Ifaribor. Za uaše mesto je velike važnosti nov občinaki proračun, ki je bil sprejet v seji občinskega sveta dne 14. marca. Pred obravnavo proračuna je gospod veliki iupan imel nagovor na občinake svetovalce. Povdarjal je, da je doba, v kateri živimo, težka in da se morajo vai člani občinske uprave zavedati, da so b avojim delom odgovorni oblasti (vladi), ki jib. je imenovala in da morajo delovati v koriat države. Velikemu županu se je zahvall župan dr. Juvan, ki je v imenu celega odbora obljubil, da bo občinaki avet nadaljeval svoje započeto delo za blagor vsega prebivalatva. Nato je priaegel župan, a za njim vai drugi člani občinskega sveta. Proračun za leto 1929 (redni) znaša 14,114.427 Din. Občinskih doklad in davščin se bo v letošnjem letu pobralo v skupnem znesku 9,356.666 Din. Da je naša občinaka uprava rea akrbna, dokazuje dejatvo, da kljub velikim izdatkom nl bilo treba za letoa posebno povišati občinakih davščin. Sprememba je tudi ta, da ae je vodovodna naklada od najemnine znižala od prejšnjih 5 do i%, a kanalska priatojbina se je zvišala na 6%, ker se mora zgraditi mnogo novih kanalov. Zelo mnogo izda letno občina za airomake. V proračunu je za socijalno skrbstvo (oakrba revežev) postavka 2,631.398 Din. Za popravo ulic in ceat bo potrošila občina 2,628.621 Din. Župan je tudi poročal, da ao pogajanja radi zgradbe nove carinake pošte, kolodvorake pošte in glavne carinarnice končana in da ao bo akoro gotovo že apomladi začelo z zgradbami. Ravnotako je končano vse potrebno delo glede zgradbe palače bolniške blagajne. Ta palača bo atala v ozadju frančiškanakega aamoatana in bo pročelje v Marijini ulici. Palača ho atala okroglo deaet milijonov Din. Veselo je, da mestna občina na ta nn?in skrbi zn za^hižpk deinvccm in o- brtnikom. Občinska seja se bo nadaljevala ,t; eetrtek, dne 21. marca. Na dnevnem redu je več prošenj za gradbena dovoljenja. Dobro znamenje, da tudi zasebniki gradijo hiše. ^ Krščanaka ženaka zveza, ki je najmočnejša organizacija v Mariboru in šteje okoli 2 tisoč članic, je imenovala na svojem občnem zbo-i ru avojega duhovnega voditelja in profesorja) č. g. Živortnika ter odbornika g. Vekoalava" Filipčiča čaatnim članom. — Novi župnik pri, Sv. Petru niže Maribora, splošno priljubljeni!! goapod stolni vikar Anton Tkavc naatopi avo-e. jo župnijo na velikonočni pondeljek. Šentpe-! terčanom čeatitamo! — Smrt v Mariboru mo-; čno koai. Vaak dan umrje povprečno 5 do 8 ljudi. V Gradcu je umrla soproga tukajšnje-: ga trgovca goapoda Kormana iz Gosposke u-: lice. Bila je operirana, a operacije ni preatala. Prepeljali so jo v Maribor. Čudno je, daE ata iatočaano umrla iz Kormanovega 8orodat-<: va na Pohorju še dva člana. — V StudenciS; pri Mariboru želijo poataviti novo cerkev, ker," je atara cerkev sv. Jožefa v nevarnosti, da ae zruši. Zvonik je že itak nagnjen dolga leta na" eno atran. V Studencih ae prebivalatvo ailno' širi. V tej delavski naselbini bi bila rea potrebna nova cerkev. — Po aolnčnih vrtovih JE meatu in okolici se je začelo živahno vrvenje. Ljudje že kopljejo grede in sejejo aočivje. Druga leta ob aedanjem času so vrti s sočivjem bili že deloma zeleni, a letoa je Se vse golo, v 8enčnih legah pa Se belo. — Nekdo jo; poročal kot »atrokovnjak«, da je mraz uničil tudi marelice in breakve (cvetne popke). Pisec teh vratic pa je te dni v aprematvu dveB