PRIMORSKI DNEVNIK je zaCel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni (Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni (Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecrhi « op 559
^ '	1 linije)
tA O
* V %
-1
>723
%
c~-
2;
i>
ZgZSZZZS0** Cena 700 lir Leto XLII. št. 180 (12.505)
Trst, petek, 1. avgusta 1.

Po sinočnjem sestanku tajništev strank vladne koalicije
No\
Craxi bo danes sestavil novo vlado Še zadnje težave z imeni ministrov
CK KPI analiziral politiko partije med vladno krizo
RIM — Petstrankarska koalicija je zašla v nepovratno krizo, z njo pa is stopil v krizo tudi strateški- načrt, rki katerem je temeljila. Položaj je trenutno kar se da odprt, vendar pa KPI ni uspelo, da bi se s svojo akcijo in pobudo vključila v dialog med Političnimi silami ter začrtala tako Perspektivo spremembe, ki bi imela svoj ugled.
To je zaskrbljena analiza komunističnega centralnega komiteja, na seji katerega niso manjkale kritike ria račun vodilne skupine partije in še zlasti Giorgia Napolitana in Achil-teja Ochetta zaradi politične linije Partije za časa sedanje vladne krize. Stališča vodilne skupine partije, tako se glasi obtožba, so izzvenela, če naj sodimo iz izjav in intervjujev, nasprotujoča si ter tako dala vtis, da so od časa do časa naklonjeni Andreottiju Proti Craiiju ali pa Craxiju proti De Miti in tako naprej.
Bilo je videti, da tudi Natta soglaša s temi kritikami, vendar je treba paziti, je menil Natta, da ne zamenjamo te ali one nianse, tega ali onega stališča, nekaterih škodoželjnih naslovov v časopisih z bistvom predloga »obtožencev«., glede katerega je vodstvo KPI bilo in je še vedno enotno. Natta je potem podčrtal potrebo po večji jasnosti in prepričljivosti politične linije in programa, potrebo po točnosti, neposrednosti in resnosti pobud, ne da bi bili v stiski ob iskanju »čudežne jormule«, ki bi odprla komunistom vrata za vstop v vlado.
Komunistični tajnik je tudi nakazal smer, v katero naj gre pobuda partije: po eni strani zahtevati od socialističnega kongresa, ki bo spomladi, naj razbije kletko petstrankarske koalicije; po drugi pa spet odpreti dialog z naprednimi silami, ki so prisotne v katoliškem svetu in ki jih v dobr-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
RIM — Poverjeni predsednik vlade Bettino Craxi bo danes odšel na Kvi-rinal in formalno potrdil predsedniku republike Cossigi, da sprejme mandat, kar si je pridržal ko mu je bil mandat poverjen. Kot je običajno, bi moral Craxi imeti s seboj seznam ministrov. Čeprav se je poverjeni predsednik včeraj izogibal novinarjev in dejal, da bi lahko to naredil kasneje, je šlo verjetno le za taktično potezo. Nedvomno sestava seznama ministrov druge Craxijeve vlade ni še dokončna in obstajajo nekatere težave, vendar so se kot kaže že izognili najnevarnejšim čerem. Načelnik demokristjan-ske skupine v poslanski zbornici Virginio Rognoni je včeraj pristal na predlog, da vstopi v vlado in prevzame ministrstvo za pravosodje, kjer bo zamenjal Mina Martinazzolija, ki bo prevzel njegovo mesto načelnika demokristjanske skupine v palači Mon-tecitorio. Gre za sklep, kateremu se je Rognoni upiral do včeraj in je ministrsko mesto zavrnil celo na včerajšnji seji vodstev obeh parlamentarnih skupin KD. Kaže, da je popustil šele po dolgem pogovoru s predsednikom republike, ki mu je baje celo dejal, da je sam Craxi postavil celo v dvom možnost sestave vlade.
če bi Rognoni ne hotel vstopiti vanjo. Demokristjansko predstavništvo v vladi se ne bi smelo dosti. spremeniti. Carlo Donat Cattin bi moral prevzeti ministrstvo za zdravstvo, to je mesto ministra Degana, ki bi prevzei trgovinsko mornarico in bi iz vlade torej izpadel minister Carta.
Republikansko predstavništvo bo ostalo nespremenjeno. Spadolini je po jasnil, da gre za izbiro kontinuitete. Vse je jasno tudi pri liberalcih: Za-none bo prevzel mesto Altissima na ministrstvu za industrijo, novi minister za ekologijo pa bo De Lorenzo, ki bo tako nasledil Zanoneju. Nekoliko kompleksnejše je stanje pri socialistih in socialdemokratih. Socialisti so prosili socialdemokrate, naj jim odstopijo proračunsko ministrstvo, ki bi ga prevzel sedanji načelnik poslanske skupine Rino Formica, v zameno bi odstopili ministrstvo za turizem, ker bi Lelio Lagorio prevzel predsedstvo skupine in ministrstvo za odnose z EGS, ki je prosto vse od smrti Borisa Fortune. Socialdemokrati pa so ta predlog zavrnili in včeraj je Nicolazzi dejal, da bi morebiti v zameno za nvnistrstvi za proračun
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
padec
dolarja
RIM — Dolar je spet močno padel: v Italiji je včeraj kotiral le 1.439,12 lire ali 16,73 lire manj kot v sredo (1.455,85) jn tako zdrknil na najnižjo raven po aprilu 1983. V ZDA se mu je vrednost znižala pod »psihološko mejo« 2,10 zahodnonemdee marke, a v Tokiu je dosegel nov zgodovinski minimum s 154,15 jena, kar znaša 2,05 jena manj kot predvčerajšnjim in 1,15 manj kot 22. julija, ko je bil zaznamovan predzadnji negativni rekord s 155 jeni.
Občutnemu padcu ameriške valute je botrovala izjava zunanjega ministra Shultza, da bo za obrzdanje rastočega trgovinskega primanjkljaja v ZDA — 20.000 milijard lir — nujna še nadaljnja pocenitev dolarja. Danes bodo objavili podatke o razvoju gospodarstva v juniju: če se bo pokazalo, da je ustrezni pokazatelj poskočil za manj kot 0,2 odstotka, bo vrednost dolarja padla kar na 2 marki ZRN, v nasprotnem primeru pa naj bi se dolar za nekaj dni spet utrdil, pozneje pa nadaljeval drsenje navzdol.
Funkcionar največje japonske banke Daj Ichi Kangyo je dejal, da se je v Tokiu pojavil val panike, ki bi utegnil ameriško valuto potisniti celo pod raven 150 jenov. Izvedenci menijo, da utegne novi padec dolarja povzročiti znižanje uradne eskomptne mere, ki znaša sedaj 3,5 odstotka. Emisijski zavod se je doslej temu u-piral,
Na sinočnji seji tržaškega pokrajinskega sveta
KD, PRI, PSDI in SSk zahtevajo odstop novega župana Agnellija
„ TRST — Politični položaj na Tržaškem ostaja dokaj nejasen in ga po Pričakovanju ni razčistila niti sinoč-nia seja pokrajinskega sveta, ki je % dnevnem redu imela izvolitev no-^ega odbora, potem ko je predsednik Marchio potrdil svojo namero in ostal na svojem mestu (ker je bil za župana izvoljen predstanik PSI, ki ni “R odraz šeststrankarske koalicije), izvolitev novega odbora je bila odložena na ponedeljkovo sejo, ker je po Sključeni razpravi zmanjkalo zadost-P° število svetovalcev. Pokrajinski ®vet bi moral najprej glasovati o zah-gyi. ki so jo postavile KD, PRI, ioDl in SSk, po kateri bi zaradi nastalega položaja na občini moral od-ioziti izvolitev novega pokrajinskega odbora. V sejni dvorani je bilo takrat 19 svetovalcev (manjkalo je o-Sertl listarjev, ki se seje sploh niso d^eležili, dva predstavnika KPI in pen jz vrst KD), torej eden prema-p da bi se seja lahko nadaljevala: skupščina se bo tako ponovno sestala
v Ponedeljek.
Novost včerajšnje seje je treba iskati prav v skupnem nastopu KD, PRI, PSDI in SSk, ki so s svojo zahtevo po odložitvi volitev novega od bora dokaj ostro nastopile prpti socialistični stranki in jo obdolžile, da je s potezo na občini še zaostrila politični položaj in s tem oddaljila rešitev sedanjega stanja. Tako ravnanje PSI je po mnenju omenjenih
strank povsem nesprejemljivo, zaradi česar so tudi zahtevale, da mora novoizvoljeni župan Agnelli odstopati, da se lahko sploh ponovno vzpostavi dialog med temi strankami v jasnosti in resnosti.
Socialisti so te obtožbe zavrnili, obenem pa dodali, da ostajajo zvesti
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
De Mita posegel pri vodstvu PSI
RIM — Torkovi dogodki v tržadkem občinskem svetu so odjeknili tudi v Rimu, kjer se Craxi ravnokar pripravlja na sestavo nove vlade. Demo-kristjanški tajnik De Mita je sodeč po vesteh, ki so se razširile v rimskih novinarskih krogih, včeraj zjutraj osebno posegel pri sociahstičnem vodstvu in zahteval pojasnila, zakaj niso občinski svetovalca PSI v Trstu, kot dogovorjeno, podprli Richettija. Demokristjani so baje zagrozili, da če ne bo prišlo do razčiščenja in torej do Agnellijevega odstopa, bodo takoj sprožili politično krizo na deželni ravni.
Socialistična direkcija ni še uradno komentirala tržaških dogodkov, kar daje slutiti, da se znotraj PSI pojavljajo različna in deljena mnenja glede politične umestnosti Agnellijeve izvolitve. Kot znano je novoizvoljeni tržaški župan že dolgo let osebni Craxijev prijatelj, (st)
Razsodišče CAI razveljavilo vstop tržaške sekcije v odbor za obrambo italijanstva Trsta
RIM — Razsodišče italijanskega planinskega društva CAI je sprejelo zelo pomembno odločitev v zvezi z vstopom tržaške sekcije tega društva »Societa alpina delle Giu-lie« v odbor za obrambo italijanstva Trsta. Gre za odločitev v zvezi s prizivom skupine približno 20 članov, ki so se pritožili razsodišču tega društva zaradi sklepa tržaškega vodstva, da se včlani v odbor za obrambo italijanstva Trsta. Pred dnevi je razsodišče izdalo razsodbo, v kateri je razveljavilo sklep vodstva tržaške sekcije, ki mora tako izstopiti iz omenjenega nacionalističnega odbora. Razsodba je dokončna in proti njej n j možen priziv, utemeljena pa je predvsem tehnično, češ, da sklep ni sodil v pristojnost tržaškega vodstva. Razsodniki CAI so namreč v utemeljitvi napisali, da »mora biti vsaka dejavnost političnega značaja predložena v oceno osrednjemu svetu CAI (nekakšnemu vsedržavnemu parlamentu te organizacije), ki e-
dini lahko od primera do primera ocenjuje morebitno potrebo po pristopu k posameznim pobudam v obrambo italijanstva ter izbira morebitna zavezništva.« Razsodišče italijanskega planinskega društva je še dodalo, da lahko samo vsedržavni organ »izraža mnenje o obstoju dejanske nevarnosti za italijansko identiteto«.
Glede na to, da sta k odboru pristopili tudi ostali dve tržaški organizaciji CAI, to je »XXX Otto-bre« in »Sezione di Fiume« je zelo verjetno, da razsodba zadeva tudi ti dve sekciji, ki bosta morali tako izstopiti iz odbora. Ker vse tri sekcije italijanskega planinskega društva štejejo skupno skoraj 5 tisoč članov so predstavljale eno bistvenih komponent odbora za obrambo italijanstva Trsta. Ta odbor je, kot znano, začel delovati pred približno poldrugim letom z namenom, da na osnovi’ protislovenskih skrajno nacionalističnih stališč prepreči odobritev zakona za globalno zaščito.
Motorno plinsko olje cenejše cena bencina pa nespremenjena
Jugoslovanska vlada zamrznila ceno 200 izdelkov, ki so se preveč podražili
RIM — Opolnoči se je pUnsko olje za motorna vozila pocenilo za 14 lir Ss, 619 na 605 lir pri litru. Hkrati so se znižale cene še sledečim gorivom : plm-9ctmu oliu za kmečko rabo z 276 na 263 lir in nafti za kmečko rabo z 265 na &■, plinskemu olju za ribiške ladje z 253 na 241 lir in nafti za n is vo z tl3 na 231 lir ter bencinu za kmetijstvo s 196 na 186 lir pn litru Avtomobil-Jkeinu bencinu — navadnemu in super — je cena pri črpalki ostala nesp f^njena, kajti na račun predvidene 10-Iirske pocenitve se je povečal pro-,zvodni davek.	.	,, ..
t Pač pa je ministrstvo za industrijo z današnjim dnem odredilo podrazi-ev plinskega olja za ogrevanje, in to za 7 lir pri litru.
Delegacija Dubrovnika v Bariju
in	— Včeraj se je mudilo v Bariju odposlanstvo mestnih upraviteljev
k turističnih delavcev iz Dubrovnika, ki ga je vodil župan Tomislav^
S predsednikom apulijskega deželnega odbora Fittom m skupščine j. . Cagnom ter z županom De Lucio je zgladilo pot večjemu trgovs , ^Učnemu in kulturnem sodelovanju med državama in posebej med Ban-in Dubrovnikom. Govor je bil o uvedbi letalske zveze med njima, o dostavitvi carinskih formalnosti in o boju proti onesnaževanju Jadrana.
BEOGRAD — Približno 200 izdelkov interesantnih za vso Jugoslavijo, za katere je vlada ocenila, da so se podražili čez vse meje, se bo že prihodnji teden znašlo v trgovinah po novih, nižjih cenah. O tem je novinarje seznanil direktor zveznega zavoda za cene Milan Šojič.
Jugoslovanska vlada je sprejela sklep, da morajo vsi proizvajalci, ki so od 9. do 24. junija dvignili cene za več kot 5 odstotkov s tem, da so se ti izdelki med vsem prvim polletjem podražili za več kot 53 odstotkov, sprejeti cene, ki so veljale 8. junija, torej pred sprejetjem prvega paketa ukrepov ZIS.
Na spisku so deli za avtomobile, posamezne vrste pohištva, obleke in drugih tekstilnih izdelkov, ženski čevlji, šolske torbe, jagnjetina, marmelada, pivo. Pocenili se bodo tudi pesek, opeke in še nekatere vrste gradbenega materiala, kot tudi posamezne surovine. Vse te izdelke so prenesli v režim obveznega prijavljanja cen za 120 dni vnaprej kar pomeni, da se ne morejo podražiti do začetka decembra.
Po besedah Milana Šojiča se bo z vrnitvijo teh cen
zmanjšala rast cen proizvajalcev industrijskih izdelkov za približno 2 odstotka. Kot računajo, ta odlok zajema približno 8 odstotkov vrednosti industrijske proizvodnje.
ZIS je pustil pet dni časa za vrnitev cen po objavi odloka v Uradnem listu SFRJ.
Zvezna vlada se je odločila za takšen korak, ker so ocenili, da so izdelki za katere gre, prebili vse meje, predvidene s politiko cen za letos-. V glavnem gre za blago, katerega cene so doslej oblikovali svobodno.
Včeraj so tudi sporočili, da je v »free shopih« možno prodajati alkohol, cigarete in tobačne izdelke, kozmetiko, nakit, obleko in druge tekstilne izdelke, obutev in usnjeno galanterijo, ure, športno opremo, izdelke ljudske obrti, plošče, kasete, filme, glasbene instrumente, tehnično blago ter posebne trajne živilske izdelke.
V, P^lajalnah lahko kupujejo tujci in jugoslovanski delavci, ki delajo v tujini. Glede nakupa količine blaga ni omejitev z izjemo tistih, ki so tudi doslej veljale v free shopih na meji. (dd)
Po polomu Howove misije v J. Afriki
London proti sankcijam
Stiki med ZDA in ANC
Pred otvoritvijo 8. vrha neuvrščenih držav
Na dnevnem redu krepitev vloge in politike neuvrščenega gibanja
BRUSELJ — Ameriški podtajnik za vprašanja afriškega juga Chester Crocker se bo v okviru posvetov z evropskimi zavezniki o ukrepih za odpravo' rasnih diskriminacij v Južni Afriki danes sešel s podpredsednikom izvršnega sveta EGS Natalijem, ki je zadolžen za odnose z državami v razvoju. Razpravljala bosta o pomoči deseterice temnopoltemu prebivalstvu Južnoafriške republike (komisija razpolaga v ta namen z 10 milijoni dolarjev).
Crockerjeva rrisija v Evropi je značilna, ker sovpada z neuspehom misije britanskega zunanjega ministra Howa pri Bothi in z domnevnim pre-okretom v vvashingtonski politiki do Pretorie. V Lusaki (Zambija) so se namreč že začeli prvi uradni posveti med diplomati ZDA in voditelji črnskih domoljubnih gibanj, tako je a-meriški ambasador Hare sprejel tri predstavnike Afriškega nacionalnega kongresa (ANC). Američani pač menijo, da samo takšna pogajanja lah-
ko omogočijo d alog med Botho in črnskimi svobcdoljubi.
Howe, ki je včeraj poročal vladi o svojem potovanju v Afriko, je doživel dvakraten poraz: prvič, ker Bothe ni mogel pregovoriti (rasistični premier je gosta celo javno užalil prek televizije), drugič pa, ker svojim kolegom v vladi ni uspel vsiliti teze o nuji po trših sankcijah proti Pretorii, saj so ministri potrdih vso podporo dosedanji politiki Thatcherjeve. Nenadno se je v Londonu celo razširila vest, da je Howe odstopil: najprej panika, nato pa uradni demanti. Thatcherjeva je zavrnila prošnjo sindikalistov iz držav Commonvvealtha in Južne Afrike za razgovor z njo1 o protirasistič-nem ukrepanju, češ da nima časa, toda v nedeljo bo morala sprejeti državnike Commonwealtha:	enotnost
slednjega je zaradi njene trme v šahu, kar je hudo razburilo samo kraljico Elizabeto. Vse kaže, da bo »železna dama« prej ali slej le morala popustiti in sprejeti vsaj blažje sankcije proti Bothi.
HARARE — Prihodnji predsedujoči gibanja neuvrščenosti Zimbabve, je izdelal osnutek dnevnega reda 8. vrha neuvrščenih, ki bo v Harareju od 1. do 7. septembra. Kot trdijo gostitelji doslej ni dobil nikakršnih posebnih pripomb na osnutek dnevnega reda, tako da pričakujejo, da bo sprejet na začetku konference.
Osnutek dnevnega reda vsebuje 21 točk in zajema številne politične in ekonomske teme. Med pohtičnimi temami se prva nanaša na krepitev vloge in pohtike neuvrščenosti kot neodvisne globalne in pozitivne alternative blokovski politiki v mednarodnih odnosih.
Iz osnutka dnevnega reda je opaziti, da bodo voditelji držav in vlad neuvrščenih držav na vrhu v Harareju pomemben poudarek namenili krepitvi miru in varnosti v svetu in razorožitvi. V zvezi s tem pričakujejo konkretne predloge ukrepov za popuščanje mednarodne napetosti in uveljavitev načel neintervence in nevmeša-vanja v notranje zadeve držav, kot tudi za poglobitev solidarnosti in vzajemne pomoči neuvrščenih držav.
Posebna točka dnevnega reda je namenjena prizadevanjem za reševaje sporov med neuvrščenimi državami po mirni poti.
Kot je predvideno, bodo po uradni otvoritvi in izvolitvi funkcionarjev konference udeleženci srečanja sprejeli nove člane gibanja. Sprejem v članstvo sta zahtevala Haiti in Filipini z njunim sprejemom pa bi se število članic gibanja povečalo na 103. Na prvem vrhu v Beogradu pred 25 leti je imelo gibanje 25 članic, (dd)
Zasedanje OPEČ spet brez uspeha
ŽENEVA — 78. konferenca ministrov držav organizacije izvoznic petroleja (OPEČ) ni privedla, po štirih dneh razprav, do konkretnih zbližan] nasprotujočih si stališč. Cena petroleja, pa je zaradi prevelike ponudbe na prostem trgu zdrknila pod 9 dolarjev, kar prinaša vse večje težave državam proizvajalkam petroleja. Po načelnem dogovoru o znižanju črpanja na 17,5 milijona s sedanjih 20 milijonov sodčkov dnevno, so še vedno glavna razhajanja glede kvot za posamezne države članice. V iskanju kompromisa so včeraj Saudska Arabija, Kuvajt in Nigerija predlagali prostovoljno znižanje lastne kvote za 1,3 milijona sodčkov dnevno. Omejitvi kvot pa iz raznih razlogov nasprotujejo Združeni arabski emirati, Iran in Libija, ki hočejo ohraniti sedanjo proizvodnjo tudi po novem sporazumu.
Delo konference, ki ji predseduje nigerijski minister Lukman, se bo nadaljevalo danes. Medtem pa se bodo rrinistri sestah na bilateralnih pogovorih, da dosežejo sporazum o strategiji, ki naj bi privedla do ponovnega zvišanja cene petroleja na mednarodnem trgu.
Libanonska državljanska vojna dosega skrajne meje nečlovečnosti
Sporazum SALT-2 dokončno pokopan
Javna usmrtitev v Libanonu
Posnetki, ki jih objavljamo, so še en dokaz krutosti in nečlovečnosti državljanske vojne, ki se odvija v Libanonu. Gre za dokument o javni usmrtitvi mladeniča, ki ga šiiti Nabiha Berija obtožujejo, da je vozil avto nabasan z dinamitom, ki je v aprilu povzročil pokol v Libanonu. Po kratki preiskavi in razpravi ga je Amalovo sodišče obsodilo na smrt, pripadniki šiitskih tolp pa so nesrečneža zvezali kar z najlonsko vrvjo, mu pripeli na prsi letak s citatom iz korana ter ga vpričo žensk in otrok pokončali z rafalom iz kalašnikova	(Tek foto AP)
Neuspeh ženevskih pogovorov ZDA-SZ
ŽENEVA — Po devetih dneh ameri-ško-sovjetskih pogovorov v Ženevi, na katerih so skušali rešiti protiraketni sporazum iz leta 1979 (SALT-2), sta se delegaciji ZDA in SZ razšli brez kakršnegakoli dogovora. Iz krogov Bele hiše poročajo, da so bila pogajanja v Ženevi utrudljiva in tudi polemična in da so dokončno pokopala sporazum SALT-2.
V	ameriškem poročilu o dogodku ni sploh rečeno, ali bo neuspeh teh pogovorov (ki je bil na dlani, potem ko je Washington v maju letos sporočil, da ga ne bo več spoštoval) imel posledice na napovedani sovjetsko-ameriški vrh. Prav gotovo ne bo prispeval k zbližanju stališč, ko se bosta zunanja ministra Shultz in Ševardnadze sestala septctmhra, ob robu zasedanja skupščine OZN, da bi se domenila o drugem sestanku med predsednikom ZDA Reaganom in kremeljskim voditeljem Gorbačovom.
V	Žencnd sta delegaciji (ameriško je vodil general Ellis, sovjetsko pa Vladimir Medvedjev) obtožili druga
drugo nepopustljivosti, sovjetska agencija TASS pa je še dodala, da ima a-meriško zadržanje lahko zelo hude posledice.
Za ženevsko zasedanje je v okviru mešanega odbora za preverjanje sporazuma o omejitvi strateške oborožitve dala pobudo Sovjetska zveza, potem ko je 27. maja Reagan sporočil, da ZDA ne bodo več spoštovale omejitve števila strateškega orožja, ki ga določa sporazum SALT-2 iz leta 1979. Naj še dodamo, da ameriški parlament sporazuma ni nikoli ratificiral. Američani so skušali opravičiti svoj sklep, češ da so Sovjeti kršili sporazum, so pa predlagali, da bi v tem krogu pogovorov sprejeli začasne ukrepe, s katerimi bi skušali zavreti nebrzdano o-boroževalno tekmo, v katero sta se spustili obe velesili.
Če se bosta Reagan in Gorbačov spet sestala konec leta, kot je verjetno, bo ena glavnih tem pogovora med voditeljema obeh velesil prav gotovo iskanje novega sporazuma o omejitvi strateškega orožja.
•	Nova vlada
NADALJEVANJE S 1. STRANI
in za dežele lahko sprejeli ministrstvi za trgovino s tujino za turizem. S tem pa niso soglašali socialisti, ki hočejo za vsako ceno ohraniti trgovino s tujino. Vse torej kaže, da bodo socialdemokrati ohranili ministrstva, ki jih imajo sedaj, Formica bo prevzel trgovino s tujino namesto Caprie, ki bo prevzel turizem, medtem ko bo za odnose z EGS zadolžen dosedanji načelnik senatne skupine Fabbri.
•	CKKPI
NADALJEVANJE S 1. STRANI
sni meri predstavlja demokristjanska levica. Zelo trde pa so bile kritike na račun petih tajnikov vladne večine, ki so po mnenju Natte odvzeli vso moč državnemu poglavarju, ko so se zmenili, da bodo zamenjali predsednika vlade pred koncem marca 1987. S tem so odvzeli predsedniku republike eno glavnih pristojnosti. Marsikdo je to ugotovitev tolmačil tudi kot kritiko v.a račun predsednika Cos-sige. (G.R.)
•	Agnelli
NADALJEVANJE S 1. STRANI
petstrankarski koaliciji in da ne bodo nikoli sestavili manjšinskih odborov skupno z Listo za Trst.
