Besedica staršem in srenjskim možem. *) Kakor si kdo postelje, tako bo leial. Preg. Vsako leto ima šteri letne čase, slehrn Čas pa pripravlja kmetovavcu posebna dela, kterih brez odloga se poprijeti ter poredoma in marljivo zvrševati je tako silno potrebno, da bi mu sicer vsako še tako veliko pa prepozno prizadevanje ali le malo pridelka doneslo, ali še celo popolnoma brez sadii ostalo. *) Iz BLetnega spbročila ipavske glavne šole". Vredn Kdor hoče na primer v jeseni žitnice in hrame napolniti, ali vsaj toliko spraviti v nje, da bo sebe in svoje po zimi s tim lahko preživil, pa tudi z modrim hiševanjem vsem nenavadnim potrebam zadostoval, mora vinograde in polje že v prvem spomladanskem času umno in skrbno obdelovati pričeti in ravno tako v poletju pridno oskrbljevati ne jenjati. Tudi naše življenje ima šteri dobe enake čveterim letnim časom. Pomladi podobna je otroška mladost, poletju leta mladenčev in deklin. jeseni enaka je moška doba, ziini pa starost in smrt. Kakor tam, tako tudi tu vrte se dobe nemudoma naprej in — prezreti ne smeš, ne zamuditi opravil, ki ti jih spomlad iu poletje življenja določujete, ako hočeš v jeseni zadovoljen biti, v starosti pokojno živeti, in potem mirno, srečno umreti. Ko dete zraste otrok, odpre se mu rajska spomladanska doba ter brž pričeti je na vse .strani ga odgojevati; in — ravno Vaš^ štarši, je ta glavni posel. Po lastni skušnji pa Vam je znano, da sami polja svojega nikakor niste v stanu obdelati; zdaj to, zdaj drugo primora Vas, privzeti si pomagavcev, naj vže velja, kar hoče, da le delo ne zastaja, temveč, da napreduje in da se še o pravem času konča. Nič manj jasno je pa tudi, da druzega polja, otročičev svojih, sami ne morete obdelovati, to je, jih odgojevati, kakor veleva dolžnost; tudi na to polje Vam dmgi morajo na pomoč prihiteti, da se nič časa ne zamudi in otrokom škoda odvrne, ki bi se pozneje ali le težko, ali pa še celo ne popravila. Pornagavci pri izreji otročičev so Vam pa duhovni in svetni učeniki — in kraj, kjer težavno nalogo to zvršujejo, je šola, z Vašo pridnostjo prekrasno sezidano, ,,Veri in Omiki" posvečeno poslopje. Tii sem tedaj pošiljati niorate jih — ali vže radi ali neradi, — da boste dolžnosti do njih res spolnovali in ne krivi prihodnje njihove nesreče, česar pa bil sem Vas vže ob času blagoslovljenja šole živo opomnil. — Ne brez vzroka govoril sem tedaj pred dvema letoma o tem, kar šolsko obiskovanje od Vaše strani zadržuje, tudi ne tje v en dan lani Vam naznanil pripomočke. ki ga pospešujejo. — Kar pa sera govoril glede na vsakdanjo šolo ter Vam resno priporočal, vse to in še več velja tudi za nedeljsko, dasiravno marsikteri še vedno modruje rekoč: ,,Čemu neki necleljska šola, ko so otroci vže toliko let prej v vsakdanjo zastonj liodili?" Al tako govore le nevedneži, ob enem šolski nasprotniki; le tim je vsakdanja šola brez sadu in nedeljska od več kot peto kolo pri vozu; raodrim in razumnim pa je nedeljska šola blažena odgojilnica za djansko življenje; vredna, da jo slehrn, Id blagostanja sebi in svojim želi, na vso moč podpira, in — ravno tega nektere prepričati—je glavni namen letošnjega šolskega sporočila. Vsakdanji podiik je otroku do dvanajstega leta to, kar je pomlajeni zemlji v prvi spomladi sejatev in pridna roka. Osat in plevel ta rodila ti bo, ako je nisi redno oskrboval, osat in plevel rodil ti bo uni, ako si ga v nemar pušal. Pri vsem tem pa se poduk v vsakdanji šoli vender popolnoma ne zrrši, ampak postavi se tu le podlaga, na kteri gre pozneje v nedeljski nadaljevati. Kdor potemtakem svojemu otroku pot v to šolo zagraja, mu nareja neizrekljivo krivico, ker ga ne pusti do pripomočkov, s kterimi bi si zlajševal prihodnje življenje; in — če Vže ostareli človek spoznati mora, da še ni popolnorna zučen, temveč, da ga skušnje od dne do dne bolj modre, koliko nianj more se reči, da je otrok vsakdaujo šolo dovršivši dostojno izobražen, da poduka več ne potrebuje! Veliko koristnih vednost prisvojijo si otroci v vsakdanji