljansko vojno, ki naj bi strla in zatrla v hrvaških in slovenskih pokrajinah vsako misel na pravo svobodo in na pravo vlado ljudstva.
Slabotna vlada.
Sedanja vlada vse to ve! Do da-ens pa še ni mignila niti z mezincem, da bi to neznosno in sramotno stanje odpravila in posadila par generalov (od nas plačanih generalov!) tja, kamor spadajo!
Tako slabotno se je pokazala vlada, ki ima v parlamentu ogromno večino za seboj! Zakaj in čemu jo ima?
Bajonet in hinavščina.
Glavna ovira, da se sedanja vlada tem balkanskim metodam ne upre, je v tem, ker sedi tudi v sedanji vladi lepa vrsta belgrajskih politikov, ki ne znajo drugače vladati kakor z bajonetom ali pa s hinavščino.
Tipična zastopnika politike bajonetov sta bila Pašič in Pribičevič. Ko so pa videli merodajni gospodje, da se Hrvatje tudi bajonetov ne boje, so postavili na vrh druge ljudi, ki naj bi spravili Hrvate na kolena z ovsom in s cukrom, t. j. s hinavsko premetenostjo. Ta igra pa še ni končana, ampak se šele igra! Kakor hitro bodo pa domnevali, da se Radiča ne da tako 'kar tako »ošpilati«, bodo začeli zopet z — bajoneti. Za ta slučaj pa morajo imeti bajonete pripravljene in zato se tudi sedanja vlada proti generalom ne gane, ker tega »Belgrad« ne pusti!
V	močvirju.
V	takem pristno balkanskem močvirju brodimo že vsa leta, odkar so nas »osvobodili«. Zato pa večna čast in slava onim, ki so nas
1.	1918. srečno pripeljali tja, kjer smo danes.
Naročajte ,,Avtonomista"!
68
LISTEK. Kmečki punt.
Hrvaško napisal Avgust Š e n o a.
»Naj propade!" je odgovoril kmet in stisnil plemiško desnico.
»Tako bodi in Bog naj sodi!" je priložil Ilija Gregorič.
Počasi se plazeč skozi grmovje sta prišla oba do vode in čoln ju je prenesel na drugo Stran.
»Bratje,“ je povzel Gubec, „vi poznate vsak svoj kraj. Vem, da je vse ljudstvo pripravljeno kakor napeta puška, toda treba še prigovarjanja in dogovorov. Idite okoli in pobrigajte se za vsako vas, toda vse naj ostane tajno. Vsak naj molči kakor grob. Ne hodite k slabičem ali malovrednežem, da ne bomo izdani."
»Gubec,“ se je vzdignil Pasanec, „ti si pametnejši od nas, ti si pravičnik, ti si pismen človek. Vse ljudstvo je zapisalo tvoje ime v svoje srce. Mi pripravljamo vojsko, brez poglavarja pa nič ni. Možje! Matija Gubec nas naj vodi, on bodi naš poglavar. Ali hočete?"
»Hočemo! Živel naš vojvoda Gubec!" so zaklicali vsi z enim glasom.
»Bom! Vodil vas bom," je svečano izpre-govoril Gubec in vzdignil roko, »vodil vas bom v boj za stare človeške pravice, do zadnjega diha bom z vami. Tako mi Bog pomagaj!"
»Ha! Ha! Ha!" se je začul porogljiv smeh in v vratih se je pokazalo od mesečine ožarjeno nabreklo lice Drmačiča.
»Izdaja! Drmačič!" so zaklicali kmetje in v hipu se je zabliskalo deset ostrih nožev.
»Pravi junaki ste! Pobijte me!" se je zasmejal pisar, »jaz sem sam. Izvohal sem vaš sestanek in sem šel za vašim sledom. Lahko bi vas izdal. Obesili bi vas vse po vrsti. Tega pa nisem storil. Hočem biti rajši vaš, da se maščujem nad starim krvnikom za težke rane in udarce. Za vsako rano mora občutiti sto muk. Vaš sem, pri Bogu prisežem. Toda kaj nameravate? Povrniti se pod nekdanje gospodarje? Sijajno. S konja na osla! Dokler bo kaj gosposkega žameta, bo tekla kmečka kri in kmečka solza. Dol z gospodo! Vse podavite!"
»Molči," zakliče Gubec, »mi nismo razbojniki!"
»O ti kmečka modrost," se je zasmejal Drmačič, »ali veš, da se Uršula in Tahi preko vaših glav pogajajo, da bo Zofka vzela Gabrijela in da bosta na Susjedu ostala Tahi in Uršula?"
»Lažeš," je zakričal Gubec in prebledel, kmetje pa so se pognali proti Drmačiču.
»Čitaj, Gubec! Saj si pismen človek!" je rekel Drmačič in podal Gubcu Ankino pismo.
Kmetje so prižgali luč. Gubec je začel či-tati in bledeti. Oči so se mu besno zažarele in zaklical je:
»Da, Drmačič! Naš si! Resnica je, bratje. Naši nekdanji gospodarji se vežejo z novim
krvnikom proti nam. O ti grda gosposka hinavščina! In naš punt naj bo celo priprava za to zvezo! Prokleti naj bodo izdajavci, ki so nam še pred kratkim obetali svojo zvestobo, pri tem pa nosili kačo na prsih. Kvišku! Proč z gospodo! Samo ena pravica bodi — naša svoboda!"
»Naša svoboda! Za njo bomo živeli in umrli!" so zaklicali razjarjeni kmetje in ob skrivnostnem šumenju mlina, ob zlati mesečini so si ti pogaženi bojevniki za božje pravice in človeško dostojanstvo stisnili žuljave desnice.
XXVIII.
