^r Í^O í^f Gorenjski časnik od leta 1947 C^^i^ I tř t Pfvi predhodnik tïdnik ccrenjsc leta 1000 PETEK, 6. FEBRUARJA 2009 Leto LXII. ŠL 10. cena 1.35 EUR. 19 HRK Odgovorna urednica: Marija Volčiak Časopis izhaja ob torkih in ob pftkih naklada: 22.û00 izvodov www.goreniskiguks.si na • • • Slovenci imamo radi kulturo, le naš denar je nekako ne vzljubi. i gor Kavčič pesnik za svoje delo kar do- če. Še vedno pa lahko denar, ............................................................................bro "pogrel". Ne bi mu pri- redmo milijon evrov, ki naj Kranj - Predstavljajte si, da bi manjkovalo denarja za vse bi jih prejel en sam človek za prvi med i>loven:9kimi pesrú- tuzemske užitke, ki mu jih svoje, pogojno rečeno dobro ki France Prešeren svojo tako radi pripisujemo in iz opravljeno delo v zadnjih ne- Zdravljico, po osamosvojitvi katerih je najbrž lažje rasla kaj letih, preusmerimo v kul- tudi uradno himno države njegova poezija. Z nekoliko turo. Zadostovalo bi za sto Slovenije, pisal po naročilu podjetniške žilice in s kan- Grujnovih nagrad na Tednu zà taisti namen, kakršnega čkom Slovencem sicer last- slovenske drame, z milijo- ima to, za potrebe narodove nega tekmovalnega značaja nom bi kupili vse knjižne po- sainuzavesiU tako ponieiiib- bi denar vlagal tudi v iiaŠe lice in še kaj za novo kranj- no besedilo med drugim tudi športnike. TI bi lažje in bolje sko in škofjeloško knjižnico, danes. Sledeč cenovnim Cari- trenirali, več bi zmagovali, denar bi bil dober začetek za fam, ki ta čas veljajo za tako kar pomeni, da bi tudi več- koncertno dvorano... zagoto- imenovane svetovabie storit- krat slišali slovensko himno vo pa bi s tem denarjem pove strokovnjakov državnim in denar bi v Čast avtorskih krili enoletno delovanje vseh organom, da ne omenjamo pravic spet kapljal v Franceto» kulturnih društev na Gorenj-podjetij, ki so deloma ie ved- vo mošr^o. Žal to 160 let po skem. Kultura je, samo de- no v državni lasti, bi se naš pesnikovi smrti ni več mogo- nar se še ne začenja na k. Veliko več brezposelnih V petih mesecih se je število brezposelnih na Gorenjskem zvišalo za 43 odstotkov, iz 3.644 na 5.221 oseb. Le v zadnjem mesecu je število večje za 765 brezposelnih. Boštiak Bogataj lovica gre na račun delavcev, prijav je presežnih delavcev ...................................... ki jim niso podaljšali pogodb in devet odstotkov (mladih) Kranj • Po likvidacijah ali ste- za določen Čas, 21 odstotkov iskalcev prve zaposlitve. Čajih Aquasave, Ibija, Sandy, ITC, odpuščanju v Eîanu in Vogt Electronic, odpuščanju zaposlenih za določen Čas v številnih gorenjskih podjet* jih in odpovedovanju pogodb agencijam za pos.-edovanje dela se je Število hrezposel- nih na Gorenjskem izjemno povečalo. "Podatldkažejo, da v petih mesecih beležimo porast prijav brezposelnih za 43 odstotkov, Število izjemno raste od konca leta 2008, z letošnjim januarjem beležimo kar 1149 prijav," je za Corenjsd g/05 pojasnila Lučka Žižek, direktorica gorenjske območne službe Zavoda za zaposlovanje. Več kot po- Lu^ka Žižek / fo» c«r«d naviti V nekaterih gorenjskih podjetjih so se odločili za skrajševanje tedenskega de- lovnika, med najbolj znanimi so Acroni, lip Bled in Domel, zato pa je Zavod KS za zaposlovanje prejet kar 333 vlog slovenskih podjetij za subvencioniranje krajšega delovnega časa 53 tisoč delavcev (subvencije je mogoče uveljaviti od 1. februarja). "Velika veČina vlog se nanaša na prehod podjetij na 36-umi delovnik, kar pomeni, da bodo delavci prejeli subvencijo v vrednosti 60 ev- rov, " pravi direktorica. ► 3, stran Modelno leto 2009 18.990 FUR WWW.kld.SI UUBUANA:KMAGad01fi84^: MEDVODE: l^ŠNIKOI^l-^^^^ KRANJ: ^ASMEH 0 vo \D fS O r- é f 2 POLITIK da n ica. zavrl ® g-glos.si GORENJSKI GlAS petek, 6. februaria 2000 Stres Krambergerjev naslednik Jože Košnjek nje je prevzel 21. maja 2006, ....................................... kot upravitelj vodil do ime- Ljubljana • Apostolski nundj novanja novega celjskega, v Sloveniji dr, Santos Abril y škofa. Novi mariborski nad- Caslello je z Vatikanom Škof pomočnik je v cerkve- uspešno pripeljal do konca nem in javnem življenfu zaradi ostrih in jasnih stališč do aktualnih družbenih in postopek za imenovanje nadškofa pomočnika v mari- borski nadSkofiji, ki ima po političnih vprašanj eden od zakoniku cerkvenega prava bolj znanih predstavnikov tudi pravico nasledstva seda- slovenske katoliške Cerkve, njega nadškofa dr. Franca Dr. Anton Stres, rojen leta Krambe^erja. Sveti sedež je 1942 pod Donačko Goro, je za nadškofa pomočruka ime- študiral v Zagrebu, v Ljublja- noval lazarista« sedanjega ni in v Parizu. Napisal je 18 celjskega škofa dr. Antona knjig in tristo znanstvenih Stresa. Za imenovanje nadškofa pomočnika (koadjutor- razprav. Med drugim je bil dekan Teološke fakultete v ja) in izbiro naslednika ter za Ljubljani, predstojnik jugo-razrešitev službe in upokoji- slovanskih in kasneje sloven-tev je papeža že pred Časom skih lazaristov ter dolgoletni prosil nadškof Franc Kram- predsednik komisije Pravič- beiger. Škof Anton Stres bo nost in mir pri Slovenski celjsko škofijo, katere vode- škofovski konferend. BOHlNjSKA Bi^RICA V Bohinju o podnebnih spremembah Danes» 6. februarja, bo ob 18. uri v Kulturnenn domu |oža Ažmana v Bohinjski Bistrici slovenska poslanka v Evropskem parlamentu Romana )ordan Cizelj sodelovala v razpravi o podnebnih spremembah. Njeni sogovorniki bodo župan občine Bohinj Franc Kramar, vodjo območne enote Zavoda za gozdove Bled Andrej Avsenek, direktor Gozdnega gospodarstva Sied Zvone $olar in glavni direktor podjetja Up Bled Alojz Burja. Pogovor bo vodila Mija Ogrin. D. 2. urilo izžrebanemu naročniku časopisa Gorenjski Glas Knjigo prejme ZORA KOV$E z Bleda. KOTIČEK ZA NAROČNIKE Zvesti Gorenjskemu glasu O tem> da je lahko tudi starost lepa in prijazna, nas je pre- pričal Albin tavtar iz Sefc. Včeraj je praznovat svoj 93. rojstni dan, čeprav mu teh let ne gre pripisati. Pravi, da mu zdravje dobro služi in da je njegov recept za dolgo, zdravo življenje verjetno trdo in pošteno delo, Čeprav je že skoraj štirideset let v pokoju, pred tem je bil zaposlen kot kadrovik v Domelu, je še vedno aktiven. Sodeluje pri organizaciji zve-ze borcev ter Območnem združenju invalidov Škofja Loka, rad )e pomagal pri obdelovanju zemlje na kmetiji, pobiral naročnino za RTV, včasih sta z ženo, ki je žal že pokojna, varovala vnučke. Albin s« jeVodil v Dolenji vasi in izhaja iz pet- najstčianske družine. Tudi sam si je ustvaril veliko; ima ^ hčere, 2 sinova, 17 vnukov in \2 pravnukov. Pove, da je vsaka nedelja njegova, saj se takrat pri njem otroci zberejo na dopoldanski kavi. Dvakrat na leto se odpravi v toplice v Izolo s prijatelji. Z njimi se dobi tudi vsako sredo, ko igrajo tarok. Pod vasjo Golica ima brunarico, do katere se polet» i f vozî s kolesom. Za rojstni dan si ne želi drugega kot to, da bo imel ob sebi celo druži- no> da bodo dobre volje in bodo spili kozarček na njegovo zdravje. Na Gorenjski glas je naročen že več kot 40 let in ga dopoldne prebere on, popoldne pa otroci. Albin veliko bere, Glas pa ima rad zato, Albinu Lavtarju želimo vse ker prinaša domače novice o najboljše za rojstni dan. judeh, ki jih pozna. D. K. Občine sogovornice države združenje občin Slovenije je praznovalo desetletnico. Med desetimi njenimi ustanoviteljicami so tudi Preddvor, Naklo in Vodice. Ustanoviteljice so ob praznovanju prejele plakete častnih članov. Danica Zavrl Žlebir Brdo • Danes je v združenju 136 občin, od tega se jih je sto pridružilo v zadnjih Štirih letih. Deluje kot reprezentativni zastopnik lokalnih interesov na državni in mednarodni ravni in se na obeh povezuje s sorodnimi institucijami. "Razvoj slovenske lokalne samouprave bi bil brez združenja drugačen/' je na slavnostni akademiji ob de- setíetnid dejal sedanja predsednik Robert Smrdeli. membne informacije." Miran Zadnikar (Preddvor): "Zamisel za združenje je dal vodiŠki župan Anton Kokalj, sam pa sem opozoril na ne- ustremo financiranje občin, na kar sem postal pozoren, ko sem med študijem delal seminarsko nalogo pri dr. Virantu. Majhne občine smo dobile premalo denarja» za investicije ga sploh nismo dobile, Tako smo dali pobudo za spremembo zakonodaje in dosegli pravičnejše financiranje." Anton Kokali "Združenje vztrajno in ko- U$tanovrti člani Združenja občin Slovenije so tudi župani (Vodice): "Občine smo se te- rektno zastopa interese ob- Miran Zadnikar, Anton Kokalj in Ivan Štular. / p®«: cotaid Kavijd nuaria dalje po Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju velja, da ima eden od staršev pravico do brezplačnega bivanja ob hospitaliziranem otroku do njegove starosti vključno pet let. Odločitev gre vsekakor pozdraviti, saj bodo majhni otroci bolnišnično okolje čustveno bolje prenesli, če bo poleg eden cd staršev, v praksi pa se bo treba novosti Še prilagoditi, Ko so prenavljali otroški oddelek v Splošni bolnišnici iesenice, « moi^nosti in pravice sobiva- nla v takem obsegu še ni bilo in niso predvideli nastanitve za starše. Na oddelku je večino Casa od 30 do 35 bolnih otrok, če k temu prištejemo Mamica Petra Grimani s hčerko Ano, jožica Trstenjak in Peter Najdenov. Mamica Petra je še sobivanje enega starša, povedala: "Zelo sem zadovoljna z osebjem v bolnišnici in s tem, da sem lahko ves čas ob enega obiskovalca, jih je lah- hčerki. Ana nima občutka, da je v bolnišnici, razen takrat, ko jo ""pošpikajo", in to okolje ko naenkrat na oddeUoi, pa doživlja kot neka) lep^a. Pravica do sobivanja je prijazna do majhnih otrok." osebja nismo šteli, več kot 90. 'Bolnišnica je prostor, res ni treba ves čas animirati, gre zs kakšno posebnost, prostora, kdaj prespati tudi kjer vladata led in čistoča. Bolni obiskovala ne sodijo v naj se starši o tem pogovori- na stolu. Staršem se trudimo omogo- bolnišnico, prav tako naj ne jo z osebjem," je povedal so Eden od staršev lahko sobi- dtí nastanitev, prehrano, po- hodijo na obiske majhni govornik in opozoriJ še na va tudi ob otroku, ki je starej- skušamo biti prijazni, ob otroci, če že pridejo bratci, bistven pomen higiene: "Če Ši od šest iet, vendar mora v vsem tem pa moramo biti sestrice, naj bo to res le za po eni strani otroke ves Čas tem primeru nastanitev in predwm strokovni in delati kratek čas. V bobišnid je ve- opozarjamo, naj si umivajo hrano plačati. V jeseniški v dobro otrok. Starši se mo- liko okužb, ki se jih lahko na- roke, po dn;gi strani obisko- bolnišnici je cena za nastani-rajo zavedati tako pravic kot leze zdrav obiskovalec," je valci posedajo po bolniških tev in polni penzion za odra- dolžnosti; bohišnica ni hotel opozoril Najdenov. in tudi medicinske sestre niso sobarice staršem, ki s> Bolnišnični red bivajo ob otroku, ampak io strokovnjakinje za nego bol- posteliah in prinašajo od slega spremljevalca 20 evrov doma kup osebnih predme- na dan, za nočitev z zajtrkom tov. V bolnišnici ne more- 12 evrov, za samo nočitev pa iiio oiuuuočill udobja doma« 10,50 cvth iia dan. "Ziiiutiio Starši bi na vso moč radi če hiše." je prepričanje, da ti otrod, če nih otrok," je povedal pred- ustregli svojim bolnim otro- Starša za sobivanje ob starš ni poleg, po končanih stojnik otroškega oddelka kom in zgodilo se je že, da otroku lahko sprejmejo v obiskih kar naprej jokajo. Peter Najdenov, di. med.. so od doma prinesli tudi ba- okviru prostih kapacitet na Otrod se, če jim zdravstveno Povprečna ležalna doba v bičino govejo juho. "Včasih oddelku. Če bi prišlo do stanje dopušča, zelo radi jeseniškem otroškem oddel- je hrane za celo potovalko. prezasedenosti, imajo navo- družijo med seboj, " je še poku je tri dni in pol. "V tem Otrok ima v bobiišnici pol- dola s strani ministrstva, ka- vedal Najdenov, glavna me- kratkem času ni nujno, da nevredno, starosti primemo teri starši imajo prednost; didnska sestra otroškega od- otroka, ob katerem je že sicer prehrano. Sledimo temu, da upoštevajo se starost otro- deîka Jožica Trstenjak pa je ves čas prisoten eden od star- je hrana pravilno izbrana s ka, obstoj posebnih potreb dodala: "Res želimo apelirati šev, otuščejo še vsi sorodniio strokovnega, medicinskega otroka, krajevna oddalje- na starše, naj upoštevajo ust- in prijatelji. Tako kot odrasel stališča, ne moremo pa za- nost od bolnišnice in zdrav« na in pisna navodila osebja v bolnik tudi bolan otrok po- dovoljiti vseh potreb. Hrana stveno stanje otroka. Kak- bolnišnid, bolnišnični red trebuje mir in takega otroka se ne prinaša s seboj, in Če Šen starš mora zato, ker ni Visi tudi na vratih." Veliko več brezposelnih 4 stran Prek tri tisoč dovoljenj za tujce jo upravljavci strojev in naprav, industrijski izdelovalci in sestavljavci (151) in poklici za neindustrijski način dela njuje Lučka Žižek. To po zdravnikov in infbrmatikov. (140). Glede na izobrazbo, je drugi strani pomeni, da se Iz evidence gorenjske službe bilo največ pomožnih delav-potrebe podebvdh v gradbe- Zavoda se je januarja zaradi cev (247 oseb), sledijo eko- ništvu, gostinstvu in turiz- zaposlitve izpisalo 259 oseb. nomisti (102) ter delavd mu, vozrukih, mehanikih in Zaposlovanje tujcev z delo- strojnikih, elektrikarjih, ... Največ odpuščenih delavcev za preprosta dela brez poklica (86). Če je veljalo, da so večino leta 2008 de- lodajald Zavodu posredovali okoli tisoč potreb po delav-(anuarja se je na Zavod dh. pa je januarja to število dali 245 delovnih dovoljenj, ko povpraševanje, tradicio- prijavilo največ delavcev pre- padlo na dobrih devetsto po- ani v vsem letu 3330 dovo- nalno pa primanjkuje tudi prostih del (332 oseb), sledi- treb. Največ povpraševanja vnimi dovoljenji po evidend niso zmanjšale in danes na gorenjske Območne službe Gorenjskem po delavcih ni ne pojenja. "Januarja smo iz- naštetih področjih vdja veli- iienj, med njimi jih veliko Še je bilo po delavdh za prepro vedno velja. Največ tujcev je Število brezposelnih sept. 08 dec. 08 jan. 09 sta dela v gradbeništvu, nala- zaposlenih v gradbemštvu m GORENJSKA prevozmštvu, kot vozniki v cestnem prometu," pojas- 3.644 4.546 5.221 SLOVENIJA 59.303 66.739 739 11 karjih, prodajalcih, komerd-alistih îa prodajo in Čistilcih prostorov. Se bo gradnja sploh začela? Podjetje Deos je novembra vložilo vlogo za gradbeno dovoljenje doma starostnikov v Žireh, vendar ga po treh mesecih še ni. Zatika se pri soglasjih nekaterih sosedov. A Bošttan Bogataj cembra letos. "Ne, glede na ..............................................................................vso zamudo, ki je nastala pri Žiri • Družba Deos, Id je regis« pridobivanju gradbenega do- trirana za gradnjo in uprav- voljenja, rok ni dosegljiv. Obijanje domov za starostnike staja celo možnost, da si bo in je od Občine Žiri in zaseb- investitor premislil in odsto-nika kupila zavod skoncesijo pil od gradnje. Po drugi straža delovanje doma, §e nima ni pogodba o koncesiji pred-gradbenega dovoljenja. So- videva točno določen datum sedje oziroma mejaši investi- odprtja in če gradnja takrat torju ne izdajo soglasja za ne bo vsaj v teku, si lahko gradnjo, saj imajo nekaj po- premisli tudi država. Na ta mislekov. "Smo za dom, ven- način bodo Žiri za vrsto let dar pod pogojem, da ta ne bo ostale brez doma," odgovarja ogrožal našega premoženja. Frajid Kranjc, direktor žirov- Žal veČina naših vprašanj ske občinske uprave. Bojan ostaja nedogovorjena, kar je Kranjc, direktor podjetja bistvo problema," pojasnju- Deos, zapleta pri pridobiva- jejo v dvilni inidativi. nju gradbenega dovoljenja ni Bojijo se, da se bo tudi pri želel komentirati, gradnji doma za starostnike Dom za starostnike je za zgodilo Tako, kot se je pri no- Žiiovce velika priložnost, saj vem (še nedelujočem) ben- bi pridobili novih sedemde- dnskem servisu, ki je zgra- set delovnih mest, mesto bi jen nad njihovimi hišami in postalo bolj prepoznavno, vrtovi, voda pa bi se lahko iz- povečal bi se obisk, morda bi lila le na njihove vrtove in v dom pospešil razvoj turiz- kleti. Gradbeno dovoljenje ma. Seveda pa bodo svoje bodo podprli, če bo urejeno mesto v domačem kraju na- odvodnavanje, nekaj pri* šli tudi starostniki, )d izhaja- porab imajo sicer zaradi jo iz Žirov, a sedaj stanujejo manjše osončenosti njihove- po domovih po vsej Sloveni- ga premoženja. Čez slaba ji. Na Občini obžalujejo, da dva tedna se bodo na Upra- so dogodki pripeljali do za- vm enoti Škofía LxDka vsi so- pletene situacije, na drugi delujoči zbrali Še enkrat. strani pa tudi sosedi obžalu- Zanimalo nas je, ali bo jejo, da pravega dialoga med dom v skladu s koncesijsko njimi in drugimi vpletenimi pogodbo zgrajen do 1. de- ni bilo. Gorenjski Glas ODGOVORNA UREDNICA Marijs Volt^ak NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICE Cveto Zâplotnik. Danica Zavri Žlebir URÉDNIÍTVO NOVINARjI-UREDNIKI: Bogata, Alenka Brun, Igor Kavâ^ Suzana P. Kovadi, Uria Peiemel» Mat&a Rant, Stefan Saje, Vilma Stanc^rtik. Simon Šubic, Cvetu Zdplvirûk, DanruiZdvri Žlebir, Ste^n Žargi; stalni soddavd: Marjana Ahačič, Maja BMorKe^j, Matjaž CregoriČ, Ana Hartman, Ko$n)ek, Milena MildavS^ MifiaNaglič. jasna Paladin, Marjeta Smolnikar, Ma Voiejak OB UKOVNA ZASNOVA Jemej Stritar, i bvarStrita r d.o.a TBHNIČNI UREDNIK Grega Fla)n FOTOGRAFIJA Tina DoM. Gorazd Kas^ LEeUs.si; máli cfila^í In osmrtnice: 04/20J CORENjSKI CIAS {fSSN j« regístnr&na bídgo^na in storitv^a znamka pod ft. 977Î961 pri Uradu RS za intelektualno Uslnlno, U&ranovitefj In Izdajatelj; Corenjski gies, Ó.Q.O.. Kranj / Direktorica: Marija Vo 04/20142 CO, íiax: 04/20143 y i. «•malí: 47 / C^Avni ^ panKj«ljka do irtrtkx ri«f rekinjer*« «d 8. 19. ur«, peuk od fi. do ure, sobote, nedelje in prazniki zaprtg, / Gorenjski glas j« poltednik, Izhaja ob torkih ín pfftklh, v nakladi 22.000 izvodov / Redne pnloge: Mo;a Gorenjska, Letopis Gorenjska (en-km leme) in devet lokalnih prelog / Tisk SH, à d., Ljubljana / Na(où>ir«a: tef.r 04/30142 / Ctni i«vodiM,35 £UR, letna naro^nlnK 140^0 EUR; Rcdnr pli^nfkl fmajo 10 popusta, pol» lelni 20%p3pusla, lemi 3S % popust»; v «ene )e vračunan DDV po stopoji naro^m« se upoitevi od teko£e itevifce Časopisa do pisn««a p^kUca. ki veli« oa zaCeiVa naslednjega obračunskega obdobja / Odasne slontvr po ceniku; oglasno Irienje: tel.: 04/ 201 42 4s. h * f 4 GORENJSKA GORENJSKI GLAS petek, 6. februarja 2009 KRATKE NOVICE Tržič Direktorica doma odhaja Dom Petra Uzarja v Ročevnid pri Tržiču je od decembra 20oy vodilâ mag. Zvonka Hočevar Šajatovíč. Mandat direktorice se ji Izteče konec marca letos. Še pred iztekom se je odloČila za nov poslovni Izziv. Sprejeti so jo na razpisu za direktorja Doma upokojencev Kranj. Po soglasju sveta zavoda In občine čaka na potrditev pristojnega ministrstva. Če ga bo dobtia, bo umaknila prijavo za ponovitev mandata v Tržiču. Predsednica sveta doma v Tržiču Majda Srećnik je povedala, da je komisija prejela do konca januarja tri prijave za mesto direktorja. Na torkovi seji je ugotovila» da se za to dolžnost potegujeta tudi dva zunanja kandidata. Po pogovorih s kandidati bo komisija sklicala izredno sejo sveta zavodâ» kjer se bodo odločili o najprimernejšem. Svoje mnenje o njem bo podal tudi tržiškl občinski svet. Novi direktor bo nastopil delo 1. aprila. Če do takrat ne bo končan postopek, bo Imenovan vršilec dolžnosti direictorja doma. Kot je dejala sedanja direktorica, dom zapušča v dobrem stanju. Kljub dokončanju več investicij je poslovni rezultat poz i tf ven. S. S. Žirovnica Višji stroški komunalnega urejanja zemljišč ŽIrovnfŠkI občinski svetniki so na zadnji seji v skladu z rastjo cen življenjskih potrebščin za 5,7 odstotka povišali povprečno gradbeno ceno koristne stanovanjske površine za tretjo stopnjo opremljenosti brez stroškov komunalnega urejanja in cene stavbnega zerrljišča, ki bo tako v letu 2009 znašala 803,92 evra za kvadratni meter. Za enak delež so povišali tudi povprečne stroške komunalnega urejanja stavbnih zemljišč za tretjo stopnjo komunalne opremljenosti in gostoto naseljenosti sto do dvesto prebivalcev na hektar, ki bodo tako letos znašali 112.55 evra na kvadratni meter koristne stanovanjske površine, od tega za komunalne objekte in naprave v individualni rabi $0,6$ evra, za komunalne objekte in naprave v kolektivni rabi pa 61,9 evra. A. H. Žirovnica Prispevki za novorojence enaki kot lani ŽIrovnIški občinski svetniki so na zadnji seji sprejeli sklep o enkratnerr denarnem prispevku za novorojence v občini Žirovnica v letu 2009. Ta bo enak kot lani. in sicer tristo evrov za prvega in drugega otroka, za tretjega in vse nadaljnje novorojene otroke v družini pa petsto evrov. Na podlagi lanskih izkušenj so za ta namen v letošnjem proračunu predvideli trinajst tisoČ evrov, načrtujejo pa Izplačilo 40 