šoli, al komu je neznano, kako lahko se vse to zopet pozabi, če se večkrat ne ponavlja; polagoma izpuhtelo bi jim iz glave vse, česar bili so se naučili, in tako bil bi ves čas zgubljen, ves trud zastonj. S pridnim ponovljanjem pa se pridobljene znanosti -še le živo vtisnejo v spomin, in postanejo jim prava lastnina. Nedeljska šola je tedaj ponovljavnica, ki vtrjuje vže pridobljeno in — to je prva velika korist, ki učencem dohaja iz nje. Pa še več kot ponovljati je treba v nedeljski šoli. Slehrn učenik namreč ve, da marsikaj še tudi naj pridnišim učencem v vsakdanji šoli temno ostane, to gre torej učeniku pojasnovati in pojasnjeno potem na djansko življenje, na vsakdanje potrebe obračati, ker bi sicer vednosti vse, še tako pridoo ponovljene vender zopet le malo koristile. Koliko djanskih resnic vže iz kršanskega nauka ostane majhnim nerazumljhih, in o koliko rečeh se ne sme ne v vsakdanji šoli, ne v cerkvi govoriti, kar pa učenec pozneje vender le vediti mora! V vsem tem poduče se pa lahko v nedeljski šoli, jim kazaje izglede iz vsakdanjega življenja, kteri pa tudi bolj segajo v mlade srca, kakor le gole besede. Nič manj pojasnujejo in obračajo se v ponovljavnici tudi druge vednosti na vsakdanje potrebe, kakor: branje, pisanje in številjenje. Gled^ na branje prebirajo se koristne bukve, podučljivi časopisi, ki pospešujejo vsestransko dušno in telesno življenje, da se učenci vže tu popolnoma prepričajo koristi, ki po vednosti branja človeku priteka. Ravno tako v oziru pisanja in številjenja vadijo se tu otroci vsakoršnje v življenju pokebne liste in račune uarejati, da je po 17* vsem teni nedeljska šola ne samo ponovljavnica, ampak tudi pojasnilnica in djanska šola. Nedeljski učenci se vadijo, bi nekako rekel, orodje v vsakdanji šoli pridobljeno brasiti in ga prav v življenju rabiti; in glejte, vže to je dovelj, ko bi nič druzega ne bilo, kar nedeljsko šolo priljubuje in kar razumnega urno prepriča, da je res potrebna in ne peto kolo pri vozu. — Toda ponovljavnica ima še vse kaj več storiti! Glejte, otroci Vaši hočejo jesti, pa hotli bodo tudi prihodnjič živež imeti nič manj kot Vi zdaj, to jim je vže prirojeno ter se ne da nikakor odpraviti. Bog pa, dasiravno neskončno dobrotljiv, ne bo jim vsipal naravnost iz uebes, kakor se tudi Vam do zdaj kaj tacega zgodilo še ni; na zemljo postavil jih je in iz nje morali si bodo pridobljevati vsakdanje hrane in potrebne obleke. Al zemlja, kakor veste, jiin zopet ne bo metala sama iz sebe, da bi je nič ne oskrbovali, temuč ona hoče, da bodo posebno marali za njo. Zemlja enaka je prav nježni gospej, s ktero moraš prav prav py;ljivo raviiati, da milosti njeue ne zgubiš; in — v mestih otroci vadijo se tudi takega lepega vedenja ali pri olikanih družinah ali pa iz v ta namen spisanih bukev. Ravno tako imamo za gospo zemljo v glavnein mestu, v Ljubljani, neko družbo imenovano ,,kmetijska družba", tudi imamo kmetijske bukve, in še celo kmetijske časopise, kteri nas vsi uče z gospo zemljo prav modro ravnati, to je prav obdelovati jo, če hočerao, da nam donašala bode, kar od nje zahtevamo. To slavno društvo, bukve in časopisi v ta namen spisani nas uče, kako s travniki ravnati, za tečno krmo skrbeti, kako drevje žlahtniti in živino lepo rediti; nas uče, drobnih bučelic ne zanemarjati, vinograde obdelovati in sviloprejke rediti in —, glejte, vse to spada tudi v nedeljsko šolo, ter je in mora biti sedanji čas poglavitni nauk, ako hočete sebi in otrokom telesno blagostanje zboljšati. Kako da je živo potrebno, da se otroci Vaši v kmetijstvu urijo, pomislite le, kako bilo je nekdaj in kako je zdaj! Slavni naš rojak, Vam gotovo vsaj po imenu znani g. doktor J. Bleiweis, je v velikem zboru prej oinenjenega kmetijskega društva 1861.1. rekel, daprostora naše dežele kranjske, kteri 1,732.000 oralov in 425 ? sežnjev meri, nismo v stanu po svoji volji raztegniti. Kar imaino, to je in ostane ravno tako. Toda prostor ta, pravi dalje g. doktor, ki je 1807.1. 416,189 prebivavcev imel in