V	oknu mokriškega gradu sedi Zofka He-ningova. Silno je upadla. Skozi belino njenega nežnega lica sevajo modrikaste žilice. Lasje se ji sujejo razpleteni po ramenih, njene kalne oči gledajo v tla, samo včasih se vzdignejo, pogledajo krasno pokrajino, ki se pred njimi širi, in se obrnejo proti vzhodu. Tedaj se pritisne mala ročica na srce, na dolgi trepalnici se ji zasveti solza in ustnice se ji stisnejo trdneje. Gospa Uršula je Zofko pripeljala sem, da bi se mlada nekoliko popravila, ker jo je poročilo o strašni smrti Miliča ranilo do dna srca. Za materjo in sestro pa je prišla tudi gospa Konjska, da bi svoj pametni načrt dovršila. Po cele dneve poseda Zofka in molče gleda pred se, po nočeh pa moči svoje vzglavje z vročimi solzami. Samo včasih stopi s sestro Marto malo na vrt, da potolaži svoje bolečine v blagem duhu svežega zelenja.	(Dalje	prihodnjič.)
Limanice.
V	zadnji številki našega lista smo priobčili notico, kjer srno povedali, kako imajo v Belgradu za vsako »preeansko« stranko pripravljeno posebno limanico, da nanje love neumne »prečanske« politične kaline in da si za vsak slučaj zagotove vodstvo in Oblast in moč nad celo državo. Povedali smo, da imajo za slučaj, če bi zmagalo kmečko gibanje, pripravljene v rezervi svoje »zornijoradnike«, če bi zmagali komunisti, imajo pripravljene »komuniste«, če bi zmagali republikanci, pa »republikance«. Seveda so vsi srbski »zemljoradniki«, srbski »komunisti« in srbski »republikanci« odločni centralisti, kajti kakor rečeno, imajo vse te srbske stranko samo en namen:	spraviti
slovenske in hrvaške zemljoradni-ke, komuniste in republikance pod srbski klobuk in pod belgrajsko komando. Če resničnosti naše trditve ne ibi nič drugega dokazovalo, jo »dokazuje že dovolj okolnost, da_ imajo vse omenjene srbske organizacije ves denar centraliziran v Belgradu in vso politično vodstvo tudi .centralizirano v Belgradu in doslej še nobenemu srbskemu »zemljorad-niku«, »komunistu« ali »republikancu« ni padlo v glavo niti v sanjah, da bi se is sorodnimi strankami pri nas hotel združiti federativno, t. j. da bi ostali n. pr. srbski zemljoradniki gospodje v 'Srbiji, slovenski samostojni kmetje pa gospodje v Sloveniji. Tega ne marajo niti srbski »zemljoradniki«, niti »komunisti«, niti »republikanci«, ker oni so. v prvi vrsti Srbi, ki hočejo za vsako ceno nad Slovenci in Hrvati komandirati brez ozira na ime stranke.
Srbskim »zemljoradnikom« in komunistom« se je pač posrečilo vloviti na svoje limanice slovenske samostojne kmete in slovenske komuniste, ni se jim pa posrečilo ujeti na ta pop niti hrvaških niti slovenskih republikancev.
O poskusih, pridobiti tudi liatl 1-ca in hrvaške kmečke republikance ,na svojo stran in jih spraviti pod ž>zemljoradniški« ali pa pod »republikanski« srbski klobuk, beremo v »Beogradskem Dnevniku« prav zanimive stvari. Tam beremo:
»Prvi je poslal k Radiču svoje zastopnike g. Prodanovič (vodja srbskih »republikancev«, op. ur.). Radič je odposlance tega gospoda prav lepo sprejel in delal njim in njihovi stranki prav lope poklone. Ko so mu pa povedali, da so prišli zato, da bi se srbski in hrvaški republikanci »ujedinili«, Radie ni hotel prav nič slišati o kakem sporazumu ž njimi in jim je rekel prav lepo, »da sedaj še ni čas za to.«
Vojaštvo in politika.
Ko so belgrajski »republikanci« zvedeli, kako jih je Radič odpravil, oziroma kako jih je ven vrgel, ker je njihove namene spoznal, so ga začeli seveda sramotiti in zmerjati »na pasja usta«.
Za srbskimi »repufblikanci« je poskusil svojo srečo pri Radiču g. Avramovič, vodja srbskih »zemljo-radnikov«.
Tudi tega je Radič silno prijazno sprejel, ampak obljubil tudi njemu ni nič. Avramovič je sicer pritiskal, da bi se hrvaški republikanski kmetje »ujedinili« s srbskimi zemljoradniki«, toda Radič je na kratko odvrnil, da ne more ž njimi iti skupaj, »ker niso republikanci«.
Če bi bil pa Avramovič rekel Radiču: »Dobro, mi bomo tudi republikanci« — bi mu bil Radič prav gotovo odgovoril: »Kar bodite republikanci, toda srbski republikanci, mi pa ostanemo hrvaški republikanci!«
Tak nasvet je Radič dal tudi srbskim republikancem, ko jim je rekel: »Nikar se ne imenujte »jugoslovanski« republikanci, ampak ostanite in bodite srbski republikanci!«
Upamo, da bodo te v m tiče marsikomu odprle oči in da bodo naši ikmetje sedaj razumeli, zakaj vse srbske stranke brez izjeme Radiča tako srdito sovražijo! 'Sovražijo ga zato, ker je spregledal prave namene raznih srbskih političnih strank in se ni vsedel na nastavljene limanice. To pa ogoljufane goljufe boli in zato se jezijo, ker so našli enkrat svojega mojstra.
Kdor vse to premisli in preudari, bo razumel tudi sovraštvo raznih slovenskih političnih strank do Radiča. Tudi razne slovenske politične stranke sovražijo Radiča samo zato, ker so naši ljubi slovenski politični voditelji drveli 1. 1918. skoro brez izjeme kar v galop v Belgrad, kjer so raznim srbskim obljubam tako nasedli, da še danes kobacajo v belgrajskih zanjkah kakor muhe v močniku, Radič pa bel grajski m obljubam ni nasedel niti 1. 1918. niti danes! To pa razne slovenske politike silno boli in zato Radiča ne morejo živega videti!