prispevkov, od tega 35 prispevkov po tristo evfov in pet prispevkov po petsto evrov. Enkratno denarno pomoč staršem ob rojstvu otroka so v občini Žirovnica uvedli pred desetimi leti, ko je znašala 20 tisoč tolarjev. A. H. I J H i Í i I Občina Škof j a Loka in Združenje zveze borcev za vrednote N06 Škofja Loka vabita na slovesnost v spomin petdesetim ustreljenim talcem. Slovesnost bo pri spominskem ot>eležju za Kamnitnikom v ponedeljek, 9. februarja 2009, ob 16. uri. Kulturni program spominske slovesnosti oblikujejo: - Me^l pihalni orkester Škofe Loka, dirigent Roman Grabner - Športno In kultumo dnjst^ Ritem, izrazni ples, koreografija Mateja Tuta - Recrtatorjl: Marko Črtalic, Nadja Strainar Zadnik, Monika Tavčar ' Pozdravni govor: župan Občine Škofia Loka Igor Draksier -Spominski nagovor v Imenu Združenja zveze borcev za vrednote NOB Škofia l-oka: dr. Tomaž K/pIč -Besedno bogoslužje: monsinlor df. Alojz Snoj, župnik Župnije sv. Jurija v Stari Loki - Gardna enota Slovenske vojske -Praporščaki Po spominsig slovesnosti bodo delegacije odnesle vence tudi k spominskemu ot)eležju v Vesterskem mlinu, ki so ga zažgali Nemci 8. februarja 1944. V njem so zgoreli štirie partizani, ki so delali v partizanski tehniki. SO Največji problem na Gorenjskem je ta čas neurejeno ravnanje 2 odpadki, je po srečanju z župani Zgornje Gorenjske ugotavljal okoljski minister Kari Erjavec. Pogovarjali so se tudi o doinštalaciji HE Moste, prestavitvi steze leškega letališča in urejanju hudournikov. Ana Hartman Žirovnica • Na sredini sejí koordinacije županov Zgornje Gorenjske, ki je potekala v Čopovi hiái v Žirovnid, se je minister za okolje in prostor Kari Erjavec seznanil z največjimi okoljskimi problemi na Gorenjskem. Nekatere projekte zavirajo tudi civilne iniciative, katerih glavm namen ni vedno varovanje okolja, temveč zasebni interesi, ugota\dja minister. Trenutno najbolj žgoč okoljski problem je po njegovem ureditev regijskega centra za ravnanje 2 odpadki: "Skrajni Čas je, da najdemo soglasje in izpeljemo projekt V finančni perspekti- Okoljski mirti$tfir Kari Eifavec z župani zgornjegorenjskih občin / foio pog^ot vi za obdobje 2007-2013 imamo za te projekte zagotovljen bo izginilo." Obnova elek- tudi evropski denar, ki pa trame naj bi se končala pri- StuSek je ministra prosil za Za vzdrževanje objektov je nam bo uáel, Če ne bomo pri- hodnje leto, Polak pa upa, da pomoč pri zapletih z rekon- na voljo premalo denarja, za šli do ustreznega dogovora z se bo čim prej začela tudi 75 strukdjo in prestavitvijo ste- investicije in investicijska Radovljiški župan Janko S. vanja urejanja hudournikov. okoljem-" Erjavcu so predstavili tudi nov projekt doinštalacije hid- milijonov evrov vredna doin- ze letališča v Lescah. Ta pro- vzdrževanja pa namenjajo štaladja. Erjavec je povedal, da bodo na ministrstvu obu- jekt je povezan s kar dvema denar iz vodnega sidada do civilnima iniciativama, ena zaključka projektov, do iz- rodektrame Moste, čemur je dili mediadjo in skuSali najti ga pospešuje, druga zavira, vedbe projektov pa nato ne v preteklosti že nasprotovala civilna iniciativa. Direktor širše soglasje lokalne skup- pravi Stušek. Ministra je po- pride, je opozori] kranjsko- nosti, saj gre za okolju izred- zval, naj pospeši izdajo od- gorski župan Jure Žerjav: Savskih elektrarn Drago Po- no prijazen projekt, id bo za- ločbe, saj že pridobljen de- "Večina denajrja iz vodnega lak je pojasnil, da projekt v Ščitil Brje: "Vem, da bodo po- nar za projekt požira inflaci- sklada za gradnjo objektov skladu z referendumsko voljo predvideva tudi trajno zaščito mokriSča Brje: "Vsako leto odnese več kot en meter govori težki. Predstavitev ja, podpisana pa je tudi časo- na spodnji Savi, moje oseb- bomo pripravili tudi na blej- vno omejena pogodba z izva- no mnenje je, da gre za pre- skem občinskem svetu, brez jalcem in projektantom. Žu- livanje sredstev iz varstva njegovega soglasja pa ni pani zgornje Gorenjke in pred naraslimi vodami v mokriáča, in če se bomo še možno sprejeti dižavnega I0- tninister so se posvetili tudi gradnjo energetskih objek- dolgo pc^ovarjali o projektu, kadjskega načrta." vprašanju sistemskega reše- tov." Občina v odgovorn I Občina Kranjska Gora zavrača odgovornosti za smrt šestnajstletnega Ljubljančana, ki se je lani poleti s kolesom nesrečno zaletel v zapornico v Tamarju. Njegova družina terja 90 tisoč evrov ocJSkodnine, Simon Šubic pek je v fezi poskusa izven- hteva družina iz Ljubljane, poti iz Planice v dolino Ta- ....................................... sodne rešitve» ali se bo nada- za slovenske razmere precej marja, sicer o tragičnem do- Kranjska Gora - Prejšnji te- Ijeval pred sodiščem, pa je visoka, saj se podobni od- godku ne želijo javno pole- den je minilo pol leta od tia- odvisno predvsem od odlo- škodninski zahtevki gibljejo mizirati, medijske pozorno- gične nesreče v Tamarju, čitve oškodovancev, ki se do med deset in petnajst tisoč sti pa se v tem primeru očit- kjer se je šestnajstietni kole- odgovora občine še niso sar zaletel v zapornico in pri opredelili. Ol^čina meni, da evrov. Tudi na smučarski zvezi no izogibajo tudi v odvetniški pisarni Čeferin, ki se tem izgubi] živijenje. Njego- na njeni strani ne obstoji od- so prepričani, da za hudo ne- niso odzvali na naša vprašava družina je novembra prek Škodninska odgovornost za srečo niso krivi, so pa primer nja. odvetniške pisarne Ceferin nastanek tragične nezgode, že predali odvetniku, nam je Občini Kranjska Gora in Smučarski zvezi Slovenije poslala odškodninski zahte- Zapornico v dolino Tamar so mesec dni po nesreči mladega kolesarja na podlagi .Cil^T-TltiT'^rr Policija je po dvakratnem ogledu kraja nesreče v Ta- sWepa občinskega sveta od- vek. Ker tako občma kot ^ v . t .. . stranili. Pobudo za nieno od- smučarska zveza menita, da ugotovila, da |e do nesreče pnšlo zaradi nepn- ^^^ daJ občinski svet- za nesrečni dogodek nisu lagojene hitrosti mladega kolesarja, tujo krivdo pa iz- nik Andrej Žemva, za kate- odgovorni, bo o zahtevku na ki)uči}a. koncu najbrž razsojalo sodišče. rega je bila zapornica na občinski kategorizirani cesti smrtno nevarna. Kot je tedaj razložil, je bila zapornica v Kot smo izvedeU, prizadeta družina od Občine Kranj- ker iz poročila Policijske po- odgovoril Tomi Trbovc, odprtem položaju usmerje- ska Gora zahteva skupno 90 staje Kranjska Gora izhaja, predstavnik za odnose z jav- na proti tistim, ki so se vrača- tisoč evTov odškodnine, kar nam je potrdil tudi odvetruk da je nezgoda posledica prehitre in konkretium okoiiŠČi- nostjo. " Kdo je odgovoren za li iz Tamarja proti Planici, za nesrečo, ne moremo soditi. nameček pa je bila pobarva- Marko Klofutar iz odvemi- nam neprilagojene vožnje s Za razsodbe je pristojno so- no z zeleno, varovalno barvo. ške pisarne Ošabnik, Klofu- kolesom," je razložil Klofu- dišče, ki bo o zadevi odloča- odprtem položaju pa je bila tar in Pavlin, ki v tem prime- tar. Pojasnil je še, da je to* lo," razlaga Trbovc. Na smu- tako tudi zaiadi zelenega ru zastopa občino. "Posto- likšna odškodnina, kot jo za- čarski zvezi, ki je najemnik ozadja skorajda nevidna. GORENJSKI GIAS petek, 6. februarja 2009 GORENJSKA 5 Torkova seja ni dala odgovora Torkova seja poslovnega odbora Konzorcija CERO ni dala odgovora, kdaj bo rešen problem odlaganja gorenjskih odpadkov. Predstavili tudi presojo vplivov na okolje. Stojan Sate Kranj • V Krartju se je 3. februarja sestal poslovni odbor Konzorcifa Centra za ravnanje 2 odpadki (CERO). Po 37. letni sqi» ki je bila zaprta za javnost je predsednik Damijan Peme pojasnil namen srečanja županov. Predstavili so jim idejno zasnovo gospodarjenja s komunainimi odpadki na Gorenjskem, Ob seznanitvi s študijo tokov odpadkov so dobili podatke o njihovih kapacitetah in mož- nostih za predelavo. Sledila Gorenjski župani so spet razpravljali o problematiki odla^nja odpadkov. / fou^: nna ooki je predstavitev idejne zasnove objekta za mehansko bio- glede smradu pri nas ni lica, odlaganje ostanka od- reSiti do julija letos. Zato bo loško obdelavo (MBO) v in- ustrezne zakonodaje, so padkov pa na deponijah Ko- treba z državo doreči tudi dustrijski coni Polica. Tam strokovnjaki uporabili nem- vor in Mala Mežakla. O tem prestavitev roka izvedbe je predvidena podobna teh- ško in normative še poostri« nas čaka še veliko razprav, projekta, ' je dejal predsed-nol<®ja, kot jo načrtujejo za li. Na osnovi izdelane rože tudi priprava javne obravna- nik Peme. Povedal je še, da ljubljanski center. vetrov so ugotovili, da ob- ve projekta. Vseeno priča- bo ponovna seja odbora naj- "Na seji smo predstavili jekt ne bo imel vplivov na kujemo pravočasno oddajo kasneje Čez mesec in pol. tudi revidirano presojo vpli- okolje. Za zdaj se držimo prijave na razpis za kohezij- Takrat bodo obravnavali vov na okolje. Študija je operativnega programa dr- ska sredstva, predvidoma tudi medobčinske pogodbe upoštevala najbolj stroge žave, ki predvideva objekt maja letos. Problem odlaga- o delovanju CERO Gorenj- normative za okolje. Ker MBO v industrijski coni Po- nja odpadkov nebo mog<^e ske. Posodobiti deponijo Kovor Komunala Tržič mora pripraviti načrt odlaganja odpadkov po 15. juliju. Domačine bodo vpraSali, ali bodo v Kovorju sprejeli del odpadkov od drugod. vala strokovna presoja vplivov objekta MBO na okolje. Tudi od okoliških prebivalcev bo odvisno, kaj bodo rekli o tem. V Tržiču pa ne smejo čakati, kaj se ho zgodilo v Kranju^ je ocenil podžupan MegUč. Predlagal je, naj javno podietje Komunala Tržič Stoian Sate predelanih odpadkov s Poli- da bo po 15. juliju 2009 zaprl pripravi scenarij za odlaganje ........................................................ce. Pred tem bi potrebovali deponijo TeneUše, bo moral odpadkov v občini Tržič po Tržič - Triiški občinski 5vet nov načrt in gradbeno dovo- voziti odpadke drugam. Kot 15. juliju letos. Predvidi naj se je januarja seznanil z načr- ljenje za ureditevtamkajšnje- je zagotovil župan Sajovic, tudi postavitev malega objekti Mestne občine Kranj za ob- ga odlagališča. Postaviti bi bodo najprej vprašali doma- ta za sortiranje odpadkov na jekt mehansko biološke ob- morali obrat za kompostira- čine, ali bo Kovor prevzel del deponiji Kovor in stroške za delave gorenjskih odpadkov nje odpadkov, posodobiti od- odpadkov od drugod, odloči- te namene. Ta predlog je trži- V industrijski coni Polica. Žu- vod plinov, urediti javno raz- tev pa bo sprejel občinski ški občinski svet sc^lasnopo- pan Bomt Sajovic je povedal, svetíjavo in Še kaj. Težava svet. trdil. Ko bo pripra\djeno gra- da bi na deponiji Kovor lahko odložili v 20 letih do petsto ti- Gorenjske je, da gradnja objekta MBO na Polid še ni po- Podžupan Jure Meglič je divo. bo spet obravnaval proměnil, da bo na uresničitev blematiko odlaganji komu- soČ kubičnih metrov ostanka trjena. Ker se je Krani odloól, kranjskega načrta precej vpli- nalnih odpadkov. Radovljica pozimi brez hotela Grajski dvor, edini radovljiški hotel, je že tretjo zimo zapored zaprt. Marjana Ahačič tošnje leto načrtovana adapta- komentira radovljiški župan centraJnost lokacije želi, da ..............................................................................dja hotela, za katero so lastni- Janko Sebastijan Stušek. "Za bi bil vsaj del teh parkirišč Radovljica • Hotel v samem ki že dobili evropski denar, na§o turistično perspektivo tudi javnega značaja. "0b6- središču Radovljice, pred de- pa je zaradi trenutnega go- je Grajsid dvor, ki ga vidimo na je bila z lastniki vedno pri- setletji dozidana arhitektur- spodarskega stanja pomak- kot mestni hotel, še kako po- pravljena sodelovati in jim na dediščina mojstra Viimi- njena v prihodnje leto. "Stro- mcmben» saj pomeni vez in pomagati; tako bo tudi v pri- ka, je vse od konca novembra Iki za vzdrževanje so pri 30- stično točko med obiskova]d hodnje," še zagotavlja Stu- že tretje lelo zapored zaprt. V do 40-odstotni zasedenosti in okoljem, v katerega pride- šek. pridičnih gostinskih in tr- pač preveliki," pojasnjuje in jo, zato upam, da ne bo ostal Hotel Grajski dvor po be- govskih lokalih je živahno dodaja, da si večje zasedeno- zaprt dlje, kot je naàtovano." sedah direktorja Tomana kot ponavadi, temni hodniki sti ne bi mogli zagotoviti. "Se Kot je §e povedal župan, se z sprejema skoraj izključno in zaprla recepcija pa kažejo blejski hoteli so prazni, kajne lastniki že dlje časa dogovar- znane, vnaprej napovedane bolj žalostno podobo. Delav- bi bil radovljiáki... jajo o ureditvi parkirišč pred obiskovalce. Tako poleti tja d hotela, olcoli dvajset jih je. "Infonnadja o tem, da je hotelom, za katere je prepri- prihajajo predvsem tranzitni so zaposleni sezonsko in se hotel Grajski dvor zaprt, me čan, da morajo bid urejena gosti in skupine, ki se odloči- bodo na delo tudi letos vrnili je presenetila, čeprav lahko in so ključnega pomena za jo za tedenske počitnice in se po veliki noči, je povedal di- razumem poslovne poteze in delovanje hotela, po drugi iz Radovljice odpravijo na iz- rektor Damjan Toman, za le- interese lastnikov," situadjo strani pa občina glede na lete po vsej Sloveniji. Stoletnica kulture Na današnji prireditvi ob 19. uri v gasilskem domu v Spodnji Besnici bodo podelili priznanja najbolj zaslužnim kulturnim delavcem in tako zaključili niz prireditev ob visokem jubileju. Janez Zeni društva Jože Papier Besnica, ki jih je s pomočjo sponzor- Spodnja Besnica - Poleg po- jev tudi soiinanciralo. delitve priznanj, ki jih je izdelal akademski slikar domačin France Bešter, bo ob tej priložnosti izšel obsežen Kulturno društvo Besnica je ime dobilo po zaslužnem in vsestranskem kulturnem delavcu Jožetu Paplerju, ki je zbornik Pričevanja o kultur- bil pred nemško okupacijo ni dejavnosti od leta 1908 do in zadnji društveni predsed- 2008. V njem so po obdo- nik. Zaiadi narodne zavesti, bjih predstavljene vse dejav- svobodoljubnosti in sodelo- nosti, 's katerimi je kultura vanja z Osvobodilno fronto zadnjih sto letih bogatila živ- so ga nemški okupatorji od- jenje ljudi v Besnid. peljali v begunjske zapore. Ob visokem jubileju se je v ga obsodili na smrt in leta preteklih dveh letih v Besnici 1042 ustrelili kot talca. zvrstilo nekaj zelo dobro obis- V kulturnem društvu, ki je kanih kulturnih dogodkov, s eno najstarejših v Sloveniji, katerimi so želeli poudariti že od začetka gojijo dramsko »lOi« en kulture, obuditi spo- in pevsko dejavnost, na odru mine na preteklih sto let kul- gasilskega doma (pred nje- tumega delovanja in se govo zgraditvijo leta 192.7 kar spomniti tudi zaslužnih kul- na kmečkih podih) je bilo po- tumih delavcev, ki so to ob- stavljenih izjemno veliko dramskih predstav in pevsko-glasbenih koncertov, večinoma v izvedbi domačih dobje s svojim požrtvovalnim delom močno zazna- movali. Lani so Frančišku Pokornu, ustanovitelju kul- igralcev, režise^ev in pevo- turnega društva, odkrili spo- vodij, gostovali so ljubiteljski minsko ploščo, organizirali in poklicni umetniki sosed-spominsko zahvalno mašo njih krajev, iz Slovenije in in dve izjemno odmevni kul- zamejstva. V povojnem času turni prireditvi: domača avto- so se razvile Še druge kultur-rica Marija Šolar je predstavi- ne zvrsti: folklora, v kateri sela knjigi Besnica v ljudskem daj prevladujejo mladi, radi- izročilu in knjigo Naše korenine, v kateri so rodovniško oamaterji, likovniki amaterji in akademsko izobraženi. predstavljene besniŠke dru- Lahko se pohvalimo tudi z žine, od nastankov do leta zelo uspešnimi literati in 1950. Obe knjigi, ki sta prava ljudskimi umetniki, ki izde- knjižna bisera, sta bili izdani lujejo narodne noše in draž- pod okriljem Kulturnega goške kruhke. dO^A upokojencev \ Kranj DOM UPOKOJENCEV KRANJ Cesta 1. maja 59, KRANJ išče kandidate/kandidatka za prosto delovno mesto: VODJA FINANČNO RAČUNOVODSKE SLUŽBE (M/ž) za nedoločen čas, s poslojsno dc^o 4 mesece Od kandidatov pričakujemo, da imajo: končano VI!. stopnjo strokovne izobrazbe - dlpIomlrani/a oz. u Rtverziletni/a diplomirani/a ekonomist/ka: 5 let delovnih isKusenj na področju računovodstva in financ, od tega vsaj 2 leti na vodilnem položaju; odlično poznavanje zakonodaje fn dela na področju računovodstva, knjigcvodstva in fakturiranja (vodenje glavr^e knjige, evidenca poslwnih dogodkov, samostojno pripravo strokovnih podlag za odločanje direktorju In Svetu, pripravo finančnega nacrta, periodičnega ter zaMjučnega računa, nadzor nad obračunom DDV,. . .,). DRUGI POGOJI ZA ZASEDBO: • orgsmizacijske sposobnosti' In sposobnosti vodenja manjših skupin, • komunikacijske sposobnosti, uspešnost v timskem detu, samostojnost, natančnost in zanesljivost • pozna^^je aptikacij MS Office pa)^. NUDIMO vam razvoj na poslovnem In osebnem nivoju ter urejeno delovno okolje. Pogodbo o zaposfHvi bi predsÀdcxna skleniri aprila 2009. Pri>9ve z vsemi dokazili (izobrazba, delovne izkušnje, vodenje) ter dokazilo o nekâznovanju in svoj žMienjec»s pošljite do 27.2.2009 na r^iov; Dom upokojencev Kranj, Kadrovska služtm. Cesta 1. n^âjâ59. 4000 Kranj. KandjdaÊ bodo o i^iri obveéčeni v sktadu z ZDR. 6 GORENJSKA GORENJSKI GLAS Mtek, 6. februaria 2009 Lahko bodo zidali SiMOS SuBTC katerih se bo gradilo« naroûla ...................................... zahtevane študije m jih tudi Cerklje - Občinski svet v Cer- dostavila občini. "Investitorja kljah je na zadnji seji prekli- sta se zavezala, da bosta sama cal svoj sklep iz novembra v celoti financirala gradnjo predlani, ko je zadržal izvaja- komunalne infrastrukture na nje odloka o prostorsko ure- tem območju, občini pa bosta ditvenih pogojih (PUP) za poravnala tudi odmerjeni ko- območji morfoloških enot munalni prispevek," je pojas- Zalog pri Cerkljah ND ZG nil. Župan Franc Čebulj je S3, kjer je načrtovana grad- dodal, da bosta investitorja nja devetnajstih stanovanj- morala poskrbeti tudi za naških hiš. V poplavah septem- knadno sanadjo, če bi se kas- bra 2007 se je namreč za to neje znova pokazala poplav- območje pokazalo, da je za- na ogroženost Predlani je občinski svet radi potoka Gobovšek poplavno ogroženo, zato je bDo do izdelave pripadajočega treba najprej izdelati hidrolo- programa opremljanja zadrško hidravlično Študijo, na žal tudi izvajanje PUP-a za podlagi katere so določili območje Raven (v bližini Sti- ukrepe za reševanje poplav- §ke vasi), kjer predvidevajo ne osroienosú območja. gradnjo apartmajsko-ho- Kot je povedal Zdravko Ka- telskega kompleksa. Kot je stelic z oddelka za okolje, pojasnil župan, bo preklic prostor in komunalno inâ^- sklepa predlagal Šele, ko bo strukturo, zadržanje izvaja- tudi za to investidjo urejeno nja PUP*a ni več potrebno, finandranje gradnje komu* saj sta lastnika zemljišč, na nalne inâastrukture. Kamnik Predsednik obiskal kamnîike dijake Včeraj je na povabilo profesorice filozofije in evropskih študij Alenke Hladnik Srednješolski center Rudolfa Maistra Kamnik obiskal predsednik republike Danilo Turk. Dijaki so mu pripravili glasbeno dobrodošlico in predstavili eksperiment z Žogicami, slediio pa je predavanje predsed' nika na temo OZN. Dokaj neuradno srečanje z dijaki brez predstavnikov občine se je zaključilo s sproščenim pogovorom z učitelji v Šolski zbornici, j. P. RAZPIS ZA PROSTO DELOVNO MESTO v marcu odpira vrata nov gostinski objekt O^ARIjA MOSKVA v Lescah. K sodelovanju v pnjetnem okolju vabimo več kandida* tov/lcandidatk za delo v strežbi in kuhinji. PRiĆAKUJBMO m izobrazbo gostinske smeri ali delovne izkušnje v gostinstvu voljo do priučitve ■ veselje do deia v gostinstvu ter pozitiven odnos do timskega dela oz. dela z ljudmi ■ marljivost, samostojnost, iznajdljivost... NUDIMO ■ razgibano delo v prijetnem okolju popolnoma novega gostinskega objekta s hrano in pijačo • plaČito po dogovoru ter stimulativno plačilo za odlično opravlje« no delo ■ zaposlitev za polni delovni Čas » prehrana na delovnem mestu • dodatno izobralevanje ■ delo v dnevnem Času t i Začetek dela predvidoma v sredini marca« Prijave s kratkim življenjepisom poSljite na naslov infbig)aktivnioddiH.com. Dodatne informacije vsak delavnik med 9. in 12. uro na telefonski št. 031/695-660 (janež) ali 04)/784-496 (Urol). a u i t s REPUeUKA SLOVENIJA VAfiUH ČLOVEKOVIH PRAVIC Varuhinja človekovih pravic bo v sredo, 11. februarja 2009, s sodelavci poslovala v prostorih občine Tržič. če menite, da sč> v^ s stran? države ali njenih organov kršene pravice, se lahko pri/avite na pogovor. Prijave zbiramo do (vključno) torka, 10. februarja, do 12. ure na 080 15 30. hudo na tesnem Gradnja nove knjižnice v Škofji Loki se odmika že od devetdesetih let prejšnjega stoletja Danica Zamu. Žl£bir Skofia Loka - Kdaj jo bodo občani naposled dočakali, v pismu