GLAS NARODA The vnly Slovenian Daily in the United States, List slovenskih delavcev v Ameriki. is&ued every day except Minds v > —: and Legal Holidays, s— 50.000 Readers. s- TELEFON PISARNE: 4687 COETLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Offite at New York, N. Y„ under the Act of Congress of March 8, 1879. TELEFON PISARNE: 4887 COETLANDT, NO. 70. — STEV. 70. NEW YORK, FRIDAY, MARCH 24. 1916. — PETEK, 24 MARCA, 1516. VOLUME XXIV. — LETNIK XXIV. Nemci ogrožajo železniško progo v bližini Verduna. Vojaška predloga. Sprejeta vojaška predloga. — Za vrnjenaspredloga za stalno vojsko 220,000 mož. Washington, I). C.. L';». uiarca. NEMCI PRAVIJO, DA DELAJO VSE PO PROGRA- »«>'«v» predloga /-a reorganizacijo in povečanje armade je bila da MU. — ARTILERIJSKI BOJI SE SE VEDNO NADA ms sprejeta v zbornici z 402 pr«»ti IjJUJEJO. — FRANCOSKO POROČILO O ZRAČNEM ;lveu,il ff^oma. Fred A. Brh- (ten. republikanec iz države Illi- 8P0PADU. — NEMCI SO ZAVZELI VlSlNI PRI HA >>«* in Meyer London, socijalist iz UCOURTU IN VJELI KAKIH 500 FRANCOSKIH VO- jnZ^^^t^^ JAKOV. — NEMŠKA INFANTERIJA BO ZAČELA r^kA. da uc smatra predlog ki . _________ ______ i lioče samo 140.000 mož močno ar- TEKOM ŠTIRIINDVAJSETIH UR S SPLOŠNO O 1 Kabinetna kriza. Ruska ofenziva. Med Lloydoin Georgom in ministr- Nemci in Avstrijci poročajo, da ni-skim predsednikom Asquithom je so Rusi zadnje dni ničesar dosegli. ■ nastal nesporazum. i Boji v Galiciji. FENZIVO. — MIR PRED VIHARJEM. mado za kako res upoštevanja vredno vojaško pripravljenost. Da zbornica res namerava sea-sonia skleirtti zak on za stalno vojsko L'UO.OOO mož, je razvidno iz dejstva, da je glasovalo za to li»l proti 213 grlassovoin. Ta predloga je bila zavrnjena m samo z 22 glasovi večine. — K on grešni k Kalili, ki jo predlagal to predlogo, je bil sam presenečen nad glasovanjem, ki je i/padlo nepričakovano ugodno za njeija. ^ »»jaški odbor je doživel tudi dva poraza v kongresu. Z 204 proti Jfis glasovi je sprejela zbornica načrt, ki «_'a je predlagal zastopnik Augustus P. Gardner iz države j Massachusetts, da je namreč dovo- Berlin, Nemčija, -'i. rnaiva. — Kari Kosner. dopis-j.ik "I.okalunzeigera ki se liiiuli že otera tak vojak v rezervo za dobo °*iilh trol,tI ^ neizpremenjen. ^tih let s/veda hi biJa voj™* Pariz, Francija. 'J:*». marca. — Vojno ministrstvo razglaša sledečo: Nemci neprestano obstreljujejo Malancourt. Vzhod-no od reke Maas in na Woe vre ravnini je nemška artile-l ija neprestano v akciji. V Argonih smo razdejali več let in potem ostati štiri leta v nemških utrdb. V Vogezih se ni ničesar posebnega pri-1 rezervi-petilo. Pariz, Francija. -*.'». marca. — l>itka pri Verdunu je Požar v Augusti, Ga dala povod največjim spopadom v zraku. Ku so Nemci koncentrirali pred Verdunoin svojo težko artilerijo, so začeli najbolj izkušeni nemški zrakoplovci rckogniscirati < kolio. Nemškim zrakoplovcem je poveljeval poročnik Boelke. Prejšnji poveljnik lmmelnmnn je ostal v Artois. Pa tudi Francozi so poslali svoje najboljše zrakoplovee v boj. Francoskim je poveljeval poročnik Guvnemer. njegov adjutant je bil pa Navarre. Odločilna bitka se je vnela v višini 2.000 metrov. — Nemci so zrakoplov poročnika Guvnemera toliko poškodovali. da se je moral spustiti na zemljo, toda ostali francoski zrakoplovei so Nemce prepodili. London, Anglija. 23. mami. — O operacijah v Flan-driji je bilo danes izdano sledeče poročilo: Nace čete so zavzele nekaj sovražniških strelnih jarkov pri Gommercourtu. Sovražnik je eksplodiral severno od Arras dve mini: žreli, ki sta jo eksploziji povzročili. smo zasedli. Berlin, Nemčija. IE*. marca. — Nemško časopisje poroča Ja delajo Nemci popolnoma po programu. Za zavzetje Verduna so izdelali natančen načrt, po katerem so delali od prvega dne in bodo delali do konca. Nikomur se i.e sme čudno zdeti, da Verdun še dozdaj ni padel. Mi delamo po programu, naše delo je sistematično. < V nismo zavzeli Verduna v enem tednu ali štirinajstih dneh, je znak. da bi ga ne mogla nobena sila zavzeti v tem času. London, Anglija, 23. marca. — V bojih pred Verdunoin je zopet nastopila mala pavza. Vsakemu je znano, da je *a odmor le mir pred viharjem. Nemška infanterija bo stopila tekom 24 ur v akcijo. Berlin, Nemčija. 23. marca. — Nemci neprestano obstreljujejo francoske utrdbe zapadno od Verduna. Po \roeem boju so osvojili višino Hau court in vjeli 450 francoskih vojakov. Francoska bojna črta med Rethincourl-om in Malancourtom je tako ogrožena, da se ne bo mogla a eč dolgo vzdržati. Pariz, Francija. 23. marca. — Iz belgijskega glavnega stana poročajo: Artilerijski spopadi na belgijski fronti niso še popolnoma nič pojenjali. Nemci so park rat poskušali prodreti našo bojno «"-rto, pa smo jih pognali z velikimi izgubami v beg. obveznost v rezervi tem daljša, čim krajši bi bil čas službe pod za-' stavo. Prvotno je predlagal Ilav, da bi moral služiti vsak vojak za dobo Augusta, Ga., 2'i. m area. — V tukajšnjem mestu je pogorelo šest mestnih blokov in kakih šeststo najlepših hiš. Danes je začel delo- vati odbor za preskrbo Kasni iri-tisoč ljudi, ki so ostali brez strehe. Nocoj je bilo zbranih že $1."\000 iu odbor je naznanil, da ne rabi 110-bene pomoči odzunaj. Po dosedanjih cenitvah znaša povzročena škoda $5.000.000. Nad sto trgovskih hiš je pogorelo, toda prebivalstvo bolj občuti izgubo starih zgodovinskih stavb, na katere je so bili ljudje že dolgo po nosni. Med temi je tudi episkopal-na cerkev sv. Pavla, ki je bila zgrajena pred 135 leti. Za vzrok požara še nihče ne ve. Novi mehiški poslanik. Panama, 23. maca. — Henry P. Plete her, novoimenovani ameriški poslanik za Mehiko, je odplul danes na pa miku ''Corrillo** proti New Yorku. na svoji poti v Washington iz svoje prejšnje službe v Santiago. Chile, južna Amerika. Fletcher je rekel, da ni pripravljen razpravljati o vprašanjih, ki se tičejo Mehike, ker ni imel še dovolj informacij o položaju, ki se je razvil v zadnjem času. Rekel je da je na potu v Washington, kjer se bo posvetoval z državnim tajnikom Lansiugom, ki mu bo dal vsa potrebna navodila o razmerah, ki ga čakajo. Novačenje napreduje-le počasi. Washington, D. C.. «23. marca. Izkazalo se je. da novačenje v Zdr. državah le slabo napreduje. Do sedaj je bilo sprejetih le 500 mož od 2-100, ki so hoteli vstopiti v armado. Ker je bilo rekrutiranjc sploh slabo v zadnjih mesecih in je v sedanjem času le malo mož brez dela v Združenih državah, anuadni častniki niso izgubili poguma. — Pravijo, da jih bodo dobili dovolj v pravem času. POZOR ROJAKI 1 v beg. Berlin, Nemčija. *J:>. mami. — Tukajšnji vojaški-strokovnjaki so mnenja, da se bo borba pred Verdunom 1 uspešno končala. Že takoj ob pričetku splošne ofenzive- Kdor še nima Slovensko-Ameri-so vsi to pričakovali, kar se je do danes zgodilo. Dozdaj ■škc^ Koledarja za leto 1916, naj je bi];, v akciji nemSka »rtileriju. Xjenu »aloga .je bUa!^^.^^ ^ napraviti kollkormogoče prosto pot infanteriji. Če stopi,Stane s poštnino vred 36 oentor. vsa nemška infanterija pred Verdunom že jutri v ukeijo.! Naro°*t6 *a bo me s: to po preteku treh dni v nemških rokah. cS^^SSJr^k T, London. Anglija. 23. marca. — Minister David Lloyd (Jeorge zahteva. da bi morali vsi ozenjeni in neoženjeni možki, ki *o primerne starosti nosili vojaško sukujo, do-čim je ministrski predsednik As-'juith odločno proti temu. Tukajšnji listi pravijo, da bo /lajbržf nastala v kabinetu resna kriza. KekrutaeJja dela vsem ministrom zelo velite preglavice. "Times** se zavzema za splošno vojaško službo. 4 Tronic le" pa piše : Vsi oni. ki so proti A>quitliu. «»a hočejo strmoglaviti in osnovati novo koalicijsko vlado. "Morning Pos1 " piše: Prebivalstvo ne ve. kaj se ž njim dogaja oziroma kaj se bo dogodilo. Jasno je samo to. da toliko ča-so ne bo miru. dokler bo Asquith ministrski predsednik. London, Anglija. 2o. marca. — Naborne postaje za poljsko artilerijo ->o i/dale odredbe, iz katerih je razvidno, da bodo poklicani pod orožje tudi vsi oženjeni možki od 2,. d" !•">. leta. Nemci v C&rigradu. Atene, Grška. 2:}. marca. -— Potniki. ki s dospeli i j; Carigrada, odkoder so odpotovali pred dvanajstimi dnevi, pripovedujejo, da so Nemci neomejeni gospodarji v Carigradu. »Štirje visoki turški častniki so bili javno obešeni od Xem-*ev. ker so hoteli .javno grajati postopanje Nemcev ter so hoteli nalili jskat i ljudi proti njim in njihovem vladanju. V mestu neprestano patrulirajo avstrijske in bul-garske čete. Hrana je zelo slaba in je primanjkuje. Velik del prebivalstva ni že videlo sladkorja in kave silno dolgo časa. Teh stvari si morejo preskrbeti le malokateri bogati j udje. Vsi kristjani so prisiljeni, da gredo k patrijarhu, ki jim potrdi listine, s katerimi zamorejo dobiti le prav majhne pore i je hrane za svoje družine. Aretacija ameriškega diplomata. Pariz, Francija. *J3. marea. — N"eki tukajšnji časopis je dobil iz Carigrada poročilo, da so v Sofiji aretirali kaneelarja ameriškega poslaništva. — Diplomat je obtočen. da je sleparil pri izdaji potnih listov in da je podkupil nekega policijskega uradnika. (To poročilo liajbrze ni resnično. Če bi bolgarska vlada opazila pri delovanju kakega ameriškega diplomata kako nepravilnost, bi ga ae smela aretirati, pač bi pa lahko ?ahtevala od ameriške vlade, da naj ga odpokliče \ Potopljene ladje. London, Anglija, 23. marca. — Potopljena je bila norveška ladja 'Linifield'. Trideset članov moštva je bilo rešenih in danes pripeljanih v Queenstowii na iadji ''Silas". Tudi francoska ladja " Dougaiu-ville" 'je bila potopljena. Moštvo, triindvajset po številu, je bilo rešeno. Potopljena sta bila tudi angleški parni k "Sea Serpent'' in norveška ladja "Kannik". Moštva so bila rešena. Pomanjkanje petroleja. London. Anglija, 23. marca. — Tukajšnjemu ''Timesu" so sporočili. da bo švicarska vlada prepovedala privatno uporabo avtomobilov. ker ji je začelo primanjkovati petroleja. SLAMNIKARJE ( Berlin, Nemčija. 23. marea. — Vojno ministrstvo je izdalo danes sledeče poročilo o situaciji na vzhodnem bojišču : ! Rusi najrajše napadajo zvečer in ponoči. Večkrat so prodrli prav do naših postojank pri Jakob-stadtu, kjer je važno železniško križišče, toda mi smo jih vedno pognali z velikimi izgubami v b'.'g. Severno od Postavy smo vjeli v eni sami bitki 14 častnikov in preko StKJ ruskih vojakov. Od onega easa niso vprizoril i Rusi v tem o-krajn nobenepa napada, vedoe, da smo mi v premoči. Pri jezeru Naroč jr prišlo do manjših spopadov med našimi in ruskimi prednjimi stražami. Berlin, Nemčija. 23. marea. — Na Dunaju je bilo te dni razglašeno, da je ruska artilerija neprestano v akciji. Pri reki Stripi prišlo do vročih artilerijskih spopadov. Rusi so se zelo hrabro ustavljali, nazadnje jim pa ni kazalo drugega kakor tirna kniti se. V vzhodnem delu (Jalicije je pri nekem ruskem bataljonu padlo 100 mož. več kot sto siuo jih pa vjeli. Avstrijske izgube so bile neznatne. Aretirani socijalisti na Švedskem. London, Anglija. 23. marea. — Na. Sv**dskem so obdolžili veleiz-daje tri socijalistiene urednike, ker so baje predlagali neko resolucijo na konferenci švedske socijalistiene organizacije, da naj bi uamree zaeeli švedski delavci z jre-neralnim st raj kom in revolucijo, če bi se tudi Švedska zapletltt v vojno. Vsi ti Irij«* ugledni časnikarji, Hoeguend, Oljelund in He-don. so bili aretirani. Hoejrlund je eden liaugledhejgih Manov Švedskega parlamenta in njegova aretacija je zbudila veliko presenečenje. Zaporno povelje radi veleizdaje je prišlo vsled hujskanja rojalističnega časopisja, ki je zahtevalo, naj bodo kaznovani vsi voditelji omenjene konference- Pozor pošiljatelji denarja! Tekom vojne imo odposlali hrm oilnicam, posojilnicam ter posa mesnim osebam na KKAMJSlDt), ITAJEHSKO, ISTRI JO, KOSO SKO, HRVATSKO, in dni«e kra te v AySTBO-OGBSKI blixo 7 mi-lijonov kron. Vse te pottlja-tre so dospele ▼ roke prejemnikom, is tako hitro kakor prej v mirnem *sn, toda zanesljivo. Od tukaj se rojakom ne more denarja pofilja ti, ker jih redno prestavljajo, lah to pa s« pošlje sorodnikom al tnancem, ki ga od tam poiljejc rojakn, ako vedo za njegov naslov Denar nam pošljite po "Done I'IS B K NI ZD IK, Treasurer. Place of Business of tbe corporation and addresses of above officers: 82 C«»rt I and t Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. Za celo leto velja Ust za Ameriko In Canado .................