pravib. strokovnjakov pregledal na avojem vrtu marelice in breakve, pa ni našel nobenega očeaca pomrznjenega. Morda tudi pri vinaki trti ne bo tako hudo, kakor ao Ijudje kričali. — Goatilno meaarja Konrada Kirbiš (prej Černovšek) ob Lajtersberški ceati tik' Krčevine je kupil poaestnik gospod Medved iz Dobrenja, ki je že tudi prevzel goatilno. = Bivši narodni poslanec Franjo Žebot je prevzel za Maribor in okolico glavno zaatopstvo na^e domnre »Vznjpmne zavarovalnice«. Prl- TK poročamo, da se pri njem oglasijo oni, ki kaj imajo na novo zavarovati, ali pa bi radi povišali svoje zavarovanje, ali pa kaj spremenili. Pisarno ima v svoji hiši v Mariboru, Loška ulica 10. — Pri mariborakem vojnem okrugu bodo vpoklicani novinci v redno vojaško aluž 'bovanje med 10. in 20. aprilom t. 1. — Stavbeitiik Nasimbeni je zopet začel z deli na novi okrajni cesti pri St. Petru. Po zimi, ko je bila iDrava niska in ko še ni bilo mnogo snega, je dal voziti prodec ii Drave in ga je spravil z avtomobilt na hrib k novi cesti. Soditi po deflih, ki so že izvršena in pripravah, bo ceata Fdo turške kapelice vrh hriba gotova in izro:čana prometu vsaj začetkom junija. — V soWdnji Kamnici želijo dobiti električno razUvetljavo. Cudno j« rea, da *• ravno Kamnijjca, ki leži tik Maribora in j« drugače t vsajkem oziru res napredna, nima napeljane elek itrike. Mestna občina bo gotovo šla Kamnici na roko, ako želi, da tudi ona atopi ˇ krog ¦!*mib. občin, ki hočejo imeti elektriko. St U) t Slovenskih gorlcah. Javljeno je Irilo v čaaopiaju, da bo naša pošta ukinjena; fkakor se pa ališi te dni, poata ostane kakor do |*edaj. Saj tako prometni kraj kakor je Št Ilj, Ae more imeti kakega zakotnega poštnega pojadovanja. — Krajevni odbor Narodne odbrane JM bo organiziral te dni. Je relo potrebno. V jfit. Ilju se govori veliko prevei nemški. Prideš \y Spielfeld in Strass, tam «o trijo krčmarji jSlovenci, a nobeden si ne upa ziniti slovenako. jPri naa pa avatrijaki Nenici pojejo in hajlajo 3n tulijo po ceatab in po krčmah, da je vsakejjga poštenega Slovenca sram. Proč s teml — Se jgovori, da hočejo mladi igralci Prosvetnega Cruštva proalaviti »materinaki dan< dne 25. t jm. ob treh popoldne v Slov. domu. Poleg defklamacij in prosvetnega predavanja bode na »poredu tudi drama štiridejanka »Dom«. Smo jxelo veaeli raladih društvenih delavcev, jim tfestitamo k njihovemu vztrajneinu delu In se p njimi veselimo uspehov. — Fantje in žene Sbočejo imeti za veliko noč nove zastave v certkvi. Zbrali so veliko tiaoč dinarjev. Načrto je papravil naš domačin gospod Florijan Ul. De[lo izvršujejo čč. šolake seatre t Mariboru. Bo ^to gotovo dragocen okrasek šentiljaki cerkvi! Sv. Barbara v Slov. gor. Tukaj smo uatano>ili Kmetijsko podružnico. V odbor amo izvolili naše najboljše može in fante. Upamo, da nas bo kmetijska podružnica pripeljala na nofra pota! Kmetijska atrokovna izobrazba nam je neobhodno potrebna, katero bomo dobili na raznih predavanjih, kmetijako nadaljevalni Soli, goapodinjskih tečajih itd. Potrebni smo jkudi živinorejake in aadjarake zadruge, da bo <ostal dobiček v našib. žepih in ne v prekupčeyih. — Bridko goapodari bela dekla grenka smrt ter zahteva zmiraj novih žrte.v. Pred nejdavnim smo pokopali pridno ženo, akrbno gospodinjo Marijo Potočnik iz Spodnje Korene. Komaj smo jo zagrebli, že se je oglaaila amrt ipri drugi ženi Antoniji