: 5 J l / Glas zaveznikov Letoi• št.96 Informacijski dnevnik A. I. S. cen«2iw TRST, sreda 10. oktobra 1945 tlRuuDNIBTVO: Via S, PeUloo S • Telefon št. 93854 in 94448 OGLASI ; Cena za milimeter višine (širina ena kolona): trgovski I* 7, mrtvaški L. 18 (oemrtnice L. 3«), objave L. 9, finančni in pravni iglasi I* 12. V vsebini lista (tekstni oglasi) L. 12. Davek bi vštet. Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema izključno: S. P. L, Soc leta per la Pubbllciti in Italla, Trst, via Silvio Pelllco št. 4, tel. 94044. Cena posamezne številke L. g (zaostale I* 4). Rokopisov ne vračamo. ----------------------------------1--------------------------------- BEVIN PRED PARLAMENTOM Ozadje popolnega neuspeha konference Sveta zunanjih ministrov Priznanje Bevinuf da je odločno nastopil za pravice malih narodov - Churchill predlaga posebno debato London, 10. oktobra Diplomatski dopisnik .Reuterja* javlja, da je britanski zunanji minister Bevin v svojem včerajšnjem govoru o neuspehu sestanka zunanjih ministrov opisal nesoglasja, ki so nastala v pogledu izvajanja potsdamskih sklepov. Govoril je tudi o udeležbi francoskih in kitajskih delegatov na sestanku Sveta. Prvotno so Molotov in drugi delegati ta predlog podpirali. Bevin je nadalje naglasil, da je Molotov po navodilih iz Moskve spremenil svoje zadržanje, kar je dovedlo do neuspeha sestanka. Bil sem presenečen, je rekel Bevin, ko Je Molotov dejal Byrnesu in meni, da sva prekršila sporazum in da ne more nadaljevati razgovorov na podlagi »tališča, ki smo ga zavzemali že deset dni prej. Imam vtis, Je rekel Bevin, da bi imel sestanek boljši izid, če bi se v zvezi z vprašanjem ureditve miru sporazumeli o soudeležbi vseh petih članoy pri vseh razgovorih. Pravica sveta o odločanju pa, bi se omejila samo na člane tistih vlad, ki so podpisale predajne pogoje. To stališče sva zastopala ameriški zunanji minister Byrne* in Jaz. Molotov Je odgovoril, da soglaša z mojim predlogom v pogledu udeležbe vseh petih članov na sestanku in, če želijo, tudi pri razgovorih, toda odločitve morajo biti prepuščene izključno delegacijam vlad, ki so podpisale predajne pogoje iz-vestne važnosti. Ker je obstajal sporazum o izvajanju berlinskih protokolov, je bil moj predlog sprejet brez pridržka. Prepričan sem, da smo vestno tolmačili namene podpisnikov protokola, ko smo v začetku sestanka sprejeli to odlok. V smislu tega odloka Je imel Svet v desetih dneh 16 napornih plenarnih sej. Dosegli smo znatne uspehe ne samo v vprašanjih splošnega značaja, marveč tudi o mirovni pogodbi. V glavnem smo se sporazumeli o sestavi mirovne pogodbe s Finsko in imeli znaten napredek pri setavi mirovne pogodbe z Italijo. Jugoslovansko-italijanska maja Preučili smo m srečno prebrodili različne težke točke pogodbe, kot n. pr. vprašanje meje med Italijo in Jugoslavijo. Svet je izjavil, da je pripravljen poslušati mnenja jugoslovanske in italijanske vlade, enako pa tudi stališča Avstralije, Južne Afrike in Novega Zelanda. Po preučitvi raznih stališč je dal Svet delegacijam prizadetih držav navodila, naj predložijo podrobna poročila o razmejitveni črti, ki bi pustila najmanjše število ljudi pod tujo oblastjo. Delegacije so tudi pozvali, naj predlože poročilo o morebitni mednarodni upravi za luko Trst. Predlagali so tudi od-stopitev Dodekaneza Grčiji, toda niso dosegli končnega sporazuma. O vprašanju italijanskih kolonij Je ameriška delegacija stavila predlog, katerega naj podprem po naročilu vlade NJ. Vel., da se prepreči nesporazum med velesilami zaradi posesti omenjenih kolonij. Po ameriškem predlogu bi morala priti