O nastalem položaju na Tržaškem bodo danes razpravljali predstavniki strank deželne večine; sestanek bo na deželni ravni, sklican pa je bil na predlog deželnega tajnika KD Bruna Longa, ki se je včeraj skupno s svojimi sodelavci mudil v Rimu, kjer se je srečal z naj višjimi strankinimi predstavniki. (A.S.)
Skriti cilj Bettina ( ruxija, deset let voditelja PSI
Postati »italijanski Mitterrand«
RIM — »Z razliko od ostalih strank, mi ponujamo volivcem tudi novega voditelja in predvsem novega državnika«. S tem ambicioznim geslom je socialistična stranka na zadnjih političnih volitvah leta 1983 predstavila javnosti svojega tajnika, Bettina Craxija, ki je nekaj tednov zatem postal prvi socialistični predsednik vlade ter do pred kratkim vodil najdaljši kabinet v povojni Italiji. Prav v teh dneh poteka deset let, odkar je centralni komite PSI, po poslednjem volilnem neuspehu, v rimskem hotelu Midas pre-
senetljivo izvolil Craxija za novega sekretarja ter s tem odprl popolnoma novo obdobje v skoraj stoletni zgodovini stranke, z velikimi učinki tudi na pohtično, a ne samo na politično življenje v državi.
Bettino, uradno Benedetto Craxi (letnik 1934) je bil do tedaj »eden od tolikih« socialističnih poslancev, s skromnimi upravnimi in pohtičnimi izkušnjami (še to izključno v Milanu) ter z redkimi prijateljstvi v rimskih krogih, v katere ga je uvedel duhovni oče Pietro Nenni. Ko je bil izvoljen za tajnika so mu vsi napovedovali zelo kratko voditeljsko kariero ter ga imeli za neke vrste politično lutko v rokah sociahstičnih šti-ridesetletnikov, ki so želeli na vsak način obračunati s takratnim sekretarjem De Martinom, niso pa se hoteli preveč izpostaviti. Naravni kandidat za De Martinovo nasledstvo je bil Antonio Giohtti, ki je imel za sabo več kot tretjino centralnega komiteja, »Mladi levi«, ki sta jih vodila Enrico Manca in Claudio Signorile, pa so se čez noč opredelili za Craxija. Milanski politik je vodil skromno Nennijevo avtonomistično strujo, ki je lahko znotraj stranke računala le na približno 10 odstotkov konsenza in bil zato jeziček na tehtnici pri ostrih spopadih med strujami. Jeziček na tehtnici in nič več.
»Mladi levi«, za katerimi je stal Giacomo Mancini pa so se pošteno ušteh. Craxi ni bil in po svojem značaju tudi ni mogel biti »slamnati mož« ter je že po nekaj tednih politično obračunal s tistimi, ki so ga podprli (torej s svo-jimi potencialnimi tekmeci) ter istočasno začel izvajati pravo notranjo čistko »preživelih« voditeljev. Odstranil je ali emarginiral najprej vse tiste, ki so po njegovem mnenju pripeljali PSI v slepo ulico in zamorili stranko, ki je životarila na politiki »iz dneva v dan« ali pa sploh ni imela pohtike, saj se je enkrat opirala na demokristjane, drugič na komuniste, na volitvah pa zdrknila pod 10 odstotkov.
V sedmih letih je radikalno spremenil stranko, njeno notranjo strukturo in zlasti njeno zu-
nanjo podobo, ki je ostajala levičarska, a z vse ostrejšimi socialdemokratskimi prvinami in v skoraj stalni polemiki s komumsti. Povzdignil je zmerne socialistične mislece in skoraj zaničeval Marxa ter v nekem intervjuju podčrtal, da je »bipolarizem KD-KPI nevaren za italijansko demokracijo«, a hkrati glasno dodajal, da država ni še dozorela za levičarsko alternativo.
Tej strogi pragmatski usmeritvi je Craxi ostal zvest tudi pozneje v palači Chigi, kjer je pristal, ne toliko po zaslugah PSI, ampak predvsem zaradi hudega volilnega poraza KD. V teh treh letih se je izkazal kot spreten državnik tako na notranjem kot na zunanjem prizorišču. Doma se je izkazal kot predsednik, ki si upa izzivati komuniste in najmočnejšo sindikalno organizacijo (referendum o draginjski dokladi), kasneje pa se zna tudi približati partiji (afera Achille Lauro), čeprav potem na demokristjan-sko zahtevo razbije napredne uprave v skoraj vseh večjih mestih. Do »vehkega brata« Reagana je v začetku zelo odprt in naklonjen (jedrske rakete na Siciliji), med afero Lauro in po begu palestinskega voditelja Abu Abasa pa si upa »pokazati zobe« tudi najmočnejšemu zavezniku, kar mu stane vladno krizo, ki pa ga še bolj okrepi. V dobrem in v slabem je bil Bettino Craxi torej protagonist teh zadnjih let, človek, ki je s svojimi vrlinami (in s svojimi slabostmi) odločilno vplival na politično in družbeno življenje v Italiji.
Če se zato ozremo deset let nazaj vidimo, da je marsikaj dosegel, marsikaj pa tudi ne. Njegova popularnost med ljudmi je verjetno trenutno na višku. Craxiju je uspelo postati državnik, njegov prihodnji cilj pa je verjetno postati italijanski Mitterrand. V teh razmerah pa mu bo to zelo težko uspelo, vsaj do tedaj ne, dokler ne bo imel za sabo velike in modeme stranke in predvsem močne levice, ki ne bo več razbita in bo imela za skupni cilj demokratično alternativo Krščanski demokraciji.
SANDOR TENCE
Raziskava o poteku tržnega prometa v deželi
Optimizem v proizvodnem sektorju
Deželne hranilnice (CR) kmalu z novimi statuti
TRST — Deželno vodstvo za proračun in načrtovanje je objavilo izide redne raziskave o stanju in poteku tržnega prometa v deželi. Rezultati raziskave so znatno pozitivnejši °d prejšnjih, ki so jih izvedli v mesecih maj - junij, prav tako je v samem proizvodnem sektorju zaslutiti določen optimizem. Kar se cen tiče tudi ni bilo večjih sprememb, saj neizrazito odstopajo od predvidene "strehe". Nekoliko manj optimistične so številke o novih naročilih in tiste, ki se nanašajo na količine uskladiščenih končnih izdelkov domala vseh produkcijskih kategorij.
Tekstilna industrija, usnjarstvo, obutev in oblačila:
ta sektor beleži stagnacijo tako za bodoča naročila kot za uskladiščene končne izdelke, kljub temu da se prodajne in proizvodne cene niso spremenile. Kvečjem lahko omenimo, da se je maloprodaja blaga zmanjšala, kar je sredi sezone sicer normalno.
Lesna industrija in pohištvo:
tako na domačem kot na izvoznem trgu se ta sektor nahaja v težkem položaju. Proizvodnja je takorekoč ustav-Ijena, podjetja pa skušajo čimbolje oddati uskladiščene končne izdelke. V bodoče predvidevajo, da se bodo stvari premaknile z mrtve točke, tudi z ozirom na tehnološki razvoj sektorja. Cene se na tem področju tudi niso veliko spremenile.*
Industrija papirja, grafike in založništvo:
povpraševanje na domačem tržišču je tudi na tem sektorju v staži, nekoliko slabše je povpraševanje tujih trgov.
Kljub temu pa podjetja vztrajajo pri dejstvu, da gre za normalno prakso. Več kot tretjina podjetij se spopada z prevelikimi količinami uskladiščenega materiala. Predvidevanja v preteklih mesecih so bila vsekakor preveč optimistična, saj se je izkazalo, da, kljub nespremenjenim cenam, trg zaznava skoraj drastično mrtvilo.
Kovinarski sektor:
na tem področju beležijo normalen promet tako v proizvodnji kot pri uskladiščenih zalogah. Tudi bodoča kratkoročna predvidevanja niso najbolj pozitivna, zlasti z ozirom na napovedano povišanje cen surovine in končnih izdelkov.
Mehanični sektor (razen prevozov):
aktivnost tega sektorja otežkoča zmanjšano povpraševanje zlasti iz tujine, zaloge pa so, z ozirom na pretekle mesece, nespremenjene. Kljub zmanjšanemu povpraševanju se sektorju v bodoče obetajo boljše proizvodne možnosti zaradi stabilnosti cen.
Industrija prevoznih sredstev in ladjarstvo:
z ozirom na predvideno znižanje cen na tem sektorju predvidevajo znatno izboljšanje, tudi kar zadeva zaloge je položaj nekoliko bolj optimističen kot v preteklosti.
Ostale industrije:
kot smo že uvodoma omenili, je splošno stanje industrijskega sektorja v fazi staže, zaloge ne presegajo predvidenih količin, ponekod pa pričakujejo večje povpraševanje. Na splošno pa prevladuje mnenje, da bi že ohranitev sedanjega stanja ugodno vplivala na tržni promet.
TRST Hranilnice (Casse di Risparmio) v Furlaniji-Julijski krajini bodo imele nove statute. S tem se bodo podredile smernicam nadzornega organa (Banca dltalia) in v prejšnjih mesecih so vsi trije bančni zavodi že začeli z izdelavo novih statutarnih norm oziroma besedil, ki so sedaj v rokah Dežele, ki naj bi jih odobrila.
Deželni odbornik za finance Rinaldi, ki sledi celotni problematiki, je namreč včeraj potrdil, da so osnutke statutov hranilnic za Videm in Pordenon ter Trst in Gorico-že pregledali, deželni odbor pa sedaj pričakuje še mnenje osrednje italijanske banke in zakladnega ministrstva. Slednje se je že pozitivno izreklo o novih statutih za tržaške in goriške hranilnice, medtem ko statut hranilnic za Videm in Pordenon še preučujejo.
Kaj pa vsebujejo novi statuti? V prvi vrsti zagotavljajo hitrejše poslovanje pri pasivnih in aktivnih operacijah, kar se bo poznalo tudi pri vseh ostalih poslih; uvajajo dualističen sistem upravljanja, pri čemer bo imel upravni svet usmerjevalne in nadzorne funkcije, novoustanovljeni upravni odbor pa predvsem zadolžitev za aktivno upravljanje; predvideni so še ustrezni inštrumenti za okrepitev bančnih imovin.
O vsem tem se je odbornik Rinaldi v prejšnjih dneh pogovarjal s predsedniki vseh treh ustanov Terpinom, Tripanijem in Bertossijem. Izjavil je, da so stališča med temi bančnimi zavodi kar se da enotna in brez dvoma pozitivna za življenje in bodoči razvoj teh treh bistvenih organizmov v gospodarskem življenju naše dežele.
• TRST — Deželna agencija za delo je odobrila prvi znesek za dodelitev delovnih mest mladim v obrtniškem sektorju. Kar 450 podjetij si bo razdelilo okrog 2 milijardi in s tem pomagalo ustvariti nove možnosti zaposlovanja.
Turistična ponudba Gorske skupnosti
V Trstu včeraj predstavili novo pešpot po Karniji
TRST - Predsednik Gorske skupnosti za Karnijo Silvio Moro je včeraj na srečanju z novinarji v Časnikarskem krožku v Trstu ob prisotnosti številnih sotrudnikov, predstavnikov italijanskih planinskih društev (CAI) ,z Karnije, ljubiteljev narave in gora ter deželnega svetovalca Carpeneda in predstavnika deželne ustanove za razvoj turizma, predstavil novo turistično publikacijo »Carnia trekking — sentieri di londovalle«.
Sestavljata jo planinsko-turistični zemljevid v merilu 1 : 25.000 in pa vodič s podrobnim opisom te turistično planinske poti, ki se začenja v Farni di Sopra in se po desetih dneh pešačenja zaključi v kraju Illegio v bližini Tolmeča. To pešačenje, oziroma P° v zadnjem času uveljavljenem izrazu treking, nas po predlogih Gorske skupnosti za Karnijo in drugih pobudnikov popelje po doslej skoraj povsem opuščenih poteh in stezah, ki pa so jih v zadnjem času obnovili z odločilnim sodelovanjem krajevnih itali-lanskih planinskih društev. Šlo je to-rej za dokaj zahtevno delo, ki je terja-n veliko časa in napora, vendar pa je ila ta pobuda sedaj uresničena. »Izpeljati bi jo morali že pred tridesetimi eti,« je med razpravo polemično pripomnil poznani turistični in športni
delavec iz Ravascletta Sergio De In-fanti, ki je obenem prisotne opozoril na veliko zaostalost, s turističnega vidika, ki zavira resničen turistični razvoj Karnije.
Zakaj pa so pobudniki to novo pobudo predstavili prav v Trstu ? V našem mestu so jo predstavili zato, ker je Karnija vedno privlačevala Tržačane, ker je krajevna sekcija »XXX. ot-tobre« najvažnejša sekcija CAI v deželi in ker je pač Trst glavno mesto dežels F—JK.
Sicer pa se je okrog tega vprašanja razvila obširna razprava, ki je razgalila nekatere pomanjkljivosti v zvezi s tovrstno turistično-planinsko ponudbo Karnije. Pobudniki pa so pri tem pokazali vso dobro voljo in se obvezali da bodo v kratkem zapolnili vse pomanjkljivosti, da bi pač gostom zagotovili vse udobnosti.
Dodati gre še, da je ta pešpot, oziroma treking po nižinskih predelih Karnije primeren za vse. Pot je tako speljana, da jo je možno uporabiti tudi na posameznih odsekih in se nato z javnimi prevoznimi sredstvi vrniti v dolino,- možni so torej tudi krajši sprehodi, ki so primerni tudi za priletne osebe, ali pa za tiste, ki se ne upajo podati na zahtevne gorske ture in si torej želijo le oddih v naravi.
KRAJI V SLOVENIJI, ISTRI IN KVARNERSKEM ZALIVU, KJER Sl LAHKO NABA VITE PRIMORSKI DNEVNIK:
LJUBLJANA; v vseh večjih kioskih
ob nedeljah: kioska na avtobusni postaji
kiosk na peronu železniške postaje
kiosk v Kliničnem centru
kiosk Borba na Titovi cesti
kiosk Emona na Titovi (nasproti hotela
Slon)
kiosk Figovec ali na Trdinovi cesti ali kiosk nasproti hotela Lev (izmenično)
KRANJSKA GORA: kiosk Delo TTL Tobak Hotel Kompas
BOHINJSKA BISTRICA: kiosk TTG tudi ob nedeljah
BOHINJ - JEZERO: Turistično društvo - tudi ob nedeljah
Hotel Zlatorog - tudi ob nedeljah BLED: kiosk Casino kiosk Delo - Petrol kiosk Delo : Avtobusna postaja Avtokamp Šobec
ROGAŠKA SLATINA: kiosk TTL hotel Donat -tudi ob nedeljah
kiosk Delo - Pernat-Mašera - tudi ob nedeljah
BOVEC: kiosk TTL
kavarna na trgu (samo od nedeljah) TOLMIN: kiosk Delo na avtobusni postaji kiosk TTL Leban Dragica bife Pirih (samo ob nedeljah)
KOBARID: kiosk TTL
gostilna Kotlar (samo ob nedeljah) DOBROVO: kiosk Delo SOLKAN: Market Primorje
bife Soča (samo ob nedeljah)
NOVA GORICA: vsi kioski
avtobusna postaja (ob nedeljah)
ŠEMPETER: kiosk TTL - Štrukelj kiosk TTL - Mavec kiosk Delo - Drnovšček Market Primorje VRTOJBA: Market Primorje MIREN: kiosk Delo RENČE: kiosk TTL BRANIK: Market Primorje
KOSTANJEVICA NA KRASU: Market Primorje ŠEMPAS: Market Primorje OZELJAN: Market Primorje AJDOVŠČINA: kiosk Delo - Fabčič - Zonta kiosk TTL (tudi ob nedeljah)
POSTOJNA: Knjigarna Primorski tisk kiosk Delo na avtobusni postaji kavarna Jadran (samo ob nedeljah)
ILIRSKA BISTRICA: kiosk TTL na Gregorčičevi ul. kiosk TTL na Cankarjevi ul. kiosk TTL na avtobusni postaji SEŽANA: kiosk TTL - Partizanska 33
Supermarket "Kras" (tudi ob nedeljah)
bife Timav na avtobusni postaji (tudi ob
nedeljah)
DUTOVLJE: Market Kras KOMEN: Market Preskrba GORJANSKO: Market Kras LOKEV: Market Preskrba (tudi ob nedeljah) DIVAČA: kiosk Delo na avtobusni postaji KOZINA: blagovna hiša Timav (tudi ob nedeljah)
ŠKOFIJE: kiosk Barolin ANKARAN: kiosk Delo posl. št. 16 KOPER: vsi kioski Dela in Primorskega tiska ob nedeljah: kiosk Delo na avtobusni postaji
in kiosk Primorski tisk na Kidričevi ulici IZOLA: kiosk Delo št. 3 kiosk Primorski tisk kiosk Babič - Ul. 1. maja Samopostrežna restavracija Stavbenik -Cankarjev drevored 17 (samo ob nedeljah) PIRAN: knjigarna Primorski tisk kiosk Volčič - Tartinijev trg kiosk Cvetič - Tartinijev trg (tudi ob nedeljah)
PORTOROŽ: Primorski tisk - knjigarna (tudi ob nedeljah)
V glavnih kioskih:
SAVUDRIJA NOVI GRAD UMAG VRSAR
POREČ: kamping Solaris
ROVINJ
PULJ
LABIN
MALI LOŠINJ VELIKI LOŠINJ OPATIJA REKA
KRK: Krk, Baška, Punat, Omišalj, Njivice
RAB
PAG
Philipp Vandenberg
Hetera
»Teci!« Krik je zadonel iz vet tisoč grl, ko je starter sPustil butaro šibja.	- .	• n
. Spartanec Files se je pognal od tal kot žaba iz Beocje, toda Tračan Efialtes mu ni dal nikakršne možnosti za po-°eg. Iz svojega prežečega položaja se je pognal na nevi ne9a nasprotnika, ga zlahka preskočil in zdrvel na vso noč po pesku stadiona. Drugi, to je bilo očitno ze po prvih
korakih, niso imeli nikakršnih možnosti.	,
Tribune in vrste so se razdelile na dva tabora. »Files, ijiles!« so tulili eni, druga polovica pa je vzpodbujala svo-le9a ljubljenca z vzkliki »Efialtes«. Se vedno si m nobeden izmed njiju priboril prednosti. Files je tekel energično de-aJ ja hitrejše, krajše korake; Efialtes pa ga je prekašal po elegantni drži. Lahkonog kot prestrašena srna se je navidezno komaj dotikal tal. Njegovo golo telo se je raztegnilo, se potegnilo v dolžino, postalo je večje vsaj gledalci so 1Ineli takšen vtis. Files pravi borilni stroj - pa tesno o "-lem, že dva, tri korake pred drugimi, med katerimi je bil Neon zadnji.	,
,	Filesovi hitri, udarjajoči koraki so dvignili rumen ob-
Iak Prahu, ki se ga je bal sleherni tekač, in P/ekrih Us te za nnm, da je bilo težko razločevati posameznike.* Oba favon-ta tega nista videla. Njiju je bodlo v oči slepeče, lesketajo-
če se elidsko sonce, pekoči znoj jima je silil v oči, da sta videla vrste ljudi ob progi samo še kot mlečno belino.
Efialtes je slišal jezno topotanje Špartanca, še glasneje pa mu je udarjalo srce v sencah, hrupa gledalcev sploh ni več zaznaval. Njegova pljuča so kuhala, iz njih so prihajali samo še hropeči glasovi, nenadoma so postala premajhna, zahtevala so več zraka, vendar si tekač ni upal vdihniti globlje.
Files je glasneje sopel. Njegov tek je zahteval več moči. Ali bo zdržal? Divje je mahal z rokami, dlani je stisnil v pesti, kakor da bi hotel potisniti vstran odpor zraka. Toda vedno, ko se mu je že zdelo, da ima ramena za dve dlani pred Tračanom, je ta potegnil in prišel spet v isto ravnino.
Polovica razdalje je bila že za njima, vendar še nobeden od njiju ni iskal z očmi ciljne črte. Njun pogled je bil še vedno togo uprt v pesek. Nista videla eden drugega, pač pa sta se slišala, čutila, se sovražila. Ko človek tako dolgo trenira, trpinči in muči svoje telo z enim samim ciljem pred očmi, da bi zmagal, in ko se mu zdi ta zmaga že nekaj zanesljivega, potem pač zasovraži vsakogar, ki mu poskuša preprečiti dosego tega cilja celo svojega najboljšega prijatelja.
Čeprav si je Efialtes še tako prizadeval, da bi iztisnil iz sebe zadnje moči svojega ojeklenega telesa, se mu kratko in malo ni posrečilo, da bi se otresel Špartanca. Pri Zeusu, od kod jemlje ta Files tolikšno moč?
Files je dvignil glavo in jo nagnil rahlo po strani, kakor da gleda v svojega tekmeca, toda njegove oči so bile videti zaprte. En pletron še, trideset korakov, več ni ostalo do cilja, ko se je zgodilo nekaj, česar ni nihče opazil, a je vendar odločalo o uspehu.
Files, ki je še vedno kot divji mahal z upognjenimi rokami, je nenadoma odprl levo pest in vrgel Tračanu v prepoten obraz polno pest rumenega prahu, ki ga je vzel pri startu. Efialtes, ki ni videl, kaj se je v resnici zgodilo, je nagonsko sklonil glavo na prsi, zaprl oči in se poskušal orientirati na pol slep.
Ta trenutek je zadoščal: Files je pobegnil z dvemi, tremi močnimi koraki. Gledalci so tulili: »Files, Files!« Efialtes je izgubil ritem, le megleno je videl pred seboj obrise nasprotnika; predal se je, se spotaknil in padel kot zadeta žival na progo, da se je za njim oblak prahu. Tedaj je Files pritekel skozi cilj. »Naj živi Files! Naj živi zmagovalec iz Sparte!«
Dafne je skočila pokonci in navdušeno plosknila z rokami. »Zmagal je« je vzkliknila navdušeno in objestno potisnila Megaro s komolcem od sebe. »Zmaga Spartancu!«
Zmagovalni obed v buleuteriju, neposredno ob vhodu v sveto območje, je bil kot vedno družabni vrhunec iger, in eksegetom so ponujali visoke podkupnine, da bi spustili mimo kakšnega domišljavca, ki je sanjaril o slavi zmagovalca. Po olimpijskih pravilih so bili povabljeni samo tekmovalci, njihovi spremljevalci in predstavniki države -skoraj izključno moška družba, če ne bi hetere iz vse Grčije popestrile tega obeda s svojo lepoto in s svojimi duhovitimi pogovori. In marsikatero lepotico so našli ob naslednji olimpiadi že na vladarskem dvoru kakšne daljnje dežele, kot ljubico ali ženo bogatega oblastnika.
Z Atencem Neonom se ni bilo mogoče postavljati, njemu pa je ostalo samo lepa tolažba, da ni pomembno zmagati, marveč sodelovati. Kako resno so v Elidi gledali na ta blagi izrek, je pokazala razmestitev Atencev ob dolgi podkvasti mizi: nasmejani ekseget je posadil Neona in njegove ljudi na spodnji konec mize.
V Trebčah sprejeli ostro resolucijo o razlastitvah za 4. odsek avtoceste
Razlaščencem na Vzhodem Krasu mineva potrpljenje
pismo uredništvu
Kako je z obnavljanjem potnih listov?
Buldožerji so že na delu
Nespoštovanje zakonov je včasih takšno, da mora človek pred njim naravnost obstrmeti. Kdo bi ne obstal zaprepaden, ko bi ugotovil, da se skupina državljanov že dolgo in zaman trudi, da bi pripravila do spoštovanja zakonskih predpisov in podpisanih sporazumov neko državno podjetje in vrsto javnih uprav ter ustanov? Ne govorimo o dogodkih, ki bi se odvijali bogve kje, tako da bi jih v našem časopisu zabeležili kot bolj ali manj zabavno zanimivost. Govorimo o zgodbi, katere prizorišče je naš Kras. Točneje: o razlastitvenih postopkih za gradnjo hitrih cestnih povezav, zlasti tako imenovanega 4. odseka, ki gre od Opčin do Padrič.
Kot znano, italijanska zakonodaja predvideva, da mora biti odškodnina za javno razlaščena zemljišča 80-od-stotno poravnana v roku 60 dni od njihove zasedbe, ostalih 20 odstotkov odškodnine pa morajo razlaščenci prejeti v teku nadaljnjih 180 dni. Tako pravijo zakoni. Toda v pravni državi, v kateri živimo, nenapisano pravilo svetuje, naj se izpostavljen ali prizadet državljan ne zadovolji s kritjem, ki ga zagotavljajo postave. In v skladu s to maksimo so ravnali tudi lastniki zemljišč, ki jih je gradnja hitrih cestnih povezav prizadela. Na pritisk njih samih in organizacij, ki ščitijo njihove interese, je 21. decembra 1982 prišlo do podpisa sporazuma o razlastitvenih postopkih. Sporazum so podpisali predstavniki državnega cestnega podjetja ANAS, deželnega odborništva za
Obvestilo kmečkim
zavarovancem
Zaradi tehnične zakasnitve pri tiskanju položnic, je letos osrednji urad SCAU v Rimu posticipiral za mesec dni rok za poravnavo prvega obroka dodatnega pokojninskega prispevka kmečkih zavaro-yancev od 10. julija na 10. avgust. Širom po Italiji so že pred dnevi vsa kmečka . podjetja prejela na dom po dve neizpolnjeni poštni pložnici in včeraj so vendarle tudi na Tržaškem [z dodatno zamudo) nekaterim dostavili obrazca, ostali pa bi ju morali dobiti v teh dneh. Patronat Kmečke zveze INAC poziva svoje varovance, naj se čim-prej javijo s poštnima položnicama za izračun odgovarjajočega zneska prvega obroka na osnovi agrarnega dohodka (najmanj
25.000	lir oziroma 12.500 lir za gorata območja).
prevoze, Kraške gorske skupnosti in župani vseh prizadetih občin, se pravi tržaške, dolinske, repentabrske, zgo-niške in devinsko-nabrežinske. V njem je bilo med drugim zagotovljeno, da bo izplačilo odškodnin razlaščencem potekalo ob spoštovanju zakonskih predpisov.