občini in medijem sprašuje upokojena knjiž« ničarka Ana Florjančič. Iztočnica za njeno razmišljanje je načrtovana gradnja knjižnice v Radovljici, kjer naj bi àenzx zanjo zagotovil občinski proračun. Avtorica znova spomni na hudo prostorsko stisko loške knjižnice. Načrti za novo knjižnico so bili izdelani že pred osamosvojitvijo, nov načrt pa potrjen leta 2002, opravljen je Knjige so v lolki knjižnici zelo na tesnem. / Foto: Kav» bii celo prenos lastništva stavbe v vojašnid, zgodilo pa ki jih nimaio kam postajati, gradnje. Lani je bil narejen občinski (oz. knjižničarski) se še vedno ni niČ. Kdo na- Knjižne novosti gredo na nov investicijski projekt, po delež stvarni vložek: stavbno sprotuje gradnji ioijižnice, p>olice, starejše knjige pa se katerem naj bi se gradnja zemljišče, stavba in komu- • sprašuje avtorica pisma, za- umikajo v skladišče, kjer so knjižnice začela letos» večina nalna oprema objelcta, zakaj se ta v vsakem obdobju bralcem manj dostopne. Kot gradbenih del bi bila oprav- sebni partner pa je dolžan iz- županovega mandata po- pravi Lebarjeva, se letos Ijena prihodnje leto, skupen vesti celotno investicijo." Na makne v peto leto, kako si kaže možnost, da bo občina strošek naložbe pa znala 5,2 občini še dodajajo, da je v lahko občina Radovljica pri- za knjižnico našla zasebne ii ilijona evrov. "Ker je inve- trenutni ekonomski situaciji vošči naložbo v knjižnico ga partnerja, ki bo vložil v stidja stroškovno zelo viso- za javno-zasebno partner- zgolj iz proračuna, Skofja nujno potrebi» kulturno ka, je najbolj realna možnost stvo težko pridobiti zasebne- Loka pa ne, dvomi pa tudi o ustanovo. za izvedbo le v javno-zaseb- ga investitorja, ki bi vložil v uspehu javno-zasebnega partnerstva. Kaj pa lahko obljubijo na nem partnerstvu. Občina neprofitno dejavnost. Pri občini? Projekti za knjižnico pridobi zasebnega partnerja, tem je treba v ceno investid- Tudi sedanja direktorica so bili izdelam že pred letom \á bi objekt zgradil z lastni- je dodatno všteti še stroške knjižnice Marija Lebar pritr- 2006, ko je ministrstvo za ml sredstvi, s to obliko finan- višjih obresti pri plačevanju juje, da je prostorska stiska obrambo preneslo del ne- dranja občina svojega prora- najemnine investitorju. Če velika, razvoj pa onemogo- kdanje vojašnice na ministr- čuna ne obremeni neposred- bovseteklonormalno,pravičen. Knjižnica z okoli 122 ti- stvo za kulturo, to pa na no, ampak to investidjo po- jo. bodo letos izpeljali razpis soč enotami vsako leto dobi Knjižnico Ivana Tavčarja v stopoma odplačuje izbrane- za pridobitev investitorja, za- štiri tisoč novih knjig, kar Škofji Loki. Vmes je bila mu investitorju, predvidoma čeli gradnjo in jo predvido- pomeni veliko metrov polic, opravljena revizija projektov 15 let V takšnem primeru je ma končali v dveh letih. Niso verjeli v vračila javno teiekomunikadjsko ber 2009, upravičenost do omrežje je zbrala poda&e m vračila pa bo obdnska upra- ugotovila, da je na območju občine kar 526 občanov, ki Danica Zavri 2l£bir va ugotavljala z upravno odločbo- Svetnik Anton Peršin ni vložilo zahtevka ali pa je (SDS) je predlagal, da bi zamudili roke. Pravočasno to storilo prepozno, Po bese- krog upravičencev razširili ....................................... je svoje zahtevke za vračilo dah župana Igorja Draksler- tudi na tiste, ki v telekomu- Škofla Loka - Loški občinski vložilo 2219 občanov, v ja je do tega prišlo, ker toliko nikaajsko omrežje niso vla- svetniki so po hitrem po- času» ko so začeli izplačevati ljudi ni verjelo, da bodo kdaj gali prek krajevnih skupno-stopku sprejeli odlok o vra- denar, pa se je c^asilo še 50 dobili vrnjen denar. Z do- sti ali obdne, pač pa kasneje čanju vlaganj v javno leleko- ljudi, ki so želeli uveljavljati pobjenim odlokom jim že- prek Telekoma, vendar je munikacijsko omrežje, po katerem bodo do vračila pravico do vračila. Od tega lijo dati še eno možnost, dobil odgovor, da velja le jih je 30 že vložilo zahtevke. Rok za vložitev zahtevka je vračilo vlaganj, ki so poteka- upravičeni tudi tisti, ki so Komisija za vračilo vlaganj v po odloku sedaj 31. decern- la prek lokalnih skupnosti. enkialnoinnepiimeiljivo { ř pivicnakcíícBrtníluínejl Whm h J • Oivlii'SÎIM ORIGINALNI ORKESTER DUNAJSKEGA OPERNEGA BALA in Člani Dunajskega Opernega Baleta Dunajske Dizavne Opere LJUBLJANA Hala Tivoli ^ 1 SREDA 11. FEBRUAR 2009 ob20h y > 1. v/ ÍPfiÉDPROOAJA VSTOPNIC: HiŠ3 Vi:OfJ(HC vCrTvParKi; HaK Tivoli nmi 8fGeAr;G KOMPAS £ STUDEhTSM SEfIViS! m ostala po'5Di«šce"3 »"«'a TJO Slcvçn>)i INTERNETNA PRODAJA v.w/es L M11 m S' vr.vA vsl^piiiCtf cdni vrm-v. kc nc s r s I iict KirCNI CENTER: Û31 349 QOÛ KRATKE NOVICE Zaloc Po dveh letih spet Pokal C uma V Zalogu (obČInd Cerklje) bodo ta konec tedna po dve-Jetnem premoru znova organizirali tekmovanje v spustu z zračnicami • Pokal Guma. Snéžnf stadion Zalitâd bo odprt v soboto od 13. do 21. ure In v nedeljo od 13. do i8. ure. Tekmovanje bo potekalo vveč starostnih kategorijah, letos pa organizator Moped tour Zalog pod Krvavcem vabi tudi na tekmovanje v spustu gasilskih trojk. Za vsestransko razgibavanje bodo poskrbeli še z zaloško ruleto in novo športno disciplino - skoki v širino. S. Š. GORENfSKI GLAS petek, 6. januarja 2009 t •2 v Uma .stanovnik © g-efas. si 7 Znova uživala na tekmi Smučarska tekačica Barbara jezeršek se na svoje letošnje drugo svetovno prvenstvo pripravlja na Rogli. Mai a Bertoncelj Kranj « Dvaindvajsetletna Kranj Čanka Barbara Jezer- je na svetovnern prvenstvu tekačev do 23 let, Id je potekalo v Frandji, doscgU rezultata kariere. Na 10 km v prosti tehniki je osvojila 6. mesto, v dvojnem zasledovanju pa je bila kljub težavam z okovjem 9. Šesto mesto je doslej druga najboljša slovenska uvrstitev na S P tekačev do 23 let Najboljšo ima Vesna Fabjan, ki je lani v sprintu v tej kategoriji osvojila naslov svetovne prvakinje. "Izteklo se je po naših željah. Nastopila sem sproščeno, naredila, kar sem trenutno sposobna, in prvič po dolgem času sem na tekmi uživala. Presrečna sem. Do medalje mi je zmanjkalo 43 sekund. Će ne bi v januariu Barbara jezeršek bo nastopila tudi na svetovnem prvenstvu v nordijskem smučanju Liberec u zaradi poškodbe mišicc in na svetovno prvenstvo v nor- katerima skupaj trenira po na Rogli trenirala ie do po- prehlada i^ubila nekaj tre- dijskem smučanju, kjer si programu Vladimirja Korol- nedeîjka, ko jo čaka nastop ninga in tekmovalni ritem, želi čirň boljših nastopov in keviča. Treningi bodo težki na državnem prvenstvu v bi bila še bližje," je po vrnit- uvrstitve v prvi polovici na- in dolgi, prilagojeni daljšim sprintu v Kranjski Gori, ko- vi v domovino povedaJa Bar- stopajočih. disciplinam, v katerih bom nec prihodnjega tedna pa bo bara Tezeršek, ki se trenutno Na treningu na Rogli sta nastopila na svetovnem pr- morda tekmovala še na kon- na Rogli pripravlja na na- se ji v sredo pridružili tudi venstvu," je pojasnila člani- tinentalnem pokalu v Nem- slednje tekjne in na liberee, Fabjanova in Katja ViŠnar, 6 ca TSK Merkur Kranj, Id bo čiji. Jereba najboljša državi Na državnem prvenstvu v judu sta se brata Sašo in Andraž jereb iz Žirov povzpela na vrh. Bo^an Bogataj dh pokazal zrele borbe, če- ..............................................................................prav ga čakajo še tekme v Žiri • Letošnje državno pr» mladinski konkurenci," je venstvu v judu je minulo po petem zaporednem na- nedeljo v Lendavi prineslo slovu povedal desetletje sta- veliko veselja družini |ereb rejši Sašo Jereb. "Morda je iz Žirov. Uveljavljeni Sašo bilo prejšnja leta samo- )ereb, ki je skoraj leto poči- umevno, da osvojim držav- val zaradi poškodbe kolena, no prvenstvo, vendar se se- se je tokrat znova zavihtel daj tekmeci pripravljajo na na vrh slovenskega juda v mene, hkrati pa sem vmes kategoriji do 73 kilogra» šel skozi težko rehabilitaci* mov, medtem ko se je nje- jo. Intenzivni treningi dva- gov komaj i6-letni brat An- krat na dan že kažejo rezul- draž lereb prvič postavil na tate." vrh zmagovalnega odra v Poškodba je pozabljena kategoriji do 60 kilogra- in o njej ne razmišlja več. Sašo jereb / p®»; mov (oba tekmujeta za bar- Ugotavlja, da ima še veliko Doki ve Olimpije). rezerv, saj na polno trenira prihodnji konec tedna na Savi, vrhunec pa pripravlja "Super občutek, tudi za- šele tri mesece, priložnost svetovnem pokalu v Bu- za aprilsko Evropsko prven- radi brata, ki je že pri teh le- za dokazovanje ga čaka že dimpešti in kasneje v Var- stvo v Gruziji. SANKANJE SQUASH KfUKJ Sankači ŠD Dolenja vas četrti Beskica Tidm Škodj^r irikratni prvak Končal se je letoJnji evropski pokal v sankanju s samotežni- V rekreacijskem centru Vogu v Besnici je potekab mladin- mi sanmi. Najboljša slovenska ekipa ŠD Dolenja vas je v sko državno prvenstvo v squashu, na katerem je nastopilo skupnem seštevku osvojila četrto mesto, potem ko je bila 19 fantov In pet deklet. Najuspešnejši so bili tekmovalci na zadnjih dveh tekmah v Gsiesu v Italiji četrta in peta. Na blejskega squash kluba, ki so osvojili pet medalj, od tega obeh tekmah v Gsiesu je zmagala letos najboljša ekipa HSC kar tri zlate lO-letniTiam Skodlar (v kategorijah U11, U13 in Tirol -i iz Avstrije. Druga slovenska ekipa Domel je evropski U15]. V kategoriji U19 je bil najboljši Matic Kavaš (SqK pokal končala na 12. mestu. Pred tekmovalci s samotežnimi Konex), pri mladinkah (U17) pa Urška Mošnik (SqK Velen- sanmi je Se vrhunec sezone, evropsko prvenstvo. M. B. jc). M. 6. NOGOMET Ivan Simić predstavil svojo kandidaturo V sredo je na novinarski konferenci svojo kandidaturo za predsednika Nogometne zveze Slovenije in obširen program deU zveze v naslednjem štiriletnem obdobju predstavil Ivan Simič, od leta 2004 predsednik Medobčinske nogometne zveze Ljubljana in od leta 2005 član lO N2S. "Za kandidaturo sem se odloči) predvsem zato, ker menim, da lahko v slovenskem nogometu naredimo več, kot smo naredili doslej. Imamo ïe veliko rezerve, predvsem glede organizacije in ureditve medsebojnih odnosov," je med drugim zapisal Ivan Simič, ki stanuje v Smledniku in je bil od leta 995 do leta 2006 tudi predsednik NK Jezero Medvode. Za predsednika NZS je Simič neuspešno kandidiral pred Štirimi leti. Kako bo tokrat, bo znano po volilni skupščini NZS, ki bo na Brdu pri Kranju potekala 20. februarja. M. 6. . 1 VABILA PRIREDITVE Košarkarski spored - Liga UPC, 18. krog: CPC Nova Gorica : TCG Mercator (jutri ob 20. uri), Helios : Zlatorog Laško 6i : 60; 1. SKL za ženske, 15. krog: Triglav : HIT Kranjska Gora (jutri ob 15.30), Odeja KED : A)M 62 : 97, Domžale : Merkur Gelje 38:82; 1. B SKL za moške» iS. krog: Rogaška : Šenčur CP KR, Triglav: MFC2 Branik MB (jutri ob 20.15); 2. SKL za moške, 17. krog: Pingvini Šmartno : Radovljica, Strařišče r MARC Ajdovščina (v nedeljo ob i6. uri), Kolpa Črnomelj : Jesenice, Krka mladi : Tinex Medvode. M. B. Rokometni spored • 1. lîga za ženske, 16. krog: ekipa ŽRD Škofja Loka-KSI jutri gostuje v Piranu, RK Sava Kranj pa v Velenju. M. B. Odbojkarski spored • V prvem krogu 3. dela v 1. DOL igralci Calcit Kamnika gostujejo v Novem mestu, v Kranju pa se bosta v ŠD Planina Kranj ob 18. uri pomerila Astec Triglav in Knauf Insulation. Odbojkarice Calcita Kamnika so bodo ob 17. uri v ŠD Kamnik pomerile z MZC Grosupljami. V moški 2. DOL Čaka igralce UKO Kropa težko gostovanje pri Du-olu.VOŠT. Čufar na Jesenicah pa ob 19. uri Čaka domačinke morda že odločilna tekma za napredovanje s Prevaljami. ŽOK Partizan Šk. Loka se bo ob 17. uri v OŠ J. Janežiča v Šk. Loki pomeril z ekipo Kajuh Šoštanj. B. M. DP v teku na smučeh za otroške kategorije • ŠD ŠRC Preska Medvode bo jutri in v nedeljo organiziralo državno prvenstvo vteku na smučeh za otroške kategorije {jutri prosto posamični start, v nedeljo klasika štafete) in tekmovanje za Pokal Cockta za odrasle kategorije (j^tri v prosti tehniki posamični start), Tekmovanje se bo oba dneva začelo ob 10. uri v ŠRC Preska v Medvodah (v primeru slabih snežnih razmer pa v Planici). M. B. DR v šprintu v Kranjski Gori • ND Rateče Planica v sodelovanju s TD Kranjska Gora, LTO Kranjska Gora in RTC Žičnicami Kranjska Gora v ponedeljek, 9. februarja, v Kranjski Gori organizira DP v šprintu v teku na smučeh v prosti tehniki za mladinske in članske kategorije (1200 m), in sprint za otroške kategorije (500 m) z? Andrejčkov memorial. Start bo ob 17.30 pri štirisedežnici Dolenčev rut. Tekmovanje je tudi ekipno za memorial Andreja Kolenca. M. B. Tekmovanje v turnem smučanju na Voglu - Športno društvo Avgust Gašperin Sta^'a hužina v soboto. 7. februarja, organizira 2. tumosmučarsko tekmovanje Bohinj-Vogel. Tekma bo nočna s startom ob 16.30 na spodnji postaji Žičnice Vogel. M. B. Navijaški spektakel v Sko^i Lold • Zveza navijaških in pom pon skupin Slovenije (ZNPS) v soboto, 7. februarja, v Šport» ni dvorani Poden v Ško^i Loki prireja odprto pr^/enstvo občine Škofja Loka za navijaške, pom pon in akrobatske navijaške skupine. Od 845 do n.30 bo potekalo območno tekmovanje ŠKL, od 12.30 do 13.20 košarkarska tekma ministrskih ekip, od 13.30 do 17.30 pa Odprto prvenstvo Šk. Loke. M. B. Smučarski skoki in nordijska kombinacija sa pokal Cockta - v organizaciji SK Triglav Kranj bosta tekmovanji (za kategorije absolutno, mladinci do 16,18, 20 let) v Kranju potekali jutri in v nedeljo. Oba dneva bo začetek poskusne serije ob 9. uri. M. B. Odbojka - Tekma pmajsrcca kroga 1. državnc ooboikarske lige radenska classic Jutri, v soboto, 7. februarja 2009, bo v ŠD Planina v Kranju ob 18. uri tekma petnajstega kroga odbojkarskega državnega prvenstva mo^Mh. Odbo- jkarjl Astec Triglava se bodo pomerili z ekipo Knauf Insulation. Vabimo čim veČ navijačev na novo tekmo kranjski h od boj ka nev, gbcl 8 K 5Ímořv, 5Mb Jtr@g-gías. si GORENJSKI GLAS petek, 6. februarja 2009 Ovadbi za smrt deklice Kriminalisti bodo zaradi smrtne nezgode na Starem vrhu ovadili 31- in 56-letnega moškega. Simon Šubic Kranj • Sektor kriminalistih- ve Andrej Zakrajšek ni želel potrditi. "Obstaja utemeljen sum, ne policije v Kranju je za- da osumljena 11. januarja iz ključil pieiskavo okoliJČin malomarnosti nista poskrbe- januarske nesreče na smu- la za vse potrebne vamostne iišču Stari vrh, v kateri je ukrepe pri urejanju smučiš- življenje izgubila šestletna Ča s teptalnim strojem na de- deklica. Zaradi suma storit- lujočem smučišču. Zaradi ve kaznivega dejanja pov- tega je ob 11.10 na vlečni poti zročitve sploSne nevarnosti vlečnice Zapreval prišlo do bodo na okrožno sodišče v povoženja deklice, katero je Kranju podali kazensko vozeči teptalni stroj pri pre-ovadbo zoper 31-letnegâ in Čkanju vlečne poti vlečnice 56-letncga moškega, so vče- potegnil iz prijema njene raj sporočili s Policijske mame in ji prizadejal tako uprave Kranj. Ali je med hude rane, da je na kraju ne-osumljenima poleg voznika sreče umrla. Z dejanjem je teptalnega stroja tudi direk- bila povzročena tudi nevar-tor smučarskega centra Ma- nost za življenje drugih tej Demšar, nam tiskovni smučarjev na vlečnici," je predstavnik policijske upra- pojasnil Zakrajšek. Krvavíc Inšpektor ustavil dvosedežnico Zvoh Prometrvi inšpektor Zlatko Bahovec je že konec lanskega leta ustavil obratovanje dvosedežnke Zvoh na smučišču Krvavec, In Čeprav je vmes zapadlo že kar precej snega, 26 let stara žičniška naprava še vedno miruje. Kot so pojasnili na Krvavcu, so Žičnico ustavili že pred novim letom, jo nato za* silno usposobili, v začetku januarja pa so prejeli inšpektorjevo odločbo o ustavitvi dvosedežnice, dokler ne bo odpravljena napaka. Druge žičniške naprave na Krvavcu, kjer imajo sredi smučarske sezone kar tri metre snega, normalno obratujejo, je povedal Ltika Vrančič, vodja komerciale In marketinga v RTC Krvavec. Vzrok za ustavitev dvosedežnice Zvoh tiči v prižemkah, saj se je ena od njih ob zadnjem močnem vetru razmajala, zato bo treba sedaj iz varnosti vse zamenjati. "Ta čas po vsej Evropi intenzivno iščemo nove sedeže s prižemkami, za normalno obratovanje naprave jih potrebujemo vsaj 180. Iskanje pa ni ravno lahka naloga, saj je bila naprava izdelana leta 19S2 in proizvajalec Doppel- meier takih ne izdeluje več. Naša želja je, da b> do šolskih počitnic, torej sredine februarja, znova omogočili smuko z Zvoha," je še pojasnil Vrančič. S. Š. Dvosedežnica Zvoh pripelje smučarje na najvišjo točko krvavškega smučišča, a sedaj že nekaj časa miruje. Kran) Policisti iščejo drzna tatova Kranjski policisti poizvedujejo za mladeničema» ki sta v ponedeljek malo pred 14. uro na Cesti Kokrškega odreda v Kranju oropala 74-letno občanko. Na silo sta ji z rame iztrgala torbico, tako da je padla po tleh, drzna tatova pa sta jo urno popihala proti Begunjski ulici. Občanka je roparja opisala kot moška, stara med 20 in 30 let. Eden je močnejše postave, visok okoli 170 centimetrov, na gîavi je imel temno smučarsko kapo, oblečen pa je bil v svetlo bundo z dvema navpičnima rdečima vzorcema na prednji in zadnji strani. Drugi storilec je visok od 175 do 180 centimetrov, oblečen pa je bil v temno bundo in modre jeans hfače. Policija poziva vse, ki so dogodek videli in bi znali v zvezi z njim karkoli povedati, da pokličejo na PP Kranj (04/233 6400) ali na 113. S. S. Zaradi snega letališče Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana je bilo zaradi novozapadlega snega v torek zaprto kar pet ur, še včeraj pa je bila zaradi snežnega plazu zaprta cesta na Soriško planino. SiMOK ŠUBIC želeli potovati §e v torek, so ............................................................................omogočili potovanje s po- Kranj, Brnik • Zaradi obilne- poldanskimi leti, lahko pa ga sneženja so v torek do- so svoje potovanje prestavi- poldne kar za pet ur zaprli li tudi na naslednji dan. Letališče Jožeta Pučnika Na jezerskem je približno Ljubljana, Česar v zadnjih štiristo odjemalcev v torek dvajsetih letih ne pomnijo, ob 2. uri zjutraj ostalo brez "Letališče je bilo zaradi električne energije, ker je snega zaprto med 7.15 in drevo, ki je klonilo pod težo :2.io. O zaprtju letališča je snega, pretrgalo električni odloČil vodja prometa, na vod. Napako so delavci Elek- delu pa so bile vse razpolo- tra Gorenjske odpiavljali do Žljjve ekipe zimske službe, približno 11.30. Brezelektri-V zadnjih dvajsetih letih je ke so občasno ostajali tudi bilo letališče zaradi izredno na območju Domžal in Sneg je v torek povsem ohromil brniško letališče. slabih vremenskih razmer Kamjiika. zaprto le dvakrat po přibliž Torkovo sneženje je pov- no uro, ne pa za toliko zročilo tudi precejšnje pro- časa," je razložila Lea Jare, metne težave. Zaradi snež- strokovna sodelavka za od- nih žametov so zaprli cesto od Nemškega Rovta proti Soriški planini» delavci nose z javnostjo v Aerodromu Ljubljana. V torek dopoldne je bilo Cestnega podjetja Kranj so tako odpovedanih devet le- včeraj še vedno odstranje- tov, od tega sedem Adrii- vali snežni plaz s ceste nih, medtem ko ie Adriino Zgornja Sorica-Sorilka pla- letalo iz Istanbula moralo pristati v Trstu. Kot je po- nina, v sredo pa se je sneg vsul tudi na cesto PodroŠt- jasnila Adrijana ie\\ iz Petrovo Brdo, a so plaz že g Adrie Airways, so za potnike poskrbeli v skladu z odstranili. Policija je poročala tudi o Številnih manj- uiedbo o pravicah letalskih ših prometnih nesrečah z Od ponedeljka do srede so gorenjski policisti obravnavali potnikov. Potnikom, ki so gmotno škodo. z6 prometnih nesreč» večinoma le z materialno škodo. Policisti imajo nov kodeks Osnovni namen policijskega kodeksa je ozaveščanje policistov o pomenu spoštovanja človekovih pravic. Simon Šubic čel ter krepitev moralnega ....................................... ravnanja v praksi." Od sta- Ljubljana - "Policisti služi- rega se po njegovih bese- mo ljudem, varujemo nji- dah razlikuje tudi po tem, hovo življenje in premože- da je naravnan inspirativ- nje, šibkejše pred močnej- no, saj spodbuja k etičnosti šimi, zagotavljamo ustavne in moralnosti, napisan je v in zakonske pravice vsem prvi osebi množine, s či- Ijudem pod enakimi pogoji, mer je poudarjena skupin- vedno ravnamo etično, za- ska pripadnost organizaciji, konito in strokovno," se in ukinja Častno razsodišče. glasi nekaj členov novega H kodeksu je priložen tudi policijskega kodeksa, ki so seznam vrednot in vrlin, ki ga ta teden predstavili Ljubljani. izražajo poslanstvo policije. Za nov kodeks so se na Kot je povedal Robert policiji odločili, ker je bil Šumi iz Službe generalne- prejšnji že precej zastarel, ga direktorja policije, so Preden je bila izdelana Robert Šumi/fo»:cki novi kodeks sprejeli že ok- končna verzija kodeksa, je tobra lani: 'Osnovni na- bil dan tudi v razpravo po- želijo izobraziti policiste, men policijskega kodeksa licistom. V prakso ga na- ^ bodo opravljaD svoje de- je ozaveščanje policistov o merava j o vpeljati predvsem lo strokovno in v interesu pomenu spoštovanja člove- prek izobraževalnega siste- državljanov, je povedal Ivo kovih pravic in etičnih na- ma policije, prek katerega Hok s Policijske akademije. i D A T R I S Kranjska Gora Ni imel čása'zavreti V ponedeljek malo pred poldnevom se je v trku osebnih vo-na regionalni cesti v Kranjski Gori hudo ponesrečila 57-letna Izolanka. 