Tepeh, posestnici v 'Spodnji Koreni, že pod martinško župnijo, in jo otela dolgoletnih bridkih ur bolezni, katere je voljno prenašala z rožnim vencem v rokah. Uila je povsod priljubljena, to je pokazal njen lepi pogreb, katerega se je udeležilo mnogo ljudatva. Sedaj pa ae je lotila dekla božja mož hi poklicala Janeza Miheliča, poaeatnika v Sp. TKoreni v boljšo življenje nad zvezde. Rajni je bil prava stara 3lovenska korenina, delaven in nad vse akrben. Kadar. je šlo za javno odločitev, pa je sta) zmiraj na strani katoliških mož. — V občini Zimica je izdihnil avojo dušo Peter Kamler, bivši mnogoletni župan, načelnik cerkveno-konkurenčnega odbora, obč. odbornik in tajnik večim tukajšnjim občinam. Občina Zimica je z njim zgubila enega hajboljših mož. Zadnja leta je bil zopet zvest naročnik »Slovenskega Gospodarja«. Vsem naj bo zemljica lahka, Bog oče pa miloatljiv aodnik. Rodbinam umrlih pa naše globoko aožalje! . Slarltrg prl Slovenjnradcu. Svetovna vojaka je zahtevala iz naše župnije 77 žrtev. Tem padilim fn pogrešanim trpinom se namerava po- ataviti dostojen spomenik. Da se to kmalu zgo di, je prihitel k nam g. Fran Bonač, bivši vojni kurat in tajnik Zveze alovenskih vojakov iz 3vetovne vojno, govoril v izbranih besedah pri rani službi božji o pomenu spomenika padlim vojakom, po sv. maši pa t goatilniakih prostorih goapoda Ubel ob nepričakovano lepi udeležbi mož ia fantov v navdušenem govoru opo minjal navzoče, naj avojih dragih sofaranoT, ki so kot vojaki dali življenje za domovino, n« pozabijo. Pri taj priložnosti se je izvolil tudi odbor za postavitev spomenika, ki jamti, da se bo ta lepa misel tudi v doglednem času aresničila. Marenberg. Umrl je dna 14 t m. po dolgj bolezni v 71 letu svoje staroati goapod Lešnik Vendelin, oč« goape Langeršekove. BU j« i»vrsten klepar in sploano priljubljen. Naj počiva v mirul Ugledni rodbini Langeršek-Leftnik naše sožalje! Hajdina pil Ptuju. Podpiaani se prisrčno z*hvaljuje vse požrtvovalnim hajdinskim faranom, ki so velikodušno se apomnili t predpuatu ubogih bolnikov v hiralnici av. Jožeta t Muretincih in ˇ lepem obaegu darovali zabelo in maat za tistikrat hudo stiskano hiralnično osobje. Vsem blagim dobrotnikom Bog plaiaj tiaočero! — Janko Verbanjšak, kaplan. Sv. Tomaž prl Onnožu. Ugledno Antoličevo hiao na Lahonščaku je zadela spet buda in nopričakovana izguba. Komaj je minulo pol let&, da so položili v grob skrbno mater, t* pride brzojavka, da sestre Antonije Antolii ni vef med živimi. Rajna je bila Łs doma pridna članica Dekliška zveze in Marijina družbenica, kakor tudi marljiva šivilja. Ker pa sJ )• vedno želela redovniški poklic, m je odtrgala od domače biše pred šestimi leti, bila potem sprejeU kot uamiljenka eestra M. Cousolatris« od Sv. Križa, bila v Brucku ob Muri, t Leobnu in aedaj nazadnj« v Kindbergu na Gornj« Štajerskem. Ravno sedaj je preteklo eno leto, ko je bila prvič doma, poklicana k bolni materi, kar je bilo za mater in za vse domače izredno veselje. Toda zelo kratek dopust je naredil med materjo in njo žalostno ločitev, kakor da bf slutili, da se na tem avetu ne bosta veŁ videli. Kratka mučna bolezen hripa, h kateri je Se prišlo krvavenj« pljuC, jo fa y 36. letu staroati položila v hladni grob, kl pa je daleč tam na nemški zemlji. Težko ti bomo, draga aeatra, krasili grob in prižigali na njem lučice, a večna luč spomina ne ugasne