Žal pa se niti ta previdnostni ukrep razlaščencev ni obnesel. Tako je na 4. odseku hitrih cestnih povezav med Opčinami in Padričami prišlo do zasedbe razlaščenih zemljišč že novembra 1984. Odtlej sta torej potekla ne samo. dva meseca, marveč skoraj dve leti, 80-odstotne odškodnine pa je prejelo le 28 od skupnih skoraj 200 razlaščencev. Izplačanih je bilo vsega 130 milijonov lir, kar predstavlja mogoče 10 od sto vrednosti celokupne odškodnine. Medtem pa so podjetja, ki imajo dela v zakupu, že na terenu.
Razlaščenci, Koordinacijsko združenje kraških vasi, Kmečka zveza in druge organizacije, ki ščitijo interese prizadetih krajanov, so v minulih mesecih neštetokrat protestirali zaradi tega položaja, ki je v očitnem navzkrižju z zakoni in s podpisanim sporazumom. Toda vse je bilo bob ob steno, razlaščenci pa izgubljajo potrplenje.
Zaprepadenost in jeza prizadetih krajanov je prišla jasno do izraza na javnem zborovanju, ki je na pobudo KZKV potekalo predsinočnjim v Ljudskem domu v Trebčah. Prisotnih je bilo kakih 120 ljudi, med temi predstavniki Vzhodnokraškega rajonskega
sveta, Kraške gorske skupnosti, karabinjerske postaje iz Bazovice, podjetja SIGIC, ki ima dela v zakupu, medtem ko se podjetje ANAS ni odzvalo vabilu. Po uvodnih posegih predstavnika trebenske vaške skupnosti Lucijana Malalana, predsednika in tajnika KZKV Karla Grgiča in Davida Malalana ter tajnika Kmečke zveze Edija Bu-kavca se je razvila živahna razprava. Kaj kmalu je obveljal predlog, naj bi se razlaščenci ne omejili več na besedne proteste. Soglasno je bila odobrena resolucija, ki med drugim takole pravi:
"Ogorčeni lastniki, svestni o krivici, ki se jim godi, soglasno sprejemajo odločitev, da bodo, v kolikor družba ANAS ne bo v roku enega meseca izplačala odškodnin, s konkretno akcijo preprečili nadaljevanje del na trasi bodočega odseka bodoče avtoceste."
Resolucijo so poslali ministru za javna dela v Rimu, Deželi, tržaškemu prefektu, županom tržaške, dolinske, repentabrske, zgoniške in devinsko-nabrežinske občine, predsedniku Kraške gorske skupnosti, podjetnem ANAS, SlGIC in Kraški zidar, krajevnim karabinjerskim in policijskim postajam.	(mb)
Spoštovani urednik!
V preteklih dneh mi je zapadla veljavnost potnega lista in sem ga nesel obnoviti na svoj policijski komisariat, kamor sem pristojen. Tam sem izvedel, da moram obnovitev opraviti na osrednjem uradu na kvesturi. Ko sem se napotil tja, sem naletel na tako dolgo vrsto čakajočih, da sem odšel in se sklenil vrniti naslednjega dne. Tudi tedaj ni bilo nič bolje in šele tretjega dne sem naletel na nekoliko »krajšo« vrsto, a sem kljub temu čakal dobro poldrugo uro, da sem lahko stopil pred službujočega uradnika in mu izročil prošnjo za obnovitev potnega lista.
Menim, da bi pristojne oblasti vprašanje prošenj vsekakor lahko reševale bolj ekspeditivno, predvsem pa bi lahko sprejemanje in izdajanje potnih listov decentralizirale, tako da bi na posameznih komisariatih lahko državljani porabili precej manj časa za nekoristno čakanje in drenjanje v dolgih vrstah.
(Sledi podpis)
• V okvir praznovanj dvatisočletnice nabrežinskih kamnolomov spada tudi razstava obrtniških predmetov Kamene oblike, ki jo bodo odprli drevi ob 18.30 na sedežu tržaške letoviščarske in turistične ustanove v Sesljanu. Sesljansko razstavo je podprla tudi Ustanova za razvoj obrtništva dežele Furlanije-Julijske krajine.
Domače prebivalstvo na sestanku v trebenskem Ljudskem domu
Zelena jadrnica obtožuje: italijanska morja bolehajo
Knjiga Plava riba v Trstu z recepti za sladokusce
Križarjenje Zelene jadrnice je vzbudilo veliko zanimanje v časnikarskih, prav tako pa tudi v zasebnih krogih, pri prebivalcih vse Italije. O zaključkih turinskega kemijskega laboratorija Ecotral, ki je opravil del analiz o onesnaževanju morja in mladega, »ladijskega« kemika Maffiottija, je v svojih člankih vestno poročal tednik Es-presso.
Posadka Zelene jadrnice je dan po svojem prihodu v Tržaški zaliv sklicala tiskovno konferenco. Živahna Silvana Zamboni, predstavnica Zelene lige, je v uvodu srečanja poudarila pomembnost te pobude zasebnih krogov. Svojo denarno podporo so ji nudile: združenje zadrug COOP, tednik Es-presso in Zelena liga. Zambonijeva je zato ostro obsodila državne in deželne organe, ki jih problem morja prav nič ne skrbi, čeprav bi bili morali za odpravo, kakršna je bila ta, dejansko sami dati pobudo. Seveda si odprava Zelene jadrnice sploh ne domišlja, da je lahko v pičlih sedmih tednih zbrala vse podatke o stopnji onesnaževanja našega morja. Vsi člani posadke so izrazili željo, da bi njihova odprava spodbudila delovanje vseh javnih ustanov.
Kemik Alberto Maffiotti je naštel vse tuje snovi, na katere je med svojim delom naletel v italijanskih morjih. Seveda pa predstavljajo zbrani podatki le povprečne vrednosti.
Posadko Zelene jadrnice so v sredo zvečer povabili medse tudi organizatorji praznika Unita in Dela. Znanstve-
Znanstvenik opravlja analize v laboratoriju na Zeleni jadrnici
nik s tržaške univerze Giuliano Orel je tu, čeprav precej dobrohotno, napadel zaključke članov odprave rekoč, da niso pri raziskavi o zdravstvenem stanju morja upoštevali, da so tudi klimatske spremembe krive dejstva, da naletimo^ v morju na razne tuje elemente. »Že res,« so mu odgovorili člani odprave, »a v naših raziskavah smo v morju našli snovi, ki jih po nobenem naravnem zakonu ne bi smelo biti. Italijanska morja sicer še niso povsem mrtva, kot bi utegnil trditi kak prena-petež, res pa je, da sedaj že vztrajno in kronično bolehajo...«	HJ
»V naši pokrajini jemo vse premalo rib,« ugotavlja časnikar Giovanni Pa-ladin v knjigi »Plava riba v Trstu«, ki že drugič spremlja pomembno pobudo treh ustanov: Trgovinske zbornice, Tržaške letoviščarske ustanove in Združenja gostincev (FIPE). Namen pobude je predvsem povečati uporabo tako imenovanih plavih rib, ki jih v Jadranskem morju prav gotovo ne manjka. »Predvsem želimo, da bi se Tržačani zavedli vseh hranilnih lastnosti te ribe, ki ima poleg vsega prednost, da je njena cena precej nizka,« pravijo pobudniki. Organizacija FIPE je obenem izdala posebno knjižico v štirih jezikih — italijanščini, nemščini, francoščini in angleščini (kaj pa slovenščina?). To je poseben turistični vodič, ki navaja osnovne podatke vseh restavracij in hotelov v Trstu in okolici.
Knjižico »Plava riba v Trstu« uvaja spremna beseda G. Tombesija, predsednika Trgovinske zbornice. Avtor opozarja, da želi ta pobuda »prepričati« prebivalstvo, naj v svoj vsakodnevni menu vključi raje plave ribe kot druge, ki jih Italija uvaža predvsem iz severnih držav. Mady Fast je knjigo obogatila s prispevkom o vlogi plave ribe v tradiciji in ljudski pesmi, G. Palladin pa je opravil obširno raziskavo o uporabi rib v FJK. Ugotovil je, da vsaka družina v naši deželi poje le nekaj manj kot pol kilograma rib mesečno. Mario Specchi je knjigo opremil s podatki o razvoju življenja v Jadranskem morju ter s krajšim spiskom o
Ulov plave ribe je pri nas dokajšen
vrstah rib, ki živijo v njem. O visoki hranilnosti in prebavljivosti plave ribe pa precej obširno in popolno poroča Luciano Campanacci.
Zadnji dve poglavji sta posvečeni sladokuscem. Za marsikoga bo članek znanega enologa Marcella Pilona nedvomno izredno dragocen — tu so namreč številni nasveti glede izbire vin, ki jih lahko serviramo k raznim ribjim specialitetam. Končno je tu še poglavje, ki obsega zbornik precej enostavnih ribjih receptov. Recepti so enostavni - - z malenkostnim znanjem in dobro voljo, bomo tudi mi lahko prinesli svojim gostom na mizo najbolj izbrane ribje jedi.	HJ
S tiskovne konference KPJ
Tržaške kulturne ustanove v birokratskih pajčevinah
Vrsta dokumentarcev v Miramarskem parku
Trst ob začetku našega stoletja
Debata o delovanju kulturnih ustanov in o odgovornostih, ki jih imajo krajevne uprave, se je na pobudo KPI začela že pred nekaj meseci in se nadaljevala v večjih ali manjših presledkih tako, da je občasno zadobivala prav polemične in ostre tone, vsaj na nekaterih časopisnih straneh. Dopustniško ozračje, julijska vročina in nepredvideni politični razpleti tržaškega političnega življenja niso odvrnili Partije od namena, da nadaljuje razpravo. Kaže, da so jo celo spodbudili, kar je privedlo do sredine tiskovne konference oz. razgovora v Časnikarskem krožku. Kljub zgoraj naštetim razlogom je bila zadovoljiva tudi udeležba.
Daljši uvod v razpravo sta pripravila Maurizio Pessato, ki je v KPI posebej zadolžen za krajevne uprave, in Stelio Spadaro, ki se ukvarja s kulturnimi vprašanji. Debata se je omejevala na ustanove, ki so neposredno pod upravo Tržaške občine, kot so npr. muzeji. Problem je mogoče analizirati iz treh aspektov: delovanje ustanov in skrb, ki jim jo posveča Občina; načrt za izhod iz "kriznega stanja", iz katerega se muzeji ne uspejo izkopati že nekaj let; ugotavljanje potreb in preverjanje možnosti, ki jih nudijo razni deželni ali vsedržavni zakoni.
Pri razvoju ustanov igrajo lahko zelo važno vlogo sponsorizacija in privatne pobude, vendar pade dobršen del odgovornosti na javne uprave, ko se te ne potrudijo, da bi odpravile "birokratske pajčevine", ki onemogočajo
tudi najbolj enostavne rešitve. Marsikje po Italiji so dokazali, da so rešitve mogoče kljub birokratskim zaprekam, ki jih je vedno moč premostiti z dobro voljo, seveda tudi politično voljo.
Marsikatero sugestijo v tem smislu so ponudili prisotni, ki so se oglasili v diskusiji in so opozorili tudi na povezavo z znastvenimi ali raziskovalnimi ustanovami, kar bi muzejskemu delovanju vlilo "življenjskosti" in jih istočasno globlje povezala z mestom.
Poletna doba bo nedvomno prekinila začeto debato, vendar so predstavniki KPI potrdili, da bodo jeseni povzeli dosedanje sugestije in nato pripravili predloge za razrešitev nevzdržnega stanja mestnih ustanov v Trstu.
Splav ladje "Viribus Unitls" (fotogram)
Sarajevo 1914 (Trst: prenos truge) (fotogram)
Prvi pozitiven obračun poletnih prireditev
Tržaška letoviščarska in turistična ustanova je že pripravila svoj prvi obračun poletnega delovanja. Obračun je, kot kaže, nadvse pozitiven, saj si je kar 20.000 ljudi ogledalo razstavo Sen valčka v Palači Costanzi, drugih 45.000 je obiskalo, razstavo mučilnih naprav na Gradu sv. Justa, 50.000 mladih je ploskalo, rjovelo (in zmerjalo) pevce Festivalbara, medtem ko jih je nič koliko sledilo "resnejšim" koncer-
tom Gila Evansa, Riccarda Cocciante-ja in Raya Charlesa.
Predsednik Letoviščarske ustanove Alvise Barison je ob tem prvem obračunu dodal pripombo v zvezi z novimi prostori za razstave in za ostale prireditve. Poleg običajnih lokacij, v katerih se odvija sicer borno mestno kulturno življenje, je Trst pridobil nekaj novih in dokaj prikupnih prostorov. Pri tem je seveda mislil predvsem na
Miramarski park, ki je bilo do včeraj odprt izključno do sončnega zatona in v katerem si lahko le obiskal (samo do poldneva) Maksimilijanov grad.
Po novih posegih Letoviščarske ustanove in v dobršni meri tudi Tržaške pokrajine, pa so postale miramarske noči pravo presenečenje mestne letne kulturne ponudbe in tudi običajni miramarski popoldnevi so z glasbenimi sprehodi pridobili na kvaliteti.
Sinoči so v Miramaru predstavili drugi del programa filmskih dokumentarcev. Posebnost sinočnega sporeda so bili trije kratki filmski dokumenti, v katerih se je pojavil drobec tržaške zgodovine. Dokument Splav ladje "Viribus Unitis" (1911) so namreč posneli v tržaški ladjedelnici, v filmu Sarajevo 1914 (Trst: prenos truge) zasledimo današnji Trg Unita in Nabrežje in tudi v tretjem filmskem zapisu Proti novi domovini (Princ VJied v Albaniji 1914 in "Taurus" v Trstu) se je naše mesto znašlo na filmskem traku. Vse te filme hranijo v dunajskem Filmskem arhivu.
Nasprotujoče si reakcije strank po izvolitvi Agnellija za župana
KD upa, da je šlo za spodrsljaj
PSI vztraja za
Izvolitev socialista Arduina Agr.sllija za novega tržaškega župana je še vedno: v središču pozornosti v okviru razprav, ki se odvijajo znotraj po!it:čnih strank na Tržaškem, a tudi drugod v državi.
Včeraj popoldne se je delegacija, tržaške KD sestala na sedežu vsedržavnega vodstva stranke v Rimu s predstavnikom departmaja za krajevne avtonomije Gian-francom Sabbatinijem, da bi proučila nastali položaj na tržaški občini, kjer je bil z odločilnim glasom Liste za Trst in v nasprotju s sporazumom, ki je b:l dosežen v okviru petstrankarske koalicije, za župana izvoljen socialist Agnelli. KD se bo vsekakor obnašala s čutom odgovornosti — je rečeno v tiskovni noti, ki so jo izdali Po sestanku —, zavrnfa bo vsako provokacijo in delovala, da bi prišlo do premostitve sedanjega kriznega obdobja in do spoštovanja že prej doseženega sporazuma. Glede tega je bilo sklenjeno!, da bo KD zahtevala sklicanje sestanka med odgovornimi za krajevne uprave pri posameznih strankah petstrankarske vladne koalicije. Sabbatini, potem ko se je negativno izrazil o nastalem položaju, je med drugim izrazil upanje, da bo ta primer predstavljal le spodrsljaj, ki ne bo zaviral obnovitve solidarnosti med strankami, ki so podpisale sporazum, katerega je treba spoštovati.
Včeraj pa se je v Trstu sestal pokrajinski izvršni odbor PSI. Kot je rečeno v tiskovnem sporočilu, ki ga je objavil po sestanku, je odbor odobril ravnanje socialistične delegacije in svetovalske skupine v tržaškem občinskem svetu, izvoljenemu županu Agnelliju pa je voščil uspešno delo. Socialistično vodstvo poudarja, da iz-
»trdno upravo«
volitev Agnellija ne pomeni razbitja petstrankarskega zavezništva, marveč da nudi možnost za uresničitev trdne upravne koalicije, ki naj bi jo poleg petih vladnih strank sestavljale še LpT in SSk, vodil pa predstavnik vsedržavne stranke. Za uresničitev takšne uprave, ki bi med drugim preprečila predčasne volitve, se bo PSI še naprej, zavzemal, je rečeno v tiskovnem sporočilu socialističnega pokrajinskega vodstva. Slednje je na svojem včerajšnjem sestanku izrazilo tudi začudenje nad reakcijami, ki jih je izvolitev socialističnega župana izzvala pri nekaterih drugih strankah, zlasti pri KD.
Tiskovno noto o nastalem političnem položaju v Trstu je včeraj izdal tudi socialistični deželni svetovalec Giam franco Carbone. V njej med drugim izjavlja, da izvolitev Agnellija nima nobene politične vsebine, ampak kaže le na nenadno razpoložljivost Liste za Trst, ki je pripravljena sodelovati v večinskih odborih skupno s PSI, KD in laičnimi strankami. Pri tem Carbone dodaja, da PSI ni nikakor na razpolago za obbkovanje manjšinskih odborov skupno Z'LpT. Odborniku Carbone ju se tudi zdi primerno1, da se o tem vprašanju seznanijo vsi odgovorni za krajevne uprave v strankah vladne večine; po njegovem je tudi potrebno1, da se nadaljujejo pogajanja med strankami, v prvi vrsti petstrankarske koalicije, za dosego tistega razčiščenja glede metode in politične strategije, ki je nujno potrebno. Carbone je v svoji izjavi dodal, da je treba pač proučiti, ali je novo stališče Liste za Trst resno in konstruktivno, ali pa gre le za taktično potezo, s katero razbiti edino politično koalicijo — čeprav manjšinsko — ki je imela in ima v mestu določeno logiko.
Reakcije vsedržavnih dnevnikov na razplet tržaških dogodkov
Vsedržavni tis/c je posvetil zelo veliko pozornost izvolitvi socialističnega predstavnika Arduina Agnellija za tržaškega župana. Posebno presenečeni so posebno tisti časopisi (velika večina), ki so že konec prejšnjega tedna napovedovali obnovitev šeststrankar-skega zavezništva in ponovno izvolitev za župana demokristjana Richei-lija.
Zelo pozitivno oceno Agnellijeve izvolitve objavlja seveda socialistični dnevnik Avanti, ki podčrtuje, da je Trst precej toplo sprejel izvolitev prvega sociaV.stičncga župana, ki je v mestu cenjen ne samo kot politik, ampak tudi kot ugledni kulturnik in zgodovinar. Glasilo ESI poudarja, da njegova izvolitev ustvarja možnosti za gospodarski in družbeni preporod me sta ter poziva krščansko demokracijo, naj ne skvari novega vzdušja v mestni skupnosti. V povsem nasprotnem tonu pa sta članka, ki ju objavljata komunistični dnevnik Unitd in glasilo De Hitove stranke II Popolo. Časopis KPI piše, da so socialisti s to nepričakovano in nesprejemljivo potezo samo spat vključili v politično igro me-lonarsko gibanje. H Popolo pa piše, da je razplet dogodkov na torkovi seji tržaškega, občinskega sveta samo diskreditiral tržaške socialiste
Rimski Messaggero, ki. je ponavadi precej naklonjen Craiijevi stranki, posveča pozornost skoraj izkliučno de-mokristjanski oceni dogajanj in reak
cijam te stranke ter zaključuje članek z neke vrste pozivom, da bi moral novoizvoljeni župan v interesu Trsta, čimprej odstopiti. V tem tonu je tudi dopis, ki ga objavlja dnevnik La naz.one iz Firenc, ki pravi, da je A-gnelli »socialist z melonarskimi simpatijami«
Montamllijev II Giornale je mne nja, da Agnellijeva izvolitev še zdaleč ni razčistila tržaških političnih vod, ampak jih je nasprotno še volj razburkala, kar bo prej olj slej privedlo do predčasnih upravnih volitev. Milanski dnevnik pravi, da pomeni ta izvolitev hudo politično klofuto za KD in napoveduje, da se bo ta stranka gotovo kmalu »maščevala« in povzročila krizo znotraj deželne vlade. Na to možnost se navezuje tudi turinski časopis La Stampa, ki piše, da bo 'J Trstu treba sedaj začeti vse popolnoma znova ter izreka priznanje Richet-tiju, ki se je iz človeškega in političnega dostojanstva in ponosa odrekel kandidaturi za župana. Torkovi seji tržaškega občinskega sveta pa posveča dolg članek tudi Repubblica, ki pravi, da bo ta seja ostala v zgodovini kot seja »žalitev, obrekovanj, nevarnih pasti in zakulisnih manevrov« in ob predstavitvi novega župana podčrtuje, da se je Agnelli med drugim pred leti »skupno z melonarji boril proti načrtu za ustanovitev italijan-sko-jugoslovanske cone na Krasu«.
SANDOR TENCE
V Miramar na Sachertorte
a le dvakrat tedenska
Kljub stokanju, kako je v Trstu drago se Jugoslovani še ne odpovedo nakupom
Wiener Kaffee ali nostalgija za starimi časi... Popolnoma logično je, da Pri oblikovanju kavarne, kot jo pozna srednja Evropa, iščeš zgled pri dunajskih kavarnah. Natanko to so storili preurejevalci miramarskega gra-diča, arhitekti Studia D’Ambrosi. S Pomočjo ustrezne literature so preučili avstrijsko arhitekturo druge polovice 18. in začetka 19. stoletja. Lahko bi torej rekli, da je Wiener Kaffee nastala pod vplivom Wagnerjeve šole.
Najprej te presenetijo beli zidovi, ki so v velikem nasprotju z »okrašenimi« tržaškimi bari in kavarnicami. Na njih lahko občudujemo le lepe upodobitve starega Dunaja in načrte
mesta iz prejšnjega stoletja. Nikjer nobenega odvečnega razkošja vsa notranja oprema je popolnoma preprosta: male okrogle mize z »neudobnimi« lesenimi stoli, majhna točilna m'za . Vtis elitnega prostora vzbujajo le pozlačeni ornamenti nad vrati in doprsni kip mojstra dunajskega valčka Straussa. Več malih prostorov in nežni zvoki valčka, obljuba najboljših dunajskih in avstrijskih specialitet, predvsem sladkih dobrot (ki pa jh ne bodo »uvažali« dnevno, kot so obljubljali ampak le dvakrat na teden) vse to, pričakujejo ustanovitelji, bo privabilo množice Tržačanov na skodelico kave v dobri družbi.
Nikakor ne nrslim še enkrat odkrivati toplo vodo, ko pravim, da je Trst od nekdaj bol trgovsko mesto. Vanj so se in se še zlivajo množice kupcev in prodajalcev iz vseh koncev in krajev. Srečno naključje, da leži tiK ob jugoslovanski meji, ga je naredilo, za Meko romarjev z one strani meje. Mogoče je ravno to vzrok, da je Trst postal eno izmed najdražjih mest v Italiji.
Od lani do letos cene niso toliko poskočile, da bi to zavrlo dotok jugoslovanskih kupcev. Njihovo število bi lahko zmanjšal le izjemen padec vrednosti dinarja, saj je ta v enem letu padla kar za polovico. Stvari, id so j'h lani še z lahkoto kupili, so letos zanje še enkrat dražje.
In vendar — na mejah še vedno lahko opazujemo kolone avtomobilov z jugoslovanskimi registracijami, posebno iz bolj oddaljenih krajev — dokaz, da še vedno veliko pomeni biti oblečen v »made in Italy«. Nevarno bi bilo posploševati, kaj najbolj kupujejo, saj ima vsakdo svoj okus in svoje potrebe. Mlada dekleta, ki so rada modno odpravljena, se bodo seveda najraje ustavljala pri oblekah in čevljih, saj o italijanskem smislu za okusno in modno oblačilo ne gre dvomiti. Pri tem seveda cena ni važna.
Družinski očetje imajo dosti več problemov — otroci hočejo pisane šolske torbe in zvezke, igrače in pisane
majice, žena pa opozarja na ogrožen družinski proračun in nujo — kuoiti otrokom hlače, trenirko, pa kakšno drobnarijo za gospodinjstvo in seveda kavo.
Tudi mladi fantje so radi »šik« oblečeni in Italijani so še posebno v moški modi daleč pred jugoslovanskimi modisti. V njihovih torbah pa zasledimo tudi znane alkoholne pijače in cigarete, da o kasetah in drugih glasbenih zadevah niti ne govorimo.
Ne bi se rada preveč ustavljala pri zaskrbljenih pogledih v denarnico in globoko razočaranih vzdihih, ko po celodnevnem tekanju po velikem mestu ne najdeš tistega, kar bj najbolj potreboval. Mnogo bolj zanimiv zna biti pogled v menjalnico. Vrste pred malim oknom, ki bo malovredni dinar spremenilo v tako zaželeno liro, so ob delavnikih velike. Dinar večinoma menjajo za tri Ure (z nihanji od 2,7 do 3,2), kar je pravzaprav razprodaja tako težko prisluženega denarja. Kako jim uspe čez mejo spraviti kar zajeten kupček dinarjev, ki bo moral zadostovati za družinski letni nakup, pa tako nihče ne izda. Konkurenco pravim, pa delajo seveda menjalci na črno — ti o svojem prometu neradi govorijo, nihčei pa ne dvomi, da gre skozi njihove črne torbe veliko denarja.