ta ozemlja pod skupno nadzorstvo organizacije Združenih narodov. Po razpravljanju o tem , predlogu so sklenili predložiti vprašanje mandata za italijanske kolonije v preučitev namestnikom zunaniih ministrov. Na ta način smo lahko dosegli sporazum v načelu, ki bi služil kot podlaga za nadaljne razgovore kljub različnim stališčem o tem vprašanju. Po temi smo začeli delati načrte za mirovne pogodbe z Romunijo in Bolgarijo. Svet je preučeval Predloge ki so jih predložile sovjetska, britanska in ameriška delegacija. Za osnovo smo vzeli sovjetske predloge, različne, točke, ki so jih vsebovale britanski predlogi, smo opustili. Glede pogodbe z Romunijo so se 'fedlogi Združenih držav popolnoma oprijeli vprašanja o priznanju omunske vlade, iz katerih Je 'azvidno, da je vlada Združenih jfžav pripravljena razpravljati o mačrtu pogodbe, po drugi strani pa '''■ha namena potrdili mirovne pogodbe z Romunijo, dokler ne bo v ' ržavi ustanovljena vlada na širši predstavniški podlagi. Enak predlog m bil predložen glede pogodbe z ^°lgarljo. Zaradi velike razlike Mišljenja o tem predlogu sem v ’JPanju, da se delno ublažijo ‘ežkoče, predlagal izvedbo delne "reigkave o obstoječem položaju v ®beh državah. Kar sem dejal, za-‘°®tuje, da razumeno težkoče pri i®" Pogajanjih in napredek, ki Pil dosežen v prvih desetih dneh konference. Presen« ‘P&ko pogodbo in ,i na nadaljeva r°vr>ih pogodba: kakršnega '.J V P' -'■S sem Molotovu, da se ne strinjam z njegovim mišljenjem, da bi berlinski dogovor oviral nadaljevanje dela in sem ga spomnil, da smo se vsi ob začetku konference sporazumeli o postopku, na podlagi katerega bi vršili delo v naslednjih dneh. Byrnps je o tej stvari večkrat razpravljal z Molotovom, sporazuma pa ni bilo mogoče doseči. Molotov je trdil, da je treba berlinski dogovor tolmačiti na en način, jaz in Bymes pa sva trdila, da ga je treba na drug, in sicer tako, kot ga Je tolmačil Svet 11. septembra. V teku razprave sem skušal podati obširnejše tolmačenje pogodbe, kar bi omogočilo dominionom in drugim Vladom, ki so pripomogle k zmagi nad osjo, da izrazijo svoje mnenje o sestavi mirovnih pogodb. Ker se trije zunanji ministri niso mogli zediniti o tolmačenju berlinskega dogovora, smo se odločili, da bomo Strahu družinah *Svoboda pred ustrahovanjem... Razlagali so jo samo kot svobodo pred ustrahovanjem, ki bi ga povzročil napad tuje države. V Evropi pa vlada v preprostih družinah drugačen strah. To je strah pred policijo, če bi pdtrkala na vra-ta.To je strah za življenje in svobodo poedinca... Demokracija je na preizkušnji kot le ni bila nikdar poprej. Vzdržati moramo, kot smo vzdržali v temnih dneh leta 19JfO in 19Jfl...* WINSTON CHURCHILL zadevo predložili voditelj »m treh vlad. Predsednik Truman in ministrski predsednik Attlee sta podpirala Byrnesovo in moje mišljenje, Stalin je podpiral Molotovljevo. Stvar Je ostala tam, kjer smo jo pustili. Povedati moram nekaj besed o berlinski pogodbi. Dogovor Je na zelo Jasen način odločal, da je važna in takojšnja naloga Sveta, da sestavi mirovne pogodbe z Italijo, Romunijo, Bolgarijo, Madžarsko in Finsko ter Je dodal, da bodo poleg držav, ki so podpisale premirje, povabljene tudi druge delegacije, naj se udeleže razprav, ki se nanašajo na njih države. Pri tem je treba pripomniti, da je francoska vlada s sprejemom povabila izrazila, da Je zainteresirana pri vseh pogodbah, ki se nanašajo na bodočo ureditev Evrope. Berlinska pogodba Je tudi določila, da bo Svet lahko spremenil proceduro glede specifičnih vprašanj, ki jih vsebuje. Bili smo prepričani, da Je bila ravno na podlagi te doložbe podvzeta odločitev 11. septembra. Seji, na kateri smo se odločili, da povabimo nekatere vlade, naj pošljejo predstavnike za razoravjjanje o vprašanju Trsta, je predsedoval kitajski delegat in povabila so razposlali v njegovem Imenu. 