med nami, saj nisi umrla, živiš, da se enkrat snidemo nad zvesdami. Zalujočemu bratu in seatri naše iskrono sožalje! t Sv. MlklaTi pil Onaoža. Mnogo j« otrok, kl si valed bede ne morejo prinesti v Solo nlti košček kruha in tudi doma nimajo zadoatne hrane. Da bi ae tem revežem pomagalo, se je otvorila pretekli teden »šolaka kuhinja«. Vodl Jo pa gospa Pintaričeva, aoproga gospoda Solakega upravitelja. Daai ima kot učiteljica mnogo dela, je prevzela tudi ta ne lahki posel, aamo da bi lajšala otrokom bedo. Hrano dobiva na dan do 50 otrok. Otvoriter kuhinje so omogočili goapod župnik in nekateri poseatnikl, ki so prispevali mast in druga živila. — V četrtek jo bila pokopana Katarina Mlinarič. Vkljub večletni bolehavoati je dočakala visoko atarost 86 let. Živela je v pomanjkanju, kl ga je pr©našala a pravo krščanako potrpežljivoatjo. — Med šolaiji že dalje časa razsaja vratna bolozen. Ni razreda, v katerem ne bi Wlo videti dan za dnem več zavezanih vratov. Pred nekaj dnevi pa ae je pojavila še večja nadloga; namreč nalezljivi mums. Se razume, da a« je takim bolnikom zabranil vatop v šolo, obenem pa je šolsko vodstvo javilo aluCaje oblaatl. V tej zimi so šolarji sploh veliko trpeM. Mnogi nosijo sledove padcev na čelu, obrazn in na rokah. Sv. JeraaJ prl Ločah. Na tukojšnjem Solskem odru bo v nedeljo in pondeljek, dne 21. in dne 25. marca ob treh popoldne vprizorjena igra »Roza Jelodvorska«. Vabljeni so domaCini in okoličani. Stndenice. V hlndni grob smo položili .lane- za Jurančiča, ki je po kratki bolezni, aprevl^ den a av. zakramenti mirno v Goapodu zaspaU Pokojni je bilo skozi dolgo dobo let dober gospodar in vzgleden mož na avojem posestvu, Bil je tudl dolgo let naročnik »Slovenakeg« Gospodarjac. Počivaj t mlrul Na svidenjo na4 ivezdamil Vsem domačim pa iskreno sožaljajj VoJuJk. Vojniška župnija je začela z vsemf pripravami, da se čimpreje prične z deloo* x« poataviUr velikeg* spomenika vojnim irU vam vojniškega okoliša. Mnogi ao bili že mn«< aja, da m bo splob uatavilo; pač pa, ker odbo* A« ni imel dovoljenja od ministrstva, se ni S« moglo delati; sedaj pa j« tozadevno dovoljenj« prispela Spomenik bod« stal okrog 40.000 Dinu V-w vožnj« in mnogo dela bodo darovali dobrf faraui. Prosimo Vas nt, da bodete z vseml aredstvi sedaj priskočiU na pomoč, in nobeiu) rodbina ia nobea bivM vojak n« ame izostati^ dinibi prigpeval ali pomagal pri tem delo, Najbolje je, da sami »• prijavite odboru, kda| bi lahko pomagali, da lahko odiior razdeli d»« ta. GlejU tudl, da pridejo vsa imena žr(o* vkleaana t apomenik, kedo še uJ aiguren, dal m» odbor vpiaanega, naj se o tem informira^ ker plošča s« kasneje n« da popravljati. Spom<H nik boda stal pred trgom Vojnik y bližini pcn kopališča, ko* bode tudl kasneje lahko alužif b» kapeto ob procesijah. Kamenja a% bodo poi rabilo po t*tl m S0 vagonov, delo bode trajalai »•i mesec«'-*. Tudl pri Sy. Tomažu so se začell vnat« brigatl, d& bi čia preje dovršili cerkve« no popravilo in izgotoviU zvonik. Cerkvi j« daroval gospod in gospa Mastnak, po domač* MaleJ, celo zemljišče vrh hriba, tako da je s»« d»j cerke» na lastni zemlji. Skupina, ki poma-i ga cerkovnikoma gg. Dobratinšku in Brezov« Seku, bo n» dan 1. maja na avečan način izro« 441« dobrotnik« g. Malefu krasno diplomo zai uslugo. Na to alavnost z« aedaj opozarjaiao vs«, da se pripravijo, da izkažemo akupno zan hvalo rodbinl Malaj. Priskočite tudi z darovf m pomočl Culo s« ja tudl, da v letošnjem leta doi>4 ta mala cerkvica nove zvonovo, kar je ze^ lo potrebna Vojnik m tudl pripravlja na novol maJo, kataro bo bral 6. g. Koren. Baje je ž* preteklo 75 let, odkar )• zadnji bil v Vojnika posvečen v duhovnika. DoboTa. »Glejto, kako umira pravični!