Vse več Jugoslovanov pa v trgovske blagajne natrosi tujih valut, predvsem mark in dolarjev. To so pač posledice
uspešne zasebne turistične sezone in malo manj dela v tujini.
Ob vsem stokanju, kako je vse drago, se Jugoslovani svojim nakupom, kot vse kaže, še ne mislijo odpovedati. Ob letnih razprodajah je namreč še vedno moč izbrskati kaj, kar je ceneje kot doma.
Sklepni stavek je pri tem nemogoče zapisati. Položaj se vsak dan spreminja.
METKA ČELIGOJ
Lestvica za dodelitev ljudskih stanovanj v miljski občini
Avtonomna ustanova za ljudska stanovanja IACP je v uradih v Ul. Ghir-landaio 43 in v uradih miljske občine razobesila začasno lestvico natečaja za podelitev šestinpetdesetih stanovanj, ki jih gradijo v miljski ot^čini.
Morebitne prizive z vsemi potrebnimi dokuimliti, lahko zainteresirana predložijo pristojnemu uradu na sedežu IACP v Ul. Ghirlandaio 43. Po obravnavi morebitnih prizivov bo ustanova za ljudska stanovanja sestavila in objavila dokončno lestvico ter poskrbela za žrebanje kandidatov z e-nakim številom točk.
Ernesta se je vrnil domov
1,7™ “.VSrS.
1 je celo ovekovečila z zgornjim posnetkom, ki pa žal ni v barva “'eminjanje telesne barve je namreč njegova značilnost. Kot nam je p« ?dala njegova lastnica Maria Wild, se Emesto (tako mu le )mel 'eko barv; kadar je zadovoljen, je oranžne barve, če pa nm kaj ni p	,
rjavo-siv, kot kamni v maroških puščavnatih predelih, kjer se J	•
Trst ga je skritega pod majico prinesla lani hčerka gospe Wi . ie> saj so ga na trgu v Marakešu prodajali kot okusen dodatek J Pični jedi s kus kusom. Emesto pozna navade maroških prebivalcev, saj ‘lzgotine na njegovem luskinastem repu dokazujejo, da si je "‘voščil njegov rep in da sedaj razkazuje novega. Kuščar se J s.®"	, -
Ulici Locchi udomačil, tako da zelo rad grizlja razno zelenja ir iz rok. Sicer pa zanj ne trošijo veliko, saj poje le nekaj_ gramov - na dan, vode pa sploh ne pije. Predvčerajšnjim pa jo je n	‘	,
'htvijo so domači nekoliko pozabili nanj, on pa je zleze v/. g r(»Pia na ulico, kjer je silno prestrašil mimoidočega pešca. Potem je se ‘oznai gostoljubnost gasilcev. Oranžen pa je postal šele, ko je pe
Po delu, naporih in žrtvovanju likof za člane KD Primorsko
Glasbeni večeri v Sesljanskem zalivu
Tržaška avtonomna letoviščarska in turistična ustanova bo v sodelovanju z občino Devin-Nabrežina priredila v Sesljanskem zalivu pet večernih prireditev lahke glasbe, kabareta in godbe na pihala. V soboto, 2. avgusta, se bosta predstavila kantavto-rja Giorgio in Renato Maranzana skupno s kantavtorjem Marinom At-tinijem in ansamblom »Fronto soc-corso«. Izvajali bodo pop glasbo.
Naslednjo soboto, 9. avgusta, bo imel svoj recital Lorenzo Pilat. V soboto, 16. avgusta, bo nastopil ansambel »Ocho Rios«. V petek, 22. avgu sta, pa se bo predstavila slovenska Kabaret skupina. Cikel večernih prireditev v Sesljanskem zalivu bo zaključil koncert Salezijanske godbe na pihala, in sicer v soboto, 23. avgusta.
Prireditve bodo pri Karaveli s pričetkom ob 20.30. Vstop prost.
V Križu se danes prične domača vaška šagra
V Križu se bo od danes do nedelje nadaljevala vaška šagra, ki jo prireja domače športno društvo Vesna. Jutri bo za ples igral koprski ansambel Prizma, v nedeljo zvečer pa ansambel Lojzeta Furlana. V nedeljo ob 21. uri bo na prireditvenem prostoru »Na klancu« tudi žrebanje velikega društvenega srečelova.
Ko smo pred mesecem dni pisali o družabnem večeru, ki ga je priredilo ob koncu letošnje sezone KD »Primorsko«, bi morali omeniti, da je bil tisti večer nekako uradni zaključek letošnjega delovanja društva. Toda takrat je bil le uradni zaključek, kajti po tem večeru so člani pevskega zbora KD »Primorsko« imeU še nastop na »Dan borca« v Dvorih nad Izolo in koncert na prazniku vina v Lonjerju. Nato so se spoprijeli z delom v borovem gozdiču v vasi in začeli čistiti ter pripravljati vse potrebno za že tradicionalno šagro, ki vsako leto privabi veliko ljudi ne samo
iz Brega, temveč s Krasa, iz mesta in z onkraj meje. Šagra se je začela v petek ter se je končala z velikim uspehom v ponedeljek zvečer. Na letošnji šagrj je delalo okrog osemdeset članov zbora in društva ter nekateri prijatelji, ki so se skoraj vsi zbrali v torek zvečer v borovem gozdiču in imeli družabnost ter likof zaradi dobrega uspeha tudi letošnje šagre. Prisotne je v imenu društva pozdravil m se zahvalil predsednik društva David Stepančič, ki je v kratkih besedah orisal delovanje članov pri tej šagri ter podal obračun, ki je kar dober.
Zdravilni učinki naravnih zelišč, čajev in napitkov
Z vprašanjem zdrave in pravilne prehrane so se bavili že pred več kot tisočletjem
razna obvestila
prispevki
Človeštvo se že vrsto let spopada s problemom pravilne prehrane ali vsaj take, ki ne bi povzročala večjih nevšečnosti kot so odvečni kilogrami in težka prebava. Vendar je problem, ki je nujno povezan s sodobnim načinom življenja, povzročal težave že našim prednikom ali vsaj določeni kategoriji nekdanjih družbenih slojev. S problemom hrane so se uradno ukvarjali pred tisoč in več leti, se pravi že takrat, ko še ni obstajal pojem onesnaženega okolja in se jim o kemičnih dodatkih še sanjalo ni.
Pred približno tisoč leti je namreč slovela medicinska šola v Salernu, južno od Neaplja. Da bi številnim bolnikom, ki so jih zdravili' zdravniki te znamenite akademije, bolje pomagali, so 'sestavili zbirko navodil za ohranitev njihovega zdravja. Da je bila stvar resno osnovana pa tudi uspešna, dokazuje dejstvo, da so zbirko že takrat prevedli v številne tuje jezike.
Med mnogimi koristnimi nauki, ki so bili objavljeni v tej knjigi, najdemo tudi nasvet: če nimaš zdravnikov na voljo, se za zdravje posluži treh pravil - vesela nrav, mir in primerna dieta. Tudi danes bi morali vsi, ki se podvržejo raznim dietam, vedeti, da morajo biti slednje jasno in dosledno pripravljene, svetovati pa bi jim morala oseba, ki je solidno podkovana v nauku o prehrani. Kajti vrednosti hrane ne smemo iskati le v vsebnosti kalorij, temveč v harmoničnem razmerju med vsemi snovmi, potrebnimi za življenje.
Po razcvetu prehrambene industrije, ki se je usmerila v pripravo konzervirane hrane, se je v vsakodnevno življenje velikanske večine ljudi vsilila navada hitrih malic, ki jih pripravljajo v posebnih restavracijah. Čeprav bi morala biti taka hrana nadvse sveža in sproti pripravljena, to se seveda ponekod tudi dogaja, je naš organizem ne sprejema vselej, vsaj z velikim navdušenjem ne. Skorajda vsak peti zemljan trpi za rahlo obliko intoksikacije z raznimi kemičnimi dodatki, ki jih je treba nekaterim vrstam hrane nujno dodati, da se ne pokvari. Naš organizem je nanje že tako navajen, da posebnih slabosti ne občuti; to občutijo
Urad CGIL v Nabrežini bo od danes
1.	do 31. avgusta posloval samo ob torkih in petkih popoldne od 15. do 18. ure.
ŠD VESNA prireja danes^ 1., jutri, 2., in v nedeljo, 3. t. m., VAŠKO ŠAGRO v Križu. Jutri ples z ansamblom Prizma, v nedeljo ob 21. uri žrebanje loterije in nato ples z ansamblom Lojzeta Furlana.
MLADINA IZ (VRHPOLJ pri Kozini prireja 2., 3. in 4. avgusta 6. TRADICIO-NALNI VAŠKI PRAZNIK. Jutri, 2. avgusta, bo za zabavo poskrbela pevka Neda Ukraden s svojim ansamblom. V nedeljo in ponedeljek pa se boste zavrteli ob zvokih ansambla Akordi. Vse tri dni bodo delovali dobro založeni kioski s specialitetami na žaru in domačim črnim vinom ter odličnim breskovcem.
ANPI, ANED in ANPPIA obveščajo, da bodo uradi zaprti zaradi letnega počitka od danes, 1., do 31. avgusta 1986.
Knjižnica P. Tomažič in tovariši — SKD Tabor—Opčine obvešča, da je v avgustu zaprta.
razne prireditve
Zelena solata je zelo bogata hrana: v organizem dovaja obilico dragocenih rudninskih in organskih učinkovin
ŠZ Sloga vabi na tradicionalni ŠPORTNI PRAZNIK, ki bo jutri, 2., in v nedeljo, 3. avgusta, v prostorih Gospodarske zadruge v Bazovici. Za prijetno razpoloženje bo poskrbel jutri ansambel Zvezde in v nedeljo ansambel Taims.
KD J. RAPOTEC priredi vaško šagro 2., 3. in 4. t. m. Vabi vse na prijetne večere v družbi ansamblov Taims in Pomlad. V kioskih vam nudimo pristno vinsko kapljico in specialitete na žaru. Vabljeni!
le bolehni posamezniki in taki, ki jih pestijo raznovrstne prehrambene alergije. Toda prav tam, kjer umetna zdravila niso mogla pomagati, so zalegla naravna, v obliki zeliščnih čajev in napitkov, ki človekov organizem čistijo, razkužijo in mu olajšajo delo. Prav o zeliščih pa bomo v naših nadaljnjih prispevkih pisali. Seveda ne bo to nobena znanstvena' razprava, temveč pregled za pripravo in uporabo takih zelišč, ki so skoraj vsakomur znana, pa tudi takih, ki bi jim nemara nikoli ne pripisali nobenega zdravilnega učinka.
Solato najdemo na vsakem jedilniku; poleti je prijetno osvežujoča zelenjava, pozimi pa nemara popravi okus preveč začinjenih mesnih jedi. Poleg tega pa je solata bogata hrana, ki bi se je morali privoščiti čimveč. Z zeleno solato dovajamo obilico dragocenih rudninskih in organskih učinkovin. Kostni gradbeni snovi apno in fosfor sta v solatnem listu približno tako porazdeljeni kot v mleku, prav tako je v
tej zelenjavi mangan, ki pospešuje izkoriščanje železa. Slednje pa je, kot znano, zelo važno za sestavo krvi. V 100 gramih solate, sveže in zelene seveda, je povprečno 20 tisočink grama vitamina C, tega pa dnevno rabimo okrog 50 tisočink, da se obvarujemo pred pomladansko utrujenostjo, upadanjem storilnosti in zmanjšanjem splošne telesne odpornosti. Če dnevno uživamo četrt kg solate moremo na ta način kriti povprečno potrebo po vitaminu C. Prvi pogoj je seveda, da je blago sveže, kajti pri venenju listov pride do pomembnih izgub učinkovin, zlasti vitamina. Solata nadalje blagodejno vpliva na spanje in črevesno dejavnost, ki jo balastne snovi pospešujejo. Končno pa bi se morali sprijazniti tudi z dejstvom, da moramo že otroke naučiti čimvečjega uživanja zelene solate. Pa tudi tega ne smemo pozabiti, da solate in nekaterih drugih zelenjav ne smemo hraniti v hladilniku, temveč v temnih hladnih prostorih, kot so na primer kleti in shrambe.	(mi)
razstave
V	TK Galeriji je odprta razstava slikarke Vide Slivnikar-Belantič.
V	umetnostni galeriji na Tržaški pokrajini - Trg Vittorio Venelo 4 je do 19. avgusta odprta Mednarodna poletna umetniška razstava z udeležbo Avstralije, Avstrije, Italije, Jugoslavije in Velike Britanije. Urnik: 19.00 - 22.00, prazniki: 11.00- 13.00.
čestitke
Danes praznuje v Repnu 90. rojstni dan naša draga MARIJA TROBEC. Še na mnoga srečna in zdrava leta ji želijo hči Renata z družino, vnukinja Laura z družino ter pravnuka Michele in Gabriele. Čestitkam se pridružujeta sestra Olga in brat Romano z družinama.
Danes praznuje v Repnu MARIJA TROBEC 90 let. Za ta visoki jubilej ji želijo še na mnoga leta hči Ida, Anica in Edi; prababici pa pošiljata košek poljubčkov Gorjan in Damjana.
Fotografski natečaj o »odkrivanju«
Sv. Jakoba
S podelitvijo nagrad, ki bo 7. avgusta ob 21. uri na trgu pred športno palačo, se bo iztekel letošnji 3. fotografski natečaj rajona Sv. Jakoba. Žirija je ocenjevala črno-bele in barvne fotografije ter diapozitive na temo: »Sv. Jakob okraj, ki ga je treba odkriti«. Nagrade za črno-bele fotografije pri odraslih niso podelili, med otroki pa jo je dobil Claudio Monaro. Najboljše barvne fotografije sta naredila Giordano Stoppari pri odraslih in Ada Černe pri otrocih. Posebno nagrado žirije za diapozitive je prejel Ermanno Comar. Tudi združenje Arniči di San Giacomo podeljuje posebno nagrado. Letos jo je dobil Mladinski center od Sv. Jakoba. Prireditelji tečaja so pripravili v občinski izpostavi pri Sv. Jakobu, Ul. Caprin 18/1, razstavo prejetih fotografij. Odprta bo do 16. avgusta, vsak delavnik od 8.15 do 12. ure.
izleti
poletne prireditve
MIRAMARSKI PARK
LUČI IN ZVOKI: danes ob 21.30 v nem. in ob 22.45. v ital.
Filmski pregled MAKSIMILIJAN IN HABSBURŠKI MIT (vstop prost)
Jutri ob 21.30: filmska predstava.
SESLJAN
Danes ob 18.30 na sesljanskem sedežu Avtonomne turistične ustanove: otvoritev razstave Kamnarska umetniška obrt v Nabrežini - ob 2000-let-nici kamnolomov
GRAD SV. JUSTA
Danes ob 21.15 drugi FESTIVAL OPERNEGA FILMA: C. W. Gluk Orfej in Evridika, glas., Madž. 1985; 100'; r. Istvan Gaal; i. Lajos Miller, Terri Sandor.fVstopnice pri vhodu)
GLEDALIŠČE ROSSETTI
FESTIVAL OPERETE
Jutri ob 20.30 premiera, v nedeljo, 3. 8., ob 18. uri ponovitev operete PRI BELEM KONJIČKU (R. Benatzkv in R. Stolz).
CANKARJEV DOM
V galeriji Cankarjevega doma bo do 20. avgusta odprta razstava slik in akvarelov slikarja Georga Baselitza.
Cankarjev dom je organizator POLETNE VIOLINSKE ŠOLE, ki bo pod vodstvom prof. Igorja Ozima (asistentka prof. Christine Hutcap) od 22. avgusta do 2. septembra v Glasbeni šoli v Titovem Velenju.
Združenje Union Podlonjer-Sv. Ivan prireja enodnevni izlet 15. avgusta v Dolomite - S. Stefano di Cadore. Odhod iz Trsta ob 6.30 s Trga Oberdan. Informacije in vpisovanje vsak ponedeljek in četrtek od 17. do 19. ure v Ul. Valdirivo 30, tel. 61011.
SPDT prireja enotedenski izlet od 23. do 30. avgusta v Dolomite z vzponi po normalnih in zavarovanih poteh na vrhove v bližini Corvare in Colfosca, kjer bodo udeleženci šotorili. Izlet vodi odbornik Ervin Gombač, vpisovanje pa je na sedežu ZSŠDI v uradnih urah. Izlet bo z osebnimi avtomobili.
SPDT prireja jutri, 2., in v nedeljo, 3. avgusta, izlet na Škrlatico. Odhod iz Trsta z osebnimi avtomobili v soboto ob 7. uri izpred sodne palače v dolino Vrat, od koder bo sledil vzpon po Sovatni do Pogačnikovega doma z možnostjo vzpona na Stenar (2501 m); naslednji dan vzpon na Škrlatico (2738 m). Izlet vodi Vojko Slavec, kateremu se lahko javijo tudi vsi tisti, ki ne razpolagajo z osebnim prevoznim sredstvom in bi se izleta radi udeležili. Javijo se lahko vsak dan od 20. do 22. ure na telefonsko številko 742405.
SPDT prireja 10. avgusta avtobusni izlet v Cimo Sappado, od koder bo sledil vzpon na Creto Forato (2462 m), ki sodi med vrhove Poti prijateljstva. Odhod ob
6.30	izpred sodne palače; hoje bo približno štiri ure; vpisovanje na sedežu ZSŠDI v uradnih urah. Izlet je primeren za vse.
PD KOLONKOVEC—ŽENJAN prireja dne 10. avgusta enodnevni izlet na Brione. Vpisovanje po tel. na št. 040/812281 ali 040/817380.
	kino		včeraj-danes
ARISTON - 21.30 La mia Airica, dram., ZDA 1985; r. Sidney Pollack; i. Robert Redford, Meryl Streep.
LETNI KINO V LJUDSKEM VRTU -21.15 La carica dei 101, ZDA 1961.
NAZIONALE I - 16.00, 22.15 Uršula, la roulette del piacere, porn., □ □
EDEN - Zaprto do 13. avgusta.
EXCELSIOR I - Zaprto do 21. avgusta.
EXCELSIOR II - Zaprto do 21. avgusta.
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 22a vitti-ma, nessun testimone, krim., Fr. 1985, r. Jose Pinheiro; i. Alain Delon, Eva Darlan.
NAZIONALE II - 16.30, 22.00 Demoni, It. 1985; r. Dario Argento; i. Natasha Ho-vey, Umberto Barberini. □
PENICE - Zaprto do 21. avgusta
MIGNON - 18.00, 22.15 Mishima, dram.; ZDA 1985, 115’; r. Paul Schrader; i. Ken Ogata, Kenji Sarvada.
CAPITOL - 16.30 22.00 I 4 delTOcca sel-vaggia II, dram., VB 1986, 127'; r. Peter Hunt; i. Scott Glenn, Edward Fox.
ALCIONE - Zaprto.
NAZIONALE III - 16.00, 22.00 Nove set-timane e 1/2, er. dram., ZDA 1985, 120’; r. Adrian Lyne; i. Mickey Rourke, Kim Basinger, □
LUMIERE PIC - Zaprto do 29. avgusta.
VITTORIO VENETO - Zaprto do 20. avgusta.
RADIO - 15.30, 21.30 Bocche calde, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
ALFONZ
Sonce vzide ob 5.48 in zatone ob 20.34 — Dolžina dneva 14.46 — Luna vzide ob 1.18 in zatone ob 17.02
Jutri, SOBOTA, 2. avgusta
ŠTEFAN
PLIMOVANJE DANES: Ob 2.39 najnižje -40 cm, ob 10.13 najvišje 14 cm, ob
13.54	najnižje 7 cm, ob 19.29 najvišje 30 cm.
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 29 stopinj, zračni tlak 1014,5 mb ustaljen, veter 10 km na uro zahodnik, vlaga 60-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 25 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Alessia Bobbini, Sara Attanasio, Sophia Kralj, Marco Di Cesa-re, Valeria Sallemi, Luca Paiero.
UMRLI SO: 76-letna Fulda Forconi, 66-letni Giorgio Kočevar, 67-letni Rami-ro Prodani, 80-letna Maria Casella, 72-letni Marcello Cover, 86-letna Maria Toffoli, 86-letna Rosa Semec, 89-letni Vittorio Ruzzier, 79-letni Luigi Artes, 64-letna Ludmilla Mermolja, 44-letni Ric-cardo Sobina-Gimona, 65-letna Vangelia Bertocchi, 65-letni Ezio Simonit.
,g§si; informacije SIP uporabnikom

1
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 28. julija, do sobote, 2. avgusta 1986 Dnevna služba — od 8.30 do 20.30
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. Fa-bio Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Ul. Ori-ani 2, Trg Venezia 2.
MILJE — Viale Mazzini 1.
ZGONIK (tel. 229373) — samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba — od 20.30 do 8.30
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2.
MILJE Viale Mazzini 1.
ZGONIK (tel. 229373) samo po telefonu za najnujnejše primere.
I.
S tekočim mesecem avgustom so v prodaji v tobakarnah tržaške pokrajine telefonski žetoni v praktičnem ovitku v obliki triperesne deteljice, ki vsebuje 15 žetonov — cena 3.000 lir.
J
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
V	spomin na Josipa Šušteršiča daruje Igor Može 20.000 lir za odbojkarski odsek ŠZ Bor.
Namesto cvetja na grob Viktorja Stoparja daruje družina Natural (Gro-pada 49) 10.000 lir za ŠZ Sloga.
V	spomin na Viktorja Stoparja daruje Sveto Calzi (Gropada 48) 15.000 lir za ŠZ Sloga.
Ob priliki svoje šestdesetletnice daruje Evdard Vogrič 20.000 lir za devinsko—nabrežinski sekciji VZPI—ANPI.
Ob 6. obletnici smrti Jožeta Cesarja daruje Roža 50.000 lir za Meddruštveno zamejsko smučarsko tekmovalno ekipo.
v spomin na Viktorja Stoparja darujeta Zora in Silko 20.000 lir za KD Lipa.
Ob 10. obletnici smrti Jožeta Bogat-ca darujejo žena Mimi ter hčerki Silva in Liana 50.000 lir za ŠD Vesna.
Namesto cvetja na grob Etke Ukmar daruje Josip Štoka (Kontovel 283)
75.000	lir za Godbeno društvo Prosek.
V	spomin na gospo Pino Fornasaro daruje družina Počkar 10.000 lir za KD I. Grbec in 10.000 lir za Dom J. Ukmarja.
Ob 11. obletnici smrti Marije Ostro-uške daruje Lidija Kapun 15.000 lir za postavitev kulturnega doma—spomenika v Briščikih.
Ob otvoritvi igrišča daruje Gigi Bogateč—Bruži 30.000 lir za ŠD Mladina.
V	spomin na Miloša Kovača darujeta Fani in Ciril Sedmak 26.000 lir za baletni odsek ŠD Mladina.
V	spomin na prijateljico Kristino Justin daruje družina Počkar—Krasna
10.000	lir za Sklad M. Čuk in 10.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Namesto cvetja na grob Pepija Šušteršiča darujeta Elči in Lojze Abram
50.000	lir za SZ Bor.
V	spomin na Etko Antoni por. Ukmar daruje Josip Štoka 75.000 lir in ne
15.000	lir za Kulturni dom Prosek—Kontovel.
V	počastitev spomina Roze Glavine vd. Horvat daruje družina Dobrigna
15.000	lir za KD Slovenec.
V	spomin na Viktorja Stoparja darujeta Rudi in Svetka Stopar 20.000 lir za SZ Sloga.
V	spomin na Josipa Šušteršiča daruje družina Ličen 20.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na Pepija Šušteršiča darujeta Slava in Franc Košuta 20.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
V	spomin na Pepija Šušteršiča darujeta Vida in Darjo Jagodic 20.000 lir za SZ Bor.
Namesto cvetja na grob Pepija Šušteršiča darujeta Ina in Sergio Ferfolja
15.000	lir za ŠZ Bor.
mali oglasi
ZARADI nenadne bolezni sva prisiljena odpovedati 10-dnevni izlet v Turčijo z agencijo Aurora (od 3. do 14. avgusta). Cena je 790.000 lir. Morebitna zainte-resiranca naj se javita na tel. št. 227365.
PRODAM vespo PX 200, prevoženih
17.000	km, letnik '82, za 1.300.000 lir. Tel. 040/212417.
OSMICO pod lipo je odprl Boris Škerk v Repnu. Toči teran in belo vino.
PRODAM moped bravo piaggio v zelo dobrem stanju. Tel. 0481/21517.
PRODAM avto alfa sud v dobrem stanju. Tel. 280754.
PRODAM brejo mlado kravo. Tel. 226596 od 12. do 14. ure in od 19. do 21. ure.
PRODAM vespo PX 125 E, letnik '84, rdeče barve, cena po dogovoru. Tel. 225796.
VIŠJEŠOLKA nudi lekcije do pričetka šolskega leta nižješolcem in osnovnošolcem. Telefonirati na št. 040/417025 vsak dan v jutranjih urah.
NA RABU oddajam eno- ali dvoposteljne sobe z odličnim zajtrkom in čistočo. Za informacije telefonirati na št. 040/820630 od 7. do 8. ure zjutraj ali okrog 13. ure.