Zato pa se vedno tesnejše oklepa republikanske in federalistične misli slovensko ljudstvo, ki od dne . do 'dne bolj uvideva, da belgrajske komande ne bomo rešeni prej, dokler se naša država ne preuredi v federativno republiko. Šele takrat bomo Slovenci gospodje na svoji zemlji. In ker hočemo to^hiti, smo republikanci in federalisti.
Iz naše organizacije.
SOMIŠLJENIKI NA KRANJSKEM!
Dne 19. oktobra 1924 (na žeg-nansko nedeljo) se bo vršila v Ljubljani konferenca slovenskih republikancev za Kranjsko. —- Dnevni red: 1. Naš program. 2. Nasa organizacija. 3. Naš tisk. - Konferenca se bo vrlšila po § 2. shodnega prava. Pristop imajo le zaupniki, predsedniki in odborniki krajevnih in župani republikanske stranke. Kdor se hoče konference udeležiti, naj to naznani takoj upravi našega lista.
KONFERENCA V PTUJU.
V	nedeljo 12. oktobra 1924 so zborovali zaupniki slovenskih le-publikancev v Ptuju. Udeležilo se je konference 51 zaupnikov, ki so zborovali nepretrgoma od pol enajste ure dopoldne do pol tretje popoldne v dvorani »Narodnega Doma«. Tudi tu je hotela policijska oblast nagajati, toda poučilo se jo je, da na zborovanju nima besede. Zastopani so bili sledeči kraji: Rogoznica, Gor. Radgona, Dornava, Meje, Prepolje, Brestje, Rogatec, Središče, Sv. Bolfenk, Studenci pri Mariboru* Trbovlje, Pesnica, Nova cerkev, Zg. Leskovec, Loče pri Poljčanah, Oplotnica, Sv. Trojica v
Pred dobrim tednom je iz sedanje vlade izstopil vojni minister general Hadžič. Iz vlade je izstopil na povelje Pašičevo, ki je računal na to, da bo vsled odstopa vojnega ministra padla cela vlada.
To se sicer ni zgodilo, ker vojaški vojni minister ni parlamentarec in zato parlamentarna vlada nima prav nobenega povoda odstopiti, če izstopi iz vlade general. Pač pa je ta korak vojnega ministra spravil na dnevni red razpravo
o	vprašanju, če in koliko se smejo generali in vojaki sploh vtikati v politiko.
Predno odgovorimo na to vprašanje, si moramo biti na jasnem o tem, kdo in kaj je pravzaprav vojak? Mi imamo dve vrsti vojakov: tiste, ki morajo iti k vojakom, da odslužijo svoja v postavi določena leta in pa tiste, ki se prostovoljno javijo za vojaško službo. Oni, ki morajo služiti pri vojakih, za nas ne prihaja v poštev, ker to so pravzaprav civilisti; gre torej samo za one, ki gredo prostovoljno k vojakom in ki si izberejo vojaško službo za >s voj živi jenski poklic.
Kdo in kaj so ti ljudje? To so ljudje, ki pravijo drugim državljanom: »Gospodje, vi boste imeli da-.nes ali jutri kakšno vojsko. Vi se boste torej pretepali. Mi smo pripravljeni, da se v slučaju potrebe gremo pretepat za vas, in smo pripravljeni žrtvovati za vas tudi svoje življenje. Za plačilo pa zahtevamo, da nas dobro redite, dokler smo živi!«
To in nič drugega so tisti ljudje, ki gredo k vojakom prostovoljno.
Takih ljudi pa na Angleškem ali ' v Ameriki prav nič ne spoštujejo. Tam spoštujejo samo tiste ljudi, ki delajo. Zato tam tudi ni videti nobene uniforme na cesti, ne prostaške in ne generalske.
Kdor pa ne dela in ne ustvarja, ne more imeti pravice soodločcva-nja. Najet in plačan hlapec mora delati to, kar mu ukaže gospodar. Hlapca, ki ibi si lastil pravico do ukazovanja in gospodarstva, vrže gospodar na cesto!
Zato so po vseh modernih državah vpeljali zakon, ki vojakom prepoveduje vtikati se v politiko. Kaj sklepajo in odločajo civilni davkoplačevalci in gospodarji v državi, to vojakov prav nič ne briga. Vojaku mora biti vseeno, kakšna stranka ima večino v parlamentu, ker on ne služi stranki, ampak državi. Če mu pa njegova služba ni všeč, lahko gre. Nikdar in nikoli pa nima vojak pravice, pa če ima tudi naj višjo šaržo, vtikati se v stvari, ki brigajo samo gospodarje. V modernih demokratičnih državah odločujejo o državnih stvareh davkoplačevalci preko svojega svobodno izvoljenega parlamenta, vojaki pa nimajo besede!
To naj si zapomnijo tudi slovenski kmetje in delavci, da se ne bodo tresli kakor šiba na vodi pred vsako uniformo. Vojaški oblasti se mora civilist pokoriti, dokler je v vojaški službi, ko pa pride iz vojašnice, je zopet civilist gospod, vojak pa nič, ker je od civilistov plačan.
Dnevne vesti.
Slov. goricah, Rozalija, Pobrežje, Krčevina, Levanjci, Mala Varnica, Ptuj, 'Sv. Jurij ob Ščavnici, Pekel, Sp. Leskovec, Belišče, 'Sv. Andraž, Nova ves, Hajdina, Velavšek, iSko-rišnjak in Strmec. Pozdrave so poslali Makolčani. Na dnevnem redu so bile tri točke: Naš program, naša organizacija in naš tisk. Zborovanje je otvoril g. A. Prepeluh, ki je podal kratko situacijsko poroči-
lo.	Na to je prišla na dnevni red 'prva točka: Naš program. Poročilo o njem je trajalo poldrugo uro, na kar se je otvorila debata, ki je bila zelo stvarna. Naslednji dve točki dnevnega reda ste se obravnavali skupno. Konefrenca je storila zelo važne Sklepe, ki jih objavimo v prihodnji številki.