«, bi y pondeljek, dne 11. t hl, lahko vzkliknil vsa-i kdo, ki je poznal pokojnega Gustava Seušekai in se udeležll njegovega pogreba. Dobova ž; vei deaetletij ni doživela takega mrtvaškega, sprevoda. Vs« je prišlo, ataro in mlado, boga^ to in revno, da se zadnjič poslovi od svojegaj znanca, prijateija in dobrotnika. Devet let jaj titr«l rajnd t Dobovi in devet let je kazal vsera prekrasen vzgied, kako bodi človek dober, u-» smiljen, plemenit in značajen. Sam dolgo vtm sto let boleben, ja umei tolažiti vs« bolne ial trpeča ia izkazovati usmiljenje do vseb bed* nii» in ubožnih. Kot trgovec je izvrševal avojaj obrt veatno in pošteno m njegov čut pravio* nosti ni dopustil, da bl si le en vinar pridobif krivično in nepošteno. To ao vedeli in čutilf vai Dobovčanl in njihovi sosedje; zato ao p*< tudl kar vreli ˇ njegovo trgovino. Bog nam da|; S« mnogo tako pravičnlh in veatnih mož, zla* stl pa takib trgovcerl Njemu pa bodl zemlji« ca lahkal St. Maifeta ob PesnleL Od druge polovic* januarja s» je tudl ˇ našo Peaniako dolinai vlegla strabovito ostra zima. Pokale so vrbaj po dolini, zmrznila j« živinska reja in jesiki po kleteh, uaahnile 30 Tsled inraza cvetlice p«i sobah, namrznilo je precej učencer na poti ¦< Solo itd. V poznem poletju še nas bodo števll* ne ozebline spominjale na izredno »aeverot*« iajno« oatro letošnjo zimo. Ni km&lu pokra« jine 3 takim mrazom, kot je bil pri nas, kajtl začetkom februarja je »mrazomerc kazal 29 do 34 stopinj in celo minuli teden 29 do 39 stopinj mraza. S strahom čakamo, kako j# prezimila vinska trta, sadno drevjo, aetev i*t drugo. Želimo si, a tiadl obenem bojimo se to* plega vremena, kajti ako isto prld« naglom^i bo naša zdaj bliz« 1 m visoko • anegom paw krita dolin« poln« m4% W p»* lHrregoHTflag Pesnice ne bo kmalu odtekla in morad nam 6e to, čemur je prizanesel mraz, uničijo spomladanske poplave. Cog nas obvaruj pred temi! Oblasti pa ponovno prosimo, naj vendar letos uresničijo dolgo obljubljeno regulacijo Pesnice v naši dolini, ki je vsled blizu reguliranega gornjega toka Pesnice najbolj izpoj«tavJjena poplavam! — Pred tedni smo poloitili k vcčnemu počitku komaj 37 let staro Majjrijo Stožer iz Pesnice, vzoino krščansko maifcer in izredno pridno viničarko, ki zapušča 6 raalih, nepreskrbljenih otrok. Z znano prid*aim možem-vdovcem sožalujejo vsi znanci in jBosedi. — Že dva tedna nato pa je smrtna žena obiskala sosedno hižo ter preselila v boljšo jvečnost Franca Škerget. Niti prav bolehal ni, Ie zadnjih 24 ur je legel trajno v posteijo. Štel |je 63 let ter je bil doigih 37 let viničar pri gofcpodu Jagriču. 2e leta 1906 je izgubil ženo ter jje tako bil svojim otrokom oče in mati obenem. 