V MESECU AVGUSTU oddam garsonjero v Izoli za počitnice. Tel. 003866/62164 v večernih urah ali na št. 003866/61421.
ODDAJAM stanovanje v Izoli za avgust, cena pa dogovoru. Tel. 003866/62164 — zvečer!
DANES odpre osmico v Zgoniku Miro Žigon. Toči belo vino in teran.
OBVESTILO
Uprava Primorskega dnevnika obvešča vse naročnike, ki želijo prejemati Primorski dnevnik na kraj letnega dopusta, da sporočijo novi naslov najkasneje štiri dni pred odhodom.
Spremembe sprejema ekspedit PD vsak dan razen ob nedeljah od 8. do 14. ure na telefonsko številko 764-832.
GRUPPO IRI ŠTET

menjalnica		NAKUPNI TEČAJI 31. 7. 1986	
Ameriški dolar		..	1.426.	Japonski jen		8.—
Nemška marka 		684.	Švicarski frank 		851.—
Francoski frank		209,-	Avstrijski šiling		97.—
Holandski florint 		606,-	Norveška krona 		194,—
Belgijski frank		32,—	Švedska krona		205.—
Funt šterling		.. 2.120,-	Portugalski eskudo		9.—
Irski šterling		.. 2.020,-	Španska peseta		10.—
Danska krona		180.--	Avstralski dolar 		820,—
Grška drahma 		10,	Debeli dinar		3 —
Kanadski dolar 		.. 1.020,-	Drobni dinar		3.—
			
			
Razstava v mestnem muzeju Sartori
Karikaturisti ne prizanašajo nikomur
TRST — V prelepi Vili Sartorio v starem delu mesta je te dni nameščena razstava angleške karikature od Hogartha do Cruikshanka, se pravi od začetka 18. pa tja do konca 19. stoletja. Mimogrede naj omenimo, da kljub sugestivnosti kraja, oziroma stavbe, odločitev organizatorjev ni povsem posrečena, že zaradi tega ne, ker obiskovalec res ne ve, ali naj se posveča razstavljenim risbam ali prelepi notranjosti nekdaj slavne tržaške hiše. Kljub lepoti pa moramo priznati, da se obiskovalec že ob vhodu v stavbo nehote začudi, kako lahko taka struktura Propada, saj je obokana loža, ki vodi v vhodno vežo, podvržena krutemu zobu časa, omet odpada, okoli nje pa se nabirajo kupi smeti in odpadkov, kar resnično ni privlačno, niti ne normalno. Toda mimo tega, razstava sama !e dokaj privlačna, svojevrstna, izven običjnih okvirov, na katere smo nava-]eni.
V Idrijski občini se pripravljajo na 500-letnico mesta
IDRIJA Leta 1990 bodo svečano proslavili 500-letnico obstoja Idrije in delovanja njenega rudnika živega srebra. Da bi visokemu jubileju primerno proslavili pet-stoletni obstoj najstarejšega slovenskega — in bržčas tudi jugoslovanskega rudarskega mesta, ze dalj časa živahno obnavljajo staro mestno jedro.
Obnovili so tudi stavbo ob vhodu v Antonij ev rov, ki nosi letnico 1500, in v kateri se je rodil inž. Stanko Bloudek (1890-1959), znani konstruktor letal, graditelj smučarskih skakalnic v Planici in številnih drugih športnih objektov.
Lepo so obnovili tudi stari rudniški magazin, kjer je v pritličju Lesna industrija iz Spodnje Idrije uredila prodajni salon, kjer so na voljo tudi znane idrijske čipke.
H koncu gredo tudi prenovitvena dela prve gledališke stavbe na Slovenskem, sedanje kinodvorane, za kar je združeno delo idrijske občine namenilo skoraj 70 milijonov dinarjev.
Resnici na ljubo pa obiskovalec ne zasledi niti ene tipične karikature, to je umetnikove sposobnosti,da z nekaj odločnimi potezami prenese na papir to, česar bi se vsak najraje znebil: kljunastega nosu, ohlapnega trebuha, kislega obraza ali kake druge tipičnosti, ki je vsakemu posamezniku edinstvena in neponovljiva. Razstava angleške karikature je svojevrsten pregled angleške zgodovine v prej omenjenem obdobju, ki priča o navadah in razvadah angleške družbe. Zanimivo pa je zlasti dejstvo, da se karikaturisti ne omejujejo le na izbrani družbeni sloj ali, recimo, kraljevsko družino, temveč si privoščijo tako vaškega reveža kot skupne družbene bolezni pijančevanja. Brezno med buržoazijo in delavskim razredom se ob pregledu karikatur veča in veča, gledalec pa kmalu dobi občutek, da so bile nemoralnost, prostitucija, pijančevanje in splošno spletkarjenje skupne napake obeh angleških družbenih slojev. Angleških, ker je pač razstava posvečena danes že legendarno umirjenemu otoškemu narodu.
Če naj, po mnenju podpisane,^omenimo naj duhovitejšo Hogarthovo skupino slik, potem je to brez dvoma zgodba o življenju in propadu neznatnega možica, ki dobi povsem nepričakovano dediščino in drugače zaživi. Znajde se v družbi krojačve, ki mu šivajo nova, spodobna oblačila, zidarskih mojstrov, ki mu zgradijo primerno vilo in seveda v družbi številnih
"prijateljev", ki ga do prejšnjega dne' sploh niso poznali. Celo to se mu posreči, da dobi življensko družico, bogato seveda. Od tu dalje se stvari razpletajo drugače: druščina ga spelje v igralnico, kjer na vse kriplje zapravlja, dokler ne zapravi še zadnjega beliča. Na zadnji karikaturi je glavni junak te življenske pustolovščine ponovno neznaten revež, zasmehovan in osovražen, ki popiva s prostitutkami in spi v svinjaku.
Duhovita je tudi risba, ki priča, kako so si moški predstavljali svojo ljubiteljsko kariero po modnem pojavu ženskega steznika. Brez dvoma so se ljubezenske igre odtlej hudo zapletle. Prav tako nam postane jasno, kakšno mnenje je, na primer Cruik-shank imel o kraljevski vojski, zlasti o njenih častnikih. Menza je bila za vojake in častnike zelo različna, prvi so obirali že obrane kosti iz častniške kuhinje, po zajetnem obedu pa so se vsi skupaj znašli v skupnem... stranišču. Iz podnapisa, ki je sicer kot vsi ostali natiskan samo v angleščini, pa lahko razberemo, da je usoda kraljevske vojske za vse enaka, pred fiziološkimi potrebami ne gre delati razlik.
Ko smo ze omenili podnapise naj povemo še to, da so vsi le v angleščini, organizator pa ni poskrbel niti za skromno brošurico, ki bi obiskovalcem malo bolje osvetlila pomen in vlogo, ki so jo angleški karikaturisti zavzemali v družbi in nenazadnje v svetu tovrstne likovne umetnosti. To pa je bržčas 'pomanjkljivost, ki celotni razstavi samo škoduje, (mi)
_________________filmi na tv zaslonu
ROMEO E GIULIETTA - Romeo and Juliet - Romeo in Julija, 1968.
Režija: Franco Zeffirelli. Igrajo: Leonard VVhiting, Olivia Hussey, John Mc Enery. RAI 1, v petek ob 13.45.
V Cukorjevem Romeo and Juliet (1939) in tudi v Castellanijevem filmu (1954) sta junaka Shakespearove drame priletni par. Nekateri igralci (v Castellanijevem filmu Ernesto Rossi) so namreč imeli monopol nad vlogo Romea in Julije bodisi, ker so bili izkušeni, bodisi, ker jim je vloga pomenila velik prestiž. Zeffirelli pa je za svoj film zbral dva mladoletnika (Olivia Hussey in Leonard Whiting). Njuna ljubezen je odpor mladih generacij do staršev in hinavske pa-ternitete.
LA FEBBRE DEL SUCCESSO - The Jazz Singer, 1980. Režija Richard Fleis-cher. Igrajo: Neil Deimond, Laurence Olivier, Lucie Arnaz. RAI 1, v petek ob 21.25.
Fleischer je avtor predvsem potrošniških filmov, velikih kolosalov (Tora, Tora, Tora! in The New Centurions, Conan Destroyer in Red Sonja z Arnoldom Schwarzeneggerjem). Nocojšnji film je remake znanega The Jazz Singer (1927), ki označuje začetek zvočnega filma. Medtem ko je v prvotni verziji igral glavno vlogo Al Jolson je v Fleischerjevem filmu glavni junak mnogo manj očarljiv Neil Deimond, ki zdaleč ni jazzist ampak »country in pop« glasbenik.
Pripravlja: Boris Devetak
Nove plošče
PHILIP GLASS - SONG FR0M LIQUID DAYS LP
Ljubitelji glasbe poznajo Phili-pa Glassa predvsem kot uspelega avtorja filmske glasbe, nemalo pa je prispevalo k njegovi slavi tudi sodelovanje z zelo znanimi umetniki. Z albumom Song From Liguid Days je Glass prešel na področje songov in popevk, prehod pa je opravil na svoj običajni način, ne da bi vnaprej točno definiral sheme in oblike. Najprej je izbral besedila, ki so mu jih napisali Paul Simon, David Byrne, Laurie Anderson in Suzanne Vega. Besedilom je nato dodelal originalne in kot običajno genialne melodije. Največji problem je bil najti pevce in tudi to.^se mu je pač posrečilo.
Če začnemo od začetka: Bernard Fowler poje besedilo Paula Simona, Janis Pendarvis (ki .je sedaj zaposlena s Stingovim ansamblom) interpretira song Lightning; pesem Freezing, za katero je tekst pripravila Siuzanne Vega, in Forgetting -tekst Laurie Anderson - izvaja neumrljiva Linda Ronstadt, spremljajo pa jo dekleta skupine Roches. Album zaključujeta Douglas Perry s pesmijo Open The Kingdom, Roc-
Z nagradami sodelujejo še:
hes pa mojstrsko harmonizirajo skladbo Liguid Days. Skratka, to je album, s katerim je Glass skušal uvesti nove glasbene formule, sheme, načine, in na dlani je, da mu poizkus nikakor ni spodletel.
prinaša naslednje pesmi: Changing Opinion. Lightning, Freezing, Liguid Days, Open The Kingdom in Forgetting.
X-----------
Iskra TOZD Eleklroakustlka
Sežana
Glasovnica za Vročih 10
Ime in priimek:............................................................
Naslov:....................................................................
Glasujem za:...............................................................
Moj predlog:...............................................................
Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst; bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«.
CC:
RAI 1
PC RAI 2
11.15	Televideo
13.00	Maratona d'estate
13.30	Dnevnik
13.45	Film: Romeo e Giulietta (dram., It. 1968, r.'Franco Zeffirelli, i. Leonard Whiting, Olivia Hussey, John Mc Enery, Michael York)
16.00	Dokumentarec: Scouts
16.55	Danes v parlamentu
17.00	Nanizanka: Ciao, cow boy
17.50	Risanka: Tom story
lo.35	Nadaljevanka: Le avventure di Caleb VVilliams (5. del)
19.40	Almanah jutrišnjega dne
19.50	Vremenske razmere
20.00	Dnevnik
o,	0 Colosseum: I giochi della mušica
21-	25 Film: La febbre del successo
(glas., ZDA 1980, r. Richard Fleischer, i. Neil Diamond, Lauren-ce Olivier, Lucie Arnaz)
22-	25 Dnevnik
2-35 La febbre del successo (2. del filma)
3.25	Vse o knjigah: Mario Praz - La 2 časa perduta
4.00	Dnevnik - zadnje vesti
13.00	Dnevnik
13.15	Nadaljevanka: Saranno famosi -Knockout
14.10	L'avventura: Risanka - Esteban e le misteriose citta d'oro, nanizanka Folly Foot
17.10	Film: II rubacuori (kom., It. 1931, r. Guido Brignone,' i. Armando Falconi, Mary Kid, Grazia del Rio)
18.15	Iz parlamenta
18.20	Dnevnik. Šport
18.30	Nanizanka: Dn caso per due
19.40	Vremenska napoved
19.45	Dnevnik
20.20	Dnevnik. Šport
20.30	Nanizanka: II commissario Kos-ter - Toccata e fuga
21.35	Nanizanka: Sguadriglia Top Secret - Sotto il segng della luna
22.25	Dnevnik - večerne vesti
22.35	II diario americano
23.30	Dnevnik - zadnje vesti
23.40	Film: Sfida agli Inglesi (vojni, VB 1957, r. Roy Baker, i. Hardy Kriiger, Colin Gordon)
|	RAI 3
11.15	Televideo
17.30	Šport: kolesarstvo in sabljanje
19.00	Dnevnik
19.25	Dokumentarec: I sassi sotto 1 pelle
20.00	Schede - Arte
20.30	Gledališče Eduarda De Filippe Gli esami non finiscono mai
23.25	Dnevnik
23.50	Concertone: Tina Turner
Zeffirellijeva Giulietta in Romeo, RAI 1, 13.45
CANALE 5
H.OO
Nanizanke: Mary Ty-ler Moore, 8.45 Maude,
9.15	Dalle nove alle cingue, 9.40 Aliče,
10.00	Una famiglia americana
Nadaljevanka: Gene-.	ral Hospital
-45 Nanizanki: Love Boat in 12.40 Lou Grant ■30 Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.30 La valle dei Pini, 15.30 Cosi gira il .	mondo
■30 Nanizanke: Hazzard,
17.30	II mio amico Ric-ky, 18.00 Lalbero delle mele, 18.30 Dalle nove alle cingue, 19.00 Arci-
2	baldo, 19.30 Kojak
■30 Nadaljevanka: Il se-22	fjrio del T oro (6. del)
■30 Nanizanke: Lottery,
23.30	Sceriffo a New York, 1.00 Ironside
Oc' RETEOUATTRO
3-30 Nanizanki: I giorni di Brian, 9.20 Mary Belo m ni.amin
Ib Film: Che fine ha fatto Joy Morgan? (krim., 1981, r. Moxey John Llewellyn, i. Robert Culp, Nancy Mar-chand
11.50	Nanizanka: Switch
12.45	Otroški spored: Ciao
ciao, vmes risanke Nana, Pandemonium, Piccole donne, She-ra la principessa del po-tere
14.15	Nanizanke:	Bravo
Dick, 14.45 Con affetto Sidney, 15.15 Čharles-ton
15.50	Film: Paese selvaggio (dram., 1981, r. David Green, i. Kirn Basin-ger, Jan Michael)
17.50	Nanizanke: Mary Benjamin, 18.40 Mai dire si, 19.30 Westgate
20.30	Zabavni program: Le follie di W le donne, vodita Amanda Lear in Andrea Giordana
22.50	Nanizanke: Casablanca, 23.40 Vicini troppo vicini, 0.101 Ropers
0.40 Film:	Pigmalione
(kom., 1938, r. L. Ho-ward, i. L. Howard, W. Hiller)
11.00	Nanizanke: Sanford & Son, 11.30 Lobo, 12.30 Due onesti fuorilegge in ob 13.30 T. J. Hoo-ker
14.15	Glasbena oddaja: Dee-jay Tele vision
15.00	Nanizanka: Fantasi-landia
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Lalabel, Pollon, Cu-ore, Lo specchio magi-co
17.55	Nanizanke: La famiglia Addams, 18.15 Star Trek, p 19.15 I ragazzi del Computer
20.00	Risanka: Memole dol-ce Memole
20.30	Nanizanka: Master
21.25	Film: Anche gli angeli
tirano di destro (kom., It. 1974, r. E. B. Cluc-her, i. G. Gemma, L. Becherelli)
23.30	Športna oddaja
0.30 Nanizanki: Le sorelle Snoop, 1.45 Kazinsky
19.30	Nanizanki: Mork e Mindy, 20.00 Ouattro in
amore
20.30	Film: Ouelli belli... slamo noi (kom., It. 1970, r. G. Mariuzzo, i. Ric e Gian)
22.30	Nanizanka: I nuovi Rookies, i. Kate Jackson
23.30	Film: Braccati a morte
1.00	Nanizanka
TELEFRIULI
TELEPAPOVA
IT ALI A 1
3B
8.30	Nanizanki: Sanford & Son, 8.55 Daniel Boone
9.40	Film: Figlio del delitto (pust., 1949, r. G. Sher-man, i. A. Blyth, H. Duff)
14.00	Nadaljevanki: Anche i ricchi piangono, 15.00 Andrea Celeste
15.30	Nanizanka: Missione impossibile
16.30	Zabavni spored: Jivu-landia, vmes nanizanka in risanka
13.00	Film: La taglia (pust., r. S. Bourguignon, i. M. Von Sydow, Y. Mi-nieu)
14.30	Risanka Hanna e Barbera
15.30	Glasbena oddaja
18.30	Dokumentarec: Le me-raviglie della natura
19.00	Nanizanka: Un equi-paggio tutto matto
19.30	Dnevnik
20.00	Poročila v nemškem jeziku
20.40	Nanizanka: Padre e figlio investigatori speciali
22.00	Športna oddaja: Mun-dial86
22.30	Nanizanka: Skag
[M.
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30	Fatti e commenti
RTV Ljubljana_____________
18.25	Poročila
18.30	Spored za otroke - Ustvarjalne igre
18.45	Nanizanka: Flipper (13. del)
19.10	Risanka
19.24	TV nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	Dnevnik in Vremenska napoved
19.50	Želeli ste, poglejte
20.15	Ne prezrite
20.25	Angleška dokumentarna serija: Amazonka - Začarana reka (7. del)
21.10	Risanka
21.30	Dnevnik
21.55	Vremenska napoved
21.58 TV nocoj in jutri
22.05	Nanizanka: Bergerac (15. del)
23.05	Kultura bivanja
23.10	Film: Otok dr. Moreauja (fant., ZDA 1977, r. D. Taylor, i. B. Lan-caster, M. York, B. Carrera). Nori znanstvenik marljivo uresničuje svoj cilj ne oziraje se na žrtve, zaverovan v svojo filozofijo, da lahko opravičuje svoje početje pred sabo ali sogovornikom. Vznemirja pa ga nov poskus...
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 - 8.00 Dobro jutro po naše; 8.10 Stoji učilna zidana (ponovitev); 9.00—10.00 Glasbeni almanah (1. del) 10.10 Koncert v Krožku za kulturo in umetnost v Trstu; 10.50 Operne uverture; 11.30—13.00 Glasbeni almanah (2. del); 12.00 Sestanek ob 12.00; 13.20 Najboljši zbori lanskega tekmovanja Seghizzi; 13.35 Glasbeni almanah (zadnji del) 14.10—17.00 Poletni mozaik (1. del), plesna ura sede, 15.00 Iz filmskega sveta; 16.00 Beležka; 17.10 Klasični album; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Poletni mozaik (zadnji del).
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00 Poročila; 5.00—8.00 Jutranji spored; 8.05 Za šolarje; 8.35 Glasbena pravljica; 8.45 Naši umetniki mladim poslušalcem; 9.05 Z glasbo v dober dan; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Znano in priljubljeno; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Vedri zvoki; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Suita iz baleta Hrestač; 14.40—15.25 Popoldanski mozaik; 15.55 Glasba; 16.00 Vrtiljak želja;
17.00	Studio ob 17.00; 18.00 Glasba starih mojstrov (psalmi in hvalnice Tom-masa Čecchinija); 18.15 Gremo v kino;
19.00	Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Pojemo in godemo;
20.00	To imamo radi; 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.00 Našim po
j (*!*) TV Koper
17.00	Otroški program: risanki Lamu, deklica iz vesolja in Pepito
18.00	Nadaljevanka: Ljubezen in oblast
18.55	TV novice
19.00	Odprta meja
V današnji Odprti meji bodo na sporedu tudi naslednji prispevki:
TRST — S seje pokrajinskega sveta TRST — Pismo Craxiju enotne slo-
svet odobril
proračune
KANALSKA DOLINA — O posledicah nove avtoceste ŠTEVERJAN — Težave z dobavo vode
venske delegacije GORICA — Pokrajinski
19.30	TVD Stičišče
19.50	Glasbena oddaja
20.30	Film: Ženska brez ljubezni (kom., r. H. Levin, i. G. Ford, E. Heyes
22.05	TVD Vsedanes
22.15	Poletna noč
svetij; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30—24.00 Iz glasbene skrinje; 22.50 Literarni nokturno; 00.05-4.30 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
10.30,	12.30, 14.30, Poročila; 6.05 Da-' nes se spominjamo; 6.10 Vreme; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 Tržnice; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Val 202; 13.00 - 15.00 Otvoritev - Mladi val; 14.40 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...; 17.35 Piranski glasbeni večeri
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	10.30, 13.30, 17.30, Poročila; 7.15, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.00 Glasba; 7.00 Dobro jutro v glasbi;
7.00—	12.00 Prisrčno vaši; 8.15 Flash-back; 9.00 Po vaši izbiri; 9.15 Edig Gal-letti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.35 Vstop prost; 11.00 Petkov kviz; 11.40 Poje Marcella; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Popoldanski glasbeni program; 15.00 Tednik o kulturi in umetnosti; 15.45—19.30 Glasbeni program: Splash; 18.00—18.30 Pulj kliče Koper-, 18.45 Poje Marcella;
20.00—	06.00 Nočni program.
RADIO OPČINE ’
10.00 Glasbena matineja - v studiu Majda; 19.00 V svetu fantazije (otroška oddaja); 20.00 Mix time; 21.30 Nočni val - vodi Igor.
Z glasovi obnovljene petstrankarske koalicije
Pokrajinski svet odobril proračun v pričakovanju novih pristojnosti
Pred kratkim obnovljena petstran-karska koalicija na čelu goriške Pokrajine, v katero sta po nekajmesečni izključitvi zaradi znanih razhajanj v zvezi z uresničevanjem načrta za reorganizacijo zdravstva ponovno vstopila predstavnika republikanske in socialdemokratske stranke, je predsinočnjim po tridnevni razpravi odobrila letošnji proračun pokrajinske uprave. S tem so bila povezana tudi glasovanja o obračunu poslovanja v lanskem letu, o obračunih (za leto 1984 in 1985) ter proračunu avtobusnega podjetja APT, triletnem programu stroškov in investicij Pokrajine ter o določitvi odškodnin upraviteljem, tako na čelu uprave, kot drugih pokrajinskih organov.
Vsi sklepi, razen enega, so bili sprejeti z glasovi strank večine, KD, PSI, PSDI, SSk in PRI. Pri proračunu Pokrajine in avtobusnega podjetja so se svetovalci KPI vzdržali, proti pa je glasoval misovec, glede odškodnin pa je bila odobritev (v tajnem glasovanju) soglasna. Zapletlo se je samo pri zadnjem glasovanju, ko naj bi potrdili sedanjo višino odškodnin predsedniku in članom Pokrajinskega odbora za lov. Glasovanja se je udeležilo 19 svetovalcev izid pa je bil sledeč: 12 DA, 2 NE in 5 belih glasovnic. Ker je po pravilniku potrebno soglasje polovice in še enega od 24 članov sveta, bo po
vsej verjetnosti treba glasovanje ponoviti na prihodnji seji, čeprav niso bila mnenja o tem soglasna in se je s tem v zvezi vnela polemika med nekaterimi predstavniki večine ter opozicijo.
Na prihodnjo sejo, ki naj bi bila konec avgusta, so tudi odložili imenovanje novih članov upravnega odbora Pokrajinskega avtobusnega podjetja.
O postavkah pokrajinskega proračuna smo že poročali v prejšnjih dneh. Tekoči stroški naj bi do konca leta dosegli nekaj več kot 10 milijard lir (od tega skoraj polovico za osebje), s čemer namerava pokrajinska uprava potrositi enako realno vsoto kot lani. Investicij načrtujejo za skoraj 20 milijard lir, od katerih sta približno dve tretjini namenjeni posegom na področju šolskih gradenj in cestnih povezav.
Pokrajinski upravitelji pričakujejo konec leta odobritev deželnega zakona o reorganizaciji krajevnih uprav, s katerim bi pokrajine povečale svoje pristojnosti. S tem v skladu so v triletnem proračunu predvideli povečanje sredstev in stroškov, ki naj bi se z letošnjih 42 v prihodnjih dveh letih povzpeli na približno 55 milijard lir.
Proračunska razprava v pokrajinskem svetu, po ugotovitvah skoraj vseh svetovalcev, letos ni bila na navdušujoči ravni. Razlogov je več, od
zakasnelega sprejemanja po že sedmih mesecih poslovanja, do poletne vročine, predvsem pa gre za vlogo in pomen pokrajinske inštitucije. »To naj bi bilo zadnje leto ko Pokrajina sprejema proračun na najnižjem nivoju svojega potenciala,« je dejal socialist Cej in s tem izrazil splošen občutek odmaknjenosti in premajhnega vrednotenja te inštitucije, kot tudi pričakovanje za spremembo sedanjega stanja stvari.
Vprašanje, kako in za katere cilje naj se uprava opremi v bodoče, je bilo predmet več posegov, Špacapana (SSk), Bergamina (KD), Bressana (PSDI), že omenjenega Geja in drugih. Zanimivi predlogi prihajajo s tem v zvezi tudi s strani komunistične opozicije, v imenu katere je Poletto predstavil pet resolucij (o obnovi Proste cone in paketu Altissimo, za sklic pokrajinske konference o kmetijstvu, za proučevanje zgodovine in še posebej odporništva v naših krajih, za posege v korist mladinskim in terapevtskim zadrugam, za ovrednotenje in podporo reviji II Territorio). Čeprav je zaradi proceduralnih zapletov glasovanje izostalo, so predstavniki večine in odbora izrazili pripravljenost vzeti v poštev nekatere nasvete in priporočila v teh, kot tudi v resoluciji KPI o problemu poenotenja avtobusnih podjetij v pokrajini.