• •• 93-00 pol It-ta.................... 1-50 „ celo lrto za mesto New York.. 4.00 „ |h»1 lota za mesto New York.. 2.00 m Evroi ščanski list proti obdačenju ded »•in. To da je še slabše in temu bi se upirali vsi državni guvernerji ker smatrajo take davke za svoje lastne. Dvajset miljonov dolarjei davka na dedicine na leto ne bi pomenilo nie drugega kakor uni eenje dvajsetih mil jocko v narodnega kapitala na leto. Tudi z obdacenjem munieije, ki ga predlaga kongresni odbor, sr "Evening Sun" ne strinja. Ta davek da bi pomenil odvzetje za časnega uspevanja v deželi. Če bi bil upeljan ta davek po vojni, potem bi fabrikanti zaračunali večje cene vladi, ki bi kupovala muni-cijo. Vlada da bi morala na ta način izdelovalcem munieije plačati nazaj, kar je dobila od njih v dav- Ta zadnji izgovor je utemeljen. S tem pa £e ni rečeno, da ue bi smelo biti davka na municijo. ki jo izvažajo. Tekom vojne bi sicer ( izdelovalci municijo tudi zaračunali večje cene za municijo. toda v tem slučaju bi trpele to one bojujoče se države, ki dobivajo zdaj svojo municijo iz Združenih držav, čemur se omenjene države ne bi mogle ustavljati v sedanjih razmerah. Povišani davki na dohodnino in na dedščine imajo to posebnost, da jih naravnost obdačeni ne morejo. oziroma le prav tc^ko, zvaliti na drage, na ljudske sloje. To je tudi vzrok, zakaj da kapitalistično časopisje in vladajoči razred ne mara ničesar slišati o tem načinu obdačenja. Obe vrsti davka bi morali biti plačani iz dobička. ki ifii stisnejo kapitalisti iz delavcev. kar bi pomenilo seveda zmanjšane dohodke. Drugače pa je z onimi davki, ki jih nalagajo na živila in druge potrebščine in ki prihajajo kot carinski dohodki. Carina na sladkor in druge življenske potrebščine pride vrh cene tega blaga in ljudje plačajo s ceno vred tudi carino, ki je naložena na sladkor. V ceni. ki stane kozarec piva. plača pivec tudi davek — poldragi dolar za vsak sod —, ki je naložen na pivo. Xe kapitalist, ne trgovec in pivovarnar, pač pa ljudje plačajo t<- davke. Zato je umevno, da zagovarja "Evening Sun"" ne davkov na dohodnino in ne onih na dedščine, pač pa davke na predmete, ki jiii uvažajo in ki jih ljudstvo rabi. Skratka: — Oboroževalni pa-trijoti hočejo velikansko vojaško pripravljenost, ne marajo pa zanjo plačati. Stroške naj bi trpelo ljudstvo, ki o oboroževanju ne mara ničesar slišati. Po V. Z. V New Yorku se izdelujejo zdaj slamniki po linijskem načinu. Ko prihaja spomlad v deželo, si vsaka ženska želi nekaj novega. To je tako naravno, kakor more biti. Spomladanski klobuki, lahki iti živi. kakor so letos, in veliki, kakor so druga leta, so pripravljeni že dolgo prej od umnih ljudi in dela jih med zimo na tisoče pridnih rok. New York je središče tako velikanske slamnikarske industrije, da smatrajo to mesto za središče te industrije v Združenih državah. A' New Yorku izdelan klobuk bo razveseljeval srce dekleta v St. Louis ravno tako, kakor ono dekleta v San Francisco, južnih mestih ali Kanadi. Toda bolj nenavadno kakor to pa je dejstvo, da je bil ta klobuk leto« napravljen v New Yorku od linijsko organiziranih žena, deklet in mož in pod linijskimi j>o-goji. Iz nič se je razvila velikanska slatnnlkarsko organizacija, ki se pogaja z najboljše organizirano zvezo delodajalcev. Zgodbo, kako se je razvila ta slanini kar-*ka unija, najlaže pove uradnik te unije izdelovalcev slamnikov. Nathaniel Speetor. zelo mlad mož, ki se je povspel iz delavnice na mesto organizatorja izdelovalcev *lamnikov. pripoveduje to zgodovino na sledeč način: "CV bi kdo pred šestimi leti mislil na to, da je mogoče ustanoviti unijo izdelovalcev slamnikov, bi smatrali to za nekaj nemogočega. Slamnikar.ska obrt je bila tedaj res dobra in delavci, posebno ženske. so med sezono zaslužili r»?s dovolj, da so se mogl«^ pošteno preživeti tudi v časih, ko m bilo dela. "Ženske so mislile, da bo ostalo tako vedno ter so niso hotele organizirati. Zdaj pa že obstoji velikanska organizacija slamnikar-skih izdelovalcev, ki iina velikanski upliv : dobili cehi dvojne plače. Družba delodajalcev je pripoznala linijske delavnice. kar je že samo na sebi najboljše znamenje za zboljšanje razmer. Ko je bila podpisana pogodba. se je začelo takoj drugi dan z organiziranjem neodvisnih delavnic. Oibanje je bilo uspešno in ob»- krajevni postaji 24 in 42 imata sedaj takorek'K- nadzorstvo nad celo obrtjo in štejeta že kakih (j.(MM članov." A' soboto se bo vršila v proslavo velika veselica pod pokroviteljstvom unije, in sicer v River Casino, 127. cesta in 2. ave. Pozor rojaki! Pred par dnevi smo na tem mestu svarili rojake pred uporabo raznih okrožnic, ki so jih sprejeli od raznih bankirjev in dragih podjetij Zottijevega kalibra. Danes imamo pa zopet nekaj novega, in sicer: Ti ljudje delajo prav po vzorcu Zottijevem, ker kupujejo naslove od rojakov za tako nizko ceno, da jih ni mogoče dobiti na pošten način. Plačajo namreč samo $"2.00 za petsto dobrih naslovov. Za petsto naslovov napisati potrebuje izurjen človek več ur dela. seveda naslove mora imeti pred seboj ž" napisane. Tega pa nima nihče drag kakor tajniki ali pa zastopniki listov. Ce jih pa ti prodajt), so jih torej ukradli, ker naslovi so last društva ali pa do-tičnega lista, za katerega delajo. Iz tega vidite, da se ti ljudje prav nič ne brigajo, če morda kakega rojaka pripravijo v velike nepri-like. ker ga s tem nagovore, da jim nekaj proda, kar ni njegova last. To trdimo le'zato. ker srno sprejeli ta poročila le od zastopnikov ali tajnikov. Torej celo takih podlih sredstev se poslužujejo ; kaj bi šele z denarjem naredili. če se jim bi ga zaupalo! Dopisi. Buffalo, N. Y. — Pred kratkim je umrla tukaj .Marija Vetter. doma iz lške vasi pri Ljubljani. Stara je bila 71 let. V Ameriki je bivala 27 let. Lahka ji bodi tuja žemljica! — J. P. Vetter. Willard, Wis. — Ker je v zad njem čas rekel nič slovenske 1'armarske naselbine v j iz rim- ske okolice. Altri paesi, altri costumi. Divna Italija! Koliko pesnikov] banskega pogorja. In ker se mi je opevalo tvoje slikovito ozem-, mudilo nikamor, opazoval se ' lje, tvojo prirodno krasot m. tvoje' rov vzornih oblik!' razumniki. občudoval živahno Združenih državah, sem se jaz od-' *°Hko farjev se je navzelo v kretanje in slikovite narodne šege ločil neka i napisati. Ponedeljek *V°JT liar°eju <;udovit,h . f !uaje .nmsk* okoh"B*oY. ' Mnii niha 1»» nič do I ponujaš v izobilju hrepene- Neizbrisen m prekrasen nu je JT;-: S čemu očesu! Divna Italija! Cilj »pomin onih dni... vročih,- srčnih že- Svoje dogodivščine sem si 11:1- mivejši, ker ga vsak korak sporni-1 POZOR, nja davnih časov, o katerih je sli-1 Slovenci v La Salle, 111., in šal kdaj pripovedovati v svetovni i okolici! zgodovini. Kadar potrebujete kočije za po- Ni mi bilo žal teh počitnic in mi grehe, ali krste, voznika za pre-jih ne bo. Prehodil sem jež ali peš ; važanje pohištva, ali potrebujeta malone vse znamenite kraje al- i premoga, pokličite telefon štev. ni 418 W in jaz vam takoj postre-setn. žem. Se vain vljudno priporočani nekaj jutro je in zu brega obetajoč: zato raiši osta- j, ^ ' ~ nem v sobi in poročam javnosti. \repeuf"ja\Cllj , , .. . , ., kako je tukaj na farmah V zad-|lja Sl bl!a 111 ostanež "amdom i"'kr;ltko ^rotl zaL'rtaIal v dllcvIlik njem času je opaziti precej na- predka v tukajšnji naselbini. Xi kateri so že prostorne barne "tnarofe". drugi se pa pripravljajo, da začno spomladi. nekateri pa v jeseni. Kdor je bil pred tremi leti tukaj, ta bi se sedaj čudil, a ko bi prišel zopet koliko posamnikom. . . Hvala Lioiru. da sem se ravnal po Izza davnih, pradavnih časov so' pregovoru : "Nulla dies sine li- Kasiieje sem one lapidarne postavili prostavililvlvI" :»j»^tva od severa proti ju- . 1 gu. Zlasti pa je bila Italija svetov-'zaznamke pregledaval m obnovile1 no torišče, na katerem so se sre-*so se prijetnih dni v sporni-' ca val i in menjavali j»oveIjniki iu nu. Nekaj teh podob razgrnem v. podaniki, romarji in umetniki, bo-j^^h-le vrsticah pred tvojim d uše v-' gatini in siromaki. Iz raznih, naj- nilu očesom, mili eitatelj. Ako te j raznejših smotrov so hodili in še bodo zabavale te črtice, veselilo i sem. Koliko napredka je od ta-} m se - emcc. . s, , v .1 , hodijo tujci po 1 tulili. M notri žele bo; ce te pouee o tem l-n onem Krat. <)d začetka seveda ne more' 1 J s ..... Dnevne angleške izgube. London, Anglija, 22. marca. — Današnji uradni angleški seznam izgub našteva imena 39 častnikov, od katerih je bilo 19 ubitih, in 9S0 moštva, od teh 270 ubitih. Enver paša. Milan Italija, 22. marca. — Ko se jc mudil zadnji čas Enver paša, turški vojni minister v Arabiji, je bil tako obupan vsled turških neuspehov, da se je poskušal usmrtiti. Zdravniki so mu le s težavo rešili življenje. (Brzojavke iz Milana niso prav posebno resnične. — Pred par tedni je bilo iz istega vira poroeano, da so Enver paao u-smrtili zarotniki. Op. nr.V vse gladko iti, ali s pridnostjo in vstrajno voljo se premaga vse ovire. Ovirajo nas [ta še nekatere stvari, posebno parobki, katerih doba se bo podaljšala za nekaj časa vsled previsokih cen diiiamita. Poprej, oziroma lani je stalo sto funtov dinainita tukaj -^Li. sedaj pa že stane £26. Torej se je za polovico podražil, kar je zelo občutno za nas, ker imamo še mnogo smrekovih in borovih parobkov. Slednji ne segnijejo. ako čakaš magaii sto let ali pa še več. Torej ne kaže drugega kot ven z njimi, za to je pa najbolj pripraven di-namit. — Ker se približujejo občinske volitve, naj se dotaknem tudi teh. Kakor znano vsakemu naseljencu, se vrše tukaj vsako leto občinske volitve. Kakor je razvidno iz lepakov, nabitih na vidnih prostorih, se vrše primarne volitve dne 2~>. marca. 4. aprila se pa vrše volitve postavljenih kandidatov za urad Town of Ilen-dreu. Ker pod to občino spadamo večinoma samo Slovenci, bi bilo torej nečastno za nas, da bi oddali le en 00. gla. mračna slika, obrobljena z' -7- raznimi slanimi računi, vročimi PROŠNJA, dnevi, prašnimi cestami in zakaje- Podpisani prosim Jožefa Štern-nimi železniškimi vlaki. Zares, berger, doma iz Vrbovega, da mi dandanes se hitro potuje. Ali pa P°šlje eno plaukačo. ker vem. da imaš od hitrega potovanja tudi pa kojega drugega, toliko koristi, kolikor si si je obe- "»a. Jaz bom plačal na eks- tal! Jako dvomim. Le prehitro in Pres'u, kolikor stane, prerad nam duh opeša Ni čuda'' John Barak. Ako ti oko gleda dan na dan nove 71. Brookeland, Texas slike v- naravi, ako se ti razgrinja pred duhom na stotine umetniških proizvodov, ni mogoče, da bi si jili ohranil v spominu, kakor za- delavce za delati v nsnjarni. služijo, da bi jih užival, občudo- bra plača in stalno delo. val. se nad njimi radoval in si jih C. Mocnch Sons Company, duševno osvojil. Za vse to treba (12-2 v d) Gowanda, N. Y časa. Kdor tega nima. vrača se na-!"" ~ vadno s pota duševno utrujen, de-! FARMA NA PRODAJ! jal bi. sam s seboj nezadovoljen. I akrov obsegajoča dobra far-Koliko takih sem že poznal! Vr- ma .)*' na prodaj; pol milje od 111a-iiili so se iz najdivnejših krajev Il'ga mesta, postaje, šole. katoli-s popolno meglenimi spomini in ^^e cerkve itd. Za nadaljna pojas-napačnimi nazori. Kdor je govo- "i'a pišite na: ril le nekaj površnih besedi z ljud-1 K. Lovšc, mi na tujem in Še to le po neka-Dupont. Fla. JOHN ŠET IN A, 1142 —5th St., La Salle, 111. ___(9-24—3)_______ Želim izvedeti za naslov prijatelja JOHNA DOLENC in ANTONA STRANG Ali. Prvi je doma iz Horjula pri Vrhniki, drugi pa iz Planine nad Vipavo. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za nju naslov, da ga mi javi. ali naj se pa sama oglasita svojemu prijatelju: Frank Novak. 