Gornja Ščavnica v Slovenskih goricah. Tu se je ustanovila politična krajevna organizacija Slov. republikancev, h kateri je pristopilo takoj 28 mož. Odbor so si izvolili sledeči:	Predsednik Kočar Štefan,
poseistnik; podpredsednik Ivan Polanec, mizar; tajnik Križanec Milan, posestnik; blagajnik Morčič Jožef, posestnik; odborniki so pa Peser Janez, posestnik; Veršič Janez, posestnik. — V Slovenskih goricah se pripravlja ustanovitev še nadaljnih krajevnih organizacij.
Pojasnilo. Iz Škofjeloke mi sporoča somišljenik, da se je tam vršil v nedeljo 12. oktobra 1924 v »Društvenem domu« politični shod, na katerem je govoril tudi tajnik SLS, g. kaplan Gabrovšek. V svojem govoru da je označil g. Štefana Radiča kot svobodomiseica; zato da SLS noče imeti ž njim prijateljstva. V parlamentu da ž njim sodeluje samo zaradi današnjih političnih prilik. Pri tem je omenjal, da se g. Radič v Sloveniji poslužuje mene podpisanega, ki da sem neupravičeno govoril v imenu Slovencev na velikem zborovanju HRSS dne 14. septembra v Zagrebu. Končno je povedal še, da sem ,ise ob priliki .zadnjih državnih volitev ponujal ■SLS za kandidata, da je SLS na to pristala, ako najdem volilni okraj, ki me kot takšnega sprejme. Ker pa me noben volilni okraj ni hotel sprejeti, da sem propadel.
K temu podam sledeče pojasnilo: Na velikem zborovanju HRSS dne 14. septembra t. 1. som govoril v imenu slovenskih republikancev na izrečno povabilo g. Št. Radiča. Lahko bi tam govoril tudi g. Gabrovšek v imenu SLS, če bi hotel, vsaj je bil navzoč v civilni obleki kot poročevalec »Slovenca«. Kar se pa njegove trditve tiče, da sem se ponujal pri zadnjih drž. volitvah komurkoli za kandidata, izjavljam, da je trditev g. kaplana Gabrovška .od prve do zadnje besede gladko izmišljena. Obžalujem, da se je pri politični agitaciji g. kaplan Gabrovšek poslužil očitne neresnice. — Ljubljana, 14. oktobra 1924. Albin Prepeluh.
General Hadžič in Kocajdrov Kori. V »Slovencu« beremo: »Kocajdrov Kori, doma tam nekje pri Ribnici, isluži pri vojski kot »redov«. On pa ni navaden redov kakor drugi, ampak je posebne vrste redov, ker zna tudi brati in pisati. In ker to zna, je Kocajdrov Kori te dni bral tudi časopise. Ko je pa v časopisih bral, da je general Hadžič podal ostavko, 'ker se ne strinja s politiko vlade, se je Kocajdrov Kori, kraljevski redov, silno zadovoljno nasmehnil, pa dejal: »Ja nu, če general lahko gre, če ni zadovoljen s politiko vlade, bom pa še jaz
šel domov, če bo vojska, pa bom rekel, da se s tako politiko prav nič ne strinjam.«
Sporazum med Hrvati in Srbi.
Sedanja vlada se trudi za sporazum med Hrvati in Srbi. O sporazumu med Slovenci in Srbi pa ne slišimo prav nič. Mi držimo svoje hrbte lepo ukrivljene, vrtimo ponižno svoje klobučke med prsti in potrpežljivo čakamo, kaj bodo z nami napravili — drugi!
Neznosno stanje. Davčni vijalk v Sloveniji ne miruje, ampak kljub neštevilnim pritožbam in dokazanim krivicam nemoteno vrši dalje -svoje pogubno delo. Ljudje zdihujejo in stokajo, prosijo, se pritožujejo, pa vse nič ne pomaga. Slavna oblast je slepa in so ne zmeni ne za prošnje in ne za pritožbe. In vendar je ravno oblast sama pri nas najbolj poklicana, da tudi v tem oziru napravi red. Slavna oblast sama najbolje ve, kako malo smisla imajo pri nas ljudje za poslovanje cenilnih komisij. Ker pri nas ljudje vsled stoletnega pritiska od zgoraj .in vsled popolnoma zagrešeno dosedanje politične vzgoje sploh ne vedo, kaj je njihova pravica. Če pa slavna oblast to ve — in ona mora to vedeti — potem je njena dolžnost, da ljudske nevednosti ne zlorablja, ampak da ljudi pouči in postopa z ljudmi tako, kakor to veleva pamet in srce in pravica. Navadna pamet mora reči tudi slavni oblasti, da ni-kakor ni njena naloga vzbujati v državljanih nezadovoljstva, ampak da je njena dolžnost skrbeti za^ to, da se državljani čutijo zadovoljne. Zadovoljen pa tudi največji _ tepec ne more biti, če živi v prepričanju, da se mu godi krivica. Tako kakor delajo pri nas nekateri zastopniki davčne oblasti zlasti na deželi, no bi delali niti najbolj divji Arnavti. Če pojde to tako naprej — ali bo slavna oblast mogla zagovarjati tudi posledice takega pritiska? Ali se gospodje ne zavedajo, kakšne posledice lahko rodi tak silovit pritisk na žepe davkoplačevalev kot ga uganjajo oni?