42-letni Ljubljančan je peljal v koloni vozil po regionalni cesti Iz smeri Podkorena proti Belci. Ta se je nenadoma ustavila, Ljubljančan pa ni uspel pravočasno zavreti, zato je odvil v levo. Tedaj je nasproti pripeljala 58-let' na voznica iz Izole, ki se trčenju ni mogla izogniti. S. Š. KRIMINAL Bled jeseničanki "zmotili" pri vlomu Blejska policista sta v torek zvečer med vlomom v vikend zasačila kradljivi sraki z Jesenic, stari 21 ir let. Osumljeni Jeseničanki sta okoli 21. ure prišli do vikend hiše na območju Bleda in z ostrim delom kladiva navrli krilo vhodnih vrat ter jih odprli. Ker v vikendu ni bilo nikogar, sta brez skrbi pregledali vse prostore ter si pri* pravili nekaj kozmetike, več starinskih predmetov, knjig in slik, da bi jih odnesli s seboj. K sreči ju je v okolici vikenda opazila neka občanka, ki je o sumljivih osebah obvestila policijo. Na kraj je odšla policijska patrulja z Bleda, ki je osumljenki prijela, ko sta bili še v objektu. Domžale, Komenda Vlomili ponoči V noči na ponedeljek so neznani storilci vlomili v poslovni prostor v Domžalah. Odnesli so prenosni računalnik In monitor, vredna okoli 1500 evrov. (sto noč je nekdo vlomil v stanovanjsko hišo v okolici Komende. Lastniku je ukradel gotovino In nakřt ter mu s tem povzročil za okoli dva tisoč evrov škode. S. Š. 49 Priloga Gorenjskega glasa ufednik: Miha.Nagiič®sioi.net Jutri mineva 200 et od rojstva Matije Majarja Ziljskega, moža. ki si je lipat v prevratnem letu 1848 prvi med Slovenci zapisati in objaviti tedaj nadvse drzne zahteve-te pa so postale jedro osrednjega in še danes ne povsem uresničenega političnega programa Zedinjene Slovenije... amo Mir^ Naguč ni lepak, natisr.jen 5. aprila v jeden slovenski zbor. Na Ko- skerbimo, drugi naravno Blaznikovi tiskarni v Ljublja- roškim nas je 116.000, na II metijske in roko- ni in ponatisnjen lo. maja Štajarskim 378.000, na delske novice, ki 1848 v Novicah. Tudi v te 4i Kranjskim 438.000, na Go- manje... In kdo je bil Matija Majar, ta 7Z slovensko stvar velezas« jih je urejal dr. [a* besedilu izpostavi osrednji riškim in Teržaškim lužni, a danes skoraj nez Bleiweis, po- porr.en narodnosti in jezika. 217.000 zneíši oče naroda, na Banatskim Slavenska narodnost in sla- 22.000, Na Vogerskim so 29. marca 1848 prinesle venski jezik! To je za nas: 60.000 in v Istrii 230.000. Tako na sedem strani razdeljeni in razcepljeni smo vsi pozabljeni mož? Rodil 7. februarja looo v G( socil sam, trp>eč od zagrenje-nosti, silne nezaupljivosti in bolestnega občutka, da ga še vedno nadzirajo. Umrl je 31. julija 1892 v Pragi, pokopan je na Olšanském pokopališču, Ider še vedno stoji njegov (Gortschach), v Ziljski dolini spomenik. Članek z naslovom, ki se je conditio sine qua non! To se zgledoval po svetopísem- skeni božičnem pozdra^oi: pravi: aii se mi ne oglasimo, kakor svoboden narod in ako Koroškem lil sstolni I in povsod siromaki; kjerkoli ' leti i844'48 Bil je tudi velik rusofil. Leta »lan v Celov' 18^ je na veliko narodopis- slovenskimi no razstavo v Moskvi poslal imenitno zbirko ziljskih narodnih noš, skrinj drugih Slava Bogu v višavah in na svoj jezik ne ubranimo - se cgksimo, je nas premalo, zahtevami je razdraiil celo- zemlji mir ljudem dobrega smo muha, smo kakor riba karkoli rečemo, nam besedo vške Nemce, kj so pri škofu serca! Naslov ni bil torej nič brez vode, kakor ptica brez lahko podero; ako bodemo dosegli, da ga je ta pozval na predmetov ter risbe in opise posebnega, nenavadna in perut... za nas je djano. Ako pa zjedinjem, nas bode blizo zagovor in od njega zahteval, slovenske svatbe: njegova drzna pa je bila vsebina. "Kaj pa mi le samo svojo narod- poldrugi milijon ... naša be- napiše nič prevratnega predstavitev je bila spoznana pa mi želimo?... Več stvari; nost in svoj jezik zdaj ubta- seda bode veljala in povsod in slovenskega veČ. Ker se za najboljšo v tem delu raz- nej imenitnejši pak je: da nimo, je vse dobro; ako bi se lehko obstala; dobiček bode- kaplan tej zahtevi ni uklonil, stave. Načrtoval je tudi selitev bode nam slobodno, da mo- nam nobena druga želja ne mo pa imeli vsi. Mi moramo ga je škof prestavil najprej v Moskvo, kjer so mu oblju- remo v Sloveniji kadar koii spolnila kakor leta, • je toli- imeti jeden zbor cele Slove-hočemo in kakor hočemo po ko, kakor da bi že vse druge nije. h kterimu morajo priti potem pa v letih bili profesuro... In kaj nam štiri drug malim v šole in v kanclije naše želje spolnjene bUe." Majatjeva misel, vpeljati naš slovenski jezik. Slovenska narodnost in je- slovenskih krajev in seboj da nas ne sme noben narod zik pa bosta po Majarju res prinesti vse pravice, kter« do stališi in poslaniki iz vsih težno nemške župnije; leta gorjansko dolini pomeni danes.^ Njegova misel da se moramo mi "sami za svojo stvar poganjati", da sami • ker drugi pač ne bodo ia se fflOVUfflO siliti, ptuj jezik nam nameto- na varnem šele, "ako bode- zdaj imajo." Sledijo še druge tal do 1870, ko se je župniji - poskrbimo "za svojo narod vati. Italijani imajo v vsih mo zjedinjeni". "Da svojo konkretne terjatve, na koncu zaradi od kapi ohromele no srečo, za jezik in narod- ÏHl SCltni svojih Šolah in kanclijah ita- narodnost in jezik ubranimo pa avtor izpostavi zavedanje, lijanski jezik, Nemci nem- in povzdignemo, moramo . da ne smemo čakati. "Mi se odpovedal nost", je po mojem še vedno Križni nadvse aktualna. Zedinieno "za SVOJO stvar ški, Magjari magjarski. To je želeti in terjati: 1. Da se vsi moramo sami za svojo stvar gori pri Celovcu, tega leta pa Slovenijo smo zamudili, zato pametno in prav. Nam mora Siovend, kakor naj bližnji poganjati; ali mi sami za se, preselil -v -v poganjati", da biti naj ljubši pa naš Sloven- brati, zjedinimo v jeden na- za svojo narodno srečo, za živel skoraj slep in v popolni * ski jezik! To pravico si mora- rod, in da bi imeli vsi vkup jezik in narodnost ne po- osamljenosti; na to se je ob- sami poskrbimo mo tudi mi zadobiti, To je ^^ , perva potreba! Ako zdaj za- za SUC^O mudimo, preti našemu na- ^ rodu pc^ba; ali pak zdaj vsi narodno srečo, na$ in narodnost brani. , o • Čaka riašiga naroda go- ZajeZlK m sposka sreča!" Objava teh drznih zahtev ne bi bila mo- narodnost , goča, če se ne bi malo prej, J sredi marca, tudi na Dunaju je nadvse začeta revolucija; čas je bU moramo tem bolj paziti na slovenščino, Z njo kot narod stc^imo ali pademo. i tJ-éO.' aktualna. torej prevratnim zahtevam naklonjen in ga je bilo treba izkoristiti. Avtor teh besed Zedinieno pa je bU Matija Majar Ziljski, ílCw... -r:./ .......■ - -•-•.T .......7......: r;«^;:.", - V" . . .................' " .. . .. --------v........f--' .............-.....V' ......- -" ": A • tedaj 39-letni stolni kaplan v Slovenijo smo Celovcu. Kot duhovnik je svoje misli podkrepil še z be zamudili, zato sedami iz Svetega pisma: "Kdor za svoje ne skerbi, je moramo tem verozatajil, in je hujši od ne- -, . , vernika!" (Sodobni prevod: bolj paziti na -če kdo za svojce, posebno . za domače, ne skibi. je zata- slovenščino. lU vero in je slabši od never- nika."! Tim 5,8) Z njo kot narod Svoje misU je Majar nato 4S \ ,v »s \ s •au. i« / /M .............. — .....--------' - v ........... ........ • ...... .....< ......... ........ ^^ ft stojimo Se stopnjeval in jih publicira] v besedilu z jasnim naslovom: Kaj Siovend terianao? -.-^.^.JŽ!- r.íA r - ' . ...V'.'.-'--........^ • - " ..............^ - j-' --------- — , .. í.e^. /—y *' ' '' • — ali pademo. Izšlo je najprej kot samostoj- Malija Majar Ziljski (1809-92), narodni buditel j, njegov portret in rokopis IO G0REN)5KI GLAS petek, 6. febmarja 2009 POGOVOR Snovarna Literarni zgodovinar, redni profesor za slovensko književnost na Filozofski fakulteti dr. Miran Hladnik je izjemno ustvarjalen pisec znanstvenih knjig, razprav, priročnikov, učbenikov ... Več o njegovih delih in delovanju na http^/lit.ijs.si/hladnik, kot bi tudi sam priporočil spletno stran na internetu, na katero je postavil zbirko slovenske iterature in literarnovedni diskusijski forum, Pogovarjala sva se o knjigi. Prešernu in gorah. Dn Miran Hladnik se je rodil v Kranju, zdaj pa z družino živi na Dobravi pri Kropi. Ne za mite y v cas Igro Dr. Miran Hladnik, literarni zgodovinar Igor Kavčič gi rok pa vendar ne vidim ve- ...................................... liko možnosti za ohranitev o sem si na vaši posebnega komunikacijske- osebni spletni stra- ga statusa literature. V svetu, ni ogledoval foto- kjer socialne vzorce vzpo- grafije. ki ste jih stavljajo resničnosti šovi, posneli sredi janu- kjer na mesto fikcije stopa aqa na Ptičjem vritu v zas ne- realni vsakdanjik, v katerem ženih Karavankah, sem naj« ima leposlovje zelo omejen prej začutil vso tísto prostn- domet, sklicevanje na posebna pravila, ki naj bi veljala za litprama H^la. ni vef ^amřv nost, ki jo nudi gorski svet, hicntti pa sm pomislil, mar ne bi veljalo počakati na po- umevne." mlad, ko se sneg stali. Tudi ko sva se d(^ovarjala za in- Ni govor o kakršnem koli terviu, ste imeli v načrtu spornem odlomku romana? ' 'gorski vikend ". é* "Če že, bi bil lahko roman "Lahko bi rekel, da so Cefmji rausi sporen z jezi- gore in slovenska literatura kovnega stališča. Sporen med seboj povezane. Sloven- samo za tiste, ki so rasli iz ci se imamo za literarni na- loijiževnosti kot temeljnega rod in obenem za narod pla- izrazila slovenstva, za tiste, nincev. V gore rad zahajam ki jim jc knjižna slovenščina Dr. Miran Hladnik, literarni zgodovinar, pristaž dektronsk« knjige, planinec ... • p®«: r^» Doki tudi zaradi življenjskega rav- sveta in nedotakljiva. Zdaj notežja. Če se Človek ukvarja ko neki Vojnovič napiše ro- praznične priložnosti, sicer kovnim vplivom od drugod oceno in tudi za skromen samo z eno stvarjo, je enako man v govorici mladih v na- pa bi uporabljali angleščino, in dopustiti, da se "umaže", honorar popravljajo strojno , , J , - , kot bi v tenetijstvu prisegal cionalno mešanem predelu ki je v mednarodnem pros- Kmečkega sveta, Id ga je tako obdelane pesmi in romane, Petični zbirala, le na eno kulturo. Mislim, da Ljubljane, bi to lahko dojeii toru mnogo bolj konkurenč- lepo obvladala slovenščina ali pa jih vnašajo sami. Elek- , ^ je potrebno nekoliko koloba- kot hudo motnjo. Prej bi to- na. Pozabili smo, da je nekoč 19. stoletja, ni nikjer več, živi- tronska leposlovna knjižnica tCtlSlStlCyiO riti, tudi mešani gozdovi so rej pričakoval razburjanje s že bilo podobno: Prešeren se mo v drugačnem okolju, ki je civilizacijska nuja, če ho- navezam na vonj tiskane trajnejši ... strani varuhov klene, čiste, je s svojimi slovenskimi sta- ga je treba na novo poimeno- čemo, da bo slovensko knji- tradicionalne knjižne slo- novskimi kolegi o strokov- vati. Zakaj bi pristali na to, da ževnost še kdo bral- Na za- venščine kot pa reakcijo poli- nih in intelektualnih temah ga je dovoljeno poimenovati slonu Že zdaj dobimo kar cije zaradi vsebine romana." pogovarjal in dopisoval po samo po angleško? PiivoSČi- lepo vrsto knjig in nič fanta- _______ ....... ......nemško in ne po slovensko, mo si nekaj ustvarjalnega ve stično ni pričakovanje, da v icnnge, bodo segli rausi. pa ne zato, ker gre za Zdi se mi, da je prav jezik ker je bila slovenščina tedaj selja ir. igrivosti in počnimo dogledfiem času dobimo vse. Te dni je bil v ospredju slovenskih medijev roman Gorana Vojnoviča Čefurji eno pri nas najbolj branih največja posebnost romana. Besedilo ni neki stilistični preizkušena pač samo za to tudi v slovenščini. Bolj ko Sam sem največ pobud in vsakdanje govorne položaje bomo preverjali njene skraj- navdušenja v to smer dobil V denarnico in SI knjig v preteklem letu, am> , , vvi' pak zaiadi reakcije Sloven- dosežek, ne gre za besedni in za cerkev. Če ne želimo, ne izrazne možnosti, bolj na daljših študijskih bivanjih JO pnVOSClLl v ske policije, češ da avtor v artizem, je pa zapisano v da se situacija ponovi, slo- nam bo služila in bolj nam v tujini, zlasti v Nemčiji.' unikatni, t personalizirani knjigi lc*to žali. Avtor je bil celo klican na infohnativni pc^ovoi... Se vam ne zdi, da nekdo koraka nazaj? govonci mladih "Čefuijcv" venščinc ne smemo kot ne- bo vŠeČ, Četudi "luiiazana" iz ljubljanskih Fužin. "Tega jezika pred desetimi leti še ni bilo. Gre za hi- dolžne neveste zapirati v do- od svoje naporne in vsestran- Elektronska knjiga, mar to mačo hišo (kdo pa to še po- ske službe. čne!), ampak io soočiti s sve- "Knjige sam še nisem tro preklapljanje med jeziki, tom in njegovimi številnimi Bi temu lahko rekli razvoj obliki Kdor hoče prebral; najprej jo je ha, tre. kar sredi stavka, za namen- izzivi, tako v znanosti kot na jezika? , nutno pa jo ima sin v Pata* sko barvanje slovenščine z cesti." le uVatt, uO ufal gonjji. Vojnovlčev roman m "ji^oslovanskim" akcen- "Razvoj je premočna be- seda. Recimo temu raje prvi, ki je na Slovenskem na- tom, prevzetim besedjem Boj za Čisti slovenski jezik spreminjanje jezika. Če se tam, kjer je redil prepih in bil vzrok za itd. Včasih je veljalo, da so je- je torej nesmiseln? razburjenje polidje. Pred Ča- ziki zaključene entitete, čisti II pomeni, nas v idea je "romantika", ko mož in žena vsak na svoji strani pK>stelje prebirata vsak svojo knjigo? Z računalnikom menda ne bomo šli še v posteljo.... ? Res je bil glavni očitek neki pojav spreminja, to po- sanjarjenju o elektronski Zapiranje jezika v sistem meni, da se odziva na vplive knjigi, da je naprava za v po- II pOCenif hitro som sem se vključil v deba- organizmi, ki se med seboj strogih pravil, tako je prav. od zunaj, da je vitalen, da se steljo pretežka, da kuri bate- , to, ko je bilo iz podobnih raz- ne smejo mešati, v tem ro- tako pa narobe, tako je dovo- zna prilagajati. Če se ne pri- rije, da ne moremo zaspati z dostopno in Icjer logov sojeno pisatelju Matja- manu pa se dogaja sprošče- ijeno, tako pa ne... ne pripe- Ishodi, potem okosteni in iz- njo... Nove elektronske knji- , . 111 žu Pikalu. Gre za vprašanje, na in iskriva jezikovna igra, Ije nikamor oziroma vodi gine. Kar se v naravi ni spo- ge z elektronskim papirjem SI 00 LanfCO kakšno pravico ima kdo, ki ki je znak živosti kulture, ki samo k odporu do jezika, sobno prilagoditi, izumre, in namesto LCD-zaslonom po- , se čuti prizadetega zaradi 11- ji govorci pripadajo, in je Orodje, za katerega je treba enako velja tudi za jezik." mimogrede se teramega dela, uveljavljati prva garancija za to, da jeziJd preštudirati preveč navodil spešeno pometajo s takimi očittó. Sicer pa so v primerja- -, • i • svoje zahteve preko sodišča. obstanejo. To velja tako za za uporabo in s katerim ne Ste velik pristaš in tudi ak» vi z drobnimi zasloni mobi- ka/ zapisal m \z razsodbe, ki je po muko- slovenščino kot za jezike pri- smemo početi tega in ne ter tako imenovane elek- jev, s katerih brez godrnjanja trpnem procesu nazadnje seljencev. Ko jezilo izgubijo smemo početi onega, bomo tronske knjige, branja z za- beremo, današnje elektron- pOKOmentnal, to dala prav pisatelju, se zdi, odprtost za spremembe, ino- hitro zamenjali za drugo, slona. Menda na Filozofski ske knjige pravo udobje. kot da sfovenska književnost vadje ir. kombinacije, so zre- priročnejše in bolj učinkovi- fakulteti na vašo pobudo Enciklopedij, slovarjev, leksi- pa je elektronska ohranja svoj privilegirani li za muzej. Tak skrbno ne- to orodje. študentje v računalnik že konov v knjižni c^liki niti ne status v družbi, in policijsko govan, zunanjih vplivov Brambovstvo ni produktiv- vnašajo slovenske klasike? pogledamo, kadar so nam rCnjlga na opravičilo Vnjnoviru po po- ořrebljpn in pranje oblečen na pozidja, jezika ne smemo "V okviru projekta Sloven- zastonj dostopni na inter- ^^ klicrti šlampariji, ki so si jo jezik bi bil tam spravljen za le negovati, čistiti, polirati, ska leposlovna klasika na netu, in tako lx> tudi z lepo-intemetU» privoščili, to potrjuje. Na dol- posebne, nedeljslœ in druge ampak ga tudi odpirati jezi- Wildviru študentje za višjo slovjem; celo na knjižnem POGOVOR Snovanja sejmu, ki je "bil vedno'utrdba pesnika. Vendar za časa živ- tako kot še maisikaj, kar se stično prodajnih izdelkov koče samo zaradi šnopsa. klasične knjige, nihče več ne ljenja Prešeren ni imel prav pripisuje Prešernu in ni nuj- na temo Prešerna. Podjet« Pri tem pozabljajo, da ima- "Ko bomo protestira proti temu. Obi« veliko bralcev (Krsta je pro- no povezano z njim. Preše- nik je predstavil različne iz- mo za take v slovenââîii dru- Y)TtY(XČUYl(ÚÍ du čajna knjiga s tem ne bo iz- dal 2.00 izvodov, kar je bilo ren je za mnoge edino po- delke, od skodelic, pisarni- go, že dolgo uveljavljeno ^ ' urmla, lemed butične izdel- tedaj že mnogo)« in ni bil znano pesniško ime, zato pa ških priborov» takih in dru- ke se bo preselila. Petični tako slaven kot pesnik Kose- tudi lepimo nanj vsak verz, gačnih knjižic do čokolad- planinci. Pretirano dosled- ime, namreč pijanci, ne pa m mrt zbiralci, fetišistično naveza- ski, ki je znal neprimerno ki nam pade na pamet." ni na vonj tiskane knjige, bolje osmišljati eksistenco rûh kroglic in celo rdečega na> gorečna, izključna in izvina z njegovo nalepko ... kJjučevalnd raba, kakršno bodo se^ v denarnico in si svojih rojakov v prvi p>oJovid Smo bližji onim drugim fi- Pa ni bilo posebnega nav« prakticiraj© nekateri pisci, jo privoščili v unikatni, per- 19. stoletja. Prešeren je bil gam ... dušenja, nasprotno, večini napravi besedi» za katero se sonalizirani obliki. Letošnji pesnik osebne ljubezni, Ko- "Mogoče, ne vem. Sicer pa se je zdelo grozno dati Pre- zavzemajo, več škode kot ko- zaljubljenca, ki je svojo ljubezensko nesrečo prodajni uspešnici, prestižni seski pa domoljubtii pesnik. si je v svojih epigramih naj- šernov lik na steklenico. risti." knjigi Svetlanine pravljice Mitizadja Prešerna se je za- bolj privošdl žensko redov- Tako smo zaenkrat ostali Makarovičeve in Biblija, sta Čela šele kakih dvajset let po ništvo in duhovščino na- pri čokoladnih kroglicah... Napisali ste kopico znan- že taki, bolj za shrambo v vi- smrti, ko so Slovenci instru- sploh, čeprav je z obojim "Žganje z imenom prešer- stvenih del, razprav, v zbir- SUhUniivCll V trini kot za branje. Kdor mentalizirali njegovo poezi- imel celo prijateljske osebne novec - dobra ideja! Slovenci ki zbrali slovensko erotično hoče le brati, bo bral tam, jo za svoje nacionalne hj^- stike. Nekateri verzi na to smo s Prešernovim mitom poezijo..., dosegali večkrat- kjer je poceni, hitro dostop- turne potrebe. Če bi se da- temo so kar sočni." no iji kjer si bo lahko mimo- nainji patrioti hoteli obnaša- res mogoče obremenjeni, ne naklade, kaj pa roman, ampak nad tem nisem pre- vas ta ne zanima? "Pa me res včasih kdo to grede še kaj zapisal in peko- ti zgodovini pravično, bi mo- Prešeren je nedvomno te- več zaskrbljen. Naša zgodo- mentrial, to pa je elektron* rali na svoj domoljubni oltar- meljni kamen slovenske li- vina je zgodovina prilagaja- vpraša. Mogoče zato, ker si ska knjiga na internetu." Ček postaviti tudi ali celo naj- terature in poezije in kot nja in praktičnih odločitev, pod Uteramim zgodovinar- prej Koseskega." pesniško službo narodu, ne prinaša toliko, Ne odneham. Zagotovo pa tak nekake nedotakljiv. Pa zaradi teh spretnosti smo jem predstavljamo človeka, L^f Lj m/jwi vendar, bi bilo narobe, Če bi bili uspešni. Ko bomo prera- ki bi rad pisal romane, pa knjižne police ne bodo tako V nekem obdobju ste se mladi na majicah nosili čunali, da nam mit zaljub- tega ne zna in se zato tolaži s lepe kot so bile, ko je na ukvarjali tudi s Prešernovo njegov lik ali pa napise tipa Ijenca, ki je svojo ljubezen- pisanjem o romanih drugih njih kraljevala Naša besjeda profano poezijo... v rdečem ali pa v enaki bar* prodaja žganja "Profana poezija je skoraj pnjatelj, France ... Prešeren je car ali pa moj sko nesrečo sublimiral v pes- ljudi. V osnovni šoli sera na- ^ imenOm niško službo narodu» ne pri- pisal pol sonetnega venca, vi zbrana dela predsednika preveč blag izraz za tiste Pre- Mitizadja me moti prav naša toliko, kot bi nam pro- ko sem bil zaljubljen v sošol- šemove nespodobne verze. zaradi izpostavljanja nedo- daja prešemovca, bomo pač ko, pa je pisanje trajalo