11. septembra in v poznajčih desetih dneh je kazalo, da je Molotov pristal na te odločitve. Z naše strani ni bilo nikakršnih dvomov. Novo »tališče Molotov Je kesneje dejal, da je zavzel na podlagi navodil svoje vlade novo stališče. Ako bi hoteli pristati na tolmačenje, kakršno je .zahtevala sovjetska delegacija, ko je prišel čas razprav o pogodbah z balkanskimi državami, bi morali reči francoskim in kitajskim delegatom: »Zapustiti morate sobo, o tej stvari bomo razpravljali sami*. Preden bi začeli razpravljati o Finski, bi morali postaviti Isto zahte-' vo Združenim državam. To bi seveda povzročilo mednarodne težave, ki jih ameriška in britanska delegacija nista hoteli povzročiti. Poleg tega ne vem, kako bi mogli prilagoditi stvar atlantski listini Združenih narodov, po določbah na katere pade odgovornost za vzdrževanja miru v svetu na pet velesil, članic stalnega varstvenega svetal Ker ni bilo mogoče doseči dogovora o berlinski listini in ker smo izčrpali razgovore glavnega pome* na, smo poizkušali, kako bi se bilo mogoče dogovoriti o tem, ker smo že razpravljali. Tudi pri tem smo naleteli na Iste težkoče. Molotov je predlagal, naj namesto enega samega zapisnika o odločitvah sestavimo štiri posamezne zapisnike: enega o glavnih vprašanjih, ki naj bi ga podpisali val člani Sveta; drugega o pogodbi z Italijo, ki M ga podpisali britanski, sovjetski, amerilki In francoski zastopnik; tretjega o Bolgariji, Madžarski in Romuniji, kj naj bi ga podpisali britanski, sovjetski ln amerilki zastopnik; četrtega o Finski, ki bi nosil podpis britanskega in sovjetskega zastopnika. Po kratki debati smo pristali na Molotovuev predlog. Molotov je nato izjavil, da ne bo podpisal nikakega zapisnika, če Svet ne bo prej umaknil sklepov, ki so bili sprejeti 11. septembra. Na to nihče ni hotel pri- ! stati. Zato sva z Bymesom predlagala, naj se v zapisnik vstavi dodatek, v katerem bomo izjavili, da je Molotov 22. septembra izjavil, da sklepi z dne. H. septembra po mnenju njegove vlade kršijo berlinski sporazum. Z Byrnesom sva storila vse, kar sva mogla, da bi Molotova prepričala, da je berlinski sporazum dopuščal splošnejše tolmačenje. Da bi premagal težave, je Bymes tudi predlagal, naj bi bila še ena konferenca, kateri bi predložili že sprejete sklepe in bi nanjo povabili druge narode, ki so materialno pripomogli k porazu or. Sovjetski zastopnik pa je vztrajal na svojem stališču in je izjavil, da smejo razpravljati samo podpisniki berlinskega sporazuma, ter se izjaviti o Bevinovem predlogu. Zadnji poskusi Kakor zbornica 2e ve, as Je konferenca v torek, 2. oktobra nepričakovano končala. Molotov je v ponedeljek ponoči izjavil, V-:, C- "J.* v* . ' /■ ■ 'i ‘ -V M TRUMAN NE NASPROTUJE SESTANKU TREH Ameriško-sovjetski odnošaji Pmdserinikove izjavo na tiskovni konferenci - Harriman zanika Stalinovo bolezen - Za okrepitev organizacije Združenih narodov PROTI NEMŠKIM VOJNIM ZLOČINGEM Prva razprava na ameriškem področju V prič teovanjm glavnega procesa v NCirnbergu Tiptonville, 10. oktobra Predsednik Truman je objavil, da imajo pudi drugi narodi pravico spoznati znanstveni razvoj atomske bombe. Rekel je, da bo podpiral izmenjavo znanstvenih pridobitev atomske energije, v kolikor bo to služilo mirnodobnim namenom. Truman je izjavil, da je prepričan, da bosta Velika Britanija in Kanada sprejeli njegov sklep. Države — je dejal — ki so sodelovale z Združenimi državami pri razvoju atomske bombe, nimajo niti finančnih pripomočkov niti naprav za razvoj atomske bombe; dvomimo, da bi drugi narodi levzemšt Združenih držav posedovali te pripomočke. Neki dopisnik je vprašal, če je tajnost atomske bombe vplivala na sedanje težave med Združenima državami in Sovjetsko zvezo. Predsednik je to zanikal ter prepovedal nadaljni razgovor o odnašanjih med tema dvema državama. Ko je dejal, da so Sovjetsko zvezo slabo razumeli v Združenih drža-vah, enako pa tudi Združene države v Sovjetski' zvezi, je predsednik dejal, če bi se državi medsebojno globlje poznali, bi nepojmovanje izginilo, kajti interesi Sovjetske zveze in Združenih držav si niso nikoli nasprotovali, marveč so bili narodi vedno prijatelji. Upa, da bodo ostali tudi v bodoče. Truman je nato dejal, da izvirajo težave, ki so med Sovjetsko zvezo in Združenimi državami, iz razlike med jeziki in da tolmačenja niso vedno točna, ker ne izražajo vedno istega pomena besed. Svojo pazljivost je obrnil na mednarodne odnošaje in izjavil, da nima konferenca Sveta zunanjih ministrov za neuspešno ter ne veruje, da bi se mednarodna vprašanja rešila kot notranja. Ko je omenil možnost ponovnega sestanka z ministrskim predsednikom Attleejem in Stau.nom, jc dejal, da mu ni o takem sestanku nič znanega. Nadaljeval pa je, da nima ničesar pro- ti konferenci med tremi velesilami, ker bi bila, enako kot zadnja, gotovo polna uspehov. Truman je zaključil z izjavo o težkoi-ah na področju dela ter priznal. da so se. po vsaki vojni pojavile težkoče, toda težkoče, ki izhajajo po tej vojni, so mnogo hujše in je težko objasniti narodu Združenih držav, da je prilagoditev na ■mirnodobno delo naloga, ki jo mora rešiti narod sam. Stalin se počuti izvrstno Agencija «United Press*' poroča, da je ameriški veleposlanik v Sovjetski zvezi Harrimam n ponedeljek zanikal vest, da bi bil maršal Stalin bolan. Harriman, ki se vrača v Moskvo iz Londona, kjer je prisostvoval konferenci zunanfih ministrov, je dejal, da so novice francoskega iz-vora. ki pravijo, da bi bil Stalin bolan in da ima namen umakniti se, popolnoma neosnovane in da se Stalin počuti izvrstno. Označil je londonsko konferenco kot zastanek v angloameriških odnašanjih s Sovjetsko Rusijo, kar pa ne predstavlja na noben način kakega preloma. Harriman je dejal, da že nestrpno pričakuje svojega povratka v Moskvo, kjer bo spoznal učinek konference. Dopisnikom, ki so se zbrali na tiskovni konferenci, je dejal, da nikakor ne smejo gledati pesimistično na predlagane pogodbe med Združenimi državami. Veliko Britanijo in Sovjetsko zvezo. Dublinski sestanek V ponedeljek so objavili, da se bodo od 11. do 16. oktobra v Dublinu v državi Nem Hampshire sestale visoke osebnosti iz pravnih, prosvetnih, literarnih jn gospodarskih krogov, da preučijo možnost okrepitve organizacije Združenih narodov. Sestanku bo predsedoval sodnik Owen J. Roberts, bivši član pine ljudi, za razpravljanje o mirovnih vprašanjih.* Naznanilo za *a sestanek je tajnik konference OrenviUe Clark, ki je izjavil, da tisku ne bodo dovolili udeležbe, da zagotovi tako največjo svobodo n izmenjavi misli. Ostavka grike vlade Atene, 10. oktobra Uradno poročajo, da je grška vlada pod predsedstvom admirala Voulgarisa podala ostavka Pariz, 10. oktobra Laval je bil obsojen na smrt. Obsodba se glasi na izgubo državljanskih pravic in zaplembo premoženja. Kot poroča »Associated Press«, je edino Lavalovo upanje prošnja za pomilostitev, naslovljena na generala De Gaulla. Ce bo odbita, bo Laval ustreljen, verjetno v trdnjavi Montroug« v bližini Pariza, Usmrtitev bo verjetno izvršena koncem tedna. Smrtno obsodbo so mu Javili v njegovi celici. ječarju, ki mu Je prinesel sporočilo. je odgovoril; «To sem pričakoval; ne bom podpisal prošnje za pomilostitev.