5S5 K. Mill St.. 1-ittle Falls, N. V. (22-24—3) Suhe dežele? Rojakom naznanjam, da pošiljam vsakovrstne pijače to je piva, žganja in vino. Pišite po cenik! JOHN LANICH, box 1024 Cheyenne, Wyo. (22-24—3) iS ČE SE Do POZOR! HIPN0TIZEM Izšla je vsezkozi zanimiva knjijra. kakoršne še uiiuajo She venel ue 111 ne v stari domovini. Kdor jo bo naroČil, jo bo z u/.it-koin prebral in dobil vpojjled v marsikatere stvari, o katerih do-zdaj še slutil ni. Knjiga inta preko sto strani, opremljena je z dvanajstimi krasnimi slikami. V njej so natančna navodila za hipnotiziranje, v njej su nadalje pojasnjeni pojavi, katere smatra navaden človek za nenaravne. Stane Gft centov. Oni. ki ni ž njo zadovoljen, naj jo vrne in tlobii bo denar nazaj. Naročajte pri: "SLOVENSKA KNJIGARNA", P. O. IJox 1G11. New York, N. Y. SJKSSSSffiffiffiSSfiHffiifiifiSSfiSKH 1 Nova naselbina, i terih mestih, njemu vendar ni 1110-' či izreči pravično sodbe o celem' narodu. Res. da nam ostane prvi vtisek najdalje v spominu, a tudi to nam je znano, da nas prvi po-arlcd le prepogosto vara. Kasneje se prve sodbe sramujemo, češ, kako sem so mogel tako prenagliti! Ruperto črede experto! I meni se je tako godilo na tujem. Ko sem bival v večnem mestu dva meseca, imel sem docela napačno sodbo o narodnem značaju, o šegah, o omiki. o izobraženosti rimskega ljudstva. Sodil sem — in ni me sram to priznati — preveč ostro, ne o-ziraje se 11a razmere časa in kraja. Nadaljnje bivanje med rimskim narodom pa mi je sodbo v mnogih rečeh premenilo. omililo. T11 ne le meni: prav tako se je godilo mojim tovarišem, s katerimi sem so kasneje o tem predmetu pogovarjal. . j Torej najprej treba časa, da si! dobro ogledamo tuji svet, da se zares seznanimo s šegami in običaji tujih narodov. V tem pogle du so zlasti Angleži pravi m-ojstri. Gredo na pot, ne da bi imeli namena vrniti se v nekaterih tednih, j Cele mesece ostanejo na enem kra-j ju« vse si dobro ogledajo, vse vprašajo in poskusijo. Zato pa je tudi pri njih '"folkloristika" na j-' ^ Rojakom, kteri so namenjeni naseliti se v Lan^e-loth. Pa., kjer deluje American Zine (Jc Chemical Co. naznanjam, da imam naprodaj vsakovrstna poslopja za obrt, hiše v najem, ter prazne lote. Vsa pojasnila daje JOSEPH ROSTAN, j£Real Estate & Fire Insurance ^ SK Box 360, Langeloth, Pa. tK Ln S hfi ifi tR ifi K iS bn £ S ifi Dalmatinsko-Kalifornijska vinarska zadruga Edino domače vinarsko podjetje z velikim skladiščem v mestu New Yorku Naše vina, kakor tudi žsanje so naravna, zdrava, in najboljše vrste. Delamo jih po domačem načinu. 1'rodajamo jih po sledečih nizkih renab: V zalogi imamo tudi vsakovrstna vina in likerje. CENE ZA SOD VINA: (Claret)) 52 galon samo____ (Zenfandel) 52 galon samo.. $28.0# (liarbera) 52 galnri samo____$32.0« (ISurgendy) 52 galon samo.. $35.0« BELO VINO (Riesling) 52 galon samo.... $35.0* (Ilook) 52 galon samo......$35.00 (Sauterne) 52 galon samo.. S37.0t VINSKO ŽGANJE Sod 25 do 28 galon.... $2.15 galon* Sod 50 do 52 galon.... $2.10 galona ZA TRGOVCE SO POSEBNE CENE. ZA VSAKO POŠILJATEV JAMČIMO. Samo za GOTOV DENAR. Pošljite po Money Orderu ali v priporočilnem pismu na sledeči naslov: DALMATINSKO-KALIFORNIJSKA VINARSKA ZADRUGA 140 Liberty Street, Ap. A. New York, N. Y. Pričele so se "velike*' počitni- 5 Corpus iuris" je poromal v p bolj na glai*u. Poleg1 časa. treba ti je še nečesa,' ki je na potu "conditio sine qua uou". A o tem ne bom govoril, ker sem n ver j en. da si. blagi eitatelj, že uganil, kaj imam v mislih. Dostavljam le. da mi 111 nedosta-jalo niti enega, niti drugega. ee. -corpus luris je porom omaro; kdo bi t?a mogel zmagovati sedaj, v toliki vročini? In kdo bi bival sedaj v večnem mestu. ko vse hiti v hladnejši zrak in v morske kopeli? Ugodno mi je došla torej prilika, vabeč me v letovišče v albanske gore. Tam je že dandanašnjim Rimljanom najbolj priljubi jesti *' Tusculum'' zaradi prirodno krasote in hladnega ozračja. Tujcu pa je Se zani- IZDELOVALCI ŽENSKIH KLOBUKOV bodo slavili SVOJO ZMAGO v soboto, dne 25. marca pri maškaradni veselici in banketu v Sultzer Harlem Casino na 127. cesti in 2. Ave. Delavci vseh narodnosti se bodo skupaj zbrali in praznovali zmagonosno organizacijsko kampaDjo. ki jo je uprizorila letos Unija. Vstopnice lahko dobite v uradu unije, G4 East 4th St. Pridite vsi na veselico in pripeljite seboj svoje prijatelje. Unija naznanja vsem svojim članom, ki so plačali vso pristopnino, da pridejo po svoje izkaznicc in da vplačajo svoje prispevke. Onim |ki. ki še ni«li.rt-i K Ali« JL ZALAR, lloi. 547, Forest City, Fa. II. po4pr**l»ediilk: LOUIS TACCHAH, Box 835, Rock Springy Wj«, Tajnik:: JuiiN TLLBAN, Box 707, Forest City, Pa. 11. tajni*: JOHN OSOL.1N. Box Forest City, Pm. Hi* rLik UAltTiN MUI1IČ, Box 637. Forest City. Pa 0 w ! lie s i f* JOSIP ZA LA It, 1004 North Chicago St^ Joltet. HI VBIIOVNI ZDRAVNIK: ir MABT1N IVCC. 000 Ctileajfo St, Jollet. 111. NADZOKNI ODBOR: Pxf^ii^dcik. IGNAC PODVASNIK. 47S4 Hatfield St, Pittsburgh. Pa. 1 nadzornik: JOHN TOIlNlC. Box G-J, Forest City, Pa. 11. rt'izornlk: FRANK PAVIXtVClC, Box 705, Conemangli, Pa. til ANDREJ SLAK. 7713 lssler Are., Cleveland, Ohle. POROTNI ODBOR: rr'4*e. pr. Kr.. ko se .i«' i.. >ki v o j«. . .vodja Julij t Vzar pri-l.!i/ -1 kfiiTskt obali v južni Britaniji / brodovjem >0 ladij. Tekom -Jilt ,\y h i«-l je bil osvojil sko-v,i j i- « . l s konjenic«. in pehoto ter boj-i v »/in!: ^• • 1 i pripravljeni. ■ ,i ,,i ..i .i- domovino hranijo '.tiijfsti. K« r s,» bili rimski v tki pi -ravljeui s težkimi želez-nimi u \|»| i --o v bali, * lit bi ne bile pt> \ ■ pobiti, pred no bi se mogli u iaii> !i ua obali; zato so s,. «>-b-r>vljali in niso hoteli z ladij v iii >rj«', Cezar j-1 zato odredil. da s;. / t ■ > i»riti-;tc»i najprej obsipati s kamenjem. ki so -a m tali oblegovalni - roji z ladij. Ta napad je so-\ razuika prueiLil. da fee ie pomak-. . u . . a vc jaki so se se ved- 1 »u,vli tli. da bi zapustili la-, i Teda i" zastavonoša 10. legi-, ki . ijala za najhrabrejšo in tvorih < ezarjevo telesno stra-{■•, stopil i 7.i tavo na rob ladje z 1 ' tu: "'An mano kdor noče i iti j rj.'a. kako sovražnik npleni rah.) Zi:sti»*i#!" k««t prvi skočil v v...; To j- učinkovalo: vseh lli 11'"!' voi »k«>v p«tskH« H v vcmIo in se iibnu i>r««?5 "Itaii. iiiitum i -o jih Kprej«'Si x v«kU in razvil je hnd i. i. i.i i i- « "ilo rdfeila valove, fv !a«;oma -<» -i Rimljani priborili , t na suho, se omli hitro nredili m znova napa«lli: strašni naval do-to di^< ipliniranili «'*et je jrnal Britance pr«*d tabo kakor vihar. T-> bil za«'«'tek riuiske inva/i-! r.u Britansko p«»d .Tultjeni (V. '.arjem. je ta vojskovodja •>•• enkrat i padfl na ta otok. A «in«> s«» rtmske l-^jje x padle na Škotsko, je preteklo skoro poldru^ M»* it« m ko je bila do leta "0. po kr. /•■ s k o1—* j c-rla Anglija spr«^ue-iijena v rim-ko pokrajino, niso u »!i H til jati i sferno od Sol way Kirtha s nir oaeailja. Tefca leta je .Julij Ajrru-ola peljal rez mejo insk • armado in previdno prodi-ral naprej. I imitui i r«>do\ i set se sicer Jirabro branili: ker sti pu bili tn-f< lini m-d s«*boji, jih je posamez-i < napadel in za drugim (»r« m; o do zadnjega pobili, odgnali i\ino in nnieili prid Ike. Na tem, k.rul-m voja< iii pohodu je Agrieo-a prodrl do I'orth of Clyde tbli-eo daiiannjega Oreenocka . Oba norska rokava segata tako globo-j r«iko ozemlje. Na tej zemeljski >zini je Agrieola zgradil vrsto u-rdb, ki so stale v enakomerni od-iljenosti druga od druge, da z nji-ui zavaruje osvojeno ozemlje pred r bojevitimi severnimi plemeni. Ker je bal napada teh plemen, jih je -kl«-niI prehiteti in i>oiskati v j njih lastnih mejah. Odrinil je to-i«j iz svoje trdnjavske eete> prekrižal Fori h pri tJneensferi v in -kozi Fife prodiral proti severu. V"»es>ovsod so s.- dvignila plemena v braujbo 4. 1 | o«» Kr. . Glasom Taeita je kale Ionska arma«la št.-la 30T000. rim -ka j-a 1^1.000 mož. Kab*donei s<» s« borili / obupnim jM>gumoui, 1oi_l;, nt priiiif-rtHi boljša disei|>lina ir m-ožje rimske armade >ta le-tej za gotovila zma'j««. Kuledonei so do živeli krvav poraz in š«*-le noe je končala krvavo klanje. Nad 10 tišin* mrtvih je pokrivalo bojno po-Agrieola je peljal svojo zma- ji ze o^tal 2vost, to je gotovo, je pod križem ? Kakor da bi imele po- se je ona stoje zibala, obenem pa no smo namreč izvedeli, da je Ja-mislil. ko se je presodil v naglici kazati bogve kako eudo! Zlasti šo, prešerno svalke kadila. Kadar jej nez prišel šele proti jutru domov in površno; to«Ia bi Ji tudi Marl- ko navadno, nimajo pokazati ni- pa sedla, je sedla tako, da se je s v eutoai janea ohranila ves ta C-as zvestobo, cesar ali pa. kar je prevee in čez- svojimi rumenimi čeveljčki upira-to pa ni tako gotovo, je sodil. Da. merho. IMarijaniea pa krila nič ne al v podkovane podplate Janezo-ko je globlje premotril njeno ve- jii-iteguje. pa se le vidi, da je pri vik škornjev. In to mu je delo ta-veriejo narav, se mu je zdelo eelo njej vse v redu tako. kakor je ko dobro, kakor da bi ga kdo šče-maloverjetno. No in pa hentaj. je prav in potrebno. i ^etal po obeh petah naenkrat, modroval, tudi ni tako lahko lju- Pa bo i j nedoumnega še ni ojia-l Zato bi se pa -Tanez zibal kar nabiti tri doljra leta. od ljubezni pa /.\\ nikjer kakor zadnjič na plesu, prej, ko bi.ne bila ona izpregovo-ne imeti ničesar! Kdor ne verja- ki so ga priredili vsi ljubljanski i'ila : me. naj le poskusi I Bo že videl! korporali. in kamor je Janez po u-| "Janez, zdaj bo pa dovolj ■ Poj-Take in enake misli so zakrivi- kazu gospoda Surove j a prinesel diva rajša kam na izprehod ali pa le. da jo je še osemtedenski osame- zanj šopek evetlie od vrtnarja. Tu k Brložniku v gostilno!" losi i prepuščal prav iz srca nerad, na plesišču je videl, kakor je i»ra-| 1' I'?) pojdiva! " in pri slovesu mu je morala za trd- vil. vso polno razgaljenih žensk! 1« šla sta. Pa prav po gosposko no obljubiti, da se ne bo kar nič in kar ni doumel, kaj delajo tukaj'st{l viseča drug ob drugega rami. Vendar ko prideta tja do razpot- odzivala. ko bi lioilil kdo trkat na te mestne dojilje. Saj drugega ne njene spalnice okno. Nasprotno se morejo biti kakor dojilje, j.- moji1 pa tudi on sveto zaklel, da tam nil. ko se zaklauške matere javno v mestu tako izpod čela ne pogle- razgaljajo snim tedaj, kadar jem-da nobene, in Bog ga varuj in vsi Jjrjo dojenčke na prst. Če se pa ni-svetei. da bi se spuščal s katero v so zato razgalile, da bi dojile, kak-kake ljubezenske voje modrosti ledvomno največ sposobnosti." — Henrik 1\. si je radi uresničenja •svojega na. rta živahno dopisoval : različnimi glavarji. t;iko na pri aer s kraljico Elizabeto in pape-:em. ki st;i !>;:.je oba potrdila njegovim mislim. Sredi njegovih načrtov ga je dohitela smrt po bo-tlaleu Franea Havaillae dne lo. maja 1010. (»sem let kasneje je za-divjala ">0-le1na vojna in se rogala lleurikovim sanjam o "kršean^i republiki' . I j«'. Agrieola je peljal svojo zmagovito armado nazaj proti jugu in -e le po njenem odhodu so si upali domaeiiii na bojiš«"'«-, da pokopljejo svoje mrtve. Akricola je bil tudi. ki j«* prvi odredil, da so plule ia«lje krog in krog Britanije ter j-je na tein otoku utrdil rimsko g--sj »odarstvo. Solnčna država, Krog leto 1G00 je sedel na fran roškem prestolu kralj, ki je v svo ji lahkomiselnosti in ua&ladnosti veliko grešil, ki pa kljub vsej po kvarjenosti, ki je že tedaj vladala na dvoru, in kljub n« razveseljivemu "Iružinskemu življenju ni nikoli popoinoma izgubil mladostno sve /ih idealov, iii! je to Henrik IV., /aseitnik hugenotov. On je zapustil zanimiv nafrt /a ustanovitev krši-anske republike, katerega je izdal njegov finančni minister Sni Iv h ta 1050. Drlo je obsegalo sedem zvezkov in imelo naslov 'Solnčna država". "Soln.