toliko P bomo pač hu ... Ne, leposlovja res ne UStreZnO nekdanje države... "Knjižna poiica ostane le- Čeprav v pisanju kosmatih takljivosti. Mit je rezultat od- ustrezno modificirali mit, časa. da je bilo vmes potreb- pa, če z nje ne jemlješ knjig, pesmi med klasiki ni bil no- daljevanja od realnosti, po saj ne bo prvič." no zamenjati ime v akrosti- kajti če jih preveč bereš, se bena izjema, pisala sta jih mitih posegamo, kadar reaJ- obrabijo. V bodoče si bomo tako Puškin kot Boccacdo... nosti ne moremo obvladati Slovenci menda tudi velja- pišem. Raje fotografiram. morali izmislili drugačen Prešeren je bil frajgajst, do- oziroma se sprijazniti z njo. mo za planinsko nadjo. Vsi Mogoče bom pa po upokojit- način za opremljanje sob. vek svobodnega duha, Id se V situacijah, ko gre za preži- v gore. Pa vendar, vi s svoji- vi napisal spomine, to zdaj vsi počnejo. Sicer pa, da ne bo nešpora- ni omejeval na literaturo za vetje, so miti gotovo nujni, da mi gorskimi podvigi ne ve-zuma, nisem sovražnik knji- kulturno osmišljanje naro- sploh obstanemo. kadar pa Ijate zgolj za planinca do ge, nasprotno, še zbiram jih. da, ampak fe pesnil iz živ- nam gre dobro, in sedaj nam koče, na žganje in potem Pa vendar imate v načrtu modijicirali mit, saj ne bo prvič. " Predlanskim sem slučajno Ijenjske nuje tudi o drugih gre dobro kot še nikoli doslej, nazâj v dolino... na smetišču našel tri zaboje življenjskih temah, osebni pa gojenje mitov pomeni vra- Ja, Slovend se imamo za novo knjižno izdajo... "Pišem knjigo o sloven- starih nemških knjig, ki [ih erotični in hedonistični plati. Čanje nazaj v 19. stoletje. Ve- alpsko nadjo. Mogoče je ta skem zgodovinskem roma- je nekdo zavrgel pri prenovi To ga dela človeško simpa- liko bolj smisdno bi se biJo alpska identiteta bolj v naših nu. Pred leti sem napisal Stanovanja. Presenečen sem tičnega. Žal se njegove rado- ubadati z realnostjo. Naslika- glavah kot pa v resnid. Pred podobno o slovenski kmeč- odkril, da so to knjige pred žive gostilniške verzifikadje ti si Prešerna na majico tako dnevi sem bil na Stolu, na ki povesti. Ker sta to najob- desetletjem umrlega razred- ni ohianilokaj dosti, pa še ta kot Che Guevaro, zakaj pa vrh je prišlo vsaj trideset lju- sežnejša žanra na Sloven- nika z ginmazije, matemati« iz druge roke." ka Lada Kustra, in jih hitro ne! Še vedno gre za udeležbo v mitu, vendar tako, da ga na znosil v avto. Sicer pa so Doktor fig, ker je Prešeren zabaven in kreativen način di in med nemžko govored» mi sem bil edini Slovenec. No. oreko forunrta. kier sem knjige v domači knjižnici otrokom kupoval in delil vključuje v drugačne kontek- potožil o tem, sta se potem ^ ^ AAA skem, bo s tem popisan velik del slovenske prozne produkdje." rade založene in si jih gremo fige, ali ker je pogosto popi- ste in ga odvezuje ritualne kar Boste tudi na kulturni Ne- nazadnje sposodit v javno vaofa končeval v gostilni* resnobnosti. Kot se je že do- meni dejstva, da smo, ko gre den gledali "z viška"? knjižnico, če jih seveda prej ne najdemo na zaslonu." Škem hlevu med konjskimi figami^ kulturo gibanja in porabo gajaio s Cankarjem in njego- zi vim "mať, a boš že dala tisť prostega časa, še zadaj.' "Ne enega ne drugega v kote, al kaf'...' "Zagotovo, če bo le lepo vreme. K nobeni kulturni maši ne nameravam. Prosla- Rako hodite v gore, kot gor- ve so mi nesimpatične, ker V svojih poklicnih začetkih neposrednih pričevanjih o ste se strokovno ukvarjali Prešernovem življenju ni- Pa vendarle, spomnim se, nik ali planinec, kot velja so Slovencem pogosto alibi tudi s trivialno literaturo. Se sem zasledil. Najbrž so pred leti je bila v Kranju ob priporočilo Planinske zveze za siceršnjo kulturno igno- vam ne zdi. da na splošno anekdote nastale kasneje in lem Času predstavitev turi- Slovenije? ranco. S prisotnostjo se de- leposlovje postaja vedno lah- kotnejše, manj zahtevno in za vedno širší krog bralcev? "Literatura si je vedno prizadevala za množičnega bralca. Avtorji, ki pri tem niso uspeli, so potem užaljeno začdi izdelke, ki so dišali po množičnosti, zmerjati s trivialno literaturo. Ker so ti elitniki namesto bralcev raje obvladovali literarno zgodovino, je razimiljivo, da se morajo otroci v šoli učiti o njihovih delih. Saj so res pi- saU bolje od trivialne konkurence, pa kaj ko njihov arti- zem ni preprostega bralca dsto nič zanimal. Če se nam zdi. da leposlovje postaja lah-kotnejše, je to lahko tudi znak demokratizacije literarne scene. Če bi verjeli vsem, ki pravijo, da spijo s Prešernom pod vzglavjem, bi morali Prešernu priznati status ''Naslikati si Prešerna na majico tako kot Che Cuevaro, množičnega, tO je trivialnega zakaj pa ne!" "Kot planinec. Besedi pla- klariramo kot kulturno oza- ninstvo, planinec sta v Slo- veščeni» potem pa se s tem venŠČini desetkrat pogostejši dobrim občutkom leto in kot gomištvo, gomik, in sta dan posvečamo drugim ce- zato zbirni izraz za vsa ne- čem in nam za kulturo ni ravninska početja, ki jih je nič mar. Kako to vem? Ob nekoč pokrivala izraza turist kulturnem prazniku prihaja- in turistika. Kot imamo ta- jo povabila iz časopisov in bomike in skavte, izobražen- RTV za besedo ali dve o Pre- ce in razumnike, tako je tudi šemu (najraje bi slišali kaj o v ozadju dileme piani- njegovih kosmatih). Novi- nec/gomik politična delitev: narjem se zahvahm za za- levi hočejo biti planinci, des- upanje in ponudim, da me ni pa gorniki." izprašajo kadar koli med letom, samo za praznik pro- Izraz se mi zdi rahlo arhai- sim ne. Pa ni potem celo leto čen, hkrati pa nekoliko bolj do naslednjega 8. februarja vzvišen. Kot gornika si (no ja, ali do 3. decembra) predstavljam Čopa v alpini- nobenega povpraševanja ne stični opremi iz dvajsetih po Prešernu ne po slovenski lel, kako stoji pod stebrom kuituri ne po moji eksperti- v severni steni Triglava... zi. Temu se reče izpraznjena 'Tehnično gledano so gor« ikonaNič ne bom proslav- niki res stremljivejši planin- Ijal, raje bom napravil tačas d, nesimpatično pa je, kadar za slovensko kulturo kaj kose čutijo zaradi tega vzvišeni ristnega, na primer kakšne- in enačijo planince s tistimi, ga leposlovnega klasika pre- ki se potrudijo do planinske selil na internet" 12 GOREN)SKI GLAS petek, 6. februarja 2009 DEDIŠČINA Snovanja Nocoj v Žireh odpirajo prenovljeno Staro solo, nekdanjo žirovsko pristavo loškega gradu. Stavba, ki je razglašena za kulturni spomenice po temeljiti prenovi zasijala v vsej svoji lepoti, v njej bosta muzej in krajevna knjižnica... Miha Naguč postala z delitveno bilanco občine Škoi)a Loka znova tudi last občine ŽÍri. Kako doslej? Zirovska pristava je bQa ves Čas iz dveh poslopij. Prvo Tako kot vsak človek ima je bilo to, o katerem piSemo tudi vsaka hiSa svojo ^odbo. in je služilo bivalnim, šol- Starejšo zgodovino Stare skim in muzejskim name-šole zaenkrat poznamo le iz nom. drugo je bilo gospodar-ustnega izročila, ki pravi, da sko poslopje, ki je sodilo zraje bila grajena kot pristava ven in se nazadnje imenova- ^ ŠkofieloSkega gradu in kot lo "pri Štalarju" (ime samo j\ClKSiiCl bo po taka služila raznim potre- po svoje potrjuje, da je bilo bam lošk^ gospostva frei- nekoč hlev pristave). Obe novem vsebina slnadh škofov, Ko je bao to stavW sta tvorili arhitekturno , , , t^ —, , leta 1803 sekularizirajio (da- celoto, ki je bila med pozna- ObjCKtO'; liStin^f nes bi rekli podržavljeno), je valci visoko ocenjena. Do- . ^ postala državna last. Najsta' mnevajo tudi • sodeč po oblici 50 ZC rejši nam znani pisni vix pa kovanju izjemn^a stopnišča Imenitna notranjost prenovljene Stare Sole v ŽIreh čaka na prve obiskovalce. , J priča o tem, da jo leta 1864 in stebriščne dvorane v pr- numisovcill, du od države kupiJa tedanja ob- vem nadstropju • da je Staro stavbe je bilo usodno in pre- manijo, ki je v Žireh pokon- leta sprejel občinski svet Občina - da bi biJa v njej §o1a. šolo 2^dil isti mojster (ozi- lomno leto 1998. Na veliko- čala že skoraj vse stare stavbe čine Žiri. Tako je bil storjen bo tu novo Ker je vse do 2. sv. vojne de- roma ista gradbena "šola"), nočno nedeljo (12. aprila ob (začenši s staro ňmo cerkvi- prvi korak na poti temeljite jansko služila temu name- ki je postavil Stari Farovž na 11.55) je obe stavbi vidno pri- jo), zavarovali, kar je ostalo, prenove objekta. Naslednjega visoko, luh KO nu, po vojni pa so bila v njej Mestnem trgu v Škofii Loki zadel potres v Posočju. Še je Muzejsko društvo Žiri je naredil inovativni Ernest Mlakar, tedanji gospodar Muzejskega društva Žiri. učiteljska (in dmga) stanova- (nekdanji sedež SDK) in mo- bolj usodna pa je bila sobota, predlagalo Ljubljanskemu odvtncyno, du ne nja, ji žirova se danes pravi- goče tudi kmečki dvorec Vi- 20. junija, ko je bila izvršena regionalnemu zavodu za var- , ^ -, jo Stara šola. Ko je bilo leta soko. Tega in župno cerkev ne dovolj premišljena odloči- stvo naravne in kulturne de- Leta 1999 se je bistroumno 00. V StUťl Šoli 1970 ustanovljeno Muzejsko sv. Martina v Poljanah je tev tedanje občinske oblâSti diščine, nâj se Žirovska pri- odločil storiti, česar se ni do- društvo žiri, je bilo določeno zgradil arhitekt Matija Maček in je bila Štalarjeva hiša, ka- stava razglasi za kulturni mislil nihče drug: škodo, ki jo bostu n^HZe] m tudi, naj bo v njej poslej mu zej. In ko so Žiii leta 1994 (1657-1737); je morda isti gra dil tudi Žirovsko pristavo? tere streha se je zrušila že ka» spomenik; zavod je soglašal je stavbi pnzade! velikonočni kih deset let pred tem, do tal in pripravil ustrezni odlok, potres, je prijavil državni po- knjižnicu, znova dobilo svojo občino, je Za najnovejšo zgodovino porušeiw. Da bi pred nišilno tega pa je 30. oktobra istega tresni pisami v Bovcu, ta pa Vse poroki na internetu 133 RAČUNALNIK IN JAZ Robert GuStin •Ko se odločate za enegfi naj- všeč in kaj jih je motilo. Tako stalo in kako naj bi bilo vse vaMjmcem je potrebno poslati Ijico ali pa gro2Íjivkc, je dobro, pomembnejših korakov v svo- so lahko vofe odločitve la^e in skupaj videti. Ko se odloČite za vabila, katerih izbira je na in- da se po spr^eú odločiti/Í osebno jem živ^enju in se s partneijem pravilne, saj napak drugih ne lokacijo, pa je potrebno na terrteiu zelo pestra. Vsekakor znosite pri ponudniku. Če kdaj, pripravljata na poroko, vama je ponavljate. TakSne forume Upravno enoto in sicer ^a, l^er pa si vabila pred oddajo vabU v si na poročni dan zagotovo ne lahko internet v zelo veliko po- najde le na sp letn ( shrani je kraj po roke. Ta m določi te íisií: še osebno v živo o^jte. moč. Pripraye terjajo veliko http://www.najina-poroka.com datum in uro àvily^e poroke, Poročne Čevlje in obleko si ve- želite, da bi So kaj nardie. Internet je booiia zakladnica časa, pametne odločitve in pred' ali na http://w\iw.mojaporo-vsem uresničitev tistegf», kar si ka.œm. Na obeh spletnih stra- poravnate nekaj upravnih taks in že lahka začnete z iž/ielavo Ija sposoditi v poročnih salo- id^ in pn porokije te^ zdo veli-nih, kjer vam bogato svetujao. ko. Tako lahko dobite idao o ob- želita. Poleg obleke in poročne- nehje ogrmno informacij o na- natančnega načrta vaSe pora- Na internetu res najdete kar leki, pranih, poročni torti, slav- ga slavja potrebujete Še cve^e, črtovanju in orgfinizadji poroke. ke. Več o upravno administra- nekaj izposojevalnic, a obleko nostnem tnen^u, pa tudi o povabila in Še vrsto malenkosti, na N(^deie lahko it^ortnadje vse od tivnih postopkih ob poroki naj- in čevlje je vseeno potrebno po- ročnem Šopku in poročnem poto-katere spn^ ^bh ne računate, obleke, čevljev, šopkov in poroč- dete na spletni strani e-Up- meriti. Podobno velja za poroč- vanju. Zato se pri načriovatyu pojavljajo pa se nenadoma ter nih prstanov pa vse do frizerjev, rave, na spletnem naslovu ne prstane, ki jih je na interne- poroke le poslužujte intemeta, znova in znova. Vso to lo^stiko prevozov, poročnih slavij, glasbe http://e-uprava40v.si. kjer pod tu c^omno, a izbira le-teh naj saj bo tako poroka postala dogo-lahko prepustite projesionaicem in fittogrt^, o^edate pa si lah- rubriko Družina in otroci my- bo z obiskom zlatarne, kjer si ddc, ia bo âcrojm po vajini meri. in načrtovanje poroke zaupate ko tudi, kam si žehte na poročno dete rubriko Poro^. O ceriov- lahko svoj prstan tudi sami na- Na drugi strani luže ponuja- poročnim agencijam, lahko pa potovatw. nem ddu poroke, Če ga potrd}u- rišete, pa seveda iz merite obseg jo poroke preko intemeta, a to se zadeve lotite sami. Pri načrtovanju poroke se je jete. se morate pač pozanimati vašega prstanca leve roke. nikakor ni dogodek, ki bi si sa Če se zadeve lotite sami, je najpra potrebno odločiti za lo- sami pri pristojnem župnišču. Vse ostalo si lahko praktičru^ želeli opraviti v petih minutah. priporočljivo prebirati spletne kacijo poroke. V Sloveniji je Zelo pomembna pri poroki kberete s pomoto intemeta, ki Priprava res taja prec& časa. Jbrume, saj rux njih najdete vr- kar nekaj lepih lokacij, kjer se je tudi izdelava seznama po- pa naj vam duži bc^j kot iskalec živcev m denarja, a ta investi- sto koristnih informacij, zlasti lahko poročite. Na internetu vabljencev in pošiljanje vabil, if^rmacij in vam ponuja nabor cija sc Idhko bogato izplača. pa še nasvetov o porokah. Iz- lahko najdete vse o tem, kaj veste lahko, kakšne so izkušnje nudijo, kakšne vrste porok lah- To naredita Že kaj kmalu, saj se kakšno ime še hitro dodatno možnosti. Zaradi pomena sa- Internet vama lahko da veliko, mega dogodka in detajlov, ki lak- ljubezen in srečo pa morata drugih, kaj in kje jim je bilo ko pripravijo, koliko vas bo to pojavi na seznamu. Vsem po- ko iz vaše^ doija naredijopmv- imeti sama. GORENJSKI GLAS petek, 6. februarja 2009 DEDIŠČINA Snovawa je prijavo upoštevala in odo- ski narodopisni inštitut Ur- titev slovenskega kulturnega brila sredstva za izdelavo pro- ban Jamik Celovec) prijavila praznika - ogledajo v petek. 6. februarja 2009, ob 18. uri. Hkrati se samo po sebi po- jekta obnove. Projekt so v letu 2000 Í2delali arhitekti Beta na razpis Evropske unije (v okviru programa pobude Poljanšek Koman, Janez Ko- skupnosti Interreg IIIA stavlja sprašanje, kakšna bo man in Borut Burger. Prva, Slovenija-Avstrija 2000- po novem vsebina objekta? ki je svojo vizijo prenove Ži- 2006). Zahtevna prijava, ki Tistim, ki so že namigovali, rovske pristave predstavila že jo je pripravila in usklajevala da bo tu novo Visoko, lahko leta 1988 v diplomski nalogi Olga Vončina, je bila v dru- odvrnemo, da ne bo. V Stari pri prof. dr. Petiu Fistru» je tako Dostala hišna arhitektka gem poskusu uspeSna, z njo so Zirovd dobili več kot 200 šoli bosta muzej Ln knjižnica. Ze konec februarja bo v Stare šole, katere novo podo- tisoč evrov evropskega de- mansardi odprto novo do bo sooblikuje še danes. nana • kar je dobra četrtina movanie Krajevne knjižnice Leta 2001 je Upravna eno- vrednosti celotne prenove, ka Žiri. To bo za hišo pomemb- ta Škof^a Loka izdala gradbe- je doslej veljala olaog 800 ti- no dovoljenje, občina pa je soč evrov. Ime projekta, Id je na razpisu Ministrstva za kulturo Republike Slovenije (za dda na področju kultur- ustrezal evropskim merilom, je: Pozdravljeni ljubitelji utrdb! Pomeni oživitev mate- no; pomeni, da bo živela, vzdrževana bo in stalno talno ogrevana (tisti, ki se spominjamo zimskega mraza v tej stari kamniti hiši, ga še zdaj ne dediščine v letih 2002- rialne in duhovne dediščine čutimo do kosti), vanjo bodo 2003) prvič v zgodovini pri» rapalske meje iz obdobja dnevno zahajali ljubitelji ««v «É«« dobila državna proračunska obema svetovnima knjige, v njej se bo fcar naprej sredstva za obnovo kakega nama, njeno varovanje in nekaj dogajalo. kulturnega spomenika v Ži- hkrati poskus trženja v turi- Kaj pa bodoči muzej? Tudi reh. Tudi ta dosežek je bil stične namene. V Muzeju ta že je. V pritličju je desno prelomnega pomena; v za- Žiri, ki ima slej ko prej sedež od vhoda že postavljena zbii- htevnem razpisnem postop- v Stari šoli, smo 29, junija ka Pozdravljeni ljubitelji ku nam je svetoval in posre- 2007 v že takrat prenovlje- utrdbi, Id mora tu in takŽaa doval zgodovinar Samo Bevk nem pritličju odprli prvo od ostati do konca 2012. Po tem iz sosednje Idrije, muzealec novih muzejskih zbirk, ime- letu bomo namesto nje po- po stroki, sicer pa že tretjič novano enako kot projekt Ta stavili novo zbirko, ki bo pri- zapored poslanec v Držav- je izhodiSče, kjer dobijo "Iju- kazovala celovito p^obo do ^^ ^.g^i ^ dela pri prenovi te nem zbom RS. Poleti 2002 bitelji utrdb" osnovno infor- gajanj v 20. stoletju na Zu'ov- stavbe je vodila sedem let so se začela tudi konkretna madjo o teh rečeh, potem pa skem, zlasti tistih, ki so ne- gradbena dela ir. s krajiimi se lahko podajo na ogled ločljivo povezana z obema ali daljšimi prekinitvarni po- bližnjih utrdb na jugoslovan- svetovnima vojnama in ra- na drugi pa velika sobana, ki tekala skoraj sedem let; pro- ski (Rupnikova linija) in itaii- palsko mejo. V pritličju levo je najbolj imenitna od vseh. vim dnevom 2009 v Žireh Skratka: pred Prešemo- jekt je s strani Občine Žiri janski strani (Alpski zid. Val- je zdaj priložnostna razstava. ves čas vodila Ida Filipič, lo Alpino) rapalske meje ... nadziral inženir Boris Rajko-irič, izvajal pa SGP Tehnik iz ki prUcazuje potek prenove Strop je obokan in oprt na odpirajo prenovljeni kultur-dva kamnita stebra. Tu pros- ni spomenik, v katerem bo- Skofjp ]x)Ve. Med prenovo je zaradi pomanjkanja denarja prihajalo dela pri prenovi Stare šole z V letih 2006-2009 so bila stavbe in nekaj žirovskih po- tor bo večnamenski, name- sta v prihodnje domovala sebnosti; v prihodnje pa bo njen različnim prireditvam muzej in knjižnica. To je vetři nova stalna raTstava, H ho (koncerti, literarni večeri, lika pridobitev za mesto Žiri, prikazovala glavne značilnosti Žirov in Žirovcev • da bo predavanja) in srečanjem ena osrednjih toČk žirovske (seje, poroke), na stenah pa identitete, predvsem pa veli- do zastojev. V premagovanju občinskim, državnim in ev- obiskovalec od drugod videl, bodo slike žirovskih slikarjev ka in simbolna zmaga za le-teh je bila odločilna prido- ropskim denarjem uspešno kam in h komu je prišel; tu iz stalne zbirke muzeja. Še vse, ki smo si v zadnjih treh bitev evropskih sredstev. Ob- zaključena. Navzven je nova bo hkrati muzejska sprejem- višje, na podstrešju, kot reče- desetletjih prizadevali za čina Žiri se je leta 2005 sku- podoba žirovske lepotice vid- niča in trgovina. Iz pritličja no, že nastaja nova knjižni- ohranitev krajevne stavbne paj s projektnimi partnerji na že nekaj mesecev, nav- se obiskovalci napotijo v prvo ra; vloga kleri, ki je no sanad- dedličine in hili pri tem naj- (Muzejsko društvo Žiri, Tu- znotersi jo lahko Žirovd in nadstropje. Tu bo na eni ristično društvo Žiri, Sloven- prijate^i Žirov • tudi v počas- strani nova Čevljarska zbirka, ji vlage prav imenitna, še ni dokončno izbrana. večkrat poraženi. To pot je drugače. Uspela prenova Stare šole je velika pridobitev za mesto Ziri in simbolna zmaga za vse, ki smo si prizadevali za ohranitev žirovske stavbne dediščine in hili pri tem največkrat poraženi. To pot je drugače. Ta evangelij svetega Matevža 174 IZ STARIH ČASOV Miha Naguč Zadnjič smo brali nadvse so- skozi nekaj odstavkov Trubar- dobni članek dr. Mirana jei^a izvirnika. Prvi: "Luhez- Hladnika o Truhafju in inter- nivi Bra^'e, Kadar ta Duh nctu. Zdaj pa se šc enkrat vrni- Bo^i, Kateri notri was prebi- mo k Trubarju samemu, k ene- va, je eno tako dobro lakato mu njegovih izvirnih besedil, inu žejo tiga svetigfi Evangdija ki jih je na spkt po^vil ravno m^a Gospudi J^usa Kristu- prof. Hladnik. Najdemo ga v sa per iw ^uňl, De sic vi nas Zbirki slovenskih leposlovnih prosili (potehmal ta ve^i del besedil na spletni strani Ludi vnc^ deželi druziga Jezi- vore zdostimi besedami Krajn- rite tedaj veselu leta Evattgeli, d, drigači Korošci, drigači Šta- dotle tij drugi prido. Inu pro- jerij inu Dolerui tar Bezjaki, site znami Gospudi Boga za drigfiči Kra$ovd inu Istrijani, ta dar sv$tiga Duha, de mi Je- drigači Krovati. Obtu smo mi zusa Kristusa, od Katerigfi S. letu naše delu vta Krajnski Je- Matevž zvejstu inu risničnu zik hoteli postaviti, za dosti piïe, prov spozrtamo inu za- riči volo, ner več pak, kir se stopimo. Du je on. Zakaj je nom zdi, de ta, tih drugih De- Čtovik postal, vmerl mu vstal žel ludi, tudi rrwgo zastopiti: od smerti, Skuzi kaj inu koku http://lit.ijs.si/leposl.html Gre ka ne zna, samuč ta Sloven- Trubarjeva znamkd, najdena Inu mi ne smo ifletimu naSi- moremo diležni biti mga do za: "TA EVAÍ^GEU SVETI- ski) Demi te sveU Evangelije na spletu GA MATEVSHA, sdai per- inu Listuve, koker x) ti od tíh mu obraianu, oli