« Niti Laval, ministrski predsednik vichyjske vlade, niti njegovi trije zagovorniki niso bili navzoči pri otvoritvi pete razprave, poslednje v procesu proti Lava-lu. Pred otvoritvijo zasedanja so uradno sporočili svetu branilcev, da nodo zasliševanje nadaljevali kljub Wiesbad«n, 10. Oktobra V navzočnosti lorda Writa, predsednika komisije za vojne zločince, »e Je v ponedeljek pričela v Wie»ba-denu razprava proti sedmim Nemcem — med katerimi je ena ženska -» obtoženim, da so povzročili smrt poljskih ln sovjetskih prisilnih de. lavoev p umobolnici blizu Frankfurta. To Je prvi proces proti vojnim zločincem na ameriškem zasedbenem področju, t . Prva priča Ninna Bachow je pr) zaslišanju izjavila, da j« znašala prva »pošiljka«, ki je prišla v bivšo umobolnico »Hadamar« 14 žensk, med njimi dve « otroki. Glavni zdravnik Heinrich Ruoff je dal letnicam injekcije; dve url nato so bile mrtve. Ubili so tudi oba otročička. Bachowa je- izjavila da »o po njenem mnenju pomorili v norišnici »Hadamar« nič manj kot deset tisoč prisilnih delavcev. Na predsednikovo vprašanje, koliko umoboinih Nemcev so pobili v tej umobolnici, preden so Jo julija 1944 spremenili v »zavod za pokon-čevanje prisilnih delavcev«, j» priča Izjavila, da tega ne ve. Nek mladi Nemec, ki je bil v dvorani, Je pri tem zavpil; »V umobolnici »Hadamar« so pobili 48.000 umoboinih«. Vojaška policija je mladeniča takoj aretirala in zasedanje so odgo-4ŠU. Sir Hartley WiUiam Shavrcross, britanski glavni pravnik ln tožilec za vojne zločine je izjavil, da bodo Rudolfa Heasa, bivšega Hitlerjevega pohodnika, ki je od leta 1941 ujetnik v Veliki Britaniji, poslali v prihodnjih dneh v Nemčijo, kjer ga bodo sodili skupno z drugimi f 22. nacističnimi voditelji, ki »o jih ob. tožili vojnih zločinov. V torek bodo Izročili tem nacistom v njihovih celicah v Niirenbergu obtožnico, ki ima 25 tisoč besed. Martina Bor- Laval kljub temu ni hotel spremeniti svoje odločitve, da ne bo več prisostvoval razpravi. Po poročilu predsednika obrambe Alberta Nau-da Je bil zelo potrt, ker Je domneval. da je smrtna obsodba neizbežna. Leon Noel, francoski poslanik v Varšavi, ki je bil pozvan kot prva včerajšnja priča, je izpovedal v La-valovi odsotnosti, da je moralno nemogoče dati izpovedi, ne da bi bil obtoženec navzoč. Javni tožilec Andrč Momet, ki je zahteval za 62-letnega ministrskega predsednika vichyjske vlade smrtno kazen, ga je obtožil vojaškega sodelovanja s sovražnikom, razkosanja Francije ter sabotažnih dejanj pri francoskem brodovju v Toulonu. Izjavil je, da je Laval zahteval, da se brodovje raje uniči, kot pa da bi padlo v roke Američanom. Mornet je obtožil Lavala, da Je skušal prehiteti" ameriško pomoč Veliki Britaniji; »Laval je 18. maja 1941 poslal ameriški vladi brzojavko mesto Hitlerjevega pobočnika, bodo sodili v odsotnosti, če ga medtem ne bodo aretirali. Vsi štirje tožitelji, in sicer Sir Shavvcroe« za Veliko Britanijo, sodnik Jackson za Združene države, Rudenko za Sovjetsko zvezo in De Menthon za Francijo, eo vso soboto porabili za določitev zadnjih podrobnosti obtožnice. Čeprav ni mogoče dati nobenih pojasnil o obtožnici, preden ne bo uradno objavljena v Veliki Britaniji, Združenih državah. Sovjetski zvezi in Franclji, je mogoče že zdaj reči, da so pododbori izdelali obtožnico na sledeči način: Združene države to prevzele nalogo izdelati obtožnico proti obtožencem zaradi