-no državo" Henrika IV. naj bi tvorila zveza vseli krščanskih držav v K v ropi. i/.kljueivši ruskega velikega kneza ali "mt> skovsiv, rra carja". Namen lega državnega sestavu bi bil razdelili Evropo med gotovo število držav v približno enakem razmerju, tako da bi te države ne mogla druga druge zavidati radi neenakosti in da bi se jim tudi ne bilo treba bati. da bi se ravnotežje izprevrglo. Razmerje teh držav naj bi se uredil o na podlagi splošne zvezne u-stave. ki bi jih tesno vezala med seboj in izključila vsako vojno med njimi. Število zveznih držav je bilo določeno na 10. in sicer 6 dednih monarhij (Francija. Španija. Anglija. Danska, Švedska in Lombardija 5 volilnih (izbirnih: držav (nemško cesarstvo), i^peška stoiica, Polj>ko. Ogrsko. Češko; 4 republike JVnečija, Nizozemsko. Švica in italijanska republika, ki se je imela ustanoviti«. — Oblast Habsburžanov se je imela omejiti na Španijo, v odškodnino za izgubljene dežele pa naj bi imeli pravi-i«» zahtevati zasr vse dežele ostalih treh delov sveta (Avstralija še ni bila znana) in onih, ki bi se še morda našli. Kar se tiče, je zaščit-, uik hugeuoto** za svojo krščansko Men /akianškiifi! i'auti. ki so ie- o spomladi -topili pred naborno komisijo, te iunačil tudi Ulenikov 'anez. In ker je imel vse ude v re lu. visokost m širokost pa. kakor ahtrvajn vojaški predpisi, so tudi niega potrdili v vojake. Iz njemu in nam neznanskega zroka ga pa niso uvrstili med tist-> izvoljence, caterim so •.vezdatim dosiojansTvom. amp ga pridejali kratkoinmab. onim nesrečnim napolcivilistom. ki, slu-:eči po ««scni tednov ostanejo vse svoje življenje brez svetlih zvezd n rumenih vrvic. Ali kakor se je bralo na pozivniej, ki jo je nosil lanez za sknjim zajčjim obukom. lanez 1'lenik iz Zakh nca. hišna itev. ,*». se mora 'J. okto'ua ob sodnih zjutraj zglasiti kot nadomestni rezervist v eukrarni za Ljubljanico. Si<-. r je res, da je uglednost ua-lomestnega rezervista r i niti med civilnim, niti vojaškim svetom to lika. da bi se z nio kdo lahko ])o-našal pred cerkvijo, kadar dero iz nje našopirjena vaška dekleta, in brezdvomno res. da bi se slišali lepše, ko bi šel glas po Zaklaneu : Flčnikov .lanez potrjen \ dra-gnoee. ki jezdijo konje, ali v t opni-čar je. ki streljajo s topovi. Zato pa v prvem trenutku. k«> je izvedel. kaj da so z njim ukrenili vojaški vsako vojno | gospodje, ni zajuckal nič kai z ve-njimi. Število zveznih držav j soij,,n). kakor se spodobi v takem imenitnem slučaju. Šele polagoma so mu prihajali juheji iz srca. in sicer potem. k«i je prišel toliko do sape, da je pretehtal svoj položaj in u videl njega izjemno zamotali ost. Ta je pa tičala v trm, da Janez republike > Benečija. Nizozemsko, svica m italijanska republika, ki ni bil več samosvoj in bi se zato ne -e jc imela ustanoviti . — Oblast j mogel brez posebnih ueprilik kar llabsburzanov se je imela omejiti | za tri leta zadati cesarju: ampak na Španijo, v odškodnino za izgub- j njegovega bitja oni nežnejši del. I jene dežele pa naj bi imeli pravi- kamor so položena ljubezenska e«» zahtevati zasr vse dežele ostalih treh delov sveta (Avstralija še ni bila znana) in onih, ki bi se še morda našli. Kar se tiče, je zaščit-tka križ bi nastal, ko bi se moral od priznati, ua iuui .Janeza ne moremo postaviti kar pred naglo sodbo ; ker tudi o njem vsega ne vemo. Zakaj v resnici ga na opolzli poti moremo spremiti samo do razpotja, s tem hočemo reči. do tja. ko je najbrže krenil stranpota. Od tu naprej pa smo za tisti večer, ki prihaja tukaj v poštev. izgubili vsak sled njegovih korakov, tako da smo o tem. s čimer je baje ruši! prisego, nakazani le na domneve: seve. ker je njegova tačasna dejanja zakrivila nočna tmina. on sam pa o njih ni nikdar nikomur črhuil besede. Pa bodi tako ali tako. gotovo je da je zabredel v hude izkušnjave. ter kakor v>.> kaže. tudi v zmote, in gotovo je i udi. da bi bil zabredel že prej. ko bi gospod korporal Surovej ne bili njegov neposred.nji predstojnik. Ta gospod so bili pa silno veslni in natančni gospod in so vsekdar. kadar se je Janez /glasil pri njih. ponižno javljajoč, da bi šel rati na izprehod. tako dolgo stikali po njem in ob njem, da s«j slednjič iztaknili kak gumb. ki sini svetil dovolj ali pa se j«- držal suknu prerahlo. To opazivši, pa so zareneali nad njim. kakor da bi jih bila pičila osa. ter ga spodili v eukramo nazaj, spremljajoč njegov pospešeni povratek z imeni čudnih. Janezu popolnoma neznanih živali. In tako je moral, na slamniei sedeč, drgniti in prišivati gumbe, medtem ko so se njegovi tovariši vozili na vrtiljaku ali plesa je s petami bili ob tla po gostilnah. Na srečo pa so se gospod korporal Surovej čez teden in dan popolnoma izpremenili napram njemu. Njih prevrat pa se je mogel zasledovati od tegale časa in dogodka : Nekoč je Janez opazil, da odprta pota k raznim j?* gospod korporal radi kadili, pa iostojanst vom. ampak | niso imeli kadila, in drugič, da bi radi pili, pa niso imeli pila : tedaj jim pa skoči sam in za svoj denar po ka«ii!o in pilo. In glejte! Odslej naprej je bilo pri njem vedno vse v redu, čeprav so bili včasi gumbi na plašču motni ko jesensko nebo. na hlačah pa potrgani vsi žapored: seve. ker jih .Janez ni potreboval, ko je nosil hlaee na pasu. Odtedaj pa je nemoten zapuščal eukrarno iii hodil, kamor ga je viekla radovednost in sla. Ko je hodil po svojih prvih iz-prehodih. se ni mogel dovolj na-gledati mesta in naeuditi mestni gospodi: ker marsikaj, kar je opazil. se mu je zdelo preprosto in na-■obe. Ili.še so mu bile vse previsoke in mu ni hotelo v glavo, kako ti z«leni in pretrgani mestni go-snodiči hodijo zvečer pod okno klieat svojih predragih. To morajo. je mislil, imeti preteto dolge lestve. če hočejo k ljubim, ki bivajo v drugem ali tretjem nadstropju. Pa lestve že morajo imeti, ker zaljubljenih ljudi se le precej vidi v mestu. Saj ti morajo vendar zaljubljenci biti. ki se tako čudno Irže za pod pazduhe in pa se stiskajo kar javno na cesti, tako da človeku vroče prihaja. Je pa že lepše in bolj po kristjansko tako, kakor on vidi svojo Marijanieo. kadar gresta skupaj v erekev. Za lian roke jo prime, ona pa njega, pa gresta; vmes med sabo pa puščata vedno še toliko prostora, da se vsako izmed njuju lagotno izogne kamnu in mlaki, ne da bi bilo treba rok izpustiti. Potem pa, se je vprašal, zakaj kamor so čuvstva, jc pripadal v izključno »last Potokarjevi Marijanci izpod Jeljega vrha. Zdaj pa pomislite. ja. kjer se drevoredi križajo po dolgem in počez, tedaj naenkrat, ko je bilo najmanj umestno, se Janez spomni Marijaniee, iu njej darie prisege. In zdaj mu je korak zastal, da kar ni mogel naprej, čeprav mu je ——^odična zelo zgovorno govorila na srce. Pa tudi nam je tukaj nitka potekla. tako da zanesljivo ne moremo reči. na katero stran jo je končno krenil in ali sam ali v družbi. Nekaj časa smo ga sicer opazo-valvod strani, ko se je na razpotju boril z vestjo in izkušnjavo. Ker se pa predolgo ni odločil, smo se slednjič naveličali ga dalje opazovati ter smo ga prepustili gospodični in nočni tmini Samo nekaj značilnih podatkov še vemo, ki utegnejo nekoliko po- ni rn o ler da je drugi dan na vežbaiišču tako klaverno premetaval puško z rame v roke in iz r«>k na ramo, da so gospod korporal kričali nunj, kakor da bi bili od besa, in sit navzlic darovanemu ka-dilu in pila niso mogli zdržati, da bi ga ne biJi nekaterikrat sunili v rebra. Njegov tovuriš v vrsti Jože Ož-be pa jc pravil okrog, da je slišni, ko je Janez večkrat poluglasno vzdihnil: Bog je že modro uredil. da Marijoniiv ne! m ustvaril vseved- t ruto ua glavi. To pa menda zato. ker je bila njegovi Marijanici š" najbolj podobna. Da se mu je pa v takih slučajih vrnila kaka misel odveč, je sicer že res; res pa je tudi, da tako posvetna ta misel ni bila. da bi si moral zastran svoje prisege kaj hudega reči. A eudar izkušnjav je vse polno povsod prav kakor muh v zgodnji jeseni, in jedva se srečno izmuzneš eni in drugi, preti že tretja in četrta nate, da te omreži. Toda ker Janez ni bil samo po telesu junak, ampak tudi po duši. se jim je dolgo časa z uspehom ustavljal, dokler ni slednjič, ena prišla, ki ji je — ne rekli hi dvakrat, da ne - -grdo podlegel. To pa je bilo neko nedeljo popoldne o mraku. Šel je. kakor že večkrat, v Latermauov drevored, da bi si privoščil na gugalniei nekaj kratkočasnili gugljajev. In ko je. potegniv.ši iz žepa mosnjiček, začel polagati vijiar za vinarjem na dlan svoje roke, da bi naštel, koliko bi ga veljala zabava, tedaj se vstopi pred njega ženska, ki je je bila zares prav hudo zala. Cisto gosposka je bila pa klobuk je imela m- glavi. In kakšen klobuk! Kar šest voglov je imel. eno piat pa nagnjeno poševno navzdol, menda zato, da se jc mogla odtekati voda. kadar je nanj deževalo; na njegovem oglavju so pa kanarčki imeli gnezdo. Izpod klobuka pa ji' valoval tako bujno namršon iVufru, da bi se vanj kar zapredel. Bluze pa še tudi ni videl enake; vsa rdeča je bila in čipk je viselo na njej kakor pajeevin na srobotjiv, To je že res, da kako požre ta gospodična ni bila. ker tiste svežosti na njenem licu ni bilo kakor na Mari-janičinem licu. Sicer je že bilo belo in rdeeeevetoče: toda belilo in rdeeilo je bilo videti nanje na-metno nekako tako kakor vapna-sti omet. ki se lušči od stene. Pa vkljub raskavim licem je bila le lepa in pa gosposka tako. da bi -Tanez iz Zaklanea nikdar ne mislil, da je tudi tako ponižna in [Zgodba sv. pisma prijazna, ko je vendar mestnih go-"* spa sama prešernost in ošabnost. Saj mestne gospe nosijo glave po-koneu .kakor da bi vsaka izmed njih dobivala gažo kar treh gospodov korporalov naenkrat, in Janez v svoje nemalo začudenje še ni bil nikdar opazil, da bi se bila katt ■ta teh nadieenih dam ozrla kdaj tudi nanj. čeravno velja v Zaklaneu za najlepšega fanta. Ta gospodična pa se ni samo o-zrla. marveč še nasmehnila se je in mu prijazno ponudila besedo. "Janez, ali vzameš tudi mene s seboj ua gugalnicoT' je rekla tako sladko in zvouko. kakor da bi pela pri maši. "Kako mc pa poznate, žlahtna gospa, da sem Janez?" jo je Janez začuden vprašal. ''Seveda te poznam. Onega v Janez si in v eukrarni za Ljubljanico služiš vojake.*' ''Kaj pa! Res je! Flčnikov sem iz Zaklanea. No. in ker me poznate. le kar sedite v čoln. bom pa jaz plačal, če se vam ne zamerim/" In res. Janez je nlačal kar vee gugalnih tur zapored, ker je bilo tako lepo in prijetno. Je pa že stokrat bolj fletno, je mislil, če se pruneaš v takile družbi, kakor pa če se sam razviraš po čolnu. Saj se pa tv^? ni mogel naeuditi, kako je bila "»spodična pogumna in moška. Medtebi ko se je on J vticlfo) v :. Vihar v Cliicagu. Chicago, III.. l!l\ marea. - Včeraj ponoči je divjal nad tukajšnjim mestom strašen vihar. Telefonska zveza je bila za par ur prekinjena. Xa več mestih je izbruhnil požar, katerega so pa ognje-gasci kmalu pogasili. Skoda, ki jo je povzročil vihar, jc precejšnja. Črnovojniska usoda. Iz Mera na se poroča: Pred kratkim je prišel domov na dopust vojak Jože Egger. Na potu s kolodvora je srečal na Habsburški cesti svoje male štiri otroke, ki so šli ravno od materinega pogreba. Cr-novojink Gasser. ki je po t»-žki bolezni prišel domov — v Obermais — na dopust, je našel svoj«4 stanovanj • uradno zaklenjeno; žena in svetiti v to temno zadevo. Naknad-(,)rok st.. ]Uvd kratkim umrla. - — hCENIK KNJIG katere ima v zalogi / SLOVENIC PUBLISHING CO. « 82 COKTLANDT ST NEW YORK, N. Y. I Pod Turškim Jarmom MOLITVENIKI: Skrbi za dušo. v platno vez. —.50 Marija Varhinja, v platno vezano —.50 Marija Varhinja, v usnje vez. $1.20 Srecolovee Sveta LTra, v usnje vezano $1.20 j Strelec Rajski Glasovi, v platno vez. —.45 Oenovefa 'Sv. Notbarga POUČNE KNJIGE: Abecednik nemški Ahnov nemsko-angleški tolmač, vezan Pregovori, prilike, reki Revolucija na Portugalskem Roparsko življenje —.L'a —.25 —.20 —.20 —.20 —.20 —.2:1 —.20 —.30 —.50 —.35 Berilo prvo, vezano Berilo drugo, vezano Cerkvena zgodovina Domači zdravnik Hitri raeunar Pesmarica, nagrobnice Poljedelstvo Popolni nauk o čebelarstvu, vezan Postrežba bolnikom Sadjereja v pogovorih Sohimpffov nemško-slovenski slovar Slovensko-angleški in angl- slov. slovar Slov.-angI in angl.-slov. slovar Slovenska Slovnica, vez. Trtna uš in trtoreja Umna živinoreja Umni kmetovalec Veliki slovensko-angleški tolmač* Voščil ni listi Veliki vsevedež Zirovnik, narodne pesmi, i K 3. zvezek, vez., po I Tita uik ,—.25 i Troj a k, p o vest j Turki pred Dunajem —.50 i Vojna na Balkanu. 