Solidarnost prof. A Ida Ruplu
SKGZ obsoja mazaško akcijo na pročelju Kulturnega doma
Ob skrunitvi Kulturnega doma v Gorici, o čemer smo v zadnjih dneh pisali, je Teritorialni odbor Slovenske kulturno-gospodarske zveze izdal naslednjo izjavo:
»Ob zadnji mazaški akciji na Kulturni dom v Gorici, akciji, ki se uvršča v že več let stopnjujočo se protislovensko gonjo na Goriškem, TO SKGZ ugotavlja, da le-ta zadobiva vse hujše in nevarnejše oblike.
V vse ostrejšem protislovenskem vzdušju, kateremu je goriški župan Scarano v svojih zadnjih javnih in uradnih nastopih, ob in po otvoritvi znanega obeležja v goriškem spominskem parku, še pridal olja, prehajajo branilci italijanstva teh krajev na direktno, podlo, obračunavanje tudi nad imetjem posameznih pripadnikov naše slovenske skupnosti. Do kdaj samo nad imetjem?
TO SKGZ izraža Aldu Ruplu vso svojo solidarnost, obsoja netilce narodnostne mržnje na Goriškem in ponovno vabi italijanske demokrate k zavračanju tudi besednih napadov, katerih pobudniki se občana podpisujejo na plakatih z nacionalistično in protislovensko vsebino na goriških ulicah.
Od teh demokratov si pričakujemo že dal časa večjo odločnost in zavzetost v podpori za dosego zaščitnega
Berite
»Novi Matajur«
Zamenjava v vodstvu konzorcija za industrijsko cono
V vodstvu Konzorcija za razvoj industrijske cone je prišlo pred kratkim do zamenjave. Odvetnika Gianluigija Devetaga je na predsedniškem mestu zamenjal Gianfranco Gandin. Pripada republikanski stranki. Prišlo je tudi do zamenjave predstavnikov nekaterih ustanov, članic konzorcija.
Gandin je bil potrjen na predsedniško mesto na zadnji glavni skupščini.
Vodstvo ustanove prevzema v trenutku, ki so v teku obsežni urbaniza-cijski posegi v industrijski coni (v vrednosti 1,2 milijarde lir) in v trenutku, ko se kažejo rahli znaki izboljšanja splošnega stanja, saj je trenutno v gradnji kar nekaj novih industrijskih objektov.
Članice konzorcija so, kakor znano, Goriška in Sovodenjska občina, Goriška pokrajina, Goriška hranilnica in Trgovinska zbornica.
Nova številka hitre službe
ZELENEGA KRIŽA V GORICI
3-11-11
Kmetom so povzročili precej škode
Merjasci na »obisku« v Podgori
O pohodih merjascev v neposredni bližini obljudenih krajev v Grojni ali Štmavru smo v preteklosti že kdaj poročali. Da bi se živali takole približale mestu, pa že dolgo ni bilo slišati. V prejšnjih nočeh so se divji prašiči namreč pojavili v Podgori, kjer so pustošili po vrtovih in še posebno med koruzo v Ul. Monte Calvario.
Največ škode je pri tem imel Alojz Hvalič, ki stanuje v Ulici Monte Calvario št. 40, tik za podgorskim pokopališčem. Obiskali so ga dvakrat, najprej v noči med soboto in nedeljo, nato pa še naslednjo noč. Spravili so se nad koruzo, ki raste blizu vrta, le 10 m pred hišo in enako daleč tudi od ceste.
»Najprej so se spravili na koruzno njivo sosedov,« nam je povedal priza-
deti kmet, »ko pa so ugotovili, da leti-ce tam še ne zorijo, so se preselili na mojo njivo, kjer so našli to, kar so iskali.« Potem ko so si prvo noč ogledali področje in si privoščili nekaj koruze, so naslednjo šli že na gotovo in brezobzirno lomastili med koruznimi stebli. Najprej so s težo teles ali z glodanjem polomili stebla, nato pa se nemoteno spravili na koruzno zrnje, ki je v tem času mlečno mehko in sladko.
»Zdi se, da so bili na delu vsaj trije divji prašiči,« nam je še povedal Alojz Hvalič, ki si je temeljito ogledal sledove v vlažni zemlji. »Nekatere stopinje so tudi zelo globoke, zato menim, da gre za velikega in težkega merjasca. Morda je bila na delu družina, s samcem, samico in mladičem. No, kar poglejte kaj so mi naredili: spravili so se v sredino njive, kjer so povsem opustošili po cele vrste koruze. Človek izgubi veselje do dela ob pogledu na razdejanje, ki so ga povzročili. Bojim pa se, da tega še ne bo konec, saj je možno, da se bodo zveri, sedaj ko so odkrile kako priti poceni do hrane, ponovno priklatile.«
zakona, v sedanjem trenutku pa se mora tej pridružiti tudi obramba demokratičnih in najosnovnejših osebnih pravic«.
Nocoj na Gradu Woody Allen
»The purple rose of Cairo« (La rosa purpurea del Cairo, v italijanskem prevodu) je naslov filma, ki ga bodo vrteli nocoj ob 21. uri na grajskem dvorišču. Režiser in avtor scenarija je Woody Allen, ki seveda ne potrebuje predstavitve, v filmu pa nastopajo Mia Farrow, Jeff Daniels, Danny Aiel-lo, Irving Metzman, Stephanie Farrow in David Kieserman.
Kot v nekaterih drugih svojih filmih se Allen poslužuje "filma v filmu", da z ironijo in istovetenjem med filmom in resničnostjo, posreduje gledalcem svoj pogled na svet. Tokrat pa se je režiser pomaknil dlje kot druge krate in si dovolil mojstrsko ponaredbo imaginarnega hollywoodskega filma iz 30. let.
V Štandrežu primanjkuje vode
Čeprav se stanje v zvezi z dobavo vode letos v Gorici izboljšuje in ne bi smelo priti do večjega pomanjkanja, ki je v prejšnjih poletjih povzročalo težave, so se v zadnjih dneh pojavile določene nevšečnosti v Štandrežu.
Kot obvešča občinsko podjetje za vodo, je zaradi zmanjšanega pritiska prišlo do prekinitve dobave v višjih nadstropjih hiš v tem predelu. Zato toplo priporočajo prebivalcem Štan-dreža in Rojc, naj med dnevom čimbolj omejijo porabo vode.
kino
Gorica
VERDI 18.00-22.00 »Ufficiale gentiluo-mo«.
VITTORIA 17.30-22.00 »Canarie, isole del piacere«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nova Gorica in okolica
SOČA 19.00-21.00 »Debeli in suhi«. DESKLE 19.30 »Zločin iz strasti«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
AlPorso bianco, Korzo Italia 10, tel. 84576.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. Antonio, Ul. Romana 147, tel.40479.
POGREBI
Danes v Gorici ob 9. uri Maria Brato-vich vd. Pastrovicchio iz bolnišnice sv. Justa v cerkev na Rojcah in na glavno pokopališče, ob 10.30 Bruno Mattelli iz mrliške veže glavnega pokopališča.
Leto dni po občinskih volitvah
Med KPI, PSI in PSDI v Štarancanu obnovljena koalicija na Občini
Po skoro enoletnih pogajanjih so v Štarancanu v teh dneh končno sklenili ponovno zavezništvo med komunisti, socialisti in socialdemokrati. Zastopniki treh strank so skupno sestavili proračunski dokument Občine. V ponedeljek so na seji Občinskega sveta župan Papais in odborniki podali ostavko, nakar je bil Papais ponovno izvoljen za župana, v odbor so bili izvoljeni, poleg komunistov, tudi socialistični in socialdemokratski predstavniki. V torek in včeraj pa so svetovalci razpravljali in odobrili letošnji proračun.
Po lanskih upravnih volitvah ni bila obnovljena levičarska koalicija, ki je Štarancansko občino vodila precej let. To zaradi različnih gledanj na nekatera krajevna vprašanja komunistov in socialistov. Komunisti, ki razpolagajo z desetimi svetovalci, t.j. s polovico članov Občinskega sveta, so lani sestavili enobarvni odbor z županom Pa-
paisom. Vendar z desetimi glasovi ne bi bili mogli odobriti proračuna, v katerem bi bile izredne proračunske postavke. Zaradi tega so vse tri levičarske stranke iskale in tudi našle ponovni stik.
Koncert v Gradišču
V dvorani Bergamas v Gradišču bo v soboto, 2. avgusta, ob 21. uri koncert violinista Igorja Corettija in harfistke Fabiane Trani. Izvajala bosta dela Corellija, Krumpholtza, Boieldieua, Spohra in Donizettija. Gre za tretji koncert iz ciklusa, ki ga prireja društvo Lipizer, v sodelovanju z občinsko upravo v Gradišču in pod pokroviteljstvom ministrstva za prireditve in turizem.
Zadnji koncert bo na sporedu v soboto, 9. avgusta.
Pri Fossalonu zgorel silos
Silovit požar je prejšnjo noč uničil veliko gospodarsko poslopje last kmetijskega podjetja Immobiliare agricola giuliana, ob cesti iz Tržiča proti Gra-dežu. V večjem silosu na desni strani ceste, malo pred mostom čez Sočo, je začelo goreti okrog 23. ure. Plamene je prvi opazil nočni čuvaj in nemudoma obvestil tržiške gasilce. Le-ti so prihiteli na kraj z dvema protipožarnima ekipama, nadaljni dve ekipi iz Gorice pa sta se jim pridružili kasneje.
Gašenje požara je trajalo celo noč. Ogenj je namreč zajel vseh 7 tisoč stotov suhe krme v silosu, uničil pa je tudi poslopje samo. Trud gasilcev je
lahko le preprečil, da bi se požar razširil še na bližnji silos. Gasilske ekipe so bile na delu še včeraj in bodo predvidoma tudi danes, kajti nevarnost ponovne poživitve ognja ni še povsem odpravljena.
Vzroki požara niso še znani, škoda pa naj bi po prvih ocenah vodstva podjetja dosegala 140 milijonov lir.

informacije SIP uporabnikom
1
S tekočim mesecem avgustom so v prodaji v tobakarnah goriške pokrajine telefonski žetoni v praktičnem ovitku v obliki triperesne deteljice, ki vsebuje 15 žetonov — cena 3.000 lir.
Marko Waltritsch	1. |
partizansko gospodarstvo na sovodenjskem območju |
Vse primorsko ljudstvo, z maloštevilnimi izjemami tistih, ki so se udinjali najprej italijanski fašistični gospodi, potem pa nemškemu nacističnemu okupatorju, je že od vsega začetka sodelovalo s pravo slovensko vojsko, s partizansko vojsko in z njeno politično silo, Osvobodilno fronto. Na Primorskem je bilo to razumljivo samo ob sebi, kajti ljudje so dvajset let trpeli pod italijansko fašistično oblastjo, ki je po odvzemu političnih svoboščin v vsej državi v naših krajih še raznarodovala. Fašisti so hoteli primorske
Slovence iztrebiti z njihove lastne zemlje, uničili so slovenske šole, razpustili društva, prepovedali in ukinjali časopise, izvajali so pritisk s pomočjo državnih organov in ponekod tudi cerkvene hierarhije. Hoteli so Slovencem v okviru Italije odvzeti vsako gospodarsko samostojnost z uničevanjem njihovih samostojnih gospodarskih društev in tudi z nasilnim odvzemom zemlje ter naseljevanjem kmetov, trgovcev in ljudi drugih poklicev, ki so prihajali iz tako imenovanih »starih pokrajin« kraljevine.
Zaradi tega so se primorski ljudje takoj odzvali pozivu Osvobodilne fronte in niso sledili tistim odpadnikom, ki so pri nas propagirali ideje ljubljanskih kolaboracionistov, ki so se najprej udinjali Mussoliniju v tako imenovani Ljubljanski pokrajini, potem pa izbrali pot narodnega izdajstva, sledeč generalu-prezidentu Rupniku, ki je ustanovil domobransko vojsko, ki je prisegla zvestobo Hitlerju.
Veliko primorskih ljudi je šlo v partizane že v letu 1942 in v začetku leta 1943. Podpirali so jih tisti, ki so ostali
doma. Tako na podeželju kakor v mestih je v tem času že prišlo do sabotažnih in propagandističnih akcij, razmnoževali so letake, ki so jih mladinci potem delili med ljudi.
Tako je bilo tudi v Sovodnjah, kjer so podobno gradivo pisali in razmnoževali v domačem zvoniku. Seveda so že takrat ljudje zbirali živež, oblačila, zdravila za tiste, ki so že odšli v partizane. Zbiralci se niso ozirali na to, ali bo zbrano blago šlo v roke njihovega družinskega člana. Vedeli sOr da ga bodo deležni vsi partizanski borci, zato so šle nabirke enostavno »za našo vojsko«. Ko so mladi fantje prihajali na kratek dopust iz italijanske kraljeve vojske (teh je sicer bilo vedno manj), so takoj šli v slovensko partizansko vojsko in se niso vrnili v italijanske vojašnice.
Fašisti so že pred 8. septembrom 1943 požigali in ropaj li po naših vaseh. Zapori v Gorici in v drugih krajih so bu1 polni. V poslopju tekstilne tovarne v Zdravščinah, nedaleč od Sovodenj, je bilo taborišče za slovenske primorske ljudL ki so jih potem odganjali v notranjost Italije.
Trenutki naše preteklosti
Koprske ženske pri svojem vsakdanjem opravilu
Doslej smo objavili nekaj starih slik, ki so prinašale spomin na slovesnejše priložnosti, kot poroke ali družinski praznik. Tokrat je vrsta na slikah, ki pričajo o vsakdanjem življenju in delu, zaradi česar postanejo resnično edinstveni dokument naše preteklosti. Poudariti moramo, da smo sicer segli na Koprsko k sosedom, katerih ljudsko izročilo • se zaradi bližine in skupne preteklosti ne razlikuje od našega.
Na prvi sliki je skupina Koprčank, ki nosijo mleko v Trst. Drugi in tretji posnetek sta s koprskega trga, kjer so ženske prodajale kruh in domače pridelke.
Spominska soba v Celju
Dolg pisatelju V. Levstiku
V zbirki Kulturni in naravni spomeniki Slovenije je izšel 154. zvezek z opisom spominske sobe Vladimira Levstika v Knjižnici Edvarda Kardelja v Celju.
Vladimir Levstik (1886—1957), pisatelj in zelo ploden prevajalec, je izhajal iz učiteljske družine Mihaela Levstika iz Želimelj. V mladih letih je sodeloval v Zvončku in pri Mohorjevi družbi, a se kot šolski upravitelj pri Mozirju in Velenju predal sadjarstvu. Sin Vladimir, rojen v Šmihelu, se je pred in mimo mature povsem posvetil pisateljevanju,- bil je pesnik, pisatelj esejist in tudi naš prvi poklicni, poustvarjalni prevajalec iz ruskega, nemškega, francoskega in angleškega jezika. V slovenski književnosti gre po Antonu Aškercu prav Vladimiru Levstiku drugo najpomembnejše mesto najpomembnejših predstavnikov celjske regije.
Že med obema vojnama je bil Levstik bolj ali manj vezan na Savinjsko dolino. Ob okupaciji 1941 sta z ženo Francko, urednico mladinskega lista Mlado jutro, nedeljske priloge dnevnika
Jutro (1931	1945), iz stanovanja v Litiji rešila le
golo življenje. Menda je bil Levstik naš prvi kulturni delavec, ki mu je okupator zavestno uničil vse njegovo dokumentarno delo in imetje, vezano na slovensko besedo; rokopise, korespondenco, knjige, slike.
S preselitvijo v Celje 1947 se je pisatelj takoj ustalil in si z ženo ustvaril nov dom in okolje za nadaljnje bogato delo v prid slovenski besedi. Za prevajalsko delo je leta 1949 prejel Prešernovo nagrado, ob 70—letnici pa sta ga počastila mesto Celje in Mozirčani. Ob koncu 1957 se mu je utrnila nit življenja.
Žena Francka je v celoti ohranila in dopolnjevala pisateljevo delovno sobo, ki jo je namenila javnosti. Ob njeni smrti (1961) je sobica prešla v last in upravo Študijske knjižnice.
Levstikova soba je bil prvi naš spomenik te vrste. Vodnik je napisal in uredil Vladko Novak. V knjigi je vrsta izbranih slik Levstikovih in dokumentacije ter povzetek v francoskem jeziku.
O periodiki v Istri
Center za zgodovinske raziskave iz Rovinja je pred kratkim izdal v sodelovanju z Unijo Italijanov iz Istre in z Reke tretji zvezek Analitskega kataloga istrskega periodičnega tiska. Pričujoči zvezek sega v obdobje od leta. 1871 do leta 1879. Zanj je poskrbela mlada tržaška raziskovalka Carla Golli, ki je svoje delo opravila vestno in natančno. V pomoč ji je bil profesor Elio Apih, ki pa je svoje sodelovanje omejil, kot sam pravi v spremni opombi, na obrobni prispevek pri katalogi-ziranju in na pregled tiska v neitali-janskem jeziku.
Collijeva je prerešetala te časopise: 11 Pensiero, Neptun, Kundmachungen fiir Seefahrer, Segelanweisungen und Hydrographische Nachtrichten, Mitte-ilungen aus dem Gebiete des Seewe-sens, Eco delPArena, UUnione, Effe-meride agraria delllstria, Giornale della Societa agraria istriana, La sveg-lia, II Risorgimento in Folium diocesa-num.
Za vsak naslov dobimo podatke o kraju tiskanja, tiskarju, založniku in odgovornem uredniku, obdobju objavljanja, o periodičnosti izhajanja, formatu, ceni, načinu oštevilčenja strani, o jeziku izhajanja in podatke o krajih, kjer so shranjeni originali časopisov. Collijeva je poskrbela tudi za strnjen zgodovinski opis z bibliografijo in tematski izbor kratkih izvlečkov iz naj-zanimivejših člankov.
V zbirki Katalogi virov za zgodovino Istre in Reke sta dosedaj izšla pričujoči zvezek in prvi zvezek Analitičnega kataloga istrskega periodičnega tiska, ki obravnava obdobje bd leta 1807 do leta 1870 in ki ga je uredil Elio Apih. Drugi zvezek, ki je v celoti posvečen časopisu Naša Sloga, (1870—1915), je še vedno v delu. Pripravlja ga Daniela Milotti. Delovni načrt predvideva tudi četrti zvezek, kjer bi v enem samem zvezku objavili veliko število izpiskov in zbirke "Istria" (1882	1903).
Knjigo je tiskata podjetje Litografia Moderna iz Trsta. Škoda, da je katalog izven prodaje, saj so zgodovinarju take tiskovine kot božji dar.
WALTER ŠKERK
Lepi prireditvi v izolski knjižnici
Matična knjižnica Izola organizira •}vgusta dve zanimivi prireditvi. Od danes do 15. avgusta bo v čitalnici knjižnice na ogled razstava Mihe .aleša "Jadranski motivi". Predavanje s projekcijo diapozitivov bivšega atašeja pri jugoslovanski ambasadi v Tanzaniji Darka Ninkoviča (rojene-9a v Trstu leta 1951) pa bo 6. avgusta, prav tako v čitalnici knjižnice, in s,cer ob 21. uri.
Grafik in slikar Miha Maleš je študiral v Zagrebu, na Dunaju in v Pragi ln zdi se, da je izmed vseh učiteljev največ vplival nanj prof. Broemse. Kot Zredno ploden in vsestranski umetnik je Miha Maleš ukvarjal predvsem z esorezom, linorezom, litografijo, mo-n°Upijo, risbo in s slikanjem na steklo.
Milček Komelj uvršča Maleša med jjrič.ne ekspresioniste, torej v bližino °židarja Jakca ter deloma Franceta , r®tja. Kot rečeno je Miha Maleš tipo-»no povezan z liričnim ekspresiomz-nioin Božidarja Jakca ter v svoji lirični aravnosti še doslednejši od njega, tavna značilnost njegove vsebinske smeritve, ki ga povezuje z ekspresio-lzmom je lirizem, s formalnega stališ-a,vPa je zanj značilno, da je prilagajal ezni čustveni vsebini ustrezno meh-s° risbo. Njegova risba je glede na 'taja izhodišča sprva še secesijska, ka-neJe pa francosko in včasih oriental-
no usmerjena. Vedno pa je temeljila na principu čiste linearnosti in mehkih oblik ter bila vseskozi razpeta med dekorativnost in izraznost. Maleš
je med drugim obvladal tudi tehniko monotipije. Njegove dosežke v tej tehniki lahko občudujemo v razstavljenih jadranskih motivih. Sleherna reprodukcija teh motivov nam dočara duh Mediterana. Naj je to majhno mestece ob morju, ozke ulice, čolni in portreti kmetic oblečenih v narodne noše —: iz vsega izžareva specifična lepota jadranskega življenja in podnebja. Likovni sprehod, ki nam ga tokrat ponuja Miha Maleš se začenja z reprodukcijami Kopra, Izole, Strunjana, Portoroža in Pirana, konča pa se z lepotami črnogorskega primorja. Na ta način nam umetnik zelo pregledno ponazori vse lepote in značilnosti naše jadranske Obale (Istra, Dalmacija, Črna Gora). Njegovo srečanje z makedonsko folkloro in njen vpliv je opazen tudi pri portretih kmečkih deklet, odetih v narodno nošo, ki personifici-rajo določene pokrajine in folklorne značilnosti jadranskega podnebja.
Miha Maleš se je uveljavil predvsem kot grafik in slikar, pa tudi kot knjižni ilustrator. Velika nadarjenost tega umetnika še posebej pride do izraza pri razstavljenih monotipijah oziroma reprodukcijah, kjer lahko hkrati občudujemo njegovo pestro paleto in prefinjeno risbo navdahnjeno s folklornimi elementi.
SLAVKO GABERC
Umrla je Nada Gabrijelčič
Orfli^10' skromno, tako kot je živela, je sla od nas umetnica Nada Gabrijel-, |C®Va- Pred vojno je bila članica J^oljanske Drame, po njej vse do še-esetih let pa članica Slovenskega edališča v Trstu. Rodila se je 8. se-Membra 1903 v Gorici. Govoriti na rimorskih tleh desetletja prepovedan g°tVenski jezik, recitirati in igrati, vo-šn! V^doUške skupine in dramsko ta si je ob osvoboditvi želela la v1 Gobrijelčičeva. In to je uresniči-n0 ^^žbeno poslana v Trst, v politič-»ojbolj vročem ozračju zavezniške uPrave v Coni A, je naša ig-Pod pomogala graditi novo kulturno obo Primorske; povezano tudi z ^^ustanovljenim Slovenskim gle-
„ . . ..
asu, ko je italijanska iredenta po-
em v Trstu.
njem je opravljala pionirsko delo asu, ko je italijanska iredenta po-Vn° zažigala slovenske hrame kul-kue'.!^aba Gabrijelčič ni klonila; s ConrP ie v Trstu delila skromno sobi-do k>°krita z zastavami z rdečo zvez-
blada
delala
Gabrijelčičeva je zelo rada
v gledališčih v razvoju, zato jo
po prvih uspehih v ljubljanski Drami, po prvi svetovni vojni, najdemo v Ptuju, kjer se je snovalo napol poklicno gledališče. Tam je bila vse, režiserka, scenografka, slikarka kulis, električar-ka, samo da so igrali. Toda gledališka pot jo je spet pripeljala v ljubljansko Dramo. Uspešno gostovanje z Jacinto ji je prineslo dolgoletni angažma. O plodnem in uspešnem igralskem življenju Nade Gabrijelčičeve najdemo skrben zapis Smiljana Samca v "Delu" ob njeni osemdesetletnici. »Nada Gabrijelčičeva je bila vsestranska igralka, upodobila je veliko manjših umetnin, a tudi dovolj rnar-kantnih velikih vlog in v vsaki je vdihnila poseben čar in obraz. Neusahljivi igralski čut ji je omogočil, da je enakovredno upodabljala tako salonske in tudi demonske, kakor tudi preproste kmečke like.«
Sama mi je pripovedovala, da je delala tako, kot jo je učila njena velika vzornica in prijateljica Marija Nablocka. V njenih spominih so bila zmeraj tudi imena: Marija Vera, Šari-
čeva, Levar, Cesar, Sever, Skrbinšek, Lipah, Stupica, Gavella in Šest, slednji ji je pomagal premagati prvi strah nad odrskimi deskami. Bil je to velik čas slovenskega osrednjega gledališča, obdobje naše znamenite gledališke generacije, ki je našo Dramo dvignila na evropsko raven in kateri je pripadala tudi Nada daljšo dobo.
Težko jo je leta 1960 prizadelo, da je po petnajstih letih morala iz Trsta. Sledila je njena upokojitev in po izgubi moža osamljenost, spomini, razmišljanja in hrepenenje po Primorski. V njenem predzadnjem domu, v skromni viški sobici, se je Nada Gabrijelčičeva razdajala zapuščenim otrokom iz bližnjega zavoda. Samo v TV filmih najdemo še drobce podobe igralke, ki ji čas, tako kot mnogim umetnikom, ni več naklonjen. Za poslovilno vlogo Bernarde Albe v Lorco-vi drami, v uprizoritvi Primorskega dramskega gledališčav Novi Gorici 1972 leta, je prejela nagrado Borštnikovega srečanja.