»Radič je bedak, Radič je norec!«
To je najbolj priljubljeno agitacijsko sredstvo proti Radiču v naši de-
želi in proti republikancem sploh. Mi pa pravimo svojim somišljenikom: »Vsem, ki tako trapasto govore o Radiču, povejte lepo in mirno, da so potem »norci« tudi tisti stotisoči hrvaških republikancev, ki so dali Radiču svoje glasove, in da je »nor« ves hrvaški narod!« — Ali more pameten človek verjeti, da bi »znorel« kar cel narod?
»Monarhistično rovarenje«. Takšne naslove lahko bereš dan na dan v slovenskih listih. In sicer v listih, ki se kar križajo pred besedo »republika«. Vzemi »Slovenski Narod«, »Jutro«, »iSlovenca«, »Domoljuba«, skratka vse slovenske liste kar od kraja in tam lahko bereš: »Monarhistična zarota na Ogrskem«, ali »Monarhisti v Avstriji rovarijo«, ali »V Nemčiji dviga monarhistična kača glavo«, ali »Francoski rojalisti (monarhisti) še ne dajo miru«. To je vendar nekaj strašnega, da vsi ti monarhistični listi neprestano pišejo o monarhizmu drugod, kakor o nekem strašilu, o nečem kar je nezaslišano! Iz česar sledi, da je naša čednost na Ogrskem, v Nemčiji, v Avstriji, na Francoskem naglavni greh. Prišli so torej časi, ko so se ljudem jeziki, gospodi pa pamet zmešala.
Razlika. Na Hrvaškem so imeli v zadnjem času dve vrsti velikih č bodo v. V Zagrebu in v Osjeku so imeli evharistične kongrese, katerih se je udeležilo nad' 100 tisoč ljudi. Kakor znano so evharistični kongresi verskega značaja. Kedar pa skliče Radič kakšen shod, se tudi zbere do stotisoč ljudi, ali pa vsaj po 10 do 30 tisoč. Radičeva zborovanja so pa političnega iznačaja. Kakor nastopajo Hrvatje na evharističnih kongresih kot katoliki, tako nastopajo na Radičevih shodih kot političen narod. Kako pa je pri nas v Sloveniji? Pri nas se zbere na katoliške shode ali pa na marijanske kongrese tudi na tisoče (ljudi. Tu nastopajo Slovenci kot katoliki. Kako pa nastopajo Slovenci kot političen narod na političnih ,shodih? Če se zbere 100, reci sto ljudi, je že veliko! Mi se 'bomo potrudili z vsemi silami, da bomo tudi kot političen narod Hrvatom vsaj enaki, kakor jih dosegamo kot katoliki.
Še je čas, da poravnate naročnino. Vsak, ki je že prejel oziroma prejme položnico, naj takoj odpošlje svoto, ki je označena na položnici. Kdo ne more naenkrat plačati naročnine do 31. decembra, naj pa plača vsaj do 31. oktobra, ostanek pa pbzneje, zakar bo prejel.novo položnico v novembru. Povdarjamo še enkralt, da nimamo nikaltih podlpor in nikakih fondov.
Grda agitacija. Iz raznih krajev lia deželi dobivamo poročila, na kako nelep in nečeden način naši nasprotniki agitirajo proti slovenskim republikancem. Eni straše ljudi, da jih bodo žandarji zaprli, kar je seveda zlobna la/, ker zaradi republi-kanstva ne more in ne sme biti nihče zaprt! Dragi zopet farbajo ljudi, češ da smo brezverci in frama-zoni (frajmavrerji), lci bodo vse cerkve podrli in fajmoštre in mež-narje in ministrante pobesili. Tretji zopet prigovarjajo ljudem, naj rie plačajo naročnine na list, da ga bo prej konec itd. Vsem tem ljudem pravimo: Vi nas lahko vse pobesite in nam po/berete ves denar, vi nas telesno in gmotno popolnoma uničite, duh časa pa zahteva demokratizem, republikanstvo in federalizacijo! Proti toku časa pa je vsak boj zastonj! Če ubijete Radiča, se bo iz njegove krvi rodilo na tisoče novih Radičev, in če uničite enega ali dva slovenska republikanca, bosta na njihovo mesto stopila pač dva dru-. ga in istvar se bo razvijala dalje. Nas tolaži zavest, da delamo pošteno, kdor se pa hoče lagati, naj se pa le!
Dobri nasveti. Naša država je vojaška država in mi kupujemo po vsem svetu staro in novo orožje, kolikor ga nam svet da »na' puf«. Kdor pa kupuje orožje, ga ne kupuje iza magacin, ampak da se bo tepel, kajti kdor se ne mara pretepa-
ti, orožja sploh ne kupuje. Imeli bomo torej v doglednem času zopet kakšno vojskico ali pa vojsko. Ce in kedar pa bi do tega prišlo, naj si zapomnijo ljudje sledeče: Ves zlat in srebrn denar, kolikor ga še imajo, naj takoj zamenjajo v papirnat denar, kajti svetovna vojna je dokazala, da je papirnata krona vredna ne 100 zlatih kron, ampak 100 zlatih dolarjev. Ves papirnati denar naj takoj nesejo v hranilnice in posojilnice, kajti svetovna vojna je dokazala, da izplačujejo hranilnice in posojilnice za vložen papirnat denar samo isulio zlato. Hranilnice in.posojilnice in vsi, ki imajo še kaj denarja, naj pridno podpisujejo vojna posojila, kajti svetovna vojna je dokazala, da plača država za vsakih podpisanih 100 kron 1 milijon obresti. Matere naj pa rode na leto po 10—15 otrok, samih fantov, da ne bo zmanjkalo vojakov. Te nasvete povejte tudi svojim sosedom, svojini prijateljem in znancem, da se bodo vedeli ravnati, sicer generali ne bodo mogli zmagati.
Kdo ga je? Meseca junija so v .Trbovljah ubili rudarja Fakina. Sedaj smo že sredi oktobra, naša slavna oblast pa še danes ne ve, kdo gaje!