33. zvez. $1.85 —.30 Zgodovina c. in k. pešpolka —.40 | št. 17 s slikami —.50 —.70 j Zgodba o povišanju —.30 —.50 ; Zgodovina slov. naroda 5. —.40 ; zvezek —.40 Zlate jagode, vez. —.30 Življenja trn.jeva pot —.50 Življenje na nvstr. dvoru ali Smrt eesarjeviča Rudolfa (Tragedija v Meyerlingu) —.75 $1.00 —.50 *1.00j —.20 j _oz! $1.20 i $1.50 ■ SPILMANOVE POVESTI: 1. zv. Ljubite svoje sovražnike —.20 2. zv. Maxon, krščanski deček —.25 4. zv. Praški judek —.20 C. zv. Arumugan, sin indijskega kneza —.25 9. z v. Kraljičin nečak —.30 —.50 j $1.20! —.40 —.501 — 50 i 11. zv. Rdeča in bela vrtnica $2.00 jo zv. Prisega huronskega glavarja ! 15. z v. Angel j sužnjev -.00 —.50 —.30 —.30 —.30 ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE: Božični darovi —.15 Ciganova osveta . , —.25 Don Kižot —.20 Erazem Predjamski -—.20 Fabiola —.35 Gočevski katekizem —.25 j Hedvika —.25 Hildegarda — 25! Hirlanda —.25 ! Hubad, pripovedke, 1. in 2. zvezek po —.20 Ilustrovani vodnik po Gorenjskem —.20 Izanami. mala Japonka —.20 Izdajalec domovine —.20 Jaromil —.20 Jeruzalemski romar —.45 Knez črni Jurij —.25 Krvna osveta —.20 TALIJA. Zbirka gledaliških iger: Pri puščavniku Idealna tašča RAZGLEDNICE: Nevvvorške s cvetlicami, humoristiene, božične, novoletne in velikonočne, komad po ducat po Z slikami mesta New Yorka po Album mesta New York a s krasnimi slikami, mali ZEMLJEVIDI: Združeiiik držav mali veliki Balkanskih držav Evrope, vezan Vojn astenska mapa Zemljevidi: New York. Co- -.20 -.20 —.03 O- .35 Leban, 100 beril Malomestne tradicije Mesija, 1. in 2. zvezek Mlinarjev Janez Mrtvi gofctač Na jutrovem Na različnih potih Nedolžnost preganjana in poveiiČana 0 jetiki Odvetniška tarifi Pavliha —.20 i -.i o lorado, Illinois, Kansas. Montana, Ohio. Pennsylvania. Minnesota, Wisconsin. Wyoming in West Virginia in vseh drugih držav po —.20 Avstro-Ogrske mali j veliki vezan —.20 j Celi svet —.15 j Velika stenska mapa U. S. na drugi gtrani pa celi svet —.SO j -.45, —.25! —-30 j -.30 15 i —.25 —.10 —.50 __or: $1.50 OPOMBA: Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi v go- uik hugenotw za sroio krščansko » t« aj« i ^ u H« ni- t& mestn* tako pri- stiskal v kot in trdno držal za vr-l tovini, poštni nakaznici, ali poštnih znamkah. Poštnina je pri vseh uur,tnot(M za s%ojo kiscansko uje za tri dolga leta ločiti. On bi tegujejo svoja krila tam zadaj vi, da bi se ne omahnil in padel, cenah že vračnnana. GLAS NAHODA. 34. JtABCA. 1 1>H. I ttF j Jugoslovanska ® s Katol. Jedneta B Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57, Brad dock, Pa. Podpredsednik: ALOIS BALA NT, Box 106, Pearl Ave., Lorain, Ohio. Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik. LOUIS COSTELLO, Box 58^, fcalida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr MARTIN IVEC, 900 X. Chicago St., Joliet, III. NADZORNIKI: MIKE ZUXICH, 421 -7th St.. Joliet, 111. PETER SPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kans. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O. JOHN KRŽIŠNIK, Box 1.13, B mline. Pa. POROTNIKI: FRAN JUSTIN. 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR. 30S—6th St., Rock Springs, Wyo. G J. POKENTA. Box 701, Black Diamond, Wash. POMOŽNI ODBOR: JOSEPH MERTEL, od društ\ a sv. Cirila in Metoda, štev. 1, Ely. Minn. LOUIS CHAMPA, od društva n*. Srca Jezusa, štev. 2, Ely, Minn. JOHN GRAHEK, st., od društva Slovenec, štev. 114, Ely, Minn. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljat ve, naj kc pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pri-tožbe pa na predsednika porotnega odbora. Nu osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo. Društveno glasilo: "GLAS NARODA". Osveta. (Iz zapuščenega bojišča), t .-ski *; d^ai Jan Klecanda. Pomozi. pouiozi! — ---- Ill Npet ti '' Kdo lu 1 'm i ram ! ho! — Ranjenec se j«- napol vzravnal.) toda zaman se j«4 trudil da bi stre-1 sel s sebe grozno breme, ki jra je) oviralo vstati. Pogiuoli konj mu je ležal na nogah, dve trupli pa dlih tovarišev sta mu težili telo.j mešaj«* svojo kri s krvjo ranjene- j ga druga. V. motnim pogledom se je o/r! vojak naokoli, iskaje vzroka šumu, ki ga je Idi prebudil iz smrtne oinedlcvice. Čutil ji- /.<■. kako živ Ijenje ostavlja njegovo telo. ali no- j va nadeja ga je okrepila. Opiraje se ob roko. je privzdignil gorenji del telesa kvišku. Za časek je prisluškoval. Vse je bilo /. nova utihnilo. Le tu in tam se j«' ozval na zemlji bolesten stok, vendar i to že tako slabo kakor kadar se duša ločuje telesa Izgubil je plemeuee oči. ne bi li zagledal kako živo bitje, ki b mu moglo pomori. Zaman! Slab svit meseca, prodirajočega skoz redke oblake, je motno osvetljeva" zapuščeno bojišče, iu ranjenec n videl nič nego padle vojake, pri jat« lje in sovražnike, ubite konje po ga žene oprave in čake. In vsi. ki so ležali tu. so bili mr tvi ali so umirali. Grozen poglei za umirajočega vojaka. Ne dale< od njega je ležal mlad drug. skor< še otrok. Mesec je osvetljeval ble do, od bolesti poslednjega boja iz pačeno oblij«-. Včeraj je bil to mla-denič rožnih lic -- danes strašilo. Vojak je »trepetal. Obrnil s«* je z grozo iia druge •stran. Krog iu krog zapuščene«1« bojišča so molele kvišku strme razdrobljene skale. Stoletna dre vesa so povešala svoje veje nad bo jtščem. V daljavi se jo odpirali globoka »oteska. Tam v to strar se je umeknila avstrijska vojska proga njen a «wl znatne usta5k" pre moči. Bilo je čuti grmenje pušk. Bo; je divjal tam dalje, zato ni priše nikdo, da bi poskrbel za težko ra njene vojake. "Pomozi. pomozi! — Umiram!'* je zaječal vojak z oslabelim gla nem. Ali le jek svojih besed mu j< odgovarjal z zateglim zvokom. Ti in tam se je ozval bolesten vzdih in temne veje velikanskih dre ve* so se v vetru gugaje stegovale ic krčile, kakor roke strahov, segajo čih po svojih žrtvah. Oblak i Bo zakrili za hip mesec; bila je tema. "Nikdo tu — nikdo!" je zaaepe-tal vojak obupno. "Konec je vsemu! Lahko noč. svet, lahko noč. Irmi!" Ranjeni vojak je zaprl o£i, zgrudil ae onemogel spet na hladno z& mljo. V tem je zasliial ca novo nekako šultenje. Zaznal je prasket suhih vej. Čutil je, da se nekdo vleče k njemu po zemlji. Slišal je. a ni so žo mogel privzdigniti. Smrtna oinedleviea ira je napadala. — St ropotal j«- jrroze. nadeja j«* že iz-ginila. — Udal so je misli na smrt. žo jo je z zaprtima očema videl prod seboj. Vedel je, da ga ne 1110-r<- doleteti že nič hujšega, in vendar so jo stresel. očntivli nedaleč od sebe živo stvar. Zavst ga je o-stavila. Po zemlji so jo plazila k umirajočemu vojaku temna postava. Bil jo to avstrijski vojak, njegov tovariš. Odet je bil v razdrapan hu-zarski plašč. Njegova obupna kle-tev je bila pred malim časom, ki je prebudila tovariši! iz omedlevice. Slišal je njegovo klicanje, in zdaj ic jo s težka vlekel po kamenju iu useldem grmičju k njemu. Približavši so tovarišu, se jo podprl ob roki. da l»i mu pogledal v obraz. Zasmejal se je tiho. Po "reseI ga je, — ali ta se že ni zge-nil. "Je to on". je zašepetal. "-Te m, — toda žo mi je ušel! Mudilo •e mu je k vragu! — Škoda!"' Znova se je nagnil vojak k tovariševemu truplu, ogleduje v tem »brise njegovega obličja. 4"Ti si o. Paolo Rosetti, — in meni si u-ckel!je zamomljal med zobe in aškripal žnjimi zlosti in bolesti. Omedleli se je prebudil pod goram dihom tovariševim ter odprl >či. "Paolo — Rosetti! Kdo me kli-•e!" je šepetal s slabim glasom. 'Kdo je tu»" "Prijatelj! Avstrijec! Vojak ka-;or ti, torej tvoj drug", je odvr-lil huzar z izpremenjenim glasom. \do telo mu je zadrhtelo, kakor elo zveri, kadar se pripravlja k mslednjemu skok na žrtvo, ki jej e ne more ubegniti. V njegovih »Čeh se je zaiskril grozni ogenj so-Taštva. *liog to pošilja! Pomozi. brate, imiram j«' ječal Rosetti. trude e, da bi vstal. "Umiraš" -— Kaj na tem? Jaz udi! — Pojdeva torej skupaj in >o nama veselejc". se je zasmejal /o jal:. "Tudi ti si ranjen?" "Vraga, kaj bi pa tu delal? Nisem uebodigatreba. Tudi nisem pri-;el plenit mrličev. Prišel sem le u-aret. — Naši so se nmeknili presi-i ter se kje tam v «*orah dosle bi-ejo s tvojimi rojaki. Kadar bo 'sernu konec, pridejo nas zako->at!" "Zakopat! — Groza!" "Ali se strašiš tegra? — Mar ho-o lahka, ne boš niti čutil okov, katerimi bodeva uklenjena, kadar laši tovariši uduse usta jo." "Nočem umreti!" je zaiepetal Rosetti obupno. "No&ilt Jaz tudi ne! Ali kTo- f Mesec jc zopet predrl za hip! skoz oblake, ozaril s svojim leskom temno. žalostno bojišče. — potem potoval dalje ter v istem hipu o-1 "Ti ne razumeš?" se je zasmejal Varagy ter zabodel svoj zlovešči pogled v obličje oslabelega sovražnika. "Nesrečnik!" se je izdrlo Pao-lu iz prsij. "Ubil si ju in jaz poj- SVt'tlil v nedaleki vasici hišico, i dem za njima!" i kjer so ob mali svetilki sedele tri | "Ne še, Paolo Rosetti! Počakaj osebe okoli mi/t na me! Ne hiti za Irmo, kajti tam se ue boš več mogel oglasiti pri nji. Veš. kaj sem naredil? — Ti si mi vzel vse, jaz sem se le osve- 0en povrat svo-it til. Vzel sem ti brata, mater — lju I liilc so to Paolov brat. njegova mati in Irma. ki jc molila za sre-a ženina. a underw66o. isl v. Sir Edward George Villiers Stanley, o katerem so govorili, da bo postal angleški vojni minister. jedna J' glo ne vprašajo. Men« prav v sredi predrla. — In ti? — Kje si ranjen ' "Sam doslej no vem. Levica je ranjena s sabljo, desnico je zlomilo k« >lo!' "N'i<" vei*-?" m- je zasmejal huzar. "Dole na telesu morda so tudi rane. ali ne čutim jih. Leže na me- hodimo s srdom v večnost!" "Ne hodimo, prav praviš! Žo j«, vso poravnano", jc rekel Fe-renez, in znovo je zažarclo njegovo oko s strašnim ognjem osvote. "Zahvaljujem so ti. Forencz!" je šepetal s slabečim glasom Rosetti. "Umiram zadovolineje !*" "Ne zahvaljuj so — počakaj še! — Bili smo tovariši. Paolo, in ti dekle. Ali sem li '" je ledeno vpra- ni drugi", j.* tožil Rosetti. "Meč- si mi premamil kajo me! Ko bi jih mogel stresti. smel to odpustiti morda bi se ohranil." -šal Varagy. --Stn-si jo, bratec, bodo i takoj "Irma to ni ljubila! Sama mi je na goli zemlji dobro ležali", jc sve-l dala srce. Nisem ti jc premamil!" toval drugi s pikrim posmehom. ' "Molči, veš, da lažeš!" je zakri-"Ne moreni, — pomozi —j čal nanj Ferencz. "Ljubila je me-"Sam sem onemogel. Imam je- ne, objemala me je s svojo Ijubez-dva toliko moči, da izdihnem du lilijo poprej, nego si ti prišel. A ti šo. Ali nimaš žganja? Okrepčaj j si mi jo premamil!" se! "Ti me črtiš, Varagy! Kaj ho "Oh, ko bi ga imel steklenico!" je vzdihnil Rosetti. "To bi me morda rešilo. Le kapljico žganja in podaljšal Id si življenje!" "Za časek!" "Ta časek bi me morebiti vzdržal na življenju, da pride pomoč", je rekel Rosetti. In ko bi ti dal polno čutarico:" je vprašal huzar. "Dili bi mi življenje!" " Življenje !" je za mrmral huzar ter si odpenjal polno steklenico. — "Dam ti torej življenje, ali le za ces od mene?