2. njim je legel v grob zopet eden od »tarih, zvestih in marljivih viničarjev. Lepo je vzgojil svojo deco in vse spravil k varnetnu kruhu, saj pa je tudi bil sam varčen 1n povsod spoštovan sosed. Njegov zares lep poIgreb se je vršil dne 22. februarja. — Sveti naj obema večna luč! Sv. Anton v SIov. goricah. Začetkom tekofcega meseca je poteklo deset let, odkar so bili ^ukaj nastavljeni za župnika vlč. gospod Fran ifekof. V tej dobi so si omenjeni pridobili velifce zasluge na verskem in prosvetnem polju. K desetletnici jim iskreno častitamo in proeimo Boga, da doživijo pri nas še srebrni in •tlati jubilej! — Prosvetno delo v novozgrajenem Društveiiem domu se prav lepo razvija. Šthikrat se je vprizorila igra s petjem: »Mala Pevka«. Izvrstno je potekel Miklavžev večer, proslava desetletnice narodnega ujedinjenja in Marijanska akademija ob priliki 251etnice Marijine družbe. — Društvo starih vojakov Je dvakrat vprizorilo »IMvjega lovca«. Pa ne samo zabava. Vršilo se je tudi več poučnih seBtankov in kot krona temu pa dvodnevni kmetijski tečaj pod okriljem domače KmetijBke podružnice. — Na Marijin praznik dne 25. t. m. priredimo materinski dan % igro »Materina ljubezen«. Ko bodo pa na veliko soboto rvečer zagoreli po naših hribih kresovi, bodo naznanjali kot nekdaj mogočne grmade, da bo k Sv. Antonu prihruli Turki, katcre bortK virleli na velikonočni pondeljek v kiasnl igodovinski igri »Miklova Zala«. — V kritj& stro Ikov zidanja Društvenega doma je gra^eni Odbor dobil od neimenovane strani krascn de narni prispevek, za kar se iskreno zahvaljuje! Mala Nedelia. Letošnja sima je posebno hu'do udaiila vinogradništvo osobito v Sloven- skih goriah. Povsod 5« opaža, da je trta nenavadno močno pozebla in bati se je, cia bode zato letošnja produkcija kvantitativno izvanredno slaba. Posestniki vinogradov so v velikih skrbeh. V skrbeh pa so tudi listi, ki deIajo za blagor našega ljubdstva, ker brezdvomno bo narodno gospodarstvo zadobilo v tem pogledu občutno škodo. Zato je trba, da se reši vsaj to, kar se pri obstojefcem stanju v vinogradih še rešiti da. — Ker je dober razvoj in nastavek grozdja pred vsem odvisen od pravilne režnje trte, zato je pod okriljem malonedeljske Kmetijske podružnice gospod Glaser, upravnik kapelskih oblastnih nasadov in viničarske šole v sredo, dne 13. mara 1929, nazorno in poljudno predaval o tem problemu in praktično razkazoval način letos potrebne režnje. Ako pogledamo površno nasade v goricah, bomo videli, da je sicer precej velik del rožja ostal še živ, kar bi nas lahko premotilo, da bi rezali kakor po navadi prejšnja leta. Ako pa preiščemo posamezna očesca še na sicer živem rožju, tedaj se bomo prepričali, da je večina očesc po mrazu uničena. Z ozirom nato se priporoča obrezati sedaj gorico le provizorično višje nad zemljo, torej je treba pustiti daljše kolence kakor navadno, in šele potem, ko Be bo opazila rast očesc, naj bi se odstranilo še to, kar je na trti nepotrebnega. Na tak način se bo pridobil še marsikateri rodni poganjk, ki bi se sicer po načinu navadne režnje brezobzirno odstranil. Kako važna panoga je vinogradništvo v malonedeljski okolici, že kaže izredno zanimanje ljudstva za navedeno predavanje, katerega je posetilo približno 180 naših vinogradnikov. — Inž. Lupša F. Celje. Na tukajšnji orglarski šoli se je pričelo predavanje poleg drugib. glasbenih predmetov tudi o občinskem tajništvu, katero poučuje mesečno 12 ur gospod župan Alojz Mi- helčič. K temu predavanju so začeli prihajati tudi organisti s celjskega obližja. Letošnji absolventi, po številu sedem, bodo zmožni poleg organistovske službe voditi tudi občiusko tajništvo. Naj blagovolijo to cerkvena predstojništva v poštev jemati!