TdmaČeva' brute inu zaslužena. To našo nu lepih, ^thih, visokih, kušt- vero vnega pobulša inu poter- vizh vta Slouenski lesig pre- Evangelistov inu Jogrov pisani, co, vdobrim vzamite, inu špi- nih, novih oli neznanih besed di, de tudi naše seru bode pre- obemen." Za Trubarjev prevod tudi v ta Slovenski Jezik izpiše- žate vaSe Duše, dotle zbožjo iskali, Temuč te pnajnske minenu na dobru, de naprej Evangdija po Matiju torej oziroma za njegov predgovor k mo. Katero vc^o sveto prošno smo mi radi tar z i'eselom za- pomočjo, te druge Evangelije Krajnske preproste besede, ka- do konca našiga života, so inu Listuve preobememo. Ke- teri vsaki dobri preprosti slove- vsem našim gijanem inu leb' temu delu, ki je. namenjeno: il^i, Inu de vi vidite, de smo dar tu istu dopemesemo Tedaj nic lahko more zastopiti: Za- nom se deržimo po vuki tm. "Tej pravi Cerkvi Božji tiga s celim sercom, so vsem tejm vi hote mo^i vaše duše napasti kaj ta muč svetiga Evangelija S. Evangeliov, inu de dobimo Slovenskisfi Jezika, Milost inu kar od Buga imamc, pemared- dositosti" inu naše Izveličane, ne stoji tu nebesku Kralevstvu skuz^ Mir od Busa očeta skuzi Jezu- ni vom služiti, Vom tukaj po- Drugi odstavek: "Mi imamo vlepih ohrtnih besedah. Te- Jezusa Kristusa našiga sami- sa Kris^sa, riašigo Ohraneni- Šlemo ta Evangelior\ S. Matev- pak tukoj tri riči vom poveda- muč vtim duhei vti risnici vti ga Ohranenika, Timu sred ka, prosimo. " ža v ta naš Jezik p^wbemeni- ti: Na pervu. Keda r ta Sloven- Zdaj pa malo potrpljenja, ki ga. Tigo vi zdaj, od nas koker ski Jezik se povsod glih ířvu je potrebno, da « prebijemo enu makinu Kosilct oli Južini- veni viži ne govon. drigaČi go- praví ven mu venim svetim keršanskim lebnu..." Očetom mu S. Duhum bodi vsa čast tar hvala imer inu irt še sklepni odstavek: "Be- vselej. Amen." H GORENISKI GLAS petek, 6. februarja 2000 SLOVENCI PO SVETU Snovanja Z Lubnikom med argentinskimi Slovenci (13} Starih sodov ne zavržejo Marija Volčtak Izredno dobre ljudi imamo, najboljši so tisti, ki začnejo pri nas, nekateri že pri šestnajstih letih, veliko jih pri nas dela že doškega Í2delovaka sodov stvo» za proizvodnjo in naba- svojo službo, vsi imajo avto- .................... Petra Bajda, je bil krojač, vo skrbijo njegovi najožji so- mobile in hiše, saj so plaČe, Bajdovo tovar- mati Francka je bila Belehar- delavd. Podjetje fe v lasti de- ki znašajo približno 500 ev- no me ni povabil jeva iz Voklega. setih družabnikov, saj ie Pet- rov, za argentinske razmere stric Peter, tem- ILes je res lepa stvar, Bajdo- rov sin Pavel, ki je za očetom sorazmerno dobre. Povpre- več Andrej Ba« vi se radi ukvarjamo z lesom» prevzel izdelovalnico sodov, čna pokojnina denimo znaša juk, ki ga dobro tudi bratranec, ki je poslal tudi že pokojni. Še vedno je 150 evrov in z njo težko prepoznate tudi v Sloveniji. Ta- zdravnik, se je po upokojitvi to družinsko podjetje, med tíviš, če nimaš svoje hiže. Iz-krat je M pri Bajdovih knji- vrnil k lesu, pripoveduje zaposlenimi je precej Slo- redno dobre ljudi imamo, govodja, veliko dela je imel, Miha Bajda. Vsa leta je ostal vencev, vse več pa je domači- najboljši so tisti, ki začnejo vprašal me je, ali mu pridem zvest Bajdovi tovami sodov, nov^ tudi v vodstvu je poleg pri nas. nekateri že pri šest- pomagat takrat sem hodil v ki jo danes vodi. Skromno si- treh Slovencev domačin. srednjo šolo, pripoveduje 61' cer pravi, da je ne vodi sam, V tovarni je danes zaposle- na j s tih letih, veliko jih pri nas dela že vrsto let. Po sodovih je trenutno ve- letni Miha Bajda. Njegov oče temveč štirje, da je zadolžen nih 50 ljudi, Miha Bajda pra- lože, brat znamenitega men- le za prodajo in knjigovod- vi, da so delavd zadovoljni s liko povpraševanja, zato obseg proizvodnje povečujejo, prodali bi jih iahko desetkrat več, kot jih izdelajo. Proizvodnja sodov ni preprosta, saj je poleg pravega in pravilno sušenega lesa potrebno tudi obrtniško Miha Bajda znanje, stroji ne znajo sami opraviti vsega. Manj zahtev- Za izdelavo sodov uporabna je izdelava parkeU, kjer Ijajo taól evropski les, zlasti sodobni stroji opravijo vse slavonski hrast in oreh. Naj- delo. V bistvu imamo dve dražji parketi so izdelani iz proizvodnji, da smo manj tropskih vrst lesa, ki jih ku- odvisni od tržnih nihanj, pujejo v Braziliji in drugih nismo namreč pozabili na državah Južne Amerike. čase, ko je proizvodnja so- Večino, kar 60 odstotkov dov upadla, ker je zaradi go- lesa pride iz lastnih nasadov, Ijufij vinskih trgovcev tudi v ki jih imajo v različnih kra- okolici Mendoze propadlo jih. Približno 25 odstotkov je veliko vinogradov. Z vino- recikliranega lesa in le 15 od- gradniStvom se sedaj ukvarja stotkov lesa kupijo oziroma veliko tujih podjetij, pred- uvozijo. Veliko sodov ne iz- vsem francoski in italijanski delajo na novo, temveč le ob- vinarji, tí se dobro zavedajo, novijo, kar pomeni, da jih Sodovi se sušijo na vročem mendoškem soncu, prav tako deščice razstavljenih sodov, kako pomembna je kakovost razstavijo, obdelajo in spet vrsto let. ki jih obnovijo In spet sestavijo. vin, pravi Miha Bajda. sestavijo. Med sosedi 128 SLOVENCI v ZAMEISTVU lož£ Koškjek Včen^, ^fruMja, je bHa y to zimo uspeino nastopajo s Predstavniki or^nizacij Slo- Cdavcu osndr^ pmđava 52o- predstavo Guemica - propad £v- vencev v Itdiji poudarjajo, da je venc^ na KorvAm v počastitev rope, ki jo je napisala Dragica dodatna pomoč iz Rima posle- 8. J^mtíuja, siovertskeffi kukur- Potočnjak, režiral pa jo je Se- dica njihovegi pravočasneg:^ pone^ praznika. V dvorani Arti- bas^an Starič. Ena od predstav sredovanja v Ijubijani, kjer sta delo so jo skupno ormnizirali je bila v poneddjek v Cehvcu. predsednik slovenske vlade Bo- generalni konzulat Republike Slovenu v Jtalmje razmelUa rut Pahor in ministerza Sloven- zam^stvu in po svetu Bošt Ždď ooozoriLi italiianiki Slovence v Celovcu, Drudvo slo- novica, da je italijanska vlada venskih pisateljev in pisateljic, odobrila slovenski manjšini v publ (astiTv i n publicistk, preva- Italiji izreden prispevek milijon vlado na škodljivost načrtovane jalcev in prevajalk v Av^ji, KrČanska kulturna zveza in Slo- evrov, ki bo preprečil jinančni manjše pomoči Slovencem. 2 zlom organizacij in ustanov odločitvijo rimske i^lade so zado- venska prosvetna zvezo. Na slo- Slovencev v Italiji. Izreden pri- tudi v Ljubljani, kjer po- vesni prireditvi, na katerije^jvo- spevek. za katerega sta se dogo- uda^ajo. daje to le reševanje le ril rfr. Miha Vrbinc, ravnatelj vorila predsednika slovenske in toštuih težave, za naprej fj mo- zvezne ^mnazije za Slovence v italijanske vlade Borut Pahor in n Ceiavcu,jebiloposeb^poudaije- Silvio Beriusconi. morata potr- d no kulturno ustvarjanje mladih, diti Še senat inpodanska zborni- V prazničnem programu so so- ca. Z dodatnim milijonom ev- skem pariamentu lomila No- deloi^i mlada ^asbenika Kri- rov se bo letošrya italijanska dr- vak je v epvoru na ponedeljko- ta slovenska in italijanska via : najti dolgoročnejšo rešitev. Slovenska poslanka v Evrop st^ POipič in Jani Meu&er na iavna pomoč Slovencev pribli- plenamem zasedanj Na Koroškem ni slovenske prireditve, ki se je ne bi udeležila Franc in Marija Smrtnik îz Kort pri Železni Kaplí. Oče Franc, zaveden Slovenec in dolgoletni kapelski občinski odbornik, je bil konec lansk^ leta star 75 let Njunt ^ije sinovi prepevajo skupaj z bratrancem v kvintebj Bratje Smrtnik, i \ose m^a šeposeba na Madiar^tem, "Po za 16.000 evrov. Medtem ko prečni jlavti m igrala g^edaUSke žala lanski vsoti dobrih petih Strasbourgu opozorila na zgfed- novem bo zaradi zmanjšanja Slom^a za madžarsko manj- ^pine Teater Senčni z od- milijonov evrov. Brez te pomoči uráen položaj italijanske sredstev zaprt tudi etUni slwen- šino namenja letno 14,$ milijo- lomkom iz predsUm Izstopni hi dobila dcvenska manjSina v madžarske manjšine v Slaveni- sfci muza, kije bil središče kul- na evrov, nameni Madžarska vizum. Igralke m igrala iz Ital^i letos le dobre 4 milijone ev- 4 > Šentjanža/St. Johann v Rožu rov, prihodnje leto pa še manj. manjšino v sosednjih državah slovensko tum^a živ^eri/a Slovencev na slovenski manjšini le 400.000 Madžarskem, čeprav gre zgolj evrcn/, "je povedala Novakova. GORENJSKI GLAS petek, C. februarja zooo USODE Snovama Zgodba o Nataši in njenem boju za preživetje Ne čisto za konec Milina Mikiavćić tek pride, ko se soočimo z ne glavo, saj je vse, kar ima. lu. Takxat ie bilo še vse lepo Še dobro se spominja, rav- življenjem v drugaini obliki, dosegla s svojimi rokami. in prav, vsi so ji kimali, jaz no so se začeli pogovarjati, po 20 letih zapi- kot smo bili vajeni, takrat Takrat, pred davnimi leti. pa sera kar žarela, ker se je da odidejo na dopust v Grči- sovanja različnih šele spoznamo, koliko moči ko je bila mlada in zaljublje- življei^e odvijalo tako kot v jo, ko je njen mož začel toži- usod nemo obsta- imamo, da sc lahko znova na, se je po zelo kratkem najlepših sanjah. Rodila sta ti, da se ne počuU dobio, Ud nem ob tistih, ki postavimo na noge. Še naj- času tudi poročila in z mo- se nama dva otroka, dokonč- mu je slabo, da ima občutek, ne prenehajo sov- manj boli, če o teSdh trenut- žem sla se preseiUa na nje- no sva opremila stanovanje, kot da ga bo zadušilo. Bil je ražiti, pa ob tistih, kih spregovorimo potem, ko gov dom. ^ClO HCrUUil ki bi samo jemali, ne da bi se je že vse srečno izteklo. a tokrat s svojimi prihranki, še mlad in poln energije, "Imeh so precej veliko Mož Peter je začel tečnariti, zato sta mislila, da je morda pomislili, da je v življenju Takrat se že zavemo, da je hišo, okoli nje je bil še ogro- da pa bi bil že čas, da star- le kaj takšnega pojedel. Pa da piSCtfl potrebno tudi kaj "dati", vse, kar je bilo hudo, že za men vrt, tako da ni bilo bo- šem vmeva tudi tiste finanč- bo bolje, če bo slabo počutje Včasih, ko sc pogovarjava z nami in želimo izkušnje de- jazni, da kdo od štirih otrok, ne vložke, ki so jih prispeva- prespal. Nič ni bilu bolje, i ob prenovi. A ko sva prišla kvečjemu slabše. Odpeljala « « , ^ , « • WiftUU«, T OL J a • a i. IMUJXJ M4 J IV l^rVUOiijC UC uq T^KAKJ \J\A \J LJ V-T^I O uOlVllSHlCClrt, znanko, ki dela v sodali, in liti tudi z drugimi. Preprosto kolikor jih je bilo pri hiši, ne , « pravi, da ob vseh nakopiče- zato, da bi tistim» ki bi nas bi našel kotička za postavi- k pa o boleznin, nih težavah, ki jih dnevno slišali, bilo laže, če bi jih živ- ;i, da bi to storila, je ta ga je k zdravniku, ki ni našel trpljenju dobiva na mizo, postane za- ljenje spodneslo podobno, nje imuna. Meni se to Še kot je nas same. zmeraj ne dogaja, pa včasih tev lastnega doma. Ob poroki še nisem bila v službi. užaljeno planila pokonci, nič sumljivega. Pa sta se vi- češ kaj se greva, da sta ona nila domov. In ker je potem bila sem odvisna od Štipen- in oče to naredila iz ljubez- v enem tednu shujšal za več Tudi Nataša je takrat, ko dije in denarja, ki so ga mi ni, da bi midva imela dom. kot pet kilogramov, sta znov3 J I .«v v^vg^Mj*«, «MA^u« < Ms^ KAva^B Jko-r^oL, rv\j «jj ivi jv gck iiii Iti, aa ui iiÂiUTa uixt^ia r«.vv ^ ra;.v3icajii>jv, dia ^Liuvđ uOl'flllCOV ••• pregrešno pomislim, da bi me je povabila k sebi na po dajali starši. Zato sc mi je ob Ni nama bilo prav, a ker jc potrkala pri zdravniku, ki se Te stvari se me pa bilo kdaj dobro. govor, razmišljala v to smer. taščinih besedah, da nama vztrajala, sva skomignila z mu počutje bolnika spet ni preveč še zmeraj pa se med Ijud- Za njo so dolga leta odpove- bodo pomagali preurediti rameni, a iz previdnosti sva zdelo "zaskrbljujoče". Če§ dovanja in težkih trenutkov, mansardo, kar samo smeja- potem denar naložila na vroče ie, poletna sopara, pa a se je splačalo. Niso je spod- lo. Bosta že potem vračala, banki. Za vsak primer," je človeku ni do tega, da bi se mi srečujem z mislijo, Id jo nosi v sebi domala vsak iz- med nas: řo se pa meni ne nesli, ampak so jo utrdili, da ko bosta imela, je imela na- na kratko povzela začetno basal z jedjo in hujša, uOtdlCnejO, more zgoditi. A ko ta trenu- lahko danes pogumno dvig- vado reči pri skupnem kosi- idilo Nataša. Se nadaljuje www.lidl.st « f it J»^» ni: 730 B4RKSÍD6 Nihajna vbodna žaga • Nagib rezfla do 45 stopinj iievo in • žteviio «'bodov je elektronsko « Enostavna zamenjava Žaginegd is:a • Globina reza: maks, 110 mm • Vključno s 3 iaginims pred frganjern, Imbusl in 35 cr\m adapterjen fiOS r Večnamenski merilnik Većnan-enska menlna naprava - meri klimatske pogoje m eleklrrdne veličine Puseúiio rubu^len ^a^čidi uhi^ja, zaščitenega pred udarci Me ril na funkcije: električna napetost jakost toka (amper), električna upornost i ohm}, tesl prehodnosti, merilnik temperature (-20 - 1000'C). jakost) svetlobe: 4000 - 40D00 lux In glasnost 40 - 100 dB kompl. Sir Grana Padano 200-g 1 kg = € 10.- [ÚDLOVÁI kakovoj četrtka, rADJE^^ElEJ^ J^TLIĆNI NAS\/iI / Zelené j^stline mik$ • vrst«: Reus, Schefflera, Yucca, Monstera, Dracaena, Caiathea • P 17 cm; v Ô0 cm ' cenâ za kos 5. 2.. 7.2.200d Sadni sok 100% sadni delež 6x0,33-1 =€1.01 LID LOVA KAKOVOST 5. 2 .7. 2. 2005 C4 Siive -modre • razred I * c«n3 za 500-g-vrečka 2.2. • 7.2. 2M9 ceoa2akBi.9S€ KantaluDske if tf • iliá melone ' nepakirano • razred I * cena za kg 2. 2.. 7. 2. 20Û9 cena za 1.3S 2.30 € Brokoli * razred I • cena za 500-g-ko$ 2.2.. 7.2. 2009 «tf J Glâvnatâ solata • razred I • cena za 300 g-fkos 2. 2.. 7. 2. 2009 • v rezinah • ISO.g • I kg = € 13.33 Sušená šunká Ilidlova kakovost iS m • 1 5. 2. . 7. 2. 2Û09 irflelki sodotiavjivi samo v omejenih I Prodata lamo v koltimâh cbtlajnih^e V prini?rLi. (fa boďo hijuo skrbneniu načrtc/anju :afog isNa Slikfisosmibote Vseceris vehaiozai^ceilie po- "Nikoli si msem predstav- tant, nato pa prevzel v Iskri ške in telekomunikacijske tiebujemo tudi organizator- Ijal, da bi lahko dobil tako Delta vodenje razvoja. opreme, omenjenih celovitih je, ekonomiste, račimovodje ugledno nagrado. Pomeni Leta 1989, ko je pričel ju- poslovnih programskih reši- itd. Naše programe uporab- mi izziv in motivadjo za Se goslovanski trg razpadati, tev, smo postali tudi inter- Ijajo podjetja najrazličnejših bolj angažirano delo za na-Markovičev zakon pa odprl netni ponudruk in ponudnik panM, zato so seveda potreb- daljnji razvoj in graditev pot malemu podjetništvu» multimedijskih storitev. Da- ne temeljite prilagoditve." podjetja." premik dela znanju šteesan žargi no, zahteve, merila, postopke. Te želijo s sodelovanjem razpisovalcev čim bolj poenostaviti, za dobro informiranost pa so predviderU tudi informativni dnevi in delavnice. Morda vsega letos ne bo mogoče prilagoditi, saj bodo po sprejemu rebalansa proračuna zelo pohiteli, da bi pravila vlada. Gre Zâ prilago- ločili, da sredstva, predvide- bil Čas za prijave čim daljši, ditev in pospešitev razpisov na v celotni finančni per- sredstva pa izčrpana še v le- Predstavniki ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter ministrstva za gospodarstvo so gorenjskim gospodarstvenikom predstavili priprave na razpise sredstev za razvojna vlaganja. Kranj • V sredo je Območna na podlagi izkušenj, ki jih spektivi, koncentrirajo v le- tošnjem letu. To bo tudi do- gospodarska zbornica GZS imajo podjetja, in s tem za- tošnjem ín prihodnjem letu, bra popotnica za pripravo pripravila zanimiv in dobro gotovitev čim kvalitetnejšega pri čemer se Se iščejo rešitve proračuna v prihodnjem obiskan posvet, na katerem črpanja sredstev. Cilj je čim za premostitev kasneje iz- letu. Vlaganja v razvoj in so predstavniki ministrstva učinkoviteje vložiti sredstva plačanega evropskega de- strukturne reforme dobivajo za visoko šolstvo, znanost in za razvoj v časih, ko so mno- narja. Pri tem je nemajhen značaj temeljnega premika tehnologijo (MVZT) ter mi- ge gospodarske družbe ome- poroštveni potencial dobila od dela k znanju, k temeljni nistrstva za gospodarstvo jene pri lastnih vlaganjih v ta tudi banka SID. Iščejo se tehnološki transformaciji (MG) gorenjstóm gospodar- namen. Zelo pomembno je, tudi načini za avansiranje družbe. stvenikom predstavili pri- da je vlada prepoznala, da je sredstev. V nadaljevanju posveta sta prave na razpise sredstev za v kriznem obdobju nujno Ena od slabosti je tudi ta, že pripravljene in predvide- razvojna vlaganja. Kot je ohraniti dolgoročno razvoj- da so razpisi razdrobljeni na razpise predstavila gene-uvodoma poudaril minister no perspektivo, kar se kaže med več ministrstev, zato na ralni direktor direktorata za Gregor Golobič, ki je vodil tudi s tem, da bodo sredstva teh posvetih sodelujeta dve tehnologijo na MVZT dr. predstavitev, je namen posveta dobiti ustrezne odzive po sprejetju rebalansa držav- ministrstvi, ki imata podo- Aleš Mihelič in državna senega proračuna sredi aprila bne razpise. Na MVZT so se laetarka na MG mag. Darja na razpise, ki so ključni podvojena. Gre za okoli sto tudi odločili, vsebino razpi- Radič, sledila pa je tudi obšir- vzvodi razi skoval no-ra z voj- miiijonov evrov. Želijo tudi v sov objaviti na spletnih stra- na razprava z vprašanji od ne pomoči tudi v okvirih večji meri črpati evropska neb. in tudi tako pravočasno formalnosti do tudi dolgo- kriznih ukrepov, ki jih je pri- sredstva, pri čemer so se od- pridobiti pripombe na vsebi- ročruh vsebinskih dilem. Indukcijski števd še ostajajo v Kranju Štefan Žargi Uah, bodo aprila tudi uradno ....................................... odprli proizvodnjo v novi to- Kranj • Pretekli četrtek je bila vami v Egiptu, kar pa ne po- na sedežu kranjskega Iskrae- meni, da bi proizvodnjo in- meca skupščina družbe, na dukcijskih števcev v Kranju kateri so sprejeli odstop Janka Slehaniika z mesta člana takoj ukinili. To naj bi izvedli postopoma v dveh letih, ve- upravnega odbora, njegove àno od 380 delavcev pa pre- naloge pa bo opravljal izvrš ni direktor za finance Bahha zaposlili na delo v programu elektronskih števcev. Za lan- AdbuUah. Kot poroča STA, sko leto pričakujejo poziti- so ugotovili^ da sedanja kriza ven poslovni rezultat, dobi- Iskraemeca ni prizadela, saj ček pa bodo namenili za pose povečuje povpraševanje ravnavo preteklih obvezno-po števcih za električno ener- sti, ki bodo to družbo breme- gijo. Kot je povedal Adbu- nile še pet let. Euro Plus v svetovni konkurend že tretjič prvi Štífan Žargi Pričakovanja uporabnikov so vse večja, njihovo znanje pa Kranj - iz kranjskega podjet- vedno bolj napredno. Razno- ia za računalniški inženiring lika področja uporabe, ki jih Euro Plus so sporočili, da so omogoča NiceLabel, ter z se po obširnih testiranjih ne- raziskavo preverjene izjem-odvisne organizacije Top- ne zmogljivosti naiih izdel- TenReviews s svojo programsko opremo za podro- kov dokazujejo, da smo na pravi poti," je povedal Matej čje oblikovanja in tiskanja Košmrlj, izvršni direktor etiket, črtnih kod in RF!D podjetja Euro Pius. "Poleg etiket NiceLabel že tretje leto tega so naši napori usmerje-zapored uvrstili na prvo mesto v svetovni konkurend to- ni tudi v dovršen pristop k uporabniku. Izdelke že od vrstne profesionalne pro- prvih faz razvoja načrtujemo ramske opreme. "Program- tako, da se lahko vsak upo- ska oprema v današnjem rabnik hitro znajde znotraj strogem in zahtevnem kon- kompleksnih zmogljivosti, kurenčnem okolju mora biti ki so mu na voljo,'' dodaja dovršena v vseh pogledih- Košmrlj. obrestna mera do 6,50% nRANILNtCA LON d.d., Kranj 04 2S 00 777 Nvww.lon.si si LEKARNA V BOROVLJAH LEKARNA ADLERAPOTHEKE mag. pharm. jutta rosian BOROVLJE ' FERLACH, Hauptpiatz 16 tel. 0043/4227/2225, faks 0043/4227/2572 e-pošta: adler@apothekeferlach.at www.apothekeferlach.at Naročila za zdravila sprejemamo tudi po telefonu in faksu! Zdravila iz NEMČIJE vam bomo preskrbeli v roku enega dneva! BACHOVI CVETNI PRIPRAVKI cvetno zdravljenje schOsslerjeve soli solna terapija (Dr. Wllhelm Schûssier) POKLIČITE NAS, GOVORIMO SLOVENSKO! $ ? f f i8 KMETIJSTVO cv€tc.zaplotn i k si GORENJSKI GLAS petek, 6. februarja 2009 STRAHIN), &£CUN)E Ekoloâki kmetje in rejci goved bodo zborovali Danes, v petek, ob 17. url bo v Slotehniškem centru v Stra-hlnju občni zbor Združenja za ekološko kmetovanje Gorenjske. Po predstavitvi poročil o lanskem delu združenja bo predsednik Štefan Dežman predstavil letošnje načrte. Člani Govedorejskega društva Zgornje Gorenjske pa se bodo jutri, v soboto, ob 10. uri zbrail pri Jožovcu v Begunjah na rednem letnem občnem zboru druStva. Predsednik Boštjan Frellh bo poročal o lanskem delu društva In predstavil letošnji program dela, v katerem bo najpomembnejša naloga organiziranje gorenjske razstave goved Črno bele in lisa- Ste pasme. Za uvod v občni zbor bo predstavitev podjetja Raiiteisen oz. strokovno predavanje Marjana Čika o prehrani domačih živali. C. Z. BiEjSKA Dobrava O gradnji kmetijskih objektov Govedorejsko društvo Zgornja Gorenjska vabi v Četrtek ob 10. uri v kulturno gasilski dom na Blejski Dobravi na preda-vanje o gradnji kmetijskih objelctov. Franci Pavlin, spř»dalíst za živinorejo v Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj, bo predstavil možnosti za čim bolj ekonomično gradnjo hlevov in pripadajočih objektov. C. 2. imajo 20% popusta. Gorenjski Glas Naročanje po telefonu: 04/201-42-41 alf po e-po$ti: narocnine@q-glds.si LOTER, D. O. O., MARIBOR Črtomirova 11 2000 Ma i bor Razpisujemo prosta delovna mesta varovanja ljudi in premoženja 1. VARNOSTNI MENEDŽER (m/ž) Najmanj VI. stopnja izobrazbe katerekoli sneri Nacionalna pokJicna kvalifikacija varnostni menedžer/4^ Aktivno znanje slover^keça jezika Znanje angleškega ali nemškega jezika Obvlodovanje poslovanja z računalnikom Nekaznovanost Vozniški izpH kategorije 8 Zaželene delovne izkušnje na področju zasebnega va'ovanja oziroma varovanja Pripravljenost za delo v prifagojenem delovnem času 2. VARNOSTNIK (m/ž) Najmanj FV. stopnja Izobmzbo elarskem društvu se to dogaja tudi potem, ko je bilo še več, tatič je "udaril" dejo samozaščitno. t 1 f C ¥ GORENJSKI GIAS petek 6. februaija 2009 KAŽIPOT, PISMA 19 HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00 Naročilo U * Xraift u. sprtjitna^o i« ielefoou Ískui ^li osebij lu Slpiw(iM>ri (nií 4. I - dtt MmnlHib iAdo 00 WHidbioibtik^ Ur^^uoodru lANEZ ROZMAN S.P.