*' "Sovražim 1 Ne več ! Kaj hočem ? Nič več! Ti si imel brata, imel ma-: ter. jaz pa nisem imel nikogar ne-j g onjo. — Kadar nam hudobnež u-j krade konja s puste, obesimo ga brez milosti. In ti. 1'alo Rosetti, ti | si mi ukradel ljubico, za katero bi J bil dal celo čredo konj. samega se-* bo — svoje duše spas! In jaz, Varagy Fereuez, naj bi ti odpustil? Nikoli! Slišiš Paolo, ali ne slišiš Rosetti? Nikoli!" Čuden ogenj i/ očesa Ferenezo-asek !" je šepetal, strašno se na-1 ve£a je rekel Rosettijevemu. da ga smejavši. Potegnil je zatek z zob- strašno maščevanje. Toda ni mi ter izlii žganje na zemljo. Bilo i mogel niti hotel braniti. Spustil je slišati curljanje. | je glavo nazaj ter zaprl oči. "Kaj je to?" — jo vprašal Ro- j "Umiraš? Ne umiraj še", se je setti. j zasmejal Ferencz in stresel tovari- "Morda mi kri vre iz rane! — "Iločcm ti le nekaj še reči in Tu imaš steklenico. Je v nji le ne- \ ootem si odpustiva ter pojdeva skupaj!" "Veš, da sem bil dva dni odso-en'. je nadaljeval, videvši, da je 'nolo odprl oči. "Kadar sem se vr koliko kapljic. Hrani je, bodeš jih trebal!'" Slasten vzdih je pridrl ranjencu iz prsij. kadar jc začutil žganje v izsušenem grlu. Pritisnil je stekle- lil, verovali sta mi. da sem bil pa- meo na goreči ustnici. Tovariš je gledal nanj s čudnim rezanjem. "Glej. to očvrščuje ! To vliva novo življenje v kri!" "Bog ti povrni!" je hvaležno šepetal Rosetti. "Ne zahvaljuj mene, ne zahvaljuj Boga", je odvrnil huzar. lel sovražnikom v roke. Motili sta ■>e! Bil sem nekje drugje in vrnil iem se. da bi videl tebe in potem, '-e treba — smrt!" "Prišel si za maščevanjem? — Sovražnik te je prehitel!" "Dal sem ti življenje za časek, Paolo!" Zavladala je spet tišina nad bo-! "Da bi me ubil! Zabodi, bom ti j iščem. Le v višavi nekje je zakro-; hvaležen", jc zavpil Rosetti. kal ptič. čakajo bogatega plena.' "Ne bratec moj, nočem tvoje kr-Oba vojaka sta si sedela molče na-; vi!" se je zasmejal Varagy in hi-sproti. Rosetti. oprt z levico ob ze- , uavskiin glasom nadaljeval: "Ho-mljo, se je trudil, da bi izvlekel no- čem ti dati uteho na pot v-večnost, gi izpod mrtvih teles. Tovariš ga j Hočem, da bi šel z mirno zavestjo, je gledal, ali ni mu pomagal. Ia je popravljeno, kar si na meni bieo! Vsakdo, kakor umeje! Življenje za življenje! Tvoja Irma je umrla, — čuješ, Paolo Rosetti? — , Zdaj mi ne odhajaj! — Irma je u-mrla. vendar še pred smrtjo je — bila moja!" j Grozen krik je pridrl iz prsij u-mirajočega vojaka. Vzravnal s« je šiloma do pol telesa, ali smrtnin. hropenjem se je zgrudil zopet na zemljo. "Onečaščena!" sta mu šepetali ustni. "Onečaščena! Da, tako se temu pravi!" Z divjo radostjo jc pogledoval Ferencz na svojo žrtev. Sklouivši se k drugu. ga je objel okoli vratu. Stisnil ga je k sebi ter poljubil na ustni, krčevito zaprti. Zaman se je zvijal, Rosetti, trudeč se otresti vampirja, ki ga je dušil. "Umiraš, prijatelj? Umiraš, bratec?" je hripavo govoril Varagv, gube že sam moči in zavest. "Nikdo ne bode za teboj plakal. Umiraš v mojem naročju, kakor je tvoja Irma umrla. Ah — ti si me ugriznil ! In jaz sem ti vendar dal poljub, ki ti ga je posla al umirajoča Irma!" Uri pavi smeh Ferenczev se jo razlegal po bojišču. Tako grozen smeh. kakor tuljenje hijene, kadar je prišla med mrliče gostovat, tako strahovito, kakor helietanje jastreba in šumenje njegovih peruti j. kadar se je vrgel na mrtvo žrtev. Ali Paolo ni odgovoril, bil je mrtev. "Mrtev! je zaklical Ferencz zmagovito. "Veroval mi je ! — Maščevan sem in rad umrjera !" Vojak je legel na zemljo poleg mrtvega drupra in zatisnil oči. Ni imel toliko sile. da bi potegnil roki -izpod neprijateljevega telesa. — Dokončal je. In tako Sta tu ležala oba tovariša drug poleg drugega v tesnem objetju. NASI ZASTOPNIKI, kateri so pooblaščen! pobirati naroč-! nino za "Glas Naroda" in knjige, ka-| kor tudi za vse druge v našo stroko spadajoče posle. Jenny Lind, Ark. in okolica: Mihael Cirar. San Francisco, Cal.: Jakob LovSin. Denver, Colo.: Frank Skrabee. Lead vilic, Colo.: Jerry Jamuik. Virginia, Minn.: Frank Hrovatieb. St. Louis, Mo.: Mike Grabrian. Klein, Mont.: Gregor Zimcc. Great Falls, Mont.: Mutli. Urich-Red Lodge. Mont.: Joseph Jeraj. Roundup. Mont.: Tomaž Panlin. Gowanda. N. Y.: Karl Sterniša. Little Falls, N. Frank Gregorka Cleveland, Ohio: Frank Sakser, J Ma rine ič, Chas. Karliuger, Jakob lies uik in John Prostor. Harbertou, O. in okolica: Math Era mar. Bridgeport, O.: Frank Hočevar. Colinwood. O.: Math. Slapnik. Lorain, O. in oltolica: J. Kuinše 1 ! Louis Balant. Youngstown, O.: Ant. KikelJ. Oregon City, Orcg.: M. Justin. Allegheny, I'a.: M. Klarich. Ambridge, Pa.: Frank JakSe. Ivessemer, Pa.: Ixmis Hribar. Itraddock, Pa.: Ivan Germ. Bridgeville, Pa.: Kudolf Pleteršek. Iturdine, Pa. in okolica: John Ker- Pueblo. Colo.: Peter Culig, J. M. žišnik. Ci»jtz, Frank Janesh in John Germ. Canonsburg, Pa.: John Koklieh. Salida, Colo, in okolica: Louis Ca- ConemaugU, Pa.: Ivan Pajk m John -tello (The Bank Saloon). Zupančič. Walsenburg, Colo.: Ant. Saftl'h. . C'laridge, Pa.: Anton Jerlna. Clinton, Ind.: I^mtwrt Bolskar. j Dougbton, I'a. in okolica: A. Dcm-Indianapolis, Ind.: Alois Rudman. i gar. Woodward, la. in okolica: Lukas Darragh, Pa.: Dragutin Slavic. Podbresar. Duulo, Pa. in okolica: Frank Tro- Anrora, HI.: Jernej B. Verblč. 1 Chicago. III.: Frank Jurjovec. Depue, III.: I>an. Badovinae. La Salle. 111.: Mat. Komp. Joliet, 111.: Frank Laurich, John Zaletel in Frank Bambich. Oglcsby, III.: Matt. Hribernik. AVaukegan, 111,: Frank PetkovSek In Math. Ojirin. So. Chicago, IiL: Frank Cerne In Rudolf Poiok. Springfield, HI.: Matija Barborlč. Cherokee, Kans.: Frank Režisnik. Columbus, Kans.: Joe Kuafelc. Franklin, Kans.: Frank Leskovec. Frontenac, Ivans, iu okolica: Frank Kerne in Iiok Firm. Kansas Cily, Kans.: Peter Sehneller. Mineral, Kans.: John Stale. Mulberry, Kans. in okolica: Martin Kos. Ringe, Kans.: Mike Pencil. Calumet, Mich, in okolica: Pavel Shaltz in M. F. Kobe. Manistique. Mich, in okolica: Frank Kotzian Aurora, Minn.: Josip Fujjina. Cliisholm, Minn.: K. Zgonc in Jakob Petrich. Duluth, Minn.: Joseph Sbarahon. Ely, Minn, in okolica: Ivan Goužo, Eveleth, Minn.: Jurij Kotze. So. Range, AHch. in okolica: M. U. f.ikovich. M. L. Kapsh, Jos. J. Peshel in Louis M. Perušek. Gilbert. Minn, ia okolica: L. VeseL Hibbins, Minn.: Ivan 1'oiiSe. Kitzviile, Minn, in okolica: Joe Ada-oich. Nasliwank. Minn.: Geo. Maurln. Ne%v Duluth, Minn.: John Jerina. Forest City, Ta.: K. Zalar In Frank Leben. -htt^ Farell, Pa.: Anton Valentinčič. Fitz Henry. Pa.: F. Gotlicher. Greensburg, I'a. in okolica: Joseph Novak. Irvin, Pa. in okolica: Fr. DemSar. Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja ln John Polanc. Luzerne, Pa. in okolica: Anton O-solnik. Meadow Lands, Pa.: Georg Scbultz. Monessen, Pa.: Math. Kike!j. Moon Run. I'a.: Frank Maček. Pittsburgh, Pa. in okolica: Z. Takshe, I. Podvasnik, I. Magister in U. It. Ja-kobich. South Dcthlehem, Pa.: Jernoj Ko-privsek. Steelton, Pa.: Anton nren. Unity Sta., Pa.: Joseph §kerlj. West Newton, Pa.: Josip Jovan. Willock, Pa.: Fr. Seme in J. I'eter-nel. Tooele, Ctah: Anton Palčič. Winternuartcrs. Utah: L. BlaŽleb. Black Diiunond, Wash.: G. .T. l'o-renta. Davis, W. Va. in okolica: J. Brosich. Thomas. W. Va. in okolica: Frank Kocijan in A. Korenchan. <>rafton, Wis.: John Stampfel. Kenosha. Wis.: Aleksander Pezdir. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik ln Frank Meh. Sheboygan, Wis.: Heronim Svetlin. West Alii s Wis.: Frank Skok. Rock Springs, W.vo.: A. Justin, Val. Stnlich in Valentin Marcina. Kemmercr. Wyo.: Jos. Motek. 1 A* tem je zopet priplul mesec iz-'^a oblakov in obsijal žalostno skupino. O njegovi svetlobi jc spoznal Palolo Rosetti svojega rešitelja. "Ti si. Varagy Ferencz?" — je prestrašeno vzkliknil. Ali naglo se je zopet premenil izraz njegovega obraza, ustopivši radosti nad svidenjem. "Poznal sem te že prej. Paolo Rosetti!" "In vendar si mi pomogel! Sva oba smiti blizu, odpustiva si! Zahval juem se ti Ferencz!" "Ne zahvaljuj se. nisem ti odpustil!" je odgovoril suho Varagy. "Poživil sem te le zato. da bi poravnala stare račune!*' "Ferencz, za kratko bova morda oba stala pred Bogom! Odpustil sem ti. odpusti še ti meni!" "Odpustil si? In ne veš niti, kaj imaš odpustiti", se je divje nasmejal Varagy. Grešil si ob meni s svojim zasledovanjem! Vem to, in vendar ti odpuičam! Bili smo .tovariii; ne zakrivil.' r "Imel si brata, res zalega mladeniča ! Kakor vsi Lahi, je stal proti nam. Čakal je, da i ti popustiš pra-oor, na kateri si prisegel in potegneš z ustaši. Posekalsem ga in nje-zovc tovariše, zavedel sem je in včeraj predal vse sodbi polkovnika Lobela. Veš, to je tisti, ki je Jal 17 ujetih begunov postreliti!" "Moj ubogi brat!" "Ne milu j ga! Mu je že dobro. — In ves, kje sem bil miiiole noči? Dve uri odtod jc mala vasica, poznaš jo! Tam je bedela z materjo tvoja Irma. Mala kočica. ali zado-ičala bi zate in Irmo. kaj ne, Paolo Rosetti? Tja sem šel. da bi prinesel tvoji materi in Irmi poslednji tvoj pozdrav. Toda zakaj trepe-5eš. bratec?" "Vrag!" je zavpil Paolo. "Iz tvojih ust moj pozdrav — ta jo je otroval!" "Ne ofroval! Jaz ne delam s strupom. To je orožje žensko!" "Kaj si torej naredil?" SL0VENSK0-AMER1KANSKI KOLEDAR za leto 1916. Velja s poštnino vred 35 centov. O bug berila: Domovini in narodu. (Pesem.*?, — Običajni Koledar. —" Strains ftavilEjk —«Krogla. — Maska. —- Razkritelj petroleja. — Bed Marije Terezije. ~ Francija ▼ vojnem Času. •—■ Jasna noč. — Moja ura. <— Svetovna vojna in katoliška Cerkev. — Duševni blisk. —« Pri sanitetnih kolonah, na bojišču, Ekspl* fcivne snovi««—« y lekarni "Avstrija". —• Iznajditelj podmorskega čolna. — Galipolii in Dardanele. — Julija Romain. —« Rmena pošast. — Pošivljaji $ ■raku. —h Podzemljsko mesto t Wleliczki. « Čustvena udova. .Kovač. ~ Kolonijalna posestva Nemčije. • Bodočnost Evrope. « Urednik. • Pohab* ljenee. • Le BetaiL »—• O vzrokih svetovne vojne. Petindvajset franka v« • Kako nastane strelni jarek, Kdo je bili — Klasični topovi.Pe« v: yaj* jai. t Belgijska armada. « Pri generalnem štabu. —• O podobnosti dvojčku, • Ljubi denar.«—> Srečanj«.• Mobilizacija v Veneiueli. Specialiteta, Prvi polet ii Evrope t Ameriko. Čudne zgodbe. —< Rdeči trak, >»* Prfislifi iogodktz nikni »ja1, — Kitaj ski tipi — Smalm«*, — Qgla«L ■lika: ItalijansEt fttlQIv! arakopla^ nad Benetkami. — BestaneE nemila tB •vstrijskega Cesarja. — Prevažanje avstrijskih čet preko reke San. — Turška artilerija na Galipolisu, «—« Prizor na cesti v Belgradu: učinek šestnajstpali* ne avstrijske granato.• Potop angleške ladije "Majestic" v Dardanelah, Avstrijska kavalerijska patrulja ob Visli. — Ruska infanterija ▼ zakopiH, — Italijani so vjeli avstrijskega ipijona. Avstrijski oklopni vlak v Galiciji — Italijanski bersaljeii v boju. m Mrtveci v zavzetem belgijskem zakopu. Ha* lijanska gorska baterija pripravljena za akcijo. »Ranjeni Rusi, zapuščeni «4 avojih ob priliki bega ia Varšave.— Srbske utrdbe pri Belgradu, razdejane al avstrijskih topov.Avstrijski vojaki, katere so vjeli Italijani na goriški frao-tL • Učinek avstrijskih granat v Žagradu. Ameriški podmorski čoln* iVojni arsenal v Belgradu, katerega so Avstrijci razdejali ~ Fori Itf, H pred Przemjwlom, katerega bo Nemci zavzeli s bajonetnim naskokom. A^c* atrijska havbična baterija f akciji. • Pogled na del Varšave. Bolgarska čete na gorskem prelazu ob srbski meji. ^ Avstrijske prednje straže v R#> siji. •—i Italijanska poljska bolnica dve milje za fronto. >-> Prizor ia Lvava, ^ Učinek avstrijske granate f Auconi. Avstrijska invazija na Poljske* —• Ruski vojni jetnikL • Vodljivi angleški zrakoplov m Bcve« a Prestrmij-» triglavske ptfjgei^L SLOVENIC PUBLISHING CO. I GLAS NAHODA. 24. MARCA. 1 al«. Čudna ljubica. Rado Murmk (Koacf). Zdulaj v kuhinji sva uaiJa Mi- •0O»j*h v^!" j« nosljal "Bo* daj:" j- odgovorila Luca iti plofckuila / mkaiiia. "Jedi-ta. jedeta. kako ltp angelček! Uoiipo-dična fant. t«> * vaiu pa umra tv-či, datu*s bi >«.- sli lahko kmuit kar v ut-be»a !' * "Primaruha. pa je rw brhka!"] J'4 potrdil Miha Muha, enako pre-. Zdaj j.- pi lm-I i«- dokt-.r Kau.-»t.| •lun. \ obleki, ie pr«-c*-j: oi»«dj«-ni. * ciluklrOM iui glavi, z belo ovratni • i /. btdirai rokavi-camL **Dob«rli v«*čeh. gospod dok toh!" ga j. pozdravu autre I črk in lou podal roko. "Klanjam go«|MMlivtia'jc slovesno d »j a 1 .Furi. bled od vc*e- • ja. "\i ste najlepši vs»*h angr- • i»v, kolikoriudi jiii noeoj hodilo z različnimi Miklavži razve->Hjevat otroška srea. "Ta je bila pa n*s dohtarska! " ;ra je pohvalila Luca. "Vi pa, u>Vni gospod Faust* J'* odvrnil /ivko-Kani. *'vi ste najelegantnejši in najnevuhnejii i/.iuei vseli d»>ktolij« v. ki nastav-Ijajo mhe/c nam nedolžnim angelčkom." 1 udi angelček -** je »»drezal dobro , v j,- oglasila Luea nanovo. "Nič ne rečem. To v> jH>govo-ri, vidiš. Miha!" <*alantu: Juri je ponudil angel-ku rono in »mIšH smo k sodni ko-v. n. Fatu sta nas čakala š«.- dva ;»a."klj;i in Miklavž, mladi živino-/d ravni k Griv an. Sodni pristav Sehaba pa je bil reditelj. Enemu ]M4i%l<-u>. iiku j.- majal rog, ki mu ga je popravljal tovariš. Komaj j,* i/r<*kel angel/-.-k svoj doln-h Vi-čeh *. že j»« bil dolgi si-•. ' i'*! Miklavž pri uj. ru in ga iz-j i T j s j t: t i na svoj papirnat oimat. no, l.po vas pho-. je stok.d pr.-jdašeni aoget- k i:: n-d Miklavžu v kot tik iut-ne. -Juri v jt- p<-nil «>d strupene IjulM.sumnosti. r;«ui Niii! Miklavž v an i;, la. ' oS.ijuhila si ni i ž. zdavnaj -.-Statiek. Kdaj prideš.'" j« m oj. saiHu /daj mihujte!* Imenitno! obkoivj?" j.