priprave napadalne vojne; Velika Britanija zaradi kršitve mednarodnih pogodb; Francija zaradi vojnih zločinov, ki so bili izvršeni na zahodnem bojišču in Sovjetska vze-za zaradi vojnih zločinov, ki eo bili izvršeni na vzhodnem bojišču. Na podlagi določb o sojenju vojnih zločincev imajo obtoženci pravico, da si lsberejo.zagovomlke. To bodo sporočili obtožencem, ko jim bodo dali obtožnico. Do zdaj še niso imenovali nobenega zagovornika. Razprava se bo začela 'er en mesec, niso pa še določili točnega dneva. Pregled par ton listin je zahteval mnogo časa in mnogo teh listin, ki eo večje važnosti, so morali prevesti v tri jezike. Glavni pravnik je izjavil, da predstavlja glavno podlago obtožnice prav ta obširna zbirka listin v obliki uradnih odredb, dnevnikov ln zapiskov, ki so jih naeli v Nemčiji in v od Nemcev zasedenih deželah. Na vprašanje, zakaj ni vključen tudi Hitler, je Sir Shawcross izjavil, da je Hitlerjeva smrt bolj verjetna kot pa Bormannova. Odločili eo, da se bodo tožilci in sodniki sestali v Berlinu. Sodniki se bodo najbrže sestali prihodnji četrtek. Določili bodo postopanje, Imenovali uradnike sodišča in določili dan razprave. z namenom, da prepreči Združenim državam vstop v vojno ob strani Velike Britanije«. Bomet Je tudi opomnil na besede, ki jih Je Laval govoril po radiu: »Želim zmago Nemčije«, ter zaključil: »Pri razpravi niso neobhodno potrebni dokazi prič niti izjave obtoženca samega; njegove odredbe in pa dejanja ga sodijo sama«. Momet je nadaljeval svoja razmotrivanja o Lava lovi krivdi in vzkliknil: »To je dejanje pravice, ki ga Je Francija pričakovala že 5 let. Zahtevam smrtno kazen«. Dopisnik ameriške radijske službe Henry Cassidy Je na pariški radijski postaji v ponedeljek zvečer dejal; »Laval misli, da bo smrtna obsodba proti njemu izrečena mogoče že v torek.« Dopisnik je dodal: »La-valovi odvetniki so ga v nedejo zvečer obiskali v podzemeljski celici sodiščnega poslopja. Omenili so mu, da bo obsodba mogoče izrečena v torek in ga vprašali, ali se hoče povrniti v sodno dvorano zaradi končne obrambe. Laval je odgovoril: »Ne, ostanem, kjer sem; tudi če bom moral umreti.« Truman zahteva pomoč Združenim narodom Waahington, 10. oktobra « Predsednik Truman Je zahteval od Kongresa, da takoj določi ustanovi UNRRA znesek 560 milijonov dolarjev. vrhovnega Sodnega dvora. Ta se-. stanek je označil kot esestanek sku- j ugovorom. manna, ki je za Hessom prevzel ]E»0 PETI RAZPRAVI Laval obsojen na smrt «He bom podpisal prošnje za pomilostitev» NADALJEVANJE VESTI IZ JAPONSKE HIROHITO FORMALNO ODOBRIL VLADO Prekršite* japonske tradicije r;"' Blvil predsednik HlgaSIkunl pojasnju* Je - Zaplembe Japonskega zaklada Tokio, 10. oktobra Včeraj je nova japonska vlada prisegala cesarju. Predhodno se Je vlada sestala na pripravljalni seji. Agencija »United Press* poroča, da imajo Japonski krogi to za krčenje japonske tradicije, ker se do zdaj če ni nobena japonska vlada sestala pred cesarjevo odobritvijo. Med drugim poročajo, da bo predsednik vlade baron Sodehara po radiu govoril narodu. V zadnjem trenotku so namesto admirala Soemu Toyoda, ki je ie »prejel imenovanje, za mornariškega ministra V novi vladi Imenovali admirala Mitsumasa Tonalja* O tej izpremembi še niso Izdali nobenega uradnega pojasnila. Program nove vlade Baron Kijuro Sidehara je objavil 8 točk načrt nove japonske vlade, katere naloga bo vzpostavitev vladnega načina,- ki bo »temeljil na zakonitosti in tvoril zunanjo politiko, ki bo ▼ skladu s načeli mednarodnega prava ter v prid človeštvu*. Z obljubo, da bo sestavil demokratsko vlado, »e je zavezal,