-ROZMAN BUS, LANGOVO 91, 4240 RADOVLJICA TEL: 04/5^ 249, FAX: 04/^3 04 230 MAD2ARSKE TOPLICE: pustovanje 19. 2. • 22. 2. 2009 in 19. 3. -22.3.:TRST: 10.2.2009; BERNARDIN:8.3. 11.3.; KOPALNI IZLET BERNARDIN: 16. 2.; M EOŽtCORJ E: S. s.'10. 5.; RIM: 12.3.3. Obvestila o docodkih obiavdamo v rubriki glasov Kažipot brezplačno samo enkrat. PRIREDITVE Ob kulturnem prazniku Kranj • Na dan slovenskega kulturnega praznika, v nedeljo. S. februarja 2Ô09, Gorenjski muzej pripravlja: Mestna hiša: ogled stalne etnološke razstave Ljudska umetnost na Gorenjskem, ogled stalne arheološke razstave Železna nit, ogled stalne razstave del Lojzeta Dolinarja, ogled likovne razstave Alenke Šu* iteriič: odprto do i. marca; javno vodstvo po stalni arheološki razstavi Železna nitv nedeljo, S. februarja, ob 11. in 14. urí, vodila bo avtorica dr. Verena Vidrih Perko. Na Slovenski kulturni praznik bo od 10. do 17. ure v avli Mestne hiše možno doživeti fotografiranje z začetka 20. stoletja. Obiskovalci se bodo v toaleti iz začetka stoletja fotografirali v ateljeju in prejeli fotografijo. Prešernova hiša: ogled stalne razstave Dr. France Prešeren • življenje in delo; ogled razstave Janez Puhar - izumitelj fotografije na steklo; odprto do konca junija; ogled razstave Prešernovi nagrajenci 2008; javno vodstvo po stalni razstavi Dr. France Prešeren • Življenje in delo bo v nedeljo» 8. februarja, ob i6. uri; javno vodstvo po razstavi Janez Puhar - Izumitelj fotografije na steklo bo v nedeljo, 8. februarja, ob n. uri. I Kranj • V večnamenski dvorani Ekonomsko-trgovske šole (Cesta Staneta Žagarja 33, v prizidku) bo v ponedeljek, 9. fe* bruarja, ob 17. uri kulturni večer z igralko kranjskega Prešernovega gledališča Vesno Pernarčič Žunić. Kranj - Jutri, v soboto, 7. februarja, ob uri bo MeianI pevski zbor Iskra Kranj v okviru prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku pred Prešernovo hišo v Kranju izvedel že tradicionalno Podoknicopesniku v spomin. V nedeljo obio. uri pa bo v okviru prireditve Kranj v Prešernovem času nastopil pred vodnjakom. Sveti Duh - Jutri, v soboto, 7. februarja, bosta v okviru kulturnega praznika v Kulturnem domu pri Sv. Duhu dve predstavi. Ob 10. uri bû lutkovna predstava Žogica marogica za otroke od treh let starosti dalje, ob '^9.30 pa monokomedija Hotel Babilon, v kateri se bo VioletaTomtČ predstavila v n vlogah. Kran] Prešernovo or o Makedonsko kulturno društvo sv. Cirila in Metoda iz Kranja vabi na odprtje razstave akademske slikarke Melite Vovk danes ob 19. uri in na srečanje z makedonsko literaturo Prešernovo oro v soboto, 7. februarja, ob i8. url. Prireditvi bosta v Makedonskem kulturnem cenlrj sv. Ciril in Metod na Savski cesti v Kranju. S. K. Sporna meja na Jelovici nalno dejstvo!" Radovljiški vankami', kot da desnega Je slikarsko obvladoval ves župan Janko Sebastijan Stu- brega in Jelovicc z manjkajo- gorenjski prostor in segel prek šek, po rodu z bohinjskega čimi ij povrimskiMi kilome- njegovih meja, BH je odličen konca, se spet izgovarja na tri gozdov in planin pod ra- mojster kompozicije in svetlob- V âanku Sporna mda na nekompeteninost države Slo- dovljiïko zastavo ni več. nih igçr, ki dajejo njenim Jelovid, kije bil v Gorenjskem venije, podobno kot pri leta- Gospod Stušek, opravite slikam poseben čar in izraz. giost* objofljen ij. januarja je opisana jeremijada radov lišču Lesce, kjer brez zemlje delo, za katerega ste bili izvo- Nj^ova najbolj znana umetni- brezizhodno 'tensta' evropski Ijeni. Iji^kega župana Janka Seba- denar ie toliko časa, da mu stijana StuŠka, ki se dobro ga bodo počasi vzeli z občin» leto pred iztekom sfojega tret- skega računa. Državi Slove- jega mandata posipa s pepe- niji grozi kar z nekakšno ev- lom ob težko razložljivem in ropsko "arbitražo"; morda bi ■ • ■/ • povsem nesprejemljivem dej- res veljalo angažirati eksper- KOđJ V KrdflJU stvu, da s svojo občinsko te, da bi bile meje na Jelovici naje podeča Maiere Božje, ki siavko Mežek, jo poznamo po imenom Mari- CILJ ja Pomagqj z Brezij. Leta ippjjc poŠta Slovenije izdala znamko z motivom upravo v ducatu let ni bil zmožen urediti niti občinsk ih meja. Zanimiv bi bil izra- take, kot bi morale že zdav- ' naj iííři. CILJ bo pri reševanju ne' brezjanske podobe. Omenjeno podoboje mogoče najti v večini slaifenskih cerkva in po Števil' nih domovih. Kot simbol, ki združuje Slovence, je podobo V Gorenjskem glasuje bil možno najti po vsem svetu, Laverjeva ulica? čun, kolikšno neposredno ško- rešljivega adm inistrativnega nedavno nazaj objavljen zapis Najdemo jo v ZDA, Kanadi, doje s tem povzročil občini gordijskega vozla pomagal s o Layerjevi hiši, njeni obnovi Argentini, Avstraliji in tudi Radovljica, predvsem pa Lip- pozivom na javni bojkot ju- in želji, da ta hiša postane spet druQe. Astronetno5tne obrti nastopi^^h d« rov in fotktomih skupin .tourism-krani.si 'm SjCUKI 2S n dompidn Gorenjski Glas m VELIKI VAIENTINOU KONCERT Z GOSTIIN VRHUNSKO IRSKO VIliONISTKO IN PEVKO UNO PAlLiSER I / / 1 nff) i t É teRRa fi KRANJ - DVORANII ZLATO POUE - SOBOTA. 14. FEBRUAR isse»^ 4 i W-S jř . KAr/\:iiK fkOLSl PO : jr.fMc.^ "Li'j I w ' ' i • U'j I 20 KAŽIPOT, OGLAS GORENJSKI GLAS petek, 6. februarja 2009 Cerklje • KD Davorin Jenko Cerklje, Dramska sekcija Pod stražo, ob slovenskem kulturnem prazniku prireja večer pesmi, ki so jih pele naše mame Slovenec moj, zapoj z menoj. Prireditev bo v nedeljo, 8. februarja^ ob 19. uri v Kulturnerr hramu Ignacija Borštnika Cerklje. Senćur • Ob slovenskem kulturnem prazniku bo osrednja občinska proslava z naslovom Prešeren o sebi v soboto, 7. februarja, ob 19. uri v Domu krajanov v Šenčurju. Program so pripravili v Kulturno umetniškem društvu Valentin Kokalj Visoko. Kamna Gorica • Romantična predstava Zaljubljeni Prešeren, i so jo pripravili dijaki EGSŠ Radovljica, se bo v Kulturnem domu v Kamni Gorici začela danes, v petek, 6, februarja, ob 19. uri. Medvode, Sora • Občinska kulturna zveza Medvode in KUD Medvode jutri, v soboto, ob 19. url v Gledališču Medvode prirejata občinsko proslavo ob kulturnem prazniku. V programu bodo sodelovali Člani KUD Medvode, KUD Oton Župančič Sora, KUD Smlednik in MC Medvode. Slovesnost ob kulturnem prazniku bodo že danes pripravili tudi v KUD Oton Župančič Sora, Na proslavi, ki se bo ob 19.30 začela v kulturnem domu v Sori bodo nastopile vse sekci* je društva. Prireditve v Creinativi Kranj • V Creinativi bodo v prihodnjih potekale prireditve: v petek, 6. februarja, ob 20. uri bo Petkov r'nV butik z ansamblom Ankaran • koncert songov iz bogato založene glasbene skrinje Franeta MilČinskega Ježka; v soboto, 7. februarja, bo od 10. do 13. ure Sobotni bazaart, ob 20. uri pa gledališka improvizacija Stand up komedija. Pust ovan je Preddvor • Zavod za turizem Preddvor vabi v soboto. 21. februarja, ob 20. uri na Veselo pustovanje v Dom krajanov v Preddvoru. Veseli Gorenjci bodo spodbujali maškare k norčijam, hrane in pijače bo dovolj. Vstopnice lahko kupite v predprodaji v sprejemni pisarni Občine Preddvor in v Okrepčevalnici Seljak. Za najizvirnejŠe maske so pripravljene bogate nagrade. Predstavitev 8. številke Vigenjca Kropa • V Kovaškem muzeju se bo v nedeijo, 8. februarja, ob 17. uri začela predstavitev 8. številke Vigenjca s podnaslovom 20. stoletje: Zapisi o lovu, življenju in ljudeh v Lipniškf dolini. Dan god le Šenčur - Turistično društvo Šenčur v soboto, 14. februarj vabi na Dan godle. Godlo s krompirjem v oblicah, ki je šen-Čurska tradicionalna jed. boste lahko poskusili med 10. in uro v klubski sobi Turističnega društva Šenčur (nad okrepčevalnico Alo Alo). 100 let Kulturno-umetniškegá društva |úže Papier Besnfca • Danes, v petek. 6. februarja, ob 19. uri bo v gasilskem domu v Spodnji Besnici zaključna prireditev ob 100 letnici obstoja Kulturno-umetniŠkega društva Jože Papier. Na njej se bodo 2 dramsko predstavo, poezijo, folklornim nastopom predstavili člani društva. Na slovesnosti bodo predstavili tudi zborntk ob loo-letnici delovanja kulturnega društva. IZLETI Na Piiskino pot Krartj - Planinsko društvo Iskra Kranj vabi v nedeljo, 15. februarja, na Piiskino pot - to je kraška učna pot, ki je krožno speljana po planotastem svetu v osrčju Krasa. Hoje bo za okrog tri ure. Odhod s posebnim minibusom izpred hotela Creina bo ob 7. uri. Prijave in dodatne informacije pri vodniKih: Nina.taganel@gmail.com ali telefon 031/ 144 (Nina), rucigajm@vo(ja.net ali telefon 041/350 204 (Marjan). Od Cradeža do Gorice Krar>j • Iz Komisije za izlete in turizem kranjskega društva upokojencev vabijo v torek, februarja, na turistični izlet od Cradeža do Gorice v Italiji. Odhod avtobusa bo ob 7. uri Izpred Crelne. Prijave zbirajo v pisarni društva do ponedeljka. 16. februarja, oz. do zasedbe avtobusa. Na Polhograjsko Grmado Preddvor - Planinska sekcija Preddvor vabi svoje člane in ostale planince v soboto, 14. februarja, na planinski izlet na Polhograjsko Grmado. Odhod iz Preddvora bo ob 7. uri, izpred Mercatorja na Primskovem pa ob 7.1$- Če bo prijav dovolj, bo organiziran avtobusni prevoz, Prijave in dodatne informacije Janez Planine, do srede, 11. februarja. Tradicionalni Prešernov pohod na Zavrh Zminec - V Zmincu bo v okviru športnega društva Utrip letos v nedeljo, S. februarja, ob 10. uri že desetič zapored pohod na Zavrh. Zbor bo pri mostu v vasi Zminec, odkoder bo start pohoda ob "^o. uri. Hoje bo za eno uro in pol do dve uri, pot pa je lahka. Dorenberg, Potolc, Trsteij, Lipa Kranj • Planinsko društvo Kranj vabi v soboto, 14. februarja, na planinski izlet po hribih nad Vipavsko dolino. Tura je primerna za vse planince in pohodnike. Odhod posebnega avtobusa izpred trgovskega centra Mercator na Primskovem bo ob 7. uri. Na izlet se lahko prijavite v pisarni Planinskega društva, do četrtka, 12. februarja. Na Lubnilc Šenčur - Turistično društvo Šenčur organizira v petek, 13, februarja, planinski Izlet na Lubnik (1023 m). Skupne zmerne hoje bo od 4 do s ur. Zbor ob S. uri na parkirišču Tehnik (pred mostom levo v smeri Poljanske doline) v Škoiji Loki. Informacije in prijave zbira do srede, n. februarja, Franci Er- zm, tel.: 041/875.812. OBVESTILA Občni zbor Duplje • Kulturno turistično društvo Pod krivo jelko Duplje vabi na redni letni občni zbor, ki bo jutri, v soboto, 7. februarja, ob 19. uri na turistični kmetiji Trnove, Zgornje Duplje 4. Terapija s smehom Kranj - Humana, združenje svojcev pri skrbi za mentalno zdravje, vabi na delavnico z naslovom Terapija s smehom. Delavnico bo vodil mag. Edo Belak in sicer v torek, 10. februarja, ob i6. uri v društveni pisarni v Kranju. Informacije po tel.: 04/20 117 20. Merjenje tlal(a, holesterola in sladkorja Žirovnica - Društvo upokojencev in Rdeči križ Žirovnica obveščata, da bodo preventivne meritve krvnega tlaka, holesterola in sladkor/a v krvi potekale v petek, 13. februarja, v petek, 13. marca. In v petek, 3. aprila, vsakič od 8. do lo' ure v ČopovJ rojstni hiši v Žirovnici. PREDAVANJA Pes v urbanem okolju Slovenski Javorník - Kinološko društvo jesenice vabi na predavanje Pes v urbanem okolju, ki bo v petek, 6. februarja, ob 18.30 v gostilni Za prijatelje na Slovenskem javorniku (bivši dom društva upokojencev Javornik 02. pri Stričku). Vse dodatne informacije dobite pri predsedniku Kinološke ga društva Branetu Pircu, tel.: 041/666 187. Treking pod Annapurnami» rafting in slonji polo Kranj • Klub študentov Kranj vabi v Klubar v nedeljo, 8. februarja, ob 19.30, ko bo Andrej Gazvoda pripovedoval o 23-dnevnem potepanju po Nepalu novembra in decembra 2008. Kaj naj bi ženska vedela o sebi Kokrica • Turistično društvo Kokrica vabi vse krajanke na zdravstveno predavaje Kaj naj bi ženska vedela o sebi, ki bo v ponedeljek, g. februarja, ob 18. uri v prostorih društva. Predavala bo gospa Sava Rant Hafner, dr. med., spec. gin. ir^ po rod n i štva. janež jalen • človek, duhovnik, pisatelj Šmartno v Tuhinju - Na predvečer slovenskega kulturnega praznika, 7. februarja, bo v Šmartnem v Tuhinju ob 19. uri (po maší ob uri) v kapianiji ob župnijski cerkvi predavanje Marjete Žebovec z naslovom janež Jalen - človek, duhovnik, pisatelj. RAZSTAVE Razstavlja Vinko Hlebš Tržič • Odprtje samostojne likovne razstave Vinka Hlebša ob 40-letnici razstavljanja bo jutri, v soboto, 7. februarja, ob 18. uri v Jožefov! dvorani. PREDSTAVE Glasbena zgodovina z Juretom Ivanušičem Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka vabi v Siti teater v Četrtek, 19. februarja. Dramski igralec in pianist Jure Ivanušič vas bo v svojem duhovitem in žanrsko bogatem nastopu popeljd! skozi glâsbeno zgodovino. Odhod avtobusa bo ob 19. url Izpred avtobusne postaje v Škofjí Loki. Prijave z vplačili sprejemamo v pisarni društva v sredo» 11., in v petek, 13. februarja, med 9. in 11. uro. Kaznovani soprog čirče - Smeh teater z Brezij vabi na ogled komedije Jeana Baptista Poquelina Moliera Kaznovani soprog. Predstava bo jutri, v soboto, 7. februarja, ob 19.30 v Čirčah. Žena trpežnega moža Vodice • Danes, v petek, 6. februarja, ob 19.30 bo igralska skupina KUD Matije Valjavca iz Preddvora v Kulturnem domu zaigrala komedijo Žena trpežnega moža. Posebna poniKlbd ve^ja v Tul sup«rmarketihod4.2.do25.2.20Ci9 oz. do odprodaje akdjsVih zaiog v t«m terminu in ne velja v franSiznlh prodaja nah Tui tui Akcija krernmh rerin veljô amc v Tui supcrmarkctu Planet Kram od 6.2. de t. 2.2009 é vl^tA^t^éi 11 «'J O Prekajene pred nje krače • vakuumsko pakirano, 1 kg redna ceno: 3.79 € 49 €Ag restavracija tui Posebna ponedeljkova ponudba v restavraciji Planet Tuš Kranj 9.2. svinjski zrezek v gobovi omaki, prazen krompir 00 r GORENJSKI GLAS petek, 6, februarja 2009 MALI OGLASI info<^g'glas.si 21 LOTO Rezultati )0. kroga - 4. februarja 2009 4.5,7.18,21, 27, 35 in 15 Lotko: 392116 Loto PLUS: 6,14,15.22,30, 51,39 i'^38 Garantirani sklad 11. kroga za Sedmico: 100.000 EUR Predvideni sklad n. kroga za Lotka: 60.000 EUR Predvideni sklad za PLUS; 65.000 EUR WWW.CORENISKIGLAS.S< NEPREMIČNINE Mdrflrov trg 40OO Kranj T9I 04/202 13 202 25 6é G5M 051/320 7P0« Emftil: Pradstavlja/no nekjj nepremknin a fttže bcgtó ponudfcttp ocUo pnab«^ na niii ^dni strank www* POSLOVNI PROSTORI: Oddam« 5 pksam, v pntfi^u poslovne-p objeku, skupaj ^ fri2, souporaba unitarij« v^ parkirnih enKl, iRntk 66, tfnj • >0|00 EUR/m2 na mesac HIÍE • NOVOCRADN/E: Predamo: lANCOVOpn R^ovQotvnastlju rro-vih Ni (dy^člQ all v lil. poda^ l|Uni gradbeni skupsj 7 stan* poginerm, na zmljiiču od iSo-332 m2, sedaj znižana cena }t od t8}.ooo EUR do 199 OÛO EuR, mima (olUdji vU^žinJ Radc^ike* Ncvo^njajeUstKjKERN.Prinalcu- pu Kri lahko Ukořistíte POSEBNE UC0DN05TI1, ker v kupnino upo^ vajo tudi vaie mofebitno sianovan)« In doplač le razliko. UREDIMO BANČNE KREDITL BJTN )E PRI KRANjU: hiia - dvojek ^n. površine 133,03 m2, L 2008, 250 ni2 nmljf^, v podaljšani \\\. gradber>| ivi (vgrajena o^a in vhodna vrata, 12 crri fasada), h^ia ima kfel, pritličje \n manurdo, cena ^ >45.000,00 EUR. ZEMIJliĆA; Prodamo: Kfu^ (Uilna aodtUa): stavbno zemljii^ če 1.0S9 mz, pnmemo za gradnjo slovrko * stanovanjskega objeli za 212«000,00 EUR. Komenda: stavbno zefnIjiSče ca. 750 ma, lahko tudi 1,000 ma po 150 í^RffTiit s pridobijenirnI projektnimi pogoji za gradnjo hiie-dvojč^i mož* nost dokupa zemij liča do skijpne površine 3-200 mi. ianàjr. stavbno zemljišč 762 rn2, za gradnjo stan. hiSe, na rctou nssdja. rav« na. pravokotna, ie pla^n komunalni prispe/ek ona v 220 iUR/ma. STANOVANJA: Prodama fesenke 3 SS| 76,59 ms, popolna prenova L 2007 (okna, vrata> Instalacije, ke^ ramika v kopalnic in kuhinji, slikople^ skartb dela), &/12 nad.i nova oprema v celoti, 2 balkona in klel, last K 3 K€RN d o o., cena »io&ooo,oo EUR. jennk*; 1 C, 2913S mz, popofna pr^no va 12007 (kostnica in kuhinja z ir>sta^ ladjami, P^ okna, noví tlaki in vrata. $likoplesi(ar$k3 dela), 6. eiažd. nov« oprema v celob. balkon in klet IsA K 3 KERN d 0.0, cena » ^.000,00 EUR. CaH^ na Corenjcktfn: 2 SS, 67 ma v viso^m prttiičju. leto 2000 popolna prenova, večstanovanjskj objekt, CK na olje, (parkinSče pred objektom, c^a ■ Ss^ooo.oo £UR, Krmi» Pfanina tH 1 SS, 4960 m2 v 7. nad. od 7 nad., pf«ddar>o v 2 SS s kabi* netom {pregrajena dn^ria soba m ku* hinja), l^ik prvotno stanje, cena « 87,000,00 EUR, Scnćuf I SS V mansard 1 večstanosanj« skega objeka, z balkonom, CK na plin, dve parkrmi mesti pred hrSo, obnova 2C09. cena« 103.000,00 EUR^ Ske^ liàa: 2 SS, ^65 mz v nad,/i2. letnik pA«tno stanje, CK na plin pred vračil balkon, prazno, cena « 80,000.00 EUR^ GG mali oglasi 04/20142 47, e-po^td: malioglasi^g-gfas.sl www.gorenjskiglas.sí 89.8 91.1 96.3 Gorenjski prijatelj RADIO SORA Radio Sora d.o.o., Kapucinski trg 4,4220 Škořjá Loka. tel.: 04/506 50 50, fax: 04/506 50 60, e-mail: ínfcxSradiosora. si I t ! I 1 PETKOVA PRIREDrrEV Gostuje: LUkovno gledališke Lebinnt METULJČICA Petek. 6 feDruar2009. ob 17.30 uri v Krice KTBce, Glavnt trg 22 SOBOTNA MATINEJA Gostuje: LuVcovr^o gledaliSće Labmnt SNEŽNA KRALJICA Sobota. 7. febAjar 2009, ob 10 uri v P40,00 m2 In dve Stirisobni v i nadstr, s stopnicami v man»rdo In klet* no shrambo v izrnen aSi.co mz, I izgr. iOd, nadstandardna oprema masažra kad in prha, talno ogrevanje, električne žaluzije* bambusov parket, vsi lastni pnkljočki, ogrennje na plin, vsako stanovanje dve parkirni mesti, cena: stanovanje v priL z2o.ooo,oo EUR. v nadstr, 290000,00 EUR, v ceni je Že obračunan % OOV. HISE ^ PRODAMO Vranji Sp« Be&nica, visokopritličnai Mu 120 "^Z na pansli velikosti ms, CK na olje, tet. garaža, dve parkirni mesH, sor>^ria lega. hiU je lepo vzdrievana. I, izgrad. 19S1, ccna 296.000,00 EUR, vselitev moSna k^ec leta 2009« Kfiie, Cofeniska^ en onad stropna • dvostanovanjska, tlorisa 75 mz v vsaki etaži na parcdi v«e, tii parkiriSâ, cena 182 000,00 EUR. VIKEND ^PRODAMO Trvtcnik • Or^ zidan, vHokoprHli^nii tlorisa 46 mz na parceli velikosti 47^ mz. lepa sonfna lokacija, garaža, dostop tlabMn, ob vikendu tudi man* ]Sa brunarica, izgr, 1997, cena 250.000,00 EUR. PAACEU • PRODAMO Kranji pred NaUamu^ v industrijsid coni v izmen mz za proizvodnjo, sidadiiù, parUni^ cena 16S EUR/mz in Se cca. EUR/mz za komunalni prispel. naročnine 04/201 42 41 poŠta: nd ročni ne^g-glas.:) www,goren)$kigla$.5i KhlASf Mali oglasi tel.: 201 42 47 fax: 201 42 13 e-mdil: m d li oglas i @g-g las. si Mâle oolase ; 2a objavo v petek • v sredo do 13J0 In za objavo v torek do petka doU.OO! ^as: od ponedeljka do cetit' ka nepreklnj^o od 8. do 19. ure, petek od 8. do 16. ure, sobote, nedelje In prazniki zaprto. NEPREMIČNINE STANOVANJA PRODAM VEČJO garsonjero, opremlja no, na pem. sonàr>em kraju v Rado* i^ljici, zalo ugodno, ® 041 /602-396 MM«&$ ♦ DVOSOBNO stanovanje v f tadovljici^ v«. 