- vprašal Miklavž tiho. Plieeej po polnoči." Kam pa 7 Kje naj čakam?" 1*1 ied Kolahi"*evo hišo. Zdaj i*a pojdite no pojdite!" 1'retkani Miklavž m- ni dobro ko je prijel majhni adjunkl Sehaba angelčka za roko. '"Samo ' n poljube, k!" je prosil in /aemakal. A kaj s.-! Pustite me. če ue. bom tako zavhisuila, tla bo vsa hiša vkup letela! ('vinu vam bo poljub.' Saj veri da h vidite, da imam khinko!" "Ali. Fan i. zakaj se tako raz-bnrjaš j,, šepeta! adjunkl Sehaba. "IJa/lmrjati bi moral po pravici le jaz! Zakaj že zdavnaj m mi obljubila rendezvouz! Pa le odlašaš io odlašaš Kdaj bo zatorej kaj?" "Se nocoj, gospod Žaba. >amo zdaj mihujte!" "Iiravo, Fani, bravo!" ' Pheeej |h» j>olnoči, phed Ko-lahičevo hišo! Zdaj -».• me j»a ogibajte!" Nato je prinesel pritlikavi prijav angelčku zvonček in košarico, kjer so bile pomaranče, pozla-eena jabolka, orehi, rožiči iu sladko pecivo. Miklavž si je pritrdil dolgu belo brado, se pokril .sško-fovsko kapo in vzel posrebreuo pniieo. Doktor Fau.st jc dobil po-lae.-u svinčnik in pozlačene bu-kve. Tudi parklji muo bili vsi pripravljeni. " Le za mano!' je velel mali a-d junkt. " Ali gelček. zvoni! * * Potem se je vršila zabava po starem vsporedu. Miklavž j:,' iz-praševal otroke, doklor Faust pa zapisal v zlate bukve, kogar je Miklavž posebno pohvalil. Najstarejšemu sodnikovemu dečku se je sicer videlo, da ue verjame več v svetega Miklavža. Vendar zaradi pričakovanih daril nt delal nobene zgage. Najbolje smo se imeli mi park-lji v ozadju. Tolkli Kino s težkimi Veriga lil i po tleh in jih vlačili s«intertja. obenem pa smo tulili in rjoveli, kakor bi bili res pravkar ušli peklu. Zlasti Miha Muha se je drl na vso moČ. Taktih divjih glasov nisem slišal pozneje nikdar več. Zdajpazd&j nam je napovedal Miklavž: "Tiho!" Kmalu pa «uo top«* »Majali aa huje. Napoved je hUdsd vpratai .■i. .-i ..» i.. . »"i ..... ponese in Kos sem in tem v pro- J >iarw% kako so zadovoljni z otro-si. pohvalil pridne, pograjal po-I redne, obljubil, da že ponoči pri ; riene daril vsakomur po njegovih J zaslugah, m jim dal poljubiti pa-jlieo. Angelček je delil vtem sadja ' in mladic iz košiirice. Pristav Sehaba. iivnio/.dravnik < >rivan. naš gos|K»dar in druga gosptNla so bili povabljeni na večerjo in ostali pri sodnikovih. Una dva tuja parklja sta že odšla z Miho vred. Naenkrat smo stali •luri. angelček in jaz pred hišo. Noč je bila jasna. Mraza ni bilo posebnega, snega nič. "Gospod Juhi", se je pritožil angelček, "moji novi če\lji me sthašllo t išče. Najhajša bi /.lezla v koš tega mladega parklja, če bi me hotel nest i domov." "Dovolite mi. da vas I ja/ sam!'' s«- je ponudil Juri. "Ali cč kdo to zve?" "Nihče nič. Ti. daj k pojdi domov, pa I Jog ne daj. da bi kaj čvekal!** Juri -i je oprtal moj koš, jaz pa sem pomagal angelčku vanj. " Lahko noč!" sem jima zakli-eal in odšel v Kolaričevo vežo. I am sem počakal nekoliko. Kmalu pa se in jima bil za petami. "Ah —!" j.- vzdihnil Juri. "Težko nosite. hevež?" je vprašal angelček in mi namiga val iz koša. naj bom oprezen. "O. kako b- morete vprašati kaj tak. »a! Na svetu ni zame s!aj«w-ir^ bremena od vas!'" "Dovolite, da dvomim gospod Juhi!" res. Vsak dan bi vas nosil takole!'* "V košu* Stupohamo' S cilindrom.' To bi se nama smejali!" "Naj! Jaz bi bil pa le srečen. Ah. gospodična Kani. gospodična Pani —!" "Plietežka sem. Pa tudi hes ni lepo. da si dam tako stheči. "Pustite mi veselje! Ne>cl bi vas do konec sveta... Ah. gospodična Fan i. če bi vedeli, kako ne-izrečno va> ljubim, pa bi tudi vi... Prosim v as. povejte mi vendar-odkritosrčno, kaj čuti vaše sr. e zalile! Včasih ste tako lepo prijazni z mano. kakor na primer zdaj le, včasih tin- pa niti pogledati nočete. kakor na priliko davi dajalniei!" "Sem /.<- taka! Hudo m i z-phemenljiva. Mislim, da bi dobho ighata v gledališču! Včasih vas kah živega videti ne mohem. včasih st ml pa spet stbašuo všeč. posebno, kadah vas dalj časa ne vidim. Potemtakem s-e mi zdi. da mi imponihate zlasti daljave." "Ne morete si misliti, kako sem bil srečen, ko sem slišal od Živka. da boste sodelovali tudi vi sodnikovem Miklavžu!" "Živko me je trutiiiei. "Zdaj vas pa phosiin. da me izpustite i/, koša. Pojdem že sama domov .Mlt.nl. ii it ho. da naju kdo ne sheča!" Tačas sem se ^kril za ogal. Juri jc obstal. Angelček se je srečno skobacal na tla "1:1 jmstil odvt-zaiii gosji penit niči v k OKU. "En poljubček. Fani!" prosil Juri čudno ljubico prav ponižno. "Vidite", nit jc zavrnil angelček, "ne veste, kako ste ini zoph-ui. kadah zahtevate kaj takega od mene!" " liočieo vam pa vendar smem poljubiti?" je beračil doktor Faust-Juri. "Naj bo, no!'" je dovolil angelček in mu prepustil roko. ki jo je Juri poljubljal navdušeno. "Dosti, dosti!" je zapovedal angelček. "Nesite svoj koš nazaj tlomov! Na svidenje v gostilnici! Pa! Pa! Tohej pojdite!?? "Na veselo svidenje!" je za« ukal Juri in naglo ubogal. "Živko. dobro, da si nehal", sem dejal angelčku, ko sva bila zopet sama skupaj, " sicer bi bil tebe in sebe izdal s smehom."'_ Živko-Fani ni rekel ničesar. Šla ava k Tončku in odložila svoji o-pravi. Odtfqjj sva se požurila k pri COTVWBMT MAAftit A MINA. Wi Poslanec H. D. Flood iz Virginije. "Žejni žabi"; nocoj sva imela sama ključ do spalnice. Sedla sva za mizo v manjši sobi. kjer so sto-'ovali druge večere domači veljaki i-n prvaki. Nocoj ni bilo nikogar tu. Prava Fani nama je prinesla piva. iiila je jako slabe volje. Takoj za nama je prisopihal Juri in položil gosje peruti na mizo. Obraz se mu je svetil od ljubezenske sreče in okolo ust mu je igral neprestan nasmeh. "Liter vina prosim in tri kozarce". se ji j,, nainuzai in ji veselo na mežika val. ko je prišla Fani. Fani ga je pogledala debelo, rekla pa ni nič. "Gospodična Fani". je začel izuova. ko j.- prinesla vino. "to-le je vaše!" In podal ji je "angelske" peruti. "Ka-a-aj!" j.- zapela natakarica in si podbočila roke. "Ali hoče!" s tem m oh da namigniti, da sem gos.' Mi mislite s tem impo-nihati.'" "liog ne prizadeni!" j,- vzklik ni. poparjeni ljubimec. *'Tega jia res nis.-ni nameraval. Prosim vas. ne zamerite mi moje nerodnosti!" '/. njeirovega obraza s<- j<- bralo toliko i-esničnega kesa. da se je pomiril i huda Fani. V.-ndar ni hotela ostati pri nas. Juri naju je vabil pit in nekam hitro praznil kozarce ko'-areem. Kmalu ji' liariv-i! drnei liter. Tedaj je vsto-pi! finančni stražnik, mlad mož s črnim? lasmi. <"mo brado in z od-'"■nv jn-tezfiiiii na zagorelem ol ra/ i. Juri. ž" nekoliko vinjen, j - t ;r k o j povabil k naš* mizi. "Se en kozarec piosim. trosj>o-dična Fani!" jc velel že nekoliko glasneje nego je bilo treba. Fani j" prinesla zahtevano ku-pieo in miklavževko". Z napeto pozornostjo je sledi! Juri njeno kre-tanje. Fani pa .ie dala šibo — črnemu stražniku. On se ji je zahvalil. jo poljubil vpričo nas vseh na usta in jo precej potem <»smodil z miklavževko preko hrbta. Fani pa je vdano pogledala svojega svojega krotitelja... On .ii je im-poniral. Fbogi Juri je sedel po tem prizoru nekaj trenutkov kakor prikovan. strmel topo predse in si gri/el nohtove. Potem pa je naglo plačal in izginil. Tudi midva sva odšla kmalu za njim. Ko sva prišla v svojo sobico, sva tiho odprla okence in čakala tako dolgo, da so od cerkve zazvenci i počasni udarci polnočne ure. Kmalu potem se je bližala dolga temna postava naši liiši in ostala pred nama. liil je zaljubljeni ži-vinozdravnik. Tiho je žvižgal predse, ogleda val zvezdice in čakal, čakal... Nekoliko pozneje .-e jc bližala po trgu majhna temna prikazen. "Vraga, to je adjunkt!" se jc jezil živinozd ravnik poluglasno. "Pa ravno zdaj ga mora prinesti zlodej semkaj!" Po teh besedah se je skril za ogal. Njegovo mesto pa je prevzel tnalič in vemo gledal, odkod pride Fani. V stolpu je udarilo četrt na eno. Adjunkt si je naredil cigareto. pušil in začel korakati od ogla do ogla. Naposled je bilo ži-vinozdravmku dolgčas: prikazal se je iz zasede. "Kaj pa ti tukaj. Sehaba?" je vprašal pristava, "I — kaj pa ti tukaj. Kri- vau ?" "Fani mi je obljubila majhen rendez vouz". se je pobahal živinozd ravnik. "Meni tudi!" se je pohvalil pristavček. "To je čudno! Obadva na tisti kraj in ob tbti uri. Potemtakem ..." "Potemtakem -naju je imela obadva za norea", jo sklenil ad- junkt. "Zdaj ji seveda ne sineva praviti, da sva je šla res čakat. Lahko noč!" "Koliko ljudi si dau.es. oziroma včeraj vodil za nos?" sem vprašal Živka, ko sem se spravljal spat. "Sem preveč zaspan, da bi še računi!je odgovoril pretkani šalogoj in že prav sladko počival na svojih bajuobujnih luvorikah. Na očetovem grobu. Solncc ugašalo je za. gorami, Zvonček večerni v dolini je pel; Sa v ski .so vali šumeli za nami — Tožno v grmovju je slavec žgolel. Meni pa v srcu Ie čute bridkostne Vzbujal ta večer je zvonček z lin. Vzbujal je v duši spomine mladostne. Vzbujal mi je — na očeta spomin! Tiho ob grobu njegovem sem stiila. V boli in togi je mrlo srce; Nisem tožila, ne jadikovala, Skrivaj otirala sem si solze. Solnee ugasnilo je za gorami. Zvonček večerni je v dolu odpel. Tiho ostavila grob sem s solzami. Sladek pokoj mi srce je objel. Posavska. Ti si bogat. Ti si 1 >ogat, deseti sin, tvoj doin je roža sretl plani u. In Urobna. čarna pticiea ti zvesta je kraljici ca. se J j ubita in rajata po sol licu izprehajata. Oblak«* rožno jrreš oni t in svojo srC-n«. kri sejut. In ko zasanjaš sre«li trat. ootrebujete uro, verižico, priveske, prstane Itd., ne kupite prej nikjer, da tudi nieue za cene vprašate. Uprašanje Vas staue le *Jc. pa si lmdete prihranili dolarje. 0?nike. več vrst pofiiljain brezplačno. 1'iJite ponj. IVAN PAJK & CO., Conemaugh, Pa. Box 328. ma 31 fgmiHiinsniJi!ii!jan^ m I Nov uzoren pisalni stroj! KUPITE GA SEDAJ! Da, triumf na tem polju je tu! Ravno je prišel — in prišel leta, prfdno so ga izvedenci pričakovali. Izdelovalci so delali celo življenje, da dobijo ta idealni stroj. Oliver je zopet zmagal kot je zmagal, ko smo dali svetu prvi vidljivi stroj. Gotovo ni pisalnega stroja na svetu, ki bi bil sličen novemu Oliver "9". Mislite na tako nežen pritisk, da bi stopinja mačice pritisnila tipke! POZOR! Najnovejše iznajdbe, katere je opaziti na tem stroju, kontrolira vse Oliver. Celo naši prejšni modeli — slavni kot so bili — niso imeli dvojnega premikača. Ta daje celo kontrolo 84 črk in znamenj v mala prsta leve in desne roke. I11 ta vam pusti, da jih pišete le z 28 tipkami, najmanjšim številom na kateremkoli pisal nem stroju. Pisalci na vse druge stroje lahko rabijo Oliver "9" takoj ter hitreje in lažje. 17 CENTOV NA DAN! nost, kar se jo je kedaj dalo SVARILO! Ta krasni novi Oliver prihaja po stari ceni Ne stane več kot zastareli v primeri z novim razkritjem. Dočim so novi deli Oliver-ja dragi, smo zenačili večje stroške s tem, da smo napravili konstrukcijo bolj pri-prosto. Odločite se sedaj videti ta umotvor, predno izdate dolar za kak dnipri pisalni stroj, ("e rabite kakega drugega, se prepričajte, koliko vep stori ta. Če rabite Oliver. je naravno, da si želite najfinejši model. Zapomnite si, da pe ta najnovejši Oliver "9" največja vred- v kakem pisalnem stroju. On ima vse prejšne posebne iznajdbe — vidno pisavo, avtomatični "spacer", 6 in Y2 unče touch ter dodatno poljubni premikač, izmenjalni trak ter vse najnovejše iznajdbe. Kiju našem vsakdo TYPE, Se danes pišite za vse posameznosti do poznali čnda tega pisalnega stroja. Spoznajte, zakaj se poslužujejo tipisti. delodajalci in privatniki povsod Oliver pisalnega stroja. Odpošljite dopisnico takoj. Nikakilt obveznosti. Veselilo nas bo pojasniti vam vse. THE OLIVER TYPEWRITER CO., 310 BROADWAY, NEW Y0BK, N. Y. _ Baaiaaaaiaig^ M(Uil NABODA" JE EDINI 8LOVENSKI DNEVNIM V EDEUlEVIH DRtAVAH — NASOČITE SE VAVII GLAS NARODA/ 24. A, B, SEVERY: I Smrt Johna Darowa. Hi^ =■—, n 3 Nadaljevanje;. Nadalje sem pazil takoj pod oknom v pesku preeej globok vtis. Odtisnil sem ga v mavee. 1ukaj je. — Najbrže je izgubila oseba ravnotežje. nagnila >e je naprej in se z roko dotaknila peska. — Oseba je imela Wo roko stisnjeno, ko se je dotaknila peska. — Na odtisu >e pozna, da ima <>seba na vseh prst in razen na mezincu zelo kratke nohte. In kaj oklepate i/. te^ra ' i,ra je vprašala Floreuea. Nir sar ne >klepairt. — To j«* vse. kar sera mouel dognati. Tu j.