Ukazna politika. Kakor vemo se v naši državi vsi uradniki in državni nameščenci postavljajo v službo in iizven službe s kraljevimi »ukazi«. Tako lahko ibereš v bel-grajskih listih vsak dan med dnevnimi novicami napise kakor: »Ukazna politika n Ministarstvu Gradje-vina«, ali: »Ukazna politika u Mi-mistarstvu Pravde«. Potem pa bereš: »Postavljeni su i razmešteni: u Požarevačkom prvostepenom Su-du za sudiju Vojislav Petkovič, audija petrovačlkog prv. suda.« Ali pa: »U Gradjevinskoj Direkciji u Dubrovniku za inženera Hugo Mahnič, inžener Ministrstva Poljoprivrede
i	Voda.« —■ To je ukazna politika! To se pravi po domače: Ena stran gor, druga dol; eni sodniki gor, drugi dol; eni inženirji dol, drugi gor! Zato pomeni: Pri nas se glase kraljevi ukazi glede uradnikov tako, kakor je stranka, ki je na vladi. Danes isd in imaš dekret »da si«! Jutri utegneš dobiti »ukaz«, da »nisi več«! In tako gre ta vesela zgodba iz dana v dan po vsej deželi, kakor Kurent in njegove harmonike!
Navihanci. »Uradni list« z dne
11.	oktobra objavlja postavo, ki določa, kdo vse je v slučaju vojske vojaščine prost, t. j. da mu ni treba na fronto. Med terni srečnimi stoje seveda v prvi vrsti gospodje ministri in poslanci! Da gospodje generali ne gredo v fronto, to vemo že iz svetovne vojne, ker ti gospodje čepijo navadno po par isto kilometrov daleč zadaj, kjer se jim seveda prav dobro godi, toda ministri in poslanci? Zakaj ti ne bi šli? Življenje nam kaže, da poslanci in ministri tudi v mirnem času umirajo, pa se zaradi smrti tega ali onega poslanca ali ministra še nobena država ni podrla, ker je prišel na njegovo mesto kdo drugi, pa je zopet šlo. Zato bi bilo pravično, da bi gospodje šli tudi sami nekoliko v vojsko! Kdor vedno govori, da »mu je država in obči blagor nad vse,« naj se gre »za državo in za obči blagor« tudi pretepat! Tega pa gospodje ministri in poslanci in podobni »očetje domovine« ne bodo storili in zato so raje sklenili omenjeni zakon. Mi smo pa že enkrat zapisali: »Kedar bodo morali tudi poslanci in ministri na vojsko, bo vojska konec!« — Ali smo imeli prav ali ne?
Lep Slovenec! Mariborska'Straža« pripoveduje, da živi v nekem lepem kraju na Štajerskem slovenski notar, ki je ob enem tudi župan ■ v tem kraju. Slovenski notarji in advokati so bili nekdaj prav navdušeni in zavedni Slovenci. Toda mož, o katerem pripoveduje »iStraža«, je drugačne sorte. Ko so imeli v njegovem kraju vojaki svoje vaje, je pri skupnem obedu hotel proslaviti srbske oficirje s sledečimi besedami: »Slovenci nismo vredni, da odvežemo jermena s čevljev srbskemu ofi-
cirju!« — Slovenski kmetje! Ali boste kdaj postali tako pametni, da boste tako »inteligenco«, ki se v isvoji ošabnosti še imenuje »demokratsko«, vrgli čez plot?
Pametni Danci. Na severu srednje E vir op e leži država Danska. To je majhna, toda zelo bogata in napredna drtžava. Vlada te 'državice je spoznala, da je zanjo vseeno, če ima kaj vojakov ali pa ne. Vlada je spoznala, da se nemške ali pa angleške vojaške sile ne bi mogla ubraniti, če bi prav kupila vsakemu Dancu 100 kanonov. V tem pametnem spoznanju je danska vlada sklenila, da bo celo svojo armado enostavno razpustila, pridržala pa bo samo še policijo in nekaj policijskih patruljskih čolnov za zasledovanje tihotapcev, tisti denar pa, kar ga bo s tem prihranila, 'bo obrnila v bolj pametne namene kakor je vzdrževanje vojaštva.
Kako se menjajo časi in ljudje.
Pred 100 leti je celo Evropo strahoval general in poznejši francoski cesar Napoleon. Po bitki pri Lip-skem so ga pa zmagovalci (Nemci, Avstrijci in Ruisi) pregnali na lanski otok Elbo. Čez nekaj mesecev je pa Napoleon z otoka pobegnil na Francosko. Njegov beg, ki je postajal od dne 'do dne bolj zmagovit, je popisal francoski list »Monitor« v sledečih stopnjah: Ljudožer je pobegnil iz svoje jazbine. — Korzi-kanski strah je zapustil pristani-. šče Juan — Tiger je prišel v Gand
— Pošast jo prenočila v Grenoblu
— Nasilnik je prišel v Lyon — Uzurpator (— kdor se sam polasti moči, op. ur.) je le še 70 kilometrov daleč od Pariza — Bonaparte hitro koraka, toda v Pariz ne bo prišel — Napoleon pred Parizom — Cesar je prišel v Fontenblo — NJEGOVO CRSARSKO VELIČANSTVO je včeraj svečano vkorakalo v Pariz,
burno pozdravljeno od ogromne množice ljudstva. — Človek bi skoraj dejal, da je bil »Monitor« slovenski list...