48,^6 m2i visoko pnt ič( obnov- liano (iecemt«r 2008, takol vs« J^ro, 9 041/3240S4 M1UE, 2SS, 83.35 m2. dlaža htse, ,7d, pritličje, terasâ, kamin, paíWrtšča. CK-ûltâ» lâstnIVTt 72rr2, alažna lastna navptsanavZK.otjgozi^, mimaoKolH ca. AGUA« d.o.o. Koper. Vojkovo r^sb. 3, Kooer.r 031/335^44 TRISOBNO stanovanje, Kranj, Plan na I, $7,44 m2. adap. 1.04,2X. J2. cena 133 60f> EUR KUPIH STANOVANJE v bloku ali híél, velikost 40-55 m2. tř 040/243^47 OPDAM 60 m2, Oelno oprem1jer>o, pritlično stanovanje v centnj Kranja - Županát ćdva. v9i 900 £UR « « p íP)< nafemn na 9Mkj, letno predplačilo, 800M17 Lohaclii 1^1 nj-Kohrlcs, sončna lokacija izvoz na avtocesto, šola, trgovina v neposredni bliiirii, sc^ n|a stanovanja z atrijeni. zgornja 2 balkoni, lokaoja kompletno ograjena, stanovanja izdelana v 3 PGR velkosti od 83 • 120m^ Cena .280,00 ♦ DDV. 051 607 $77.041 669 742 I I I ! S rr UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MANAGEMENT KOPER razpisuje v Škofji Loki dva dodiplomska študijska programa: Ljudski) Uiihor/i) Skofjii Loka Podlubiilk Ij 4220 Škofja J.ok« tel.: 04/506 13 00 fax: 04/512 08 88 www.hi-skofjaloka.si VISOKOSOLSKI STROKOVNI STUDIJSKI PROGRAM "MANAGEMENT" in VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDUSKI PROGRAM "MEDNARODNO POSLOVANJE" (nov program) INFORMATIVNI DAN bo v četrtek, 19. 2. 2009, ob 11 uri v prostorih Ljudske univerze Škofja Loka, Partizanska 1 (bivša vojašnica). Na informativnem dnevu bo možno dobiti tudi informacije o podiplomskem študiju, gekkoprojekt nepremičnine Bcltof 79A, ^000 Kranj info-flefMfiçieKkopro)^^ 04 2341 999 031 67 40 33 CrmoëN Saxo 1.0, í. 00,66.000 km 1. lastnik» ]epo ohranjen, 3 vrata, tr 041/446-S23, 031/506-673 »0007U TEHNIKA PRODAM FORO Focus 1.6, 1 ABS, srebrne bar,«» no ohranjen, V, I. OO KJima, vrat, ntakslrrial- 6REZHI6EN, glasbeni stolp Sony, 5 zvočnikov za 3 CD, ugodno, Q 04/20-12-967 «007T5 SOBO. 16 n\2. . O »ocoe?! ENOSOBNO stanovanje v Ljubr>en^, sajTâki osabi, s oolletnim predplačilom rMijemnin^. H 040/389-518 QOOMU OVOSOBNO, delno opremljeno stanovanje v ŽelázníKrh - Trnje, ^Ijrvo lakoj, « 0ç1 /363^74 womb; HYUNDAI Sonato 6LS 1.6, I. 97, 1. registraçlja 99, Ima v» dodatno opremo, IT 051 /336-747 »ooToe MERCEDES CD I 220 eleganc, 127,000 Kfn temno kovinske barve, modelno lelo oktober 2000, veliko opreme, t? 041/769-Ô36 STROJ I IN ORODJA PRODAM smUGhARSKO ORXije ter meéséec za bd» ton in medoraznico 32 z rediMo^am, 9 04/61-88-197,031/201-393 ftwme MERCEDES Vito 120-000 km, « 111, I 04, -17S âOiMa^â STANOVANJE v nisi, ccd. 50 m2 ter prodarn zibro peć na petrolej, o 031/S70-6S9 MC0673 PEUGEOT 307, i. 01, 88.000 km 1. lastnik, t» 031 /595-163 »oo?» GRADBENI MATERIAL MAJAMEM DVOSOBNO stanovanje, Cerklje 2 okolico, o 041/997-294 HliE RENAULT Cllo 1.2, I. 03, 93.000 Km kov. modre barvs, 6 vrat, CZ. S9r. knjk ga, 2. (astnik, vinjeta, « 041/838- 090 aooaru RENAULT KANGOO 1.4 RT, I. 01 klima, 2x drsna vrata, zeio ohrsr)]^, tr GRADBENI MATERIAL PRODAM PRODAM SMREKOVE dn>gov9 za gradben oder, raiilčnih doižJn. n 041/448 149 STAREJSo tilšo, z 4000 m2 zemljiàca v otoiid UndM. « 051/219477 MCW7? POSESTI PRODAM ZAZIDLJIVO parcelo, r9vno, sončno, Bilnje, O 041/640-949 RENAULT Megan 1.8, 16 V, L 02 Klima, ABS, S vrat, arebm, odličen, tr 041/787-050 9»07tB GOLF V TVi 1.9 TRENDUNE, I. 04. 65.000 kn> i. lastnik, gaiBzlrsn. cena! 9SOO,O0EUR.«O41/824-2eO arooe&s GOLF V TOI, 1, 04, 120.000 km 1. lastnH^. terrvrrosiv, 5 vrat, tî 031/636- STAVBHO POHIŽTVO PRODAM NOVA, vhodna vr?U s podbojem, ledena, hrastove stopnice, većje koii6lne. tř KURIVO za2dljiv0 papxio, zdog » Cefk|ah, v Izmeri 787 m2. 9 031/687-062, po 16. Lil PRODAM TRAVNIK. povrje, tr ha, k o. Lđhovće-V&- »000417 VW PASSAT 1900 turbo diese 15.000 km I. C7/Jes6ni, veliko dodatne opreme, tr 040/951 -707 «oomm AVTODELI IN OPREMA DRVA metrska aH razžagana, možna dostava, tr û4i/7id-oi8 «o»«; STANOVANJSKA MOTORNA VOZILA PRODAM AVTOMOBILI NOVE, snežne vdeml tudi za kmečko ali kJvsMo sobo. o 051/64d-7d3 SPORT, REKREACIJA PRODAH OTROŠKO smučarsko čelado 20 EUR, snučiz vezmi 130 cm. $0 EUR in sinuiarski komp 233 n 031/840- HOBI mODAH RAZUĆNE ^pce od Tita 3o Trubar^ In veó starinskih predmetov, tr 031/449-028 MEDICINSKI PRIPOMOČKI OKULI STIČNI pr^ledi n možnost brezplačnega okvirja ob cUiih na recept Optika AieKdandra. ûiandia Kranj, tel. 04/235-01-2^ In Optika SâàaTrtc. 04/59-22-802 mcc^i MODAM SOetlO stranišče in nočno posodo za simboličn:) ceno. O OSI/303-2S1 ŽIVALI IN RASTLINE PRODAM DVE PTIČJI kldlkt, kovinski, ugodno tř 04/20^8-561 KMETIJSTVO KMETIJSKI STROJI PRODAM HIDRAVLIČNI cepilnlk za drva« traktorski Dooon. « 04/?n-41? P. 031/202-639 PINTARJEV ffliln zs mlelje zrnja ali storzev, « CI /60-76-465. ali. 01/36- 41-021, zv«cer TRAKTORSKO prikolico, domače s- delave. z dvigalom, rabljena, V 041/214-500 MOMiK KUP»M TRAKTOR Zetor, Univeoal Štore ali IhfT, lahHo vokvan, e 051/203-387 VILE za sena na daUnca« pn^ vajalec Atm&r,. fř 041 /275^47 900072« PRIDEUCI PRODAM HRUŠEVO iganje. « 041/662-078 0OOOS1« JA&OLKA. kakovostr^a, Í2pod Stola. sadjarsfvo Pr* Šemejc, Hrsâe 34, Lesce. « 040/186-168 000070? RAZLIČNE sorte jabolk, cena 0.80 eUR/kg. o 04/20 46 307 90OÙ7» SADJEVEC, cviček, agr^ za elektriko lamborghlni 5000, diesel, 9 041 /984-691. Bled 900077' VINO cviček, kakovosten. cei%a 1.2 EUR/I. možna dostava. « 041/386-493 0ooc««9 KUPIM 500 DO 600 KG semenskega krom- piija. kresnik. Kifeičar. 9 041/688-686 VZREJNE ŽIVALI_ PRODAM ČR BIKCA. starecM* «^nl. ^ 041 /386-871 ČB BIKCA In bikca križanca, V 041/342-350 ČB BIKCA, starega tri todno in 4 ovc«, jezersko-sdčavske pasme, tr 031/37&-ie6 oooor» ČB BIKCE ugodno. 9 031/23&-118 9000T10 KRAVO simentalko in bikca križanca. težkega 12D kg, « 04/57-21-690, 041/567-6; 2 KRAVO simentalko, breto In teilco simentalko, staro 8 mesecev. 9 041/571.150 flooorai KUNCE, belgijski orjak, samca m samico, stara T meseca ter mladiče, tf 04/JiCM 1-1/6 MESO mla<]ega bika EUR. vzrejenegâ na «031/505-087 -polovico po 4,5 ekološki kmetiji. TCUCO sfment^ko. tažko 250 kg. 04/53-14-fi37 TELICO simentalko, paário, v 9. mesecu br^iosti, & 04/59-61-691 TELICO s^ntalko, brejo 7 mesecev. 9 04/61-32-S'lS 90007?e TELIČKI simentalko in sMu>, staň tO dni. 9 04/58-78-178. 04V58&-386 90D0723 . « ZAJCA, namski lesec, za 040/239-365 ZAJKLJE In zajce, ovnaó, orjak In k/TT>- nl krompir, «031/725-422 ŽREBICO i^f inger. star? 20 mesecev« z u rednimi papirji, modelnega lipa. 9 040/463-588 KUPIM BIKCA 8lm»ntaJce, starega U dni In prodam drcbn 187 BIKCA simentalca, starega 7 dni, 9 041/271-294 MÛ0711 BIKCE s menjalce ali masni tip, 051/380^66 PAŠNO lelico simentalko, brejo 6-8 mesecev, « 031 /830^64 aoooriř OSTALO PRODAM ROLBA ZA sneg MTD 660 G USA. kravo s(m. brejo 8 mes., 0roQS> teinsv. paina in 3 ovce, 9 04/58-62-484. 040/886-206 «oco^» ZAPOSLITVE im/z) NUOIM REDNO zaposlimo pridne^ In vestrte-ga nMakac^ Sla^(Ov dom. Go\a brdo 8. Medvode. 9 01736-11-242 IŠČEMO več voznikov z ízKusnJami s C in E kategorijo, za prevoze v mednarodnem Iranspoiiu, Pro] Matevž. d.0.0M Zbilje 4c, Medvode. 9 041/691-764 TELEFONSKI studio lice pridne za delo na telefonu, izkuâene teiefonstke zaželene. OaJdrijain, d.o.o.. Ul. M. Vac^ nova 19, Kranj, 0590/41-575. 90CO»»3 ČdS je dolg úl siv, smiio UenulJu so zldU. Hvdk ti zaujc Zlato Andiei ličemo 3 osebe (m/i)* 2a prodajo. Nudimo vam: tedensko plačilo, ůb\oifí\ Č8S po dogovoru, dobro delovno okolje. Če sta m«r{jivi imata dobar pristop pfi d^u in $ta ze kdaj prodajali oaronta 9 ietito prodajsti, potom poUtlhe gospodi Oatkt, 04^ 623 Sfi7. £Hnail: bfaM.cvfiifco@N-zalQ2!t)a.si V PE KRAK) priučimo In uposlimo te-lefonlsta/k3, delo od pcnedeljka do petka od 8. do 15, ure. Fantom Inter- nalîonal, d.o.o.. Ul. M. Orevenbroich 13,Celje,«051/435-U5 ZA NEDOLOČEN čas zaposlimo zastopnike za terensko predalo anikiov za varovanje zdravja. Oglejte si www, si n kosa .si. Sinkopa, d.o.o., Žirovnica 87, Žirovnica. 9 041/793-387 B0003M IŠČEMO a/toki«paria, Avlolri, d.o.o.. Rum 38. Kranj. 9 04/20-1&^0 »coc^s SEZONSKO delo dobi vrtner/ka na vti-narski hmetj. Kmet» Globočnik. Leta^ ika 3, dendur. « 041/774-807 »ooorks IŠČCM DUO fíOLO lš6e delo z igranjem na ^letnicah, porokah, zabavah z domačo In zabavno glasbo, v 041/224- 907 sooo?oo POSLOVNI STIKI FESSTd.o.o.,Kofo$ka c. 2, Kram Nudimo vse vrst« posojil, ugodne obresti 04/236-73-75 GOTOVINSKI KREOm D010 LET ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TER UPOKOfENCE, do co % obr., obveznosti niso ovirs. Tudi kre-d^i na osnovi vozild in leasingů Možnost odplačila na položni* ce, prkJemo tudi na dom. NUMERO UNO, Kukovec Robert s^^ Mlinska 22,2000 Maribor^ STORITVE NUDIM ADAPTACIJE, vsa gradbena deta. notranje omete, fasade, adaptacije, tia-kovanje dvorišča, ograje, kamnite ikarpe In dimnike, kvalitetno, hitro In poceni, SGP Beni, Struževo 7, Kranj. 041/561-838 ADAPTACIJE Mš. stanovanj, nova in stara graď^ja, polaçanje keramike In drv^a sakl^6r%a gradbena Oeia, Ugodno in kvalitetno, Leveks. Venco SoK> ov s.p.. Pot na BístrisíM planino 38. Tr4Jc. ® 040/561-777 sooosee ASTER IKS SENČILA Rozman Peter. 6. p., Sonidne 7, Knžo. toi.: 69-$S-170, 041/733-709; žaluzije, rofop, rolete, lamelne zavese, piise zavese, komam Iki. markize. vMw.astertks.net 6000645 DELAMO zidarska dela. notranje omete In fasade z našim ali vašim terialom, Aijaniti. d.o.o., Žabnica 47, Žabni«. 9 041/288-473, 041/878-386 6000948 GRADBEMK REXKO d.n.o.. Adergas 13. CerkJie. Bvaja od temeljev do slre- he. notranji ometi, vse vrste fasad. kamnHe^ipe. adaptačně, urejanje in tlakovanje dvoréc. 9 041/589-996 GRADBENO PODJETJE KRANJ, d.o.o. Zupanova 8. Šenčur izvaja vsa gradt>ena dela, notranje omete, vse vr- RJA fíiRArl. novngn^drva, tbi« kovanje dvorih, kvalitetno, hl^o in poceni, 9 051/354-039 IZDELAVA finskih savn po naročilu M & V Ptaninšek in pa/lner, d.o.o., êin-kovTum 23. Vodice. • 031/208 724 aOOQt4fi IZDELAVA podstrešnih stanovanj s kompletne liredihnjo napeljav, dostava In takcjšnja montaža pohištva Iz iKEA cenila v Celovcu, .Andiej To- minc s.p.. Poljane 45, Poljane. 9 041/515-139 »oosfli IZDELAVA podstrešnih stanovanj po sistemu Knauf, montaža strešnih oken vefux m poiaganie laminstov. tzd. brunaric in nadstreškov, prevozi z avtodvi-9âlom Dainjan Mesec &,p.. Jazbine, Poliane, 9 041 /78 5-842 900071 ? KITANJE. brušen>9. bel>9nje sten. po- aganje laminatov in gotovih parketov. M & V Planinšek in partner, d,0.0.. ŠinkovTutn 23. Vodic«.« 031/208-724 NAJEM k^mbl vo?il. evtovleka non • stop. lgor évab s.p.. Spodnje Vetrno 9. Krtže. 9 051/225-590 wofyM OD TEMEUEV do strehe, notranje omete, vse vrste fasad, Ikarpe ter tlakovanje dvoriáč. kvaJitetro. hitro in poceni. Artaj, d.o.o.. Zg. Bela 24, Preddvor, tř C41/241-149 KiOO>7d SU KOPUS KARSTVO. nudimo glaie- nje sten in stropov, beljenje, t>arvanje prostorov, pleskanje o*ten itd., možnost rezervacije, Vojko Lazič s.p,. Prešernova ul.4. Kamnik. 9 051/708-211, WWM acolsv.si TEŽKA ď^dbena mehanraci)a. zidarska dela, gradrýa na ključ, ac&ptacije, uref^ nje oi^a, \... TG M, Florent Hegic s.p., c. 56, Kranj. «'041/529474.041/811-302 9000S97 liČEM V OKOLIC] Nakiega ècemo osebo za pomoč pri vzdrzeva nju stanovanjske hiše In vrta. šifrar NAIOO 9000«$ IZOBRAŽEVANJE NUDIM LftÛNKOVTTC irélr*!^ jfifliešćif^e, r«v ooščrie. rméĚ3ít9. sk>«rè^ : nšAlh aH lečap; mAme^ rt ftsKa 2 cenovne šole, Menlcr, MfjarsTrtKS.p.,ŽancwaiJ. S'I.Krm. 9CM1/86&063 ZASEBNI STIKI ZNAN, preprost podjetnik z otrokom. išče zvesto odknto dekle. 9 041/229^49 ŽENITNA posredcn/alnica Zaupanje za vse. ki si zeitjo žfvijenja v Ovoje, 9 03/57-26-319, 031/836-378 RAZNO PRÛDAH 9ooot4a LESTEV. leseno. 9 031/723-51 TRODELNO, novo. leseno lestev. 9 m Svo)D 2Wl)en|sko pot je skJenlI naS upokojeni sodelavec Franc Mikiavčič Na zadnjo pot ga bomo pospremili jutri, v soboto, 7. februarja 2009, ob 14. tiri na pokopaliâ(!u na Kololci. Do pogreba leži v tamkajšnji mrliški vežici. Ohranili ga bomo v lecem spomku. Elektro Gorenjska, d. d. V tihem jutru zastalo je srcf. ňha bokčina v nas zanič sc. ločitev je začasna. nad oblaki vidmo u. ZAHVALA V71. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oit, stari oče, brat, stric, tast in svak Frančišek Papler s Hud^ 15 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam v težkih trenutJdh stali ob strani, nam s stiskom roke izrazili sožaJje, darovali cvetje in sveče ter ga v tako velikem Številu pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala osebju jeseniške bolnišnice za vso skib ob hudi bolezni, dr. Tatjani Pehare 2;a dolgoletno zdravljenje, gospodu župniku g. JuŽclu Gie^oiiču lepu opidvljen ubred, ptfvcem za zapete žalosdnke, Bankovim za pomoč. Zahvaljujemo se tudi jDžid Koder za ganljive besede ob odprtem grobu. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena zahvala. ŽaJujod VSI njegovi NiJro/i za zmeraj m odide tiiii, za kogar bi žekii, da sc vrača. ZAHVALA V 81. letu ras je zapustil dragi moi, oČe, stari oče, tast. brat, svak in stric Vinko Stefe a Tenetii Iskreno se Svaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh ttókih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, darovali cve^e in sveče in ga v tako velikem ItevUu pospremili na njegovi zadnji poti. HvaJa sodelavkam in sodelavcem Pošte PE Kranj, OS Stražiáče in Triglav konfekdje. Za-hvaljujemo se tudi nosaiem, prapoiJČakom» g. Leonu Štruklju za ^nljive besede slovesa, g. župnácu za pogrebni obred, pogrebni službi NavCek in pevcerr: za zapete lUlostinke. Hvala mdi vsem tis- dm, ki vas nismo posebej imenovali a ste sočustvovali z nami. Žalujoči: žena Milka, otroci Vinko, Zdenka in Meri z dnižina^ mi ter ostdo sorodstvo Tenetiše, 1. februarja 2009 r GORENJSKI GLAS petek 6. februarja 2009 ZAHVALE info mož. brat. tast in stric Vladimir Flerin udeleženec NOB Iz Kranja, Kidričeva Pogreb bo jutri, v soboto, 7. februarja 2009. ob 13. uri na Mestnem pokopališču v Kranju. Žara bo na dan pc^eba od 9, ure dalje v poslovilni vežici na tamkajšnjem pokopališču. ISČem te v travah. iščem te v morjih, najdem te v zvezdah, ki sijejo name. /M. Kačič) OSMRTNICA Opešalo jc srcc naâcga Jakoba Gogale Od njega se bomo poslovili danes, v petek. 6. februarja 2009, ob 14. uri na pokopališču v Šentrupertu na Dolenjskem. Žalujoči vsi ajegovi Krao j, 4. februarja 2009 Žalujoči žena Slavka in ostali domaČi 24 i nfo @g-glcis .si GORENJSKI GLAS petek, 6. februarja 2009 Ankfta Čakalnice prepolne, vrste predolge Suzana P. Kovačič • • I 11 I I h i i i i ri«i«»fel t•Í Kranj - Kakšne izkušnje imate z zdravniki? Kakšno slabo ali samo dobre? O tem smo povprašali nekaj naključnih sogovornikov. Fote: Tlnj Dol Marta ječ nik: "Z izbrano osebno zdravnico sem zelo, zelo zadovoljna, z drugimi zdravniki pa malce manj. Največja šibka točka je Še vedno predolga Čakalna doba." Helena Rogelj: "Kaj naj rečem, nekaj sred» njega. Predolgo se čaka, še posebej rta specialistične preglede. Odnos zdravnikov do pacientov pa je v splošnem v redu." Stane Glastovec "Imam kar dobre izkušnje z zdravnici, res pa jih za zdaj tudi ne potrebujem kaj dosti. Opažam pa, da so čakal- nice prepolne in vrste predolge." Jože^ Hvala: "Že dolgo se držim ene splošne zdravnice, s katero sem zelo zadovoljna. Je pa dobro, če imaš v zdravstvu kog^a poznanega, ker ti to iahko pride prav." Mirvad Šefe rovlč: "Nimam slabih izkušenj, same dobre. Na pregled sem na vrsti ob naročeni uri, nasploh 50 moja osebna zdravnica in medicinske sestre zelo prijazne/' Prvi diplomanti mehatronike Prvi generaciji študentov višješolskega strokovnega programa mehatronika so v torek slovesno podelili diplome. Mateia Rant Kranj • "Pomembno si je zadati dlj, ki vas je vreden, ki pelje naravnost k soncu, svetlobi. izviru. Zato merite na Luno; če zgrešite, boste tako ali tako končali med zvezdami," ie prvo generadjo diplomantov višješolskega stro- -programa mehatronika, ki ga izvajajo v Tehniškem šolskem centru Kranj, nagovoril minister za šolstvo in šport Igor Lukšič. Diplome so jim slovesno podelili v torek v Prešemo- | vem gledališču. "Znanje, ki ste ga pridobili v Času Študi- ja in ie tudi evropsko pri* V torek so podelili diplome prvi generaciji Študentov višješolskega programa mehatronika. merljivo, bo temelj vašega prihodnjega dela," je pouda- nost za reševanje konJcret- nje in vodenje del in tehno- ska občina. "Želja vsake ob- rila v. d. direktorice Teh- nih strokovnih nalog v pod- loških procesov. "Pred vami dne je, da bi obdržala sposo- niškega šolskega centra [etjih na področju meha- je zahtevna profesionalna bne ijudi, ki bodo skrbeli za Andreja Pogačnik. Ravnate- tronskih sistemov in infor- pot. Naj vas težave ne ustavi- njen nadaljnji razvoj. Naj- Ijica višje strokovne Šole maci j s ko-komunikacijskih jo, ampak naj vam predstav* boljša pot, da prideš do teh Branka Jarc Kovačič je po- tehnologij, za uporabo sodo- Ijajo nove izzive," je še zaže- ljudi, je, da jih vzgojiš. Zato jasnUa, da so kot diplomanti bne računalniške in infor» lela diplomantom. Nanje, je upam, da bomo nekoč po- omen) enega programa pn-dobili znanje in ust>osoblje- macijsko-komunikacijske poudaril župan Damijan stali tudi univerzitetno me- tehnologije ter organizira- Peme, je ponosna tudi kranj- sto," je še dejal Peme. ž{r1 Danes odpirajo Staro šolo Danes bodo v Žtreh slovesno odprli Staro Šolo, ki jo je Občina Žiri v sodelovanju s kulturnim ministrstvom (in tudi s pomočjo denarja îz evropskih skladov) obnavljala zadnjih osem let. "Na ta način najpomembnejši objekt posvetne stavbne dediščine v kraju ohranjamo za prihodnje rodove," pravi župan Bojan Starman in vabi (ob iS. uri) na slovesr^ost B. B. Bled Balonarski spektakel na Bledu Balonarski klub Slovenian Skywalkers v sodelovanju s Turizmom Bled ta konec tedna ob Športnem parku r^a Biedu pripravlja 2. mednarodni balonarski festival Butan plin. Na nebu si bo mogoče ogledati prek 25 balonov iz devetih držav. V petek bodo baloni poleteli ob 13.30, v soboto in nedeljo pa ob 9.30. Tudi obiskovalci bodo lahko poleteli z balonom, otroci v soboto in nedeljo od 10. do 12. ure. M. R. vremenska napoved Napoved za Gorenjsko Danes» jutri in v nedeljo bo prevladovalo oblačno vreme, občasno bo rahlo deževafo. . ^ agtrkiia fts z» uiid s« rnetcofotoeiio PETEK SOBOTA i (O t t • f t 9 • 4 M7X 3/8^C NEDELIA / f / / 3/5°C e, 13/4« ci rsu iZ/St kran) Odprt mikrofon za Prešernovo poezijo Predsednik države Danilo Turk bo z ministrico za kulturo MajdoSîrca v nedeljo, 8.februarja, ob 11.30 poloiii venec na grob Franceta Prešerna na starem kranjskem pokopališču. Na predvečer kulturnega praznika, 7. februarja, bodo kranjski pevski zbori ob 17.30 prepevali v Prešernovem gaju, ob 18. uri pred Prešernovo hišo in ob 18.30 pred Prešernovim gledališčem. V kanjonu Kokre bo ob 19. uri plesno-igrana predstava. V nedeljo bo v Kranju prireditev Prešernov smenj, Številni dogodki se bodo zvrstili od 9. do 14. ure. Ob 9. in 12. uri bodo vodeni ogledi po Prešernovi poti, zbor bo v Prešernovem gaju. Od to. ure dalje bo na Maistrovem trgu festival lajnarjev. nastopile bodo tudi godčevske zasedbe in folklorne skupir^e. V Prešernovi hiši bodo vodeni ogledi, na davnem trgu bodo nastopili pevski zbori in Pihalni orkester Mestne občine Kranj. "Mesto bo zaživelo z veČ kot 40 sodelujočimi Izdelovalci domače in umetnostne obrti. Dogajanje bomo popestrili z igranimi prizori pr^d-Pfešernovo hišo ir> na Glavnem trgu, kjer bo osrednji oder 2'recitacijami Prešernovih pesmi, mikrofon bo odprt tudi za obiskovalce. V Mestni hiši se bodo obiskovalci lahko fotografirali v oblačilih iz 19. stoletja, v Kranjski hiši pa privoščili frizuro v stilu 19. stoletja» igrali starodavno igro Brin In pomagali pri tisku cenzurirane Zdravljice na Blaznikovi tiskarni," je povedala Natalija Polenec, direktorica Zavoda za turizem Kranj. Ob 11. uri bo na Pungertu lutkovna predstava Turjaška Roza- munda, ob 12. uri bo na Slovenskem trgu Prešerna drsalna revija. Od 10.30 dalje bo izpred Poštne ulice vozila koč^a po starem Kranju. V primeru slabega vremena bodo nekateri dogodki odpovedani. Med 9. in 15. uro bodo v starem mest» nem jedru za promet zaprte vse ceste. S. K. Vrba Na proslavi v Vrbi tudi predsednik TUrk V nedeljo ob 13. uri bo v Vrbi osrednja proslava ob 8. februarju, slovenskem kulturnem prazniku. Pozdravni nagovor bo imel predsednik republike Danilo TUrk. V kulturnem programu bodo sodelovali mešana pevska skupina Dr. France Prešeren, moški kvintet KD Dr. France Prešeren, dramski igralec Aleš Vallč ter igralska skupina Ekonomske gimnazije in srednje Šole Radovljica. Po osmi uri bodo orga* niziraii pohode po Poti kulturne dediščine. "Na sam kulturni praznik običajno v Vrbi naštejemo okoli Štiri tisoč obiskovalcev, letos pa jih pričakujemo vsaj šest tisoč, " je povedal Janez Dolžan, direktor Zavoda za turizem in kulturo Žirovnica, ki skupaj z občino Žirovnica, Gorenjskim muzejem Kranj in Kulturnim društvom Dr. Frartce Prešeřen Žirovnica Breznica organizira prireditve ob kulturnem prazniku. A. H. A. .xZ RADIO KRANJ d.o.o. SIriiafjeva uï. 6. KRANJ tilcfon <04) 281-2220 (04) 281-222'! m^ <04) 2022*222 PunofMà I051) 303*505 ^toviM^ou» <04) 281-2225 <04> 281 ûmmif nsmêH E puCIa: r*d lo kra n|er9đlo4(n www.radio-kranj.si ř