- /«lo veliko. — Izvanredno dober opazovalec ste. — Ali sle si ustvarili kako mnenje u celi zadevi? — Ne — je arow sam usmrtil T Da to je n i i še mnenje. Že včeraj -iem vedel to. pa nisem-ncl z.» svojo trditev potrebnih dokazov. — Zdaj mi je vse jasno. — Jasno kot beli dan. — Kaj pa pravi gospod G od in Osborn se je na glas zasmejal. < los pod God in prav ničesar ne pravi. — On sploh nima navade preveč govorili. Gotovo ga še ne poznat«*. P red no se izvleče iz i .jega kako besedo, pre tečejo lahko tedni in tedni. — C'e bi bil to j umor, bi vain gospod iiodin t»*jrn ne povedal. — Izginil bi za dalj ča-a in mogoče bi v Avstraliji aretirali morilca. — To vam je tie, pra-1 \ irn. j;.'-.- ij, isin-.- kakor ]."s. Gorje onemu, ki pride v nje-i govo roko. j D< l»r<» je odvrnil Maitland — ker ne moremo od Godina 11 "*•< -»r izvedeti, boste že vsaj vi toliko prijazni, da mi boste povedali v<>je mnenje. Ali '•■•> mi-lile. da se je gospod Darov." sam usmrtil* Mi-litn. sfi,,in .]• st..pil sredi salona in začel govoriti kakor govornik: Izvedeli -nto. da je "pokojni gos|K>d Da row zelo nesrečno špe-i;.i11ral ln < | j.- »-iiko delnic neke tovarne za sladkor, ki je bankro-! al«;. Pri tej priliki je i/gubi! več kot polovico svojega premoženja. l. da bo tako kmalo umrl. bi se gotovo ne 1-iI zavaroval. — Pi Ait'--' Tu te pa dobro preštudirali, gospodje! — je vzkliknil Maitland. — Ali ste tudi pregledali razne zavarovalne police? — Zak-ij vendar .' — je odvrnil Osborn. — L'radniki zavarovalnih družb -o nam v se povedali, kar smo hoteli vedeti. — Za tako na-taneno poizvedovanje nimamo časa. — Poštena beseda poštenega možu uam zadostuje. A tu ko ;,e odvrnil Maitland in se čudno nasmehnil. Po kratki m jtogovoru sta Osborn in Allen odšla. Ko smo bili sami. je rekel Maitland Florenei: Nekaj bi vas rad vprašal, gospodična. - Pri tem morate po-luisliti, da v;e samo zategadelj vprašujem o raznih privatnih stvareh. ker hočem priti uganki do dna. Popolnoma se ..am- in na va-. gospod Maitland — je odvrnila. Le vprašajte. - — ( V bom le mogla, vam bom odgovorila. Pnvim odgovorite nii natančno na sledeča vprašanja: — Koliko jc bil star vas oče? — Dvainšestdeset let. — Ali je pil in igral karteT Pil ni. karte je pa igral. Kaj je igral t Mogoče poker" Da. in še razne druge igre. — Posebno za šah je bil silno navdušen. — Ali tudi vi igrate šah? Da. vc«~krat sein igrala ž njim. . - Kako je igral? Ne razumem kako mislite. — Izvrstno jc igral. Hotel bi samo izvedeti, če je igral počasi in previdno, ali je bil t a koz van " brilanten'' igralec? Lahko bi rekla, da je bil brilantcn igralec. — Koliko ste pa vi stari ? — Dvaindvajset let. Kakšno razmerje pravzaprav vladalo med vami j ti vašim o- četom ? A ediio sva bili* skupaj. — Od moje matere se jc bil nejj oče ločil, ko s< m bila stara štiri leta. — Izprevidela sta. da ne moreta živeti skupaj, pa sta se ločila. -- Kljub temu sta bila še vedno prijatelja. — o,--,, v.,, j,, bj] popolnoma posvetil meni. — Učil me je in vzgajal. da bi me nikdo ne mogel boljše. — Njegova knjižnica mi je bila v edno ua razpolago. Ali se ni očetu včeraj zvečer zdelo, da ga čaka nesreča? Zadnji čas j,, bil večkrat tak. — Šestkrat ali sedemkrat se mu je zapornima sanjalo, da ga hoče nekdo usmrtiti. Kakšen je pa bil takrat, ko vam je pripovedoval. Ali jc kazal kake znake duševne razburjenosti? — Ne. — - Kakšen utis so napravile le sanje nanj! — N sake nove sanje so ga potrdile v prepričanja, da mu preti velika nesreča. — Ko sem mu hotela parkrat oporekati, mi je rekel: Nikar uc misli, Floreuea. jaz se ne motim. — Jaz prav /dobro vem, kaj w bo zgodilo. — Pri takih prilikah je ponavadi prekinil svoje pripovedovanje in začel govoriti z jeznim gladom. — Jaz nisem slab Človek, toda proti temu človeku gojim strašno uirznjo. — Ali ti ni- seyi bil dober oče, Floreuea'.' — Obljubi mi, Floreuea. sveto mi obljubi. da boš moža. ki bo mojega morilca izročil roki pravico, smatrala za svojega najboljšega prijatelja! — Kaj ne. da ga ne boš odbila? — Otrok moj. temu človeku ne boš mogla nikdar poplačati. — On bo namreč pridobil pokoj moji duši. — Te bi ga zavrnila, bi bila moja duša obsojena v večno trpljenje. — Ko sem mu vse to obljubila. se je znatno pomiril. — Tako je prav — je nadaljeval — v miru bom umrl. — Ti boš izjema med ženskami, ti boš držala svojo obljubo. — Maitland je ve< presenečen poslušal njeno pripovedovanje. — — Potemtakem *te brezdvomno mnenja, da vaš oče ni bil pri popolni zavesti, ko je govoril te besede. — Da. tudi meni se zdi. da je bil ob takih prilikah malo nenormalen. - Toda jaz ne morem presojati takih stvari. - Ali res mislile izpolniti obljubo, ki j«, zadali svojemu očetu.' — Da. zakaj pa ne? Čudno, čudno! — Vi se čudite, meni se pa ne zdi to popolnoma nič čudno. — •Taz vem sam oto. da sem duševno popolnoma zdrava in da sem zadala svojemu očetu obljubo. — Ali ste pozabili, da so bile zadnje očetove besede: — Zdravstvuj! Drži svojo bljubo! — Pomislite, kaj mi je bil oče in potem razsodite! — Ali bi ne bilo boljše, če bi se o čem drugem pogovarjala ? Jaz in Maitland ^va precej dolgo molčala. — Slednjič je rekel Maitland : (Nadalje v a nje prihodn j ič }. NAX5TANILO. 9*2}e»lB nafroisdkoM i aylvanlji iportiamo, da jih W t kratkem obiakal amf potojajai fa-stopnifc dobite "GLAS NARODA'' tkosi štiri mesece doivno, izvzemal nedelj In po-itavnih premikov. "GLAS NAHODA" Uhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, ▼ mesten 156 strani, ali 024 strani v štirih mesecih. "GLAS NARODA" donaša dnevno poročila s bojišča in rasne slike. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo 11,0001 — Ta številka jasno govori, da je list zelo razširjen. Vse osobje lista je organizirano in spada v strokovne unije. 11 Veliki vojni atlas vojskujočih se evropskih držav in pa kolonij skih posestev vseh velesil Obsega 11 raznih zemljevidov ua 20tih ctrauinh ta vsaka it ran je 10% pri 13% palea velika. Cena samo 25 centov. Manjši vojni atlaa MODERNO UREJENA TISKARNA GLAS NARODA VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH, > • • : DELO OKUSNO. : : IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE. UNIJSKO ORGANIZIRANA POSEBNOST SO: DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI I. T. D. VSA NAROČILA POŠLJITE NA: SIOVEHIC PUBLISHING GO. 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Ur. ZVONKO JAKSHB, tri je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdile. Uprevništvo "Glas Narode". Brezplačen nasvet in pouk priseljencem. "THE BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION'* za državo New York varuj« priseljene« ter jiin pomaga, če »o bili oaleparjeni, oropani ali že »o a nji-!ml slabo ravnali. Brezplačna navodila ia pouk v naturalizacij skih. zadevah — kako postati državljan Združenih držav, kje se oglasiti državi jamske listine. I Sorodniki maj bi čakali rnovo-idočlo priseljence na Ellis lil sad ali pri Barge Offiee. Oglasite se ali pišite: STATE DEPARTMENT OF LABOR, BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION. Newyorski urad: 130, 6th Ave., Room 2011. Odprto vsak dan od devetih dopoldne do petih popoldne ia ob sredah od osma do devote ure zvečer. Urad v Buffalo: 704, D. S. Mor gia Building. Odprto vsak dam od devetih dopoldne do petih popoldne In ob sredah cd sedme do devete ure avečer. (lx ▼ t) devet rasnih —mJJevtdo- na 8 straneh, voaka stran 8 pri 14 palcev. Cena samo IS centov. Vsi zemljevidi so narejeni v rasnih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev. držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi označen obseg površine, katero zavzemajo posamezne države. Pošljite 25c. ali pa 15c. v znamkah In natančen naslov in mi vara takoj odpošljemo zaželjeni atlas. Pri večjem odjemu damo popust- Siovenic Publishing Company , 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR (Notary Public) v GREATER-NEW YORKU ANTON BURGAR 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y. IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma izkrcanja ali imena pamika. Obrnite w zaupno na njega, kjer boste točno in solidno po- atreieni. Rojaki, naročite ae na "GLAS NARODA", edini slovenski dnevnik v Ameriki. Ka] pravijo pisatelji, uCenJakt U firiavulkl o knjigi Berte pl. Bdttaei. "Doli z orožjem L«f Nikolajevi« TeistoJ Je »lani: Knjigo sen • velikim ulit- krm j-rebra! In v njej našel veliko koristnem. Ta knjiga sate ▼oliva na človeka In obsega nebroj lepih misli.... Friderik pl. Bodenstedt: Odkar Je umrla madam* Stasl al bilo na sveta tako slavna pisateljice kot Je Suitnerjeva. Prof. dr. A. Dodel: *J>oli s orožjem* Je pravo ogledalo sedanja-gm Časa. Ko človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti. da se bližajo človeštvo boljši časi. Kratkomalo: zeio dobra knjiga. Dr. Lod. Jakobovslti: To knjigo bi človek najrajše poljubil. V dno srca me jc pretreslo, ko sem jo prebraL Štajerski pisatelj Peter Roeegfer plfie: Sedel sem ▼ nekem gozdu pri Grieglacb ln sesa bral knjigo s naslovom "1>oU a orot-jem!" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma in sedaj lahko rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življenja. Ko sem Jo prebral, sem zaželel, da bt se prestavilo knjigo v vse kulturne jezike, da bi Jo Imela vsaka knjigarna, da bo je tudi ▼ iclah ne nneio manjkati. Na svetu so družbe, ki razširjajo Sveto Pismo. AU bi ae ne mogle ustanoviti družbe, ki bi rasširjala to knjigo! Henrik Hart: * To ie nijbolj očarljiva knjlfs, kar m* JI* kdaj bral.... C. Neumann Hefer: — To Je najbolJSa knjiga, kar so Jlk spisali ljudje, ki se borijo za svetovni mir.... lions Land (na ahoriu, katerega je laoel leta 1880 v Berlina)3 Ne bom slavil knjige, samo Imenoval Jo bom. Taakemn Jo boas posadil. Nej bi tudi ta knjiga nafia »voje spostolje, ld bi BI ioje križemsvet ln oči 11 vse narode.... Finančni Minister Dunajevski je rekel v nekem svojem govoru v poslanski Eborntcl: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana ua pretresljiv način vojna. Knjige nt napisal noben voja-Kki strokovnjak, noben državnik, pač pa prlprosta ienaka Berta pL Sottnerjeva. Prosim Vas, posvetite par nr tema dela. lfiaii«^ da se u* bo nikdo več navdnfieval aa vojno, če bo prebral to knjiga, CENA M CKNTOV. ■aiToiaJte Je pri; Siovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, Hew York City, H. T, HARMONIKE bodisi Kakrtaskoll vrata ladalnjsm ia popravil aa« pa s-ajnikjlh oanab. a Ao- lo trpeftao la aanealjlvo. V popravi sanealjivo vsakdo pošlje, ker ssss fes tad 18 lot tukaj v tem poaln in sedol v svojem lastnem demo. 7 popravek v samem kranjska kakor vse droga barmonlke ter rainaam >• dol« ka-korino kda aaktava kres Mdaljalti vpraiaaj. JOHH WINZI1U lili mm* Ond Bt. Oevelaoe. Okla. Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih držav. Velikost je 21 pri 28 palcIH Cena 15 centov. Zaiej je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-n jene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50. Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Aystro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov. Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posamemih držav, kakor naprimer od Italije, Rusije, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov. Naročila in denar pošljite na : Siovenic Publishing Company 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y. 8 r "GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK t RDKUfKNIM DStAVAK. »-. NAROČIT« SN K ANSI Zanesljivo pride sedaj denar v staro domovino. Do iobrega sem se prepričal, da dospejo denarne poBiljat?* tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potre? bojejo pofiiljatve v sedanjem Časa 20 do 24 dni. Torej ni nobenega dvoma ta pofiiljanje denarje? sorodnikom In znancem v staro domovino] 100 K velja sedaj $13.50 s poštnino vred. FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 St Clair Ave., Cleveland, Ohio. HS98SS t -jtojrpvo * tt ssr \s«r ^ ^ ss* ^^