Dvajset miljonov kron! Na Angleškem je parlament razpuščen in vlada je razpisala nove volitve, ki bodo 29. oktobra. Pri teh volitvah bodo razne politične stranke napele vse sile, da zmagajo. Politična zmaga pa ni mogoča brez odločne in vztrajne agitacije. Agitacija pa zopet stane mnogo denarja, ker je treba plačati časopise, iletake, agitatorje itd. Delavska stranka • na Angleškem pa nima mnogo denarja. Našel pa se je požrtvovalen človek, ki je daroval Delavski stranki za volilno agitacijo dvajset miljonov kron! Toliko je daroval v volilno blagajno en sam človek! Kaj takega' v Sloveniji sploh ni mogoče.
V	Sloveniji je namreč navada, da ljudje ne plačujejo redno niti skromne naročnine za list, ki ga retino prejemajo, kaj šele, da bi kaj žrtvovali zastonj! (Oni naši naročniki, ki so naročnino že poravnali, so seveda izvzeti, op. upr.)
Skoro dvatisoč poštnih položnic smo razposlali tekom zadnjih dveli tednov raznim zamudnikom. Sedaj pa naj si vsak sam izračuna, koliko denarja je to! Zato prosimo vse zamudnike, naj ne računajo talko, češ da mi lahko shajamo brez njegovih dinarjev, ampak naj računajo, koliko znaša vsa zamudnina! Če bodo računali tako, bodo gotovo postali nekoliko vestnejši in točnejši.
Ne bomo ubogali. Z ozirom na naš zadnji uvodnik o »strahovladi v Sloveniji« nam je nasvetovalo »Jutro«, naj se proti prepovedi naših shodov pritožimo. — »Jutro« naj bo tako prijazno in naj nam najprej pove, kam in kje naj se pritožimo. Pri naših domačih oblastih nimamo mi nič opraviti.
Sadje.
Slovenskim kmetom gre danes trda za denar. To vedo vsi kmečki gospodarji, še bolj pa vedo to posojilnice in hranilnice. Žita rodi naš usvet malo, tako da pridelek še za dom ne zadostuje, dohodke od živinoreje požro davki, za obleko in za dbutev pa kmet komaj ve, kje bo vzel. Res da so med kmeti tudi taki, ki razmeroma dobro shajajo, toda večina se preriva le is težavo naprej.
Zato je slovenski kmet prisiljen, da napne vse svoje moči, če se hoče vzdržati. V (Sloveniji mora kmet obdelovati zemljo vse drugače kakor jo obdelujejo njegovi tovariši v rodovitni Vojvodini in si mora iskati vedno novih virov dohodkov. Kjer je zemlja trda kakor je naša, je kmet ne sme obdelovati samo z motiko, ampak še mnogo bolj s pametjo in z razumom.
V	tem oziru pa smo mi še daleč zadaj za drugimi narodi. Mi upoštevamo še mnogo premalo velik umetnih gnojil, upoštevamo še mnogo premalo odbi.ro semenja in upoštevamo še mnogo premalo pomen pomen plemenskih živali. Nobena panoga kmetijstva pa ni pri nas tako zanemarjena kakor sadjarstvo.
Res je sicer, da pri nas ni skoro hiše brez sadnega drevja. Toda kakšno žalostno drevje je to! Ne rečemo, da ni izjem, 'toda kako redko so te izjeme! Navadno se sadno drevje pri nas kar samo zaseva. Kjer zraste, tam zraste in raste divje naprej. Zato pa vidimo pri nas toliko tistih drobnih črešenj in tistih drobnih hrušk in jabolk, ki sicer dobro rode, koristi pa ne donašajo nobene, ker tistih sadov še otroci ne marajo.
Ta izanikrnost pa kmetom samim največ škoduje. Kmetje, ki imajo dobro gojeno plemenito sadno drevje, dobe za mal trud, ki ga imajo z drevjem spomladi, bogato plačilo na jesen. Žlahtno sadje ima visoko ceno. Zakaj ne bi torej gojili .vsi kmetje žlahtnega drevja, ki jemlje ravno toliko prostora kakor tisti skrivljeni divjaki, donaša pa za mal trud jako lep dobiček? Uspehi, ki so jih naši umni sadjarji že dosegli in jih bodo še dosegli, so Ob-
enem najboljši dokaz, kakšno velikansko bogastvo še leži v naši zemlji neizrabljeno!
V soboto, nedeljo in v pondeljek bo v Ljubljani sadina razstava. Priporočali bi vsakomur, kdor le more, da pride pri tej priliki v Ljubljano in si to razstavo ogleda. Tu ne bo tistih drobnic in piškavih ja-holčkov ,ampak samo lepo in plemenito sadje! In sicer isadje, ki se da pridelovati pri nas prav povsod, brez posebnih umetnih naprav. Samo nekaj pazljivosti je treba in nekaj dela, to je vse! Na razstavi pa se bodo obiskovalci lahko tudi prepričali o cenah in bodo slišali na svoja ušesa, da eno samo lepo jabolko več istane kakor polna košara piškovega drobiža, ki tako silno kazi in pači celo našo pokrajino.
V deželah, kjer jo kmetijstvo na višku, ne puščajo niti najmanjšega prostorčka neizrabljenega. Kjer je le mogoče, vsade vsaj drevo. Take dežele moramo mi posnemati, da ne zaostanemo. Seveda se je treba nekoliko gibati in delati, ker brez dela ni nič, toda če človek vidi tudi uspehe svojega dela, dela rad in z veseljem.
Cena prešičev v Mariboru. Na
zadnjem sejmu v Mariboru so prodajali mlade prešiee, po 5—6 tednov stare po 87—187 dinarjev, 7—9 tednov stare po 225—275 dinarjev, 3—4 mesece stare po 300—500 dinarjev, 5—7 mesecev stare po 700 do 750 dinarjev, 8—10 mesecev stare po 870—950 dinarjev, 1 leto stare pa po 1250—1750 dinarjev. Za kilo žive teže so zahtevali 16—17 dinarjev, mrtve tež pa po 23—27 dinarjev, po 'kakovosti.