DORICA MAKUC
(Povzeto po Delu)
Poletni spored v Križankah
Tudi avgusta bodo skoraj vse prireditve v festivalskih prostorih v Križankah, glavne v poletnem gledališču, manjše ali komorne v preddverju, cerkvi, na malem dvorišču ali v Viteški dvorani, nekatere pa v Slovenski filharmoniji ali celo v stolni cerkvi.
Vse predstave, razen posebej označenih, se bodo začele ob 20.30.
1.8.	Ikuko Endo - klavir
(J. S. Bach, Beethoven, Chopin, Debussy)
2.	8.	Žarko Petan: BRATA, izvaja Andrej Kurent
3.	8. x Avtorski recital Bernarda Colunge - kitara
5.	8.	Folklorni večer z ansamblom TANEČ iz Skopja
6.	8.	Kurt Neuhauser - orgle in Stanko Arnold - trobenta
v stolni cerkvi
(Martini, Loellet, Mandel, Telemnn)
7.	8.	Marek Jablonski - violončelo
10.	8.	Filarmonici del Teatro Comunale dl Bologna
11.	8.	Miha Pogačnik - violina in Einar-Steen Nokleberg
- klavir
12.8.	Španski plesi s skupino Teatro de danza espanola
iz Madrida
13. 8.	Ponovitev večera s skupino Teatro de danza espanola
14.8.	Večer pantomime z Andresom Valdesom in Jano Kovač
15. 8.	Gari Grodberg - orgle (Sovjetska zveza )
17.	8.	Tjaša Požar - čembalo
18.	8.	Koncert Moskovskega komornega orkestra
dirigent Vladimir Tretjakov
19.	8.	Fedja Rupel - flavta in Marjana Korošec - klavir
(J. S. Bach, Mandel, Donizetti, Reinecke, Roy, Borne)
20.	8.	Valerij Klimov - violina (Sovjetska zveza)
21.	8.	Blažanka Arnič - klavir
(Mozart,'Schubert, Arnič, Gattermeyer, Stravinski)
22.	8.	Variacije na ljudsko pesem DESETNICA
s Svetlano Makarovičevo
23.8.	Rok Klopčič - violina in Hinko Haas - klavir
(Brahms, Beethoven)
24. 8.	Het Residentie Orkester den Haag, dirigent Hans Vonk
ob 19.00	solist Zino Vinnikov- violina (Krenek, Mozart, Stravinski)
25.8.	Marjana Lipovšek - mezzosopran, Alfred Burgstaller - bas, Marijan Lipovšek - klavir
(Monteverdi, Purchell, Dvoržak, R. Strauss, Čajkovski)
26.	8.	Orkester in zbor Les Volontaires (Francija)
dirigent Jean Fouguet Musorgski, Bizet, Rameau, Verdi)
27.	8.	Orkester moskovske filharmonije
dirigent Dimitrij Kitajenko
solist Vladimir Krajnjev (Rahmaninov, Čajkovski)
28.8.	New Swing Ouartet s solistko Nado Kneževič in Jazz kvartetom Silva Štingla
29.	8.	Adams-Strouse: APLAVZ - musical
režija in koreografija Gene Foote,
dirigent Pero Gotovac, GLEDALIŠČE KOMEDIJA, Zagreb
30.	8.	Črnske duhovne pesmi s Star-Scape Singers (Kanada)
umetniški vodja Kenneth G. Mills
31. 8.	Večer umetnih in narodnih pesmi z Ribniškim oktetom
ob 19.00
Od 24. 8. do 30. 8. Minifest lutkovnih gledališč. Predstave, katerih razpored bomo objavili naknadno, bodo v ljubljanskem Lutkovnem gledališču.
Proces o črnih stavah: po včerajšnjem govoru De Biaseja
Triestina zadihala, Udinese v težavah
MILAN — Po včerajšnjem govoru vodje pre’'skova]nega urada 'tfdmn-ske nogometne zveze Ccrrada De Biaseja so si pri Trie.stitV nekoliko oduah • nili, medtem ko za Udinese ne kaže nič dobrega. Potem ko so včeraj končali z zasliševanjem prič (nepričakovano se je predstavil Legrenzi, ki je potrdil svoje obtožbe proti Napoliju, čeii da se je domenil za izenačen izid med tekmo z Ud nesejem) je besedo povzel De Biase, nakar sta bila na vrsti njegova sodelavca Manin Carab-ba in Carlo Porceddu, medtem ko bosta Maurizio Laudi in Consolato La-bate odšla na vrsto danes, ko bo tudi De Biase potegnil zaključke.
Iz govora De Biaseja se sicer ne da povsem izluščiti, kaj bo pravzaprav zahteval. Vsekakor zgleda, da sta Sambenedettese in Empoli praktično rešena, dobro pa kaže tudi za Brescio. O Aliodiju in torej o Napoliju je bil nrecej meden, saj je z ene strani Ferlainu očital stike z enim od are-
Corrado De Biase načelnik preiskovalnega oddelka
tiranih v okviru afere o črnil stavah, Salciccio, z druge pa je poudaril, da člani zveze imajo več:e odgovornosti kot ostali državljani. Še zlasti se je ustavil cb pojmu o »športnem prekršku«, ki obstaja, tudi ko je tekma povsem regularna: zadostujejo, da je nekdo skušal nekaj narediti, tudi če svojega namena ni izpeljal. Te besede so za marsikoga dovolj zgovorne.
De Biase pa je bil jasen tudi glede bivšega predsednika Lamberta Maz-ze: samo s privoljenjem predsednika lahko nekdo1 razpolaga s takimi sredstvi, je dejal.
O tekmah Cagliari - Perug-'a in Ca-gliari - Triestina je podrobno govoril Manin Carabba. Zanj ni bilo nobenega dvoma o tem, da je v prvi prišlo do neregularnosti, glede druge pa ni bil preoster. Dejal je le, da imajo le pričevanje Meriggija. Povsem možno je torej, da bodo zahtevah oprostitev. Nobenega dvoma pa ni, da se bo slabo končalo za Perugio.
Palerma, Cagliarija in Lazia niso vpisali
MILAN — Cagliarija, Palerma in Lazia, treh nogometnih drugoligašev, niso vpisali za prihodnje nogometno prvdn stvo. Tako je sklenil odbor italijanske nogometne zveze, potem ko je proučil dokumentacijo, ki so mu jo društva predstavila. Vsem trem pa so izjemoma dopustili (ker se je zaradi procesa o činih stavah zavlekla tudi sestava koledarjev prihodnjega prvenstva), da do 19. avgusta predstavijo vsa potrebna zagotovila.
Še najmanj težak je položaj Lazia, ki mora še regularizirati vstop novih lastnikov. Težki časi pa se pišejo za Palermo in Cagliari, ki preživljata hud finančni položaj, iz katerega trenutno ni videti izhoda.
KOLESARSTVO: POKAL PLACCI
Guido Bontempi pred Lealijem
CATTOLICA (Forli) — Bontempi je včeraj potrdii, da si zasluži mesto v italijanski reprezentanci, ki bo nastopila na svetovnem prvenstvu. Že po »touru« je bilo sicer jasno, da je v dobri formi (na dirki po Franciji je osvojil tri etapne zmage, pet jih je zbral na »giru«, dva uspeha pa je zabeležil na dirki po Kalabriji in na preizkušnji Gand-Wevelgen). Včeraj je zmagal brez posebnega naprezanja, saj v sprintu ni imel enakovrednih tekmecev.
Dirko jo označeval dolg pobeg Zolaja in Šveda Serre, ki sta sama ostala ker 200 lan, vendar do konca nista vzdržala. Med ostalimi kandidati za italijansko reprezentanco je bil naj-boljši Argenfin, Moser je bil še kar soliden, selektor Martini pa je bil zar dovoljen tudi s Saromnijem.
VRSTNI RED: 1. Bontempi, ki je 241 km prevozil v 6.19’53” s poprečno hitrostjo 38,062 km na uro; 2. Leah; 3. BarcncheUi; 4. Vannucci; 5. Bugno; 6. Argentini, vsi isti čas.
kratke vesti - kratke vesti - kratke vesti
ŠAH: v drugi partiji povratnega dvoboja za svetovni naslov
Kasparov zamudil ugodno priložnost
LONDON —■ Večina analizatorjev se je vendarle uštela. Po predvčerajšnji prekinitvi 2. partije povratnega dvoboja za svetovni šahovski naslov med Kasparovom in Karpovom je večina menila, da ima Kasparov večje možnosti, da v nadaljevanju pride do cele točke.
Pot do remija pa je bila Karpovu zagotovljena prav v nadaljevanju, medtem ko je bil dve potezi pred tem (prekinila sta v 41. potezi) popolnoma izgubljen. Toda svetovni prvak Kasparov je to priložnost zamudil, kot se to večkrat zgodi, ko je nekoliko utrujen, pa še v rahli časovni stiski je bil. Tako je splavala po vodi ta prva priložnost, da povede v dvoboju.
Karpov je v sinočnjem nadaljevanju, ki je trajalo uro in 45 minut, s svo-
jim središčnim lanetom in skakačem ■toliko zaposlil belega (bele figure je namreč tokrat imel Kasparov), da ta ni uapel sprožiti silne moči dveh pro-slih. kmetov na damski strani. Prisiljen je bil zamenjati trdnjavi in potem je bil reducirani material garancija za delitev točke.
Kako se lahko usoda poigra z igralcema kaže pravda partija, saj je Kasparov ves čas imel rahlo prednost, V edinem trenutku, ko bi jo lahko uveljavil, pa je šel mimo.
Danes bo na sporedu tretja partija, v kateri bo bele figure imel Karpov, dotlej je izid 1:1.
DRUGA PARTIJA (beli Kasparov, črni Karpov).
Nimcovičeva indijska obramba.
1. d4 S/5; 2. c4 e6; 3. Sc3 Ld4; 4. Sf3 c5; 5. g3 Sc6; 6. Lg2 d5; 7. cd S:75; 8. Ld2 cd; 9. Sd4 Srf4; 19. Sd5 Ld2; 11. Dd2 Sc5; 12. Sf4 Dd2: 13. Kd2 Ld7; 14. Thcl Ke7; 15. Sd3 Thc3; 16. Sc5 Tab8; 17. Tc3 Sd8; 18. Taci Lc6; 19. Sd3 Ld7; 29. Sc5 Tc3; 21. Tc3 L?8; 22. M a6: 23. Le4 h6; 24. a3 f6; 25. Sd3 LcS; 26. Lc6 Sc6; 27. Sc5 Se5; 28. f4 sa7; 29. SbS KdS; 39. e4 g5; 31. Ss3 e5; 32. Ig fg; 33. Sa5 g4; 34. Tc2 h5; 35. Tet b6; 36. Tc6 Ke7; 37. Sc4 Tf8; 38. Ke2 Tf3; 39. Se3 Sf6; 40. TbS Se4; 41. Ta6 (Kar-vov kuvertiral /2); 42. Kd3 Sd6; 43. Ta7 KeS; 44. Th7 e4; 45. Kc3 SbS; 46. Kc4 Sa3; 47. Kdl Th3; 48. Th6 Kd7; 49. Sd5 M; 50. Th4 Th4; 51. gh g3; 52. Sf4 Sc2, remi.
Cram odličen
EDINBURGU — Na igrah Common-wealtha je v teku na 800 m prepričljivo zmagal Anglež Cram, ki je z znamko 1’43”22 dosegel tudi letošnji najboljši čas.
Odlično znamko pa je dosegel tudi Kanadčan Alex Baumann, olimpijski prvak in svetovni rekorder v plavanju na 400 m mešano in na 200 m. Na slednji razdalji je za samih 38 stotink sekunde zgrešil svoj sv< lovni rekord, ki ga je dosegel med olimpijskim finalom v Los Angelesu: Baumann je razdaljo preplaval v 2’01”80.
Francozu zlato
SOFIJA — Z zmago v finalu proti Romunu Miklosu Bodocziju (10:5) je Francoz Philipe Riboud osvojil svetovni naslov v sablji. Tretji je bil Francoz Lenglet, četrti Sovjet Mosajev, in peti Italijan Randazzo.
Sporazum med Cerezom ter Sampdorio
GENOVA — Brazilec Cerezo bo v prihodnji sezoni nastopal pri Sampdorii. Sporazum so dosegli včeraj zjutraj. Podrobnosti niso znane, ve se le, da je pogodba enoletna z možnostjo, da jo podaljšajo. Sedaj se mora Sampdo-ria še domeniti z Romo glede višine odškodnine. Dobro poučeni pravijo, da se bosta društvi zagotovo sporazumeli.
Maradona že danes na treningu
TRENTO — Argentinski as Maradona je včeraj dopotoval v Rim, že danes pa se bo pridružil ostalim tovarišem, ki so začeli s pripravami. Napoli se pripravlja v kraju Lodrane, na Tn-dentinskem. Svoje prvo srečanje v novi sezoni bo odigral 20. t. m. proti Botafogu.
KOŠARKA: na ženskem mladinskem EP
Polfinale Italija-Jugoslavija
konjske dirke - konjske dirke
PERUGIA — Italijanska ženska mladinska košarkarska reprezentanca jc uspešno premostila še zadnjo oviro v kvalifikacijskem delu in se uvrstila v polfinale evropskega mladinskega košarkarskega prvenstva. Italijanke so premagale Romunijo z izidom 74 proti 61. Končni izid naj bralca ne zavaja, saj so se varovanke trenerja Novarina »odlepile« šele v drugem delu tekme, potem ko so gostje sklenile prvi polčas v vodstvu. Italijanke se bodo v polfinalu spopadle prav z Jugoslavijo, ki je kvalifikacije prestala brez poraza. »Plave« so v zadnjem srečanju prepričljivo odpravile še Nizozemsko s 65:46. Drugi polfinalni par pa sestavljata SZ in Poljska.
Danes bosta torej na sporedu polfinalni srečanji. Veliki favorit za o-svojitev zlatega odličja je nedvomno Sovjetska zveza, ki je vse svoje tekmice premagala s preizdatnimi razlikami v koših. Favorizirana je tudi jugoslovanska izbrana vrsta, ki se bo pomerila z Italijo. To srečanje pa bo kajpada mnogo bolj zanimivo in izenačeno. Izidi 5. kola:
A SKUPINA (Gualdo Tadino): Ju-
gos'avija - Nizozemska 65:46; Francija - ČSSR 53:51; Poljska - Švedska 60:54.
B SKUPINA (Perugia); Italija - Romunija 74:61; ZRN - Španija 59:57; SZ - Madžarska 90:56.
V	polfinale so se uvrstile SZ, Jugoslavija, Italija in Poljska. Spored dre-višnjih polfinalnih tekem: SZ - Poljska; Italija - Jugoslavija.
Poraz Jugoplastike
CISTERNI NO — V prvem kolu mednarodnega košarkarskega turnirja je Jugoplastika nepričakovano izgubila proti domačemu moštvu Vini Distante Puglia, ki pa se je ob tej priložnosti ojačil z Američanoma. Srečanje je bilo vsekakor na nizki ravni in domačini so zmagali z 61:58.
V	drugem srečanju je ameriško moštvo Chesterfieid brez težav odpravilo francoskega Salon de Provence (109 proti 75).
Kuba za Davisov pokal
HAVANA — Prvič po 27 letih bo Kuba spet nastopila v tekmovanju za Davisov poklal.
V	prvi dirki v Rimu je več konj, ki lahko poseže po prvem mestu. Poskusili bi s skupino 2, kjer bi se znal u-veljaviti Delger. V skupini X ne smemo prezreti Biparteja, v skupini 1 pa lahko preseneti solidni Drora.
Tudi v Milanu je favoritov več. V dobri kondiciji je El Saluzzo iz skupine 2, soliden pa je tudi Elide Red iz skupine 1, čeprav nima najbolj ugodne startne številke. Prav tako v skupini 1 je Elesion, ki kaže napredek.
Enakovredne so sile tudi v Ceseni. Pričeli bi s skupino 2 s Carabinerom, v skupini X pa bi se znal uveljaviti Betty. V skupini 1 je najsolidnejšl A-pnb, Id laliko računa tudi na dobro pozicijo.
V	Montecadniju bi Bisante Pi iz skupine X ne smel imeti enakovrednih telunecev. V skupini 2 je v dobri poziciji Aubin d’Iris, v skupini 1 pa je hitri David Lee.
V	Tarantu bi moral glavno vlogo odigrati Casareccio iz skupine 2. Na zadnjih preizkušanjah je namreč pokazal izvrstno formo. V skupini X nam je všeč Tavoliere, njemu enakovreden pa bi znal biti Bistegui Om iz skupine 1.
Težavna je napoved za dirko v Trstu. Začeli bi s skupino 1, kjer bo
startal Catamari. Vidno vlogo pa bi znal odigrati še Dardanide iz skupine X, v skupim 2 pa je najsolidnejši Da-dier.
totip
1.	— prvi	2
drugi	X	1
2.	—	prvi	2	1
drugi	1
3.	—	prvi	2
drugi	X	1
4.	—	prvi	X
drugi	2	1
5.	—	prvi	2
drugi	X	1
6.	—	prvi	1	X
drugi	2
DIRKA TRIS
Dirka tris bo tokrat v Ceseni, kjer bo startalo 23 konj. Napoved je res težavna, saj bo na startu vrsta odličnih konj. Vsekakor bi najprej omenil Buspina Chica (št. 13), ki ga upravlja izkušeni Nello Bellei. Kot drugega bi izbrali Cidina (št. 6) in kot tretjega Calamara (št. 16). Za sistemiste: Bio-xil (št. 18), Biene (št. 9) in Cah An-dros (št. 4).
obvestila
ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR
sporoča, da bo ob priliki tradicionalnih priprav organiziralo v Šliofji Loki (od 21. do 31. avgusta) tudi tečaj za začetnike. Vpišejo se lahko deldeta letnika 1974 in mlajše ter fantje letnika 1970 in mlajši. Vpisovanja in informacije v Borovem športnem centrn telefon 51377.
PLANINSKI ODSEK SK DEVIN organizira jutri, 2.-8., izlet v Beljak na praznik piva in folklore, kjer bodo delovali dobro založeni kioski z domačimi specialitetami. Cena izleta 15.500 lir. Odhod ob 6.30 iz Sesljana. Prijave po telefonu številka 200236 in 910327.
ŠZ SLOGA
vabi na tradicionalni Športni praznik, bi bo jutri, 2., in v nedeljo, 3. avgusta, v prostorih Gospodarske zadruge v Bazovici. Za prijetno razpoloženje bosta poskrbela v soboto ansambel Zvezde in v nedeljo ansambel Taims-
PRIMOTOR KLUB
poziva člane, naj se udeležijo sestan-ka, ki bo drevi ob 20.30 v Lonjerju. Nujna je prisotnost tistih, ki so se obvezah za sodelovanje na društvenem prazniku.
Pri ŠD Sovodnje odslej velika pozornost predvsem
Na občnem ztioru ŠD Sovodnje, ki je bil v torek in o kateretm smo že pisali, je trii govor med drugim tudi o večji skrbi, ki bi jo bilo treba posvečati naraščaju. Odgovorni za nogomet pri sovodenjskem društvu so namreč z zaskrbljenostjo ugotovili, da so letos imeli vpisano v prvenstvih samo člansko ekipo, medtem ko niso bili prisotni v nobenem m'adinskem prvenstvu. Tako so se odločili, da bodo v naslednji sezoni skušali v prvi vrsti slediti predvsem delu s pomladkom, kar je za obstoj društva bistvene važnosti. Zato bodo skušah vključiti v standardno člansko enajsterico čimveč mladih igralcev, ii so v lanskem prvenstvu bolj malo igrali. Ustanovili bodo tudi nogometni centetr za najmlajše in začetnike, ki bo malčkom nudil čim boljše pogoje za nastopanje v prvenstvu.
Da bi kaj več izvedeh o tej zanimivi pobudi, smo se obrnili do Giarmija Marsona, neutrudnega nogometnega
odbornika, ki bo glavni koordinator tega centra.
»V zadnjih letih je bilo vseskozi veliko besedičenja o morebitnem izboljšanju nogometne dejavnosti na Goriš-
kem. Veliko se je tudi govorilo o združeni članski ekipi, mod odborniki treh društev pa nismo nikoli prišli do dogovora. Zato smo se v Sovodnjah o-dločili, da bo treba bolj kvahtetno de-
lati predvsem z najmlajšo generacijo, ki nam bo lahko v bodoče zagotovila boljše rezultate. Ideja o ustanovitvi nogometnega centra za najmlajše spada ravno v ta okvir.«
»Trenutno smo že privabali v našo sredo 16 otrok iz sovodenjske občine, rojenih v letih 1976 - 1978. Naša želja pa je, da bi se nam pridružih še drugi malčki, ki ne živijo v naši občini. Tu mislim predvsem na slovensko otroke, ki živijo v Gorici in ki nimajo v mestu samem slovenskega društva, ki bi se ukvarjalo z nogometom.«
»Za uspeh te pobude,« je zaključil Marsom, »pa potrebujemo čim večje sodelovanje staršev. Po prvih pogovorih, ki sem jih imel s starši sovodenjskih otrok, sem opazil, da so zelo navdušeni in da nam bodo zato tudi pomagali. Ponavljam pa, da bi bila naša želja, da bi se vključih v center tudi otroci, ki niso iz naše občine,«
Najmlajši bodo pričeli prvenstvo septembra, to pa pomeni, da bodo za-
najmlajšim
Čeh trenirati v drugi polovici avgusta. Trenersko funkcijo so poverih profesorju telesne vzgoje in bivšemu nogometašu Aleksandru Kodriču. Poleg vežbanja osnovne tehnike na nogometnem polju bodo mnogo časa {»svetili izključno kondicijski pripravi v bližnji telovadnici.
Zainteresirane še obveščamo, da se lahko za podrobnejše informacije direktno obrnejo do Giannija Marsona.
(MAL)
Povratek alpinistov
MILAN — V Milan so se včeraj vrnili člani italijanske alprinistične odprave, ki se je p»red kiiatkim povzpela na Broad Peak in na K 2. Kot znano, se je med odpravo smrtno po-nesrečil Renato Casarotto, ki je izdihnil pred očmi svojih tovarišev. P° padem v neki prepad so Casarotta sicer uspeh potegniti na varno, vendar zanj ni bilo več pomeri.
Občntga zIkifs 10 isvednje š§ je aaeie&ie fes velike vallasev in llnnsv
B. Vižintin, načelnik lokostrelske skupine pri Našem praporu
Razveseljivo je zlasti dejstvo da so vsi naši člani zelo mladi
Beno Vižintin
Lokostrelstvo je doseglo večjo odmevnost v našem telesnokulturnem delovanju predvsem po zaslugi Vesne Lutman, ki je zasedla prvo mesto na mladinskih igrah v Rimu, nato pa je osvojila tudi naslov mladinske držav-ne prvakinje na italijanskem prvenstvu indoor. Dvojno slavje mlade Štan-drežke je seveda pripomoglo, da je javno mnenje z večjim zanimanjem začelo slediti športu, ki ni še dosegel v našem okolju velikega razvoja. Trenutno se namreč z lokostrelstvom ukvarjajo samo pri kulturno—športnem društvu Naš prapor.
L>a bi se malo pobliže seznanili z delovanjem lokostrelske skupine, smo se obrnili do Bena Vižintina, načelnica in tudi trenerja mladih lokostrelcev.
»V okviru našega društva že sedem let deluje lokostrelska skupina. Po začetnih teževah je delo le steklo in tudi uspehov ni v tem obdobju manjkalo. Poleg izrednih dosežkov Vesne Lutman so naši predstavniki zabeležili celo vrtso dobrih rezultatov na deželni m tudi na državni ravni.«
Znano nam je, da ste Imeli veliko težav predvsem glede pomanjkanja Primernih vadbenih prostorov. Kako ste pravzaprav premostili te težave?
»Potem ko smo se več let selili iz eue telovadnice v drugo in se borili,
da bi nam sploh dodelili kakšno uro za treninge, smo si pred nekaj meseci končno uredili stalno strelišče v Stan-drežu. V najem smo namreč vzeli velik travnik, kjer imamo štiri tarče in lahko nemoteno treniramo. Cimprej pa moramo poskrbeti za primerno ograditev prostora, saj so nam neznanci že ukradli in pokvarili dve tarči.«
Koliko privržencev šteje vaša sekcija in kakšne cilje ste si zastavili v naslednji sezoni?
»Trenutno redno trenira od 10 do 15 fantov in deklet. Zelo razveseljivo pa je dejstvo, da so vsi naši člani še zelo mladi, kar daje dobro upati tudi za bodoče delovanje. V naslednji sezoni mislimo prvič nastopati tudi na ekipnih prvenstvih, medtem ko smo se do danes udeležili le tekmovanj za posameznike.
Sedaj, ko smo končno rešili problem vadbenega prostora, bi morali še premostiti finančne težave. Nakup primernega materiala zahteva velike finančne stroške in tudi udeležba na raznih turnirjih, ki se odvijajo skoraj vedno izven naše dežele, ni ravno najbolj poceni. Nastopanje na turnirjih bo seveda odvisno od tega, kako
bomo sploh premostili vse te težave, saj, kar se tiče finančnih sredstev, ni stanje najbolj rožnato.«
V marcu ste v Kulturnem domu v Gorici organizirali deželni turnir, na katerem so nastopali tudi nekateri najboljši lokostrelci iz severne Italije...
»Z organizacijo tega turnirja, na katerem se je zbralo 80 tekmovalcev, smo hoteli preveriti tudi organizacijske sposobnosti. Potem ko smo tudi sami ostali presenečeni nad uspehom, saj so bili vsi mnenja, da je turnir odlično uspel, smo trdno odločeni, da bomo podobne pobude še ponovili. Zato mislimo tudi prihodnje leto (v jesenskih mesecih) prirediti v telovadnici Kulturnega doma večji turnir.«
Povedal si nam, da tekmujete v glavnem v severni Italiji. Ste nastopali tudi na kakšnem turnirju v Sloveniji?
»V zadnjem času smo navezali dobre stike z lokostrelsko skupino iz Tolmina. Upamo, da bomo te stike z društvi iz matične domovine še bolj okrepili, saj bi želeli prihodnje leto opraviti tudi nekaj nastopov na turnirjih, ki jih prirejajo v Jugoslaviji.« (mal)
iz planinskega sveta
Bližnje delovanje SPDT
NQ sedežu ZSŠDI je v teku vpisovanje za enotedenski izlet v osrčje Dolo-niitov, ki ga prireja SPDT. Pravočasno vPisovanje je potrebno za rezervacije v kampu ali zasebnih sobah v Colfos-cu, kjer bo skupina preživela teden dni od 23. do 30. avgusta. Izlet bo vo-nil odbornik Edvin Gombač.
Kot priprava za omenjeni izlet v polomite se bodo nekateri planinci IPtri podali na dvodnevno turo na Škrlatico. Izlet bo vodil Vojko Slavec, °dhod pa bo ob sedmih izpred sodne Palače.
, Prihodnjo soboto organizira SPDT ?? en izlet, tokrat v Karnijske Alpe. p 'i tega izleta je 2462 m visoka Creta orata, ki je privlačen vrh in razgledna točka na Karinjske Alpe. Izlet, ki je Pj^rneren za vsakogar in se ga da izkoristiti tudi v pretežno turistične nadene, bo vodil odbornik društva An-9eIo Kermec.
Izšel nov vodniček
Na prodaj, je nov plezalni vodniček naslovom Na sončni strani Julijcev, ^ročnik, ki sta ga napisala Janko ‘jamar in Edo Kozorog, obravnava ene s področja nad Planino Razor in osko grapo. To se pravi večji del Podnjih Bohinjskih gora.
Magda Jevnikar na severnem razu drugega stolpa v skupini Sella
listično delovanje
pina primorskih alpinistov, s je sodeloval tudi zamejec Ivo se je te dni vrnila z dvoteden-delovanja na področju Mont
2.	O njegovih dosežkih je ze ob-pisalo v ponedeljkovi številki mskeaa Dela, zato bi tu omenili
samo, da je Ivo Kofol zmogel prosto ponovitev klasične smeri v vzhodni steni Druja, ki je ocenjena s 1-. Poleg tega uspeha in tistih, o katerih smo zadnjič že poročali, je Ivo preplezal Cassinijevo smer na zahodni Cimi v Dolomitih.
Na Vzhodna ne preveč
S tem naslovom italijanska planinska revija La montagna objavlja intervju s štirimi najboljšimi, vsaj tako piše v članku, jugoslovanskimi alpinisti. Silvo Karo, Pavle Kozjek, Peter Podgornik in Janez Jeglič so se z novinarjem srečali v Trentu, kjer so predstavljali svoj Ulm o nedavnem vzponu na Ceno Tone. Pogovor se vrti predvsem okoli možnosti, ki jih imajo slovenski alpinisti za uresničevanje svojih načrtov, linančnih problemov in plezalski organizaciji v Jugoslaviji. Odgovori alpinistov podr-čtujejo materialne težave, s katerimi se srečujejo v domovini, kjer ni možnosti, kot pravi Silvo Karo, za prolesi-onalno individualni razvoj alpinizma, kot npr. v zahodni družbi in tudi ne za skupinsko a vedno profesionalno plezanje kot v vzhodnih državah.
(D. Z.)
Odhod iz baznega tobora, v ozadju Mirador (5800 m)
V žareči popoldanski svetlobi, ki počasi a zanesljivo umira in tone nad zahodnim obzorjem, se pomikamo proti bazi. Gora, plezanje in vse je zdaj za nami, končali smo, svoje smo ojrravili. Nasproti nam najprej priteče Žare, ves vesel in zadovoljen, nekoliko olajšan, vsaj eno skrb manj ima sedaj, potem Jože, ki se le prijetno drži, vajen vsega, kar leta prinašajo v življenju.
Najbolj pomembna je sedaj hrana, toplota, ugodnost, človeška beseda. Pozno zvečer se megle razpodijo in ponovno vzraste pred nami stena. Drugačni so zdaj naši pogledi, Bogdan je z mislimi že povsem drugje, v novih načrtih, v dnevih, ki bodo nekoč zazoreli. Gledam v mogočno ostenje in ni mi jasno, ali je res vsa stvar tako čudno preprosta, hkrati pa na dnu popolnoma nerazumljiva. Dosegel sem to kar sem si želel, za kar sem se nekaj mesecev pripravljal, zdaj pa je to opravljeno, nikoli več bi ne mogel sem gor. In ne vem, ali je pomembnejše, da sem bil tam gor, ali to, da sem z vrha sestopil.
NERESNIČNI
ODSEVI
Medtem ko smo se štirje že uspešno vrnili z vrha Aconcague, po opravljenem vzponu preko stene po Francoski smeri, pa so fantje iz prve naveze, brata Podgornik ter Gantarjev Zlatko in Ivan Rejc, premagovali še hude težave v prvenstveni smeri v južnem stebru. Prav tako ni bilo še nobenega glasu o navezi, ki je skupaj s Tamaro Likar odšla na vrh po Poljski smeri z druge strani.
Nam, preostalim, ni bilo te dni potrebno ničesar delati. Lenarili smo in vsa opravila sta opravljala Žare in neutrudni Jože: od kosila in pomivanja posode in vsega ostalega. Predajali smo se lenobnemu sanjarjenju in le nekajkret na dan, ko je bila radio veza s Stebrom, nas je Peter soočil z realnostjo. Fantje so bili sicer že tik pred vrhom, toda povsem izmučeni in brez hrane.
Takrat sem občutil, kakšna velika razlika je vedno med ljudmi. Petru se je glas tresel in mi smo ga spodbujali, vedno smo imeli polno sočnih in bogatih besed na razpolago, zmajali z glavami in modrovali. Toda oni so bili tam gor a mi tu v bazi na varnem in toplem, gledali smo gor v steno, od koder je prihajal skozi majhno škatlo glas, včasih tudi neusmiljeno Zlateje-vo preklinjanje, toda bili so v nekem popolnoma drugačnem svetu, nepristopnem, pa čeprav je bil njihov glas tu, med nami, slišen, toda nedoseg-
ljiv. Vedeli so, da jim ne more nihče pomagati, slišen, toda nedosegljiv. Vedeli so, da jim zdaj ne more nihče pomagati, tam biti pomeni biti neusmiljeno sam.
Kmalu so v bazo prisopihali fantje iz Poljske smeri. Vsi so uspešno dosegli vrh, le Tamara in Matrjan sta ostala še nekoliko zadaj, izmučeni so, zagorelih upadlih obrazov, oči pa se iskrijo od zadovoljstva in Pretepač je že poln besed in vicev. Ogromno stvari ima povedati, njemu nasploh nikoli ne zmanjka.
Z Žarkom in Jožetom smo prvi zapustili bazo. Hrane je zadnje dni bilo vse manj, dokler je ni povsem zmanjkalo in smo se prehranjevali s posled-njimni ribjimi konservami, saharinom in glukozo, ki nam jo je dal Jože, naj jo kar'pijemo. Toda bilo je povsem zanič. Naveza, ki se je še mučila v steni, je medtem srečno dosegla vrh. Dokončno smo se tako vsi oddahnili, posebno Žare in Jože, ki ju je zadnje dni že pošteno skrbelo. Vse se je srečno končalo.
Spuščamo se po puščavski dihni, kjer smo se bili pred mesecem dni vzpenjali, minilo je pravzaprav le malo dni, toda občutek imam, da za menoj ogromno obdobje, celo zgodovinskko poglavje. Gore, ki nas obkrožajo, so mi prav toliko všeč, kot na začetku, nič bolj in nič manj, vse skupaj pa je mnogo bolj domače, zdaj do vsega tega nekaj čutim, izvršila se je izmenjava, med trudom, ki sem ga po svoji lastni volji iz sebe izcimil med mrtvim skalovjem, sem ves čas tudi nekaj prejemal. Nič ni bilo dano, kar ne bi bilo povrnjeno, nič se ni izgubilo, pač pa je tisto, kar sem prejel, bil neki presežek, ki se včasih vgnezdi prav tja, kjer je življenje nesmiselno.
Spodaj v dolini je že prava toplota, vročina in soparen zrak, kakršnega zadnje čase nismo bili vajeni. Pozno popoldne smo pri Fernandu, možaker je presenečen, in se veseli uspeha, kaj takega se na Aconcagui še ni dogodilo. Mi pa spet sedemo za mizo in jemo svež kruh, toplo, kuhano hrano. Do večera se domenimo, Žare bo šel v mesto po avtobus, Jože pa s konjem fantom iz stebra naproti. V bazo bo Fernado poslal mule, dokončno se odpravljamo domov.
Naslednji dan preživim tako sam pri Fernandovi družini. Možaker je zanimiv človek, eden tistih, ki mu je življenje zarezalo številne gube v obraz in se nikoli ne nasmehne. Obiščeva gonjače, arierose, ki živijo na malem revnem ranču; nekaj posebnega mora biti živeti na tej ravni, pusti in samotni zemlji.
Čeprav je prof. Aldo Rupel v svoji knjigi o zgodovini 2Aesne kulture med zamejskimi Slovenci zelo široko zajel °9^janje na tem področju od začetkov v prejšnjem stoletju do današnjih časov, je nekaj obdobij našega športa le delano preskromno in bi vsekakor zaslužila več osvetlit-e'. Povsem razumljivo je, da niti ni bil namen njegove Nige poseči v vsako podrobnost, v vsak detajl naše teles-^ kulture v preteklosti, niti ni bilo mogoče v času, ki ga je na razpolago za pisanje svojega dela dobiti vseh poda-,0V in dokumentov, ki bi omogočili obširnejši vpogled v * ,ali oni dogodek. Zato menim, da predstavlja Ruplova a il9a izvrstno osnovo za to, da se slika naše telesne kultu-“ z dodatnim dokumentiranjem, osebnimi pričevanji in ziskavami še dopolni in obogati.
i k no izmed tistih obdobij, ki je še vedno premalo razi-cuno in ovrednoteno, pa tudi sistemsko in vsebinsko obde-d10. je gotovo zgodnje obdobje športnega udejstvovanja ovencev v tržaškem mestnem središču takoj po koncu L*9e-_ svetovne vojne. Obnovitev te dejavnosti na širšem ®dročju tedanjega tako imenovanega Svobodnega tržaške-ozemlja je sicer pustila za seboj precej pisnih sledov, l u clanes 16 o vsem tem mogoče dobiti bolj globalno lkQ, ne pa posameznih podrobnosti, ki so za nadaljnji
razvoj slovenskega športa pri nas, t. j. v samem mestu Trstu, zelo pomembne. Znano je, da je tedanja Zveza društev za telesno vzgojo (med drugim: naslov zveze je bil vprašljiv in nepravilen, saj bi se moral glasiti Zveza društev za telesno kulturo) razvijala zelo široko dejavnost, a ji je pa pri tem - - v luči tedanjih političnih teženj - šlo predvsem za širino svoje uveljavitve med vso populacijo našega ozemlja, ne samo med Slovenci. Zato je danes — zlasti za mesto Trst iz dokumentov in drugih virov (tudi ustnih) dokaj težko izluščiti, katere pobude so izšle iz zgolj slovenskih športnih vrst in katere ne. Kar se tiče okolice je to lažje, v mestu samem pa je bilo v obdobju takoj po koncu druge svetovne vojne zgolj slovenskih pobud bolj malo.
Med te moramo vsekakor prišteti prizadevanja slovenskih tržaških dijakov. Ti so se kot športna organizacija začeli organizirati že deset let pred pobudo, ki je privedla do ustahovitve ŠZ Bor in tako lahko rečemo, da so prvo slovensko športno organizacijo v samem mestu Trst dejansko ustanovili prav tedanji srednješolci in to v času ko še ni bilo niti sedanjega stadiona T. maj". Tu moramo kajpak izvzeti SPDT (obnovljeno 1946), ki je imelo drugačen značaj in je povezovalo planince z vsega ozemlja, ne samo iz mesta.
Prvo vest o dijaškem športnem društvu je priobčil Primorski dnevnik dne 12. marca 1948 pod enokolonskim naslovom:
Novo športno društvo v Trstu
Dijaki so ustanovili športni klub
'Predvčerajšnjim so se dijaki slovenskih srednjih šol (mišljen je verjetno licej; op. B.P.) in, trgovske akademije zbrali ter sklenili ustanoviti dijaški športni klub, ki naj bi
zbral okrog sebe vse dijake in dijakinje, ki se žele športno udejstvovti. V načrtu imajo razširitev društva, ki naj bi imel lahkoatletsko, smučarsko, in razne druge sekcije, medtem ko trenutno obstoja že znana šahovska, ki ima v svojih vrstah nekatere izredne šahiste našega ozemlja. Vrhu tega obstajata že dve nogometni enajsterici, ki se bosta srečali danes popoldne ob 16.30 na igrišču Montebella ter ekipi odbojke.	^
Našim dijakom želimo mnogo uspeha v njihovem delu za razvoj športa ter upamo, da bodo vsi dijaki podprli to društvo.
Vabimo zato vse dijake, da se udeleže nogometne tekme med višjo slovensko srednjo šolo ter trgovsko akademijo, ki bo danes ob 16.30 na igrišču Montebella. Podpreti to društvo pa je naloga nas vseh."
Toliko kronist.
Triglava
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 70.- din, naročnina za zasebnike mesečno 350.- din, letno 3.500.-, za organizacije in podjetja mesečno 500.-, letno nedeljski 1.200,- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja	ZTT
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
1. avgusta 1986
Zanimiva anketa Zavoda za tržne raziskave
Jugoslovanska javnost pozorna na vprašanja zaščite okolja
Večina anketirancev meni, da je mogoče priti do energije tudi brez jedrskih elektrarn
ZAGREB Od 2200 anketiranih Jugoslovanov se jih 53 odstotkov strinja z javnim nasprotovanjem ljudi v nekaterih državah proti gradnji jedrskih elektrarn in meni, da je to pravi način izražanja mnenj.
Nadaljnjih 28 odstotkov se strinja z njimi, vendar meni, da je to nasprotovanje mogoče doseči tudi na drugačen način. Medtem ko je le 2 odstotka anketiranih izrazilo svoje nestrinjanje z javnim nasprotovanjem gradnji nukleark.
Takšni so odgovori na eno od vprašanj iz ankete, ki jo je zagrebški center za raziskovanje marketinga Zavoda za tržne raziskave izvedel v začetku tega meseca na temo ekologije na reprezentativnem vzorcu 2200 polnoletnih prebivalcev iz vse države. Čeprav se nanašajo na dogajanja v drugih državah, so odgovori posredno značilni za razpoloženje občanov v zvezi z jedrskimi elektrarnami.
Izidi julijske ankete in tudi ankete, ki jo je ta center izvedel v začetku maja, kažejo, da je jugoslovanska javnost vse bolj občutljiva glede zaščite človekovega okolja pred
vsemi vrstami onesnaževanja in da vse širši krog prebivalstva s povečanim zanimanjem spremlja vprašanja in teme, povezane z izkoriščanjem jedrske energije in gradnjo jedrskih elektrarn.
75 odstotkov vprašanih meni, da so jedrske elektrarne nevarnejši onesnaževalci naravnega okolja kot drugi, 71 odstotkov pa jih meni, da je v Jugoslaviji možno uresničiti sodobni industrijski in tehnološki razvoj brez jedrskih central. Večina anketiranih, celo 74 odstotkov, prav tako meni, da so v Jugoslaviji še neizkoriščeni naravni viri za pridobivanje električne energije.
Glede stopnje obveščenosti javnosti pa so značilni odgovori na vprašanja o nuklearkah. 72 odstotkov anketiranih sicer ve, da je v Jugoslaviji ena jedrska elektrarna, vendar pa jih 18 odstotkov tega ne ve, 6 odstotkov jih meni, da Jugoslavija ima dve oziroma več nukleark, 4 odstotki pa, da v Jugoslaviji nimajo niti ene jedrske elektrarne.
Radar na infrardeče žarke že obstaja
Velik razvoj na področju radarjev za vojaška letala
ANAHEIM (ZDA) — S pomočjo nove generacije mikroprocesorjev so inženirji ameriškega podjetja »Northrop Corporation« izdelali elektronsko »oko« na infrardeče žarke v miniaturi, ki bo omogočilo pilotom ameriških superbombnikov in nadzvočnih lovcev nočno iskanje ciljev, na katere spustiti svoj smrtni tovor.
Novo »oko« je bilo že neuradno preizkušeno in ga bodo predstavili tehnikom glavnega štaba ameriške vojske prihodnjo pomlad. Poleg uporabe v okviru vojaškega letalstva bodo novo tehnologijo aplicirali tudi pri projektu obrambnega sistema »vojne zvezd«.
Raziskave ameriških industrij so že dalj časa usmerjene v izoblikovanje tako imenovanih »pasivnih senzorjev«, ki naj bi zamenjali sedanje radarje. »Oko« na infrardeče žarke, ki ga je izdelala Northrop predstavlja kakovostni skok v vojaški strategiji, saj onemogoča nasprotniku, da bi s po-
močjo oddajnika, ki ga uporablja sedanji radar, odkril napadajoča letala. S tem bi povečali varnost letalskih napadov in zmanjšali izgube pilotov. Novi sistem je strateško važen tudi zaradi tega, ker piloti nadzvočnih bombnikov imajo samo nekaj sekund časa, da odkrijejo cilj in to v najboljših vremenskih pogojih, v nočnih napadih pa so praktično slepi. Poleg tega pa so prednosti novega radarja tudi v izredno omejenih dimenzijah, ki so jih omogočile nove elektronske tehnologije. Prejšnji sistemi na infrardeče žarke so bili za nadzvočne lovce, na katerih je vsaki kilogram izredno važen, preveč težki.
Uporaba novega infrardečega mini-aturiziranega radarskega sistema,' ki omogoča nočno vidljivost do sto milj razdalje in identifikacijo letal v obsegu desetih milj, daje ameriškemu letalstvu odločilno prednost.
Yankees, go home!
Skupina levičarskih študentov je v teh dneh uprizorila vrsto demonstracij proti prisotnosti ameriških vojaških oporišč na Filipinih. Študentje zahtevajo odpravo dveh ameriških baz na filipinskem ozemlju.	(Telefoto AP)
Te dni se odpravlja na počitnice 9 milijonov italijanskih delavcev
RIM — Pričelo se je poletno preseljevanje narodov. V nekaj dneh se bodo odpravili na dopuste milijoni Italijanov, da na vročih plažah preživijo tako težko pričakovane dni počitka. Toda »iskanje« oddiha bo prav gotovo zahtevno, saj jih na avtocestah pričakujejo, za vikend, dolge kolone avtomobilov. Po podatkih, ki nam jih ponuja podjetje, ki upravlja avtoceste, se bo v štirih dneh zgrnilo na avtoceste približno devet milijonov turistov. Skoraj vsak peti Italijan bo torej nekaj ur pretrpel v neskončnih kolonah, da si bo lahko privoščil svoj prostor pod soncem.
Da bi vsaj malo ublažili "trpljenje" turistov, je tudi letos podjetje Autostrade, ki upravlja avtoceste IRI pripravilo program »inteligentnih dopustov«. Letošnji moto je: "Nikoli vsi skupaj". Predvidevanja pa kažejo, da program ni imel pravega odziva, saj so nekateri faktorji kot na primer simultano zaprtje velike večine tovarn v severni Italiji, privedli do tega, da se bo največja masa turistov premaknila prav na prvi vikend avgusta. V koledarju »inteligentnih dopustov« pa so ti dnevi označeni z rdečo lučjo.
Istočasno s preseljevanjem ljudi se bo premaknila z enega konca države na drugo tudi masa denarja, ki jo letos ocenjujejo na okrog 21.000 milijard lir. To vsoto bodo Italijani porabili za prenočišča, pizze, restavracije, diskoteke itd. in s tem dokazali, da je turizem še vedno in vedno bolj ena izmed najbolj rentabilnih industrij. Turistični operaterji si manejo roke saj predvidevanja kažejo, da bo letošnja sezona rekordna. Samo v hotelih pričakujejo 10 milijonov turistov za več kot sto milijonov nočitev, kar naj bi bil zgodovinski maksimum. Če so jim tuji turisti in predvsem Američani obrnili hrbet, so italijanskim turističnim operaterjem domači gostje na' široko odprli listnice.
Kako je z uvedbo »potrošniške vzgoje«
RIM — Do 31. decembra 1988 bo izvršna komisija EGS morala predložiti ministrskemu svetu gospodarske skupnosti poročijo o tem, kako so posamezne državice uresničile poziv, naj v višjih šolah uvedejo pouk »potrošniške vzgoje«. Kot znano je ministrski svet EGS junija lani pozval države članice, naj v šole uvedejo konkreten pouk potrošniške vzgoje.
Vendar uvedba pouka potrošniške vzgoje ni tako enostavna zadeva, vsaj v Italiji ne. Nikjer ni kadrov, ki bi ta predmet lahko poučevali, saj gre za izredno obširno disciplino, pri kateri je treba obvladati, kemijo in liziko, naravoslovne vede, blagoznanstvo, pravo, medicino, matematiko itd.
»Prosvetljeni« potrošnik bo moral biti pravzaprav enciklopedik: kako je mogoče tolmačiti račun električnega podjetja, kako je mogoče varčevati z energijo, ne da bi vedeli, kaj je kilovat ali kilovatna ura ter koliko porabi hladilnik ali bojler?
Skratka, predmet je izredno obširen, čeprav ni kdove kako zapleten. Bilo bi ga mogoče zastaviti tako, da bi obiskovalcem dali' le osnovno znanje o predmetu, ki pa zadeva res vsakdanje probleme, Z druge strani pa je pojav potrošništva vse prej kot na zatonu in vsi gospodarski izvedenci so si edini, ko ugotavljajo, da je svetovno gospodarstvo brez potrošništva obsojeno na propad.
Onesnaženje okolja ogroža obstoj velikih morskih sesalcev
RIM — Vsako leto okrog sto kitov in delfinov nasede na italijanskih obalah: ta je edini podatek, ki ga lahko ponudi Mednarodni sklad za varstvo živali (WWF) o vzrokih smrti te vrste živali. Realnih vzrokov smrti ni namreč lahko ugotoviti, tudi glede na dejstvo, da je nemogoče izvajati analize v laboratorijih.
Prof. Antonio di Natale, raziskovalec pri inštitutu »Pela-gos« iz Mesine, ki se ukvarja z raziskavami na tem področju, pravi, da so razmerja med zvočnim onesnaženjem in spremembami, ki so jih opazili v družinah kitov še neraziskane. V območjih, kjer je hrup, ki ga povzročajo čolni in sonarji za ribolov ter drugo ladjevje močan, kiti nimajo veliko alternativ: ali spremenijo frekvenco, na kateri komunicirajo med seboj ali pa se oddaljijo od skupine s posledicami, ki so največkrat tragične.
Ravno tako »znanstveno neraziskano« je okuženje voda s težkimi kovinami. V nekaterih primerih poginulih delfinov so namreč zasledili razne količine kroma, živega srebra, DDT in plastičnih mas. Pravih znanstvenih raziskav, ki naj bi privedle do mape o okuženju morja pa niso nikoli izvedli.
Edini aspekt, na katerega se lahko aktivno posreduje, je smrt kitov zaradi ulova. Petindvajset kitov se je v prejšnjem letu zapletlo v ribiške mreže. Najlonsko vlakno, ki ga uporabljajo za mreže, ni namreč za kite »zvočno pomembno«, saj ne odbija zvoka, ki ga oddaja biosonar, s katerim se orientirajo. Zakon o morju iz leta 1979 sicer preprečuje lov na te vrste morske živali, vendar nič ne predvideva, da bi razvili nove ribiške mrže, kot so to naredili v Združenih državah Amerike, kjer ribiči uporabljajo posebne mreže z najlonsko-metalnimi vlakni. Te vrste mrež omogočajo odbijanje zvočnih signalov, ki jih oddajajo kiti. Organizacije za varstvo narave so, v upanju, da bi čimprej rešili problem, poskusile posredovati pri specializiranih italijanskih podjetjih, vendar niso naletele na pozitiven pristop. Ni v namenih proizvajalcev ribiških mrež, da bi spremenili proizvodnjo brez obvezujočih zakonskih odlokov. Edino upanje, da bi preprečili vsaj delno morijo kitov in delfinov je, da bo ministrstvo za ribolov v najkrajšem času prilagodilo zakonske norme.
Na sliki (telefoto AP): Prav te dni je kakih sto manjših kitov iz neznanih vzrokov nasedlo na avstralskih obalah.
MODI 50 60T0V0 NA GRADU PETRA ERDODVJA, 5U5DEI7GRAP PA KMETJE DOBRO VARUJEJO.
SPOROČILO. PRVI KRALJEVI KONJUŠNIK FRANJO TAHI Sl 30 PREK KRALJA PRIBORIL SVOJO POSEST.