Vrednost denarja. V Švici so plačevali za 100 dinarjev 7 frankov 45 centimov. Dolar računajo na zagrebški borzi po 69—70 dinarjev, liro pa okoli 3 dinarje.
IZDAJA LJUBLJANSKA ORGANIZACIJA SLOVE !SKTH AVTONOMISTOV. Odgovorni i redni Drago Brozovič. Tiskarna J. 1 'ASNL'\ NASL. v Ljubljani.
Stran 4.
»AVTONOMIST«
Štev. 43.
OBRN
se dobi
v vseh špecBPi ]. prodajalnah
Izšla Je BLASNIKOVA
VELIKA PRATIKA
za navadno leto
1925
ki ima 365 dni.
„Vellka Pratika" je najstarejši slovenski kmetijski koledar, koji je bil najbolj vpo-Stevan že od naših pradedov.
Tudi letošnja obširna izdaja se odlikuje po bogati vsebini, zato pride prav vsaki slovenski rodbini.
Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 Din; kjer bi jo ne bilo dobiti, naj se naroči po dopisnici pri
J. Blasnlka naslednikih
tiskarna in litografični zavod
Ljubljana^ Breg štev. 12.
Za pouk in zabavo je potrebno dobro čtivo, ki je tudi veselje in kras knjižici. Za Din 5*— se dobi najboljši Kellerjev roman
%£ina
Za Din 15'— najlepši roman srbskega pisatelja Mušiča
Občinsko dete
in za Din 14‘— se dobi knjiga
Zeleni kader
ki opisuje življenje legijonarjev za časa svetovne vojske in razsula Avstrije — v tiskarni
3. Blasniha nasl. v Ljubljani, Breg št. IZ.
Denar je poslati naprej.
DRVA,
trboveljski premog H. Petrič, Ljubljana
Gosposvetska cesta 16 Telefon 343.
KDRI4
TOVARNA StADNE KAVE
VULEPRAŽARNA ZRNATE KAVE
MLINI ZA DIŠAVE I. T. D.
BRZOJAVI: ADRIA - VIČ
GLINCE PRI LJUBLJANI   --------------------
a
o
■4-.
,2
"S
H
Trboveljski premog drve
koks angleški premog ilezijske brikete
dobavlja
ILIRIJA
Ljubljana, Kralja Pet. a trg 8.
P
O-
C3 'V p p*
_ o«
►1 ° O pr o
j^upim
Dunajski in Ljubljanski Zvon, Kres, Slov. Bčelo, Slov. Glasnik in vse druge knjige
Hinko Sevar, antikvariat knjigarna Ljubljana, Stari trg 34.
THE REX CO
LJUBLJANA, GRADIŠČE lO.
Telefon Itev. 268. NaJboljSl pisalni, razmnoževalni in kopirni stroji.
VSE PISARNIŠKE POTREBŠČINE.
Trgovina 2IBERT
se je preselila iz Prešernove ulice na Kongresni trg zraven nunske cerkve ter se cenjenim odjemalcem priporoča še za nadaljno naklonjenost.
FR. SLOVNIK
LJUBLJANA, Stari trg 2.
priporoča po najnižjih cenah svojo zalogo izgotovljenih oblek in manufakture. Obleke po meri se točno Izvršujejo.
optik LJUBLJANA
MEEAKL
larve, mastila, lake, kit, emajle, kistove (čopiče) in zajamčeno čisti firneš najboljše kakovosti nndi
Medič - Zanki
družba z o. z.
Maribor, Ljubljana, Novi Sad,
podružnica. centrala.	skladišče.
Tovarne:
Ljubljana - Medvode.
Franc Szantner
Ljubljana, Šelenburgova ul. 1
trgovina čevljev in špecijalna tvrdka za ortopedična in ana-tomična obuvala
sprejema vsa naročila po meri in popravila.
Jugometalija*
Splošna kovinarska industrija
Ljubljana, Kolodvor, ul.IS
Izdeluje vsakovrstne bakrene kotle ter kleparska, kovinostiskarska, ključavničarska in vodovodno-inštalacijska dela. hpecijalni zavod za vpeljavo in popravila centralne kurjave, sušilnic itd. Konkurenčne cene. Točna izvršitev
Telefon štev. 729
Tek. račun št. 13.199
■ ■■
TONE MALGAJ
pleskar za stavbe in pohištvo, lakiranje voznih koles v ognju, Soboslikarstvo. Špecijalni oddelek za črkoslikarstvo na steklo,
pločevino, les, zid i. t. d.
nolnvriirp* Kolodvorska ulica št. 6.
VA	1	Celovška	cesta	štev.	121.
15 letno jamstvo
najpopolnejši Stoewer šival, stroj s pogrezljivim transporterjem (grabljice). Z enostavnim premikom je stroj pripravljen za stepanje, vezenje ali šivanje.
Cudovik £araga, £jubljana,
Šelenburgova ulica 6, I. nadstropje
Iffl
B
1
I
I
I
I
■
I
I
I
I
I
I
□BSBBBBBBBBBBSBBBBBEEBBEBBBGIEg
Ljudsko posojilnica
reg. zadruga as neomejeno zavezo
v Ljubljani
__ obrestuje hranilne vloge po najugod-4j nejši obrestni meri, vezane vloge 3 po dogovoru brez vsakega odbitka.
Svoje prostore Ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred vojno iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom, za vloge vsi člani z vsem svojim	_
premoženjem, ki presega večkratno vred-	[s
nost vseh vlog.	H
□
H
0
B
BI
B
B
Hranilne vloge znašajo nad H 160,000.000 — I
mRRFiFinnpiBPnpnPiPiPiPiHRBBBBBBBBBBl
B IB
JSL
§
Brzojavi: Obrtbanka.
BAMKA IT
Kongpeani trg 4
PODRUŽNICA V LJUTOMERU ■e pplpopoča za vse v bančno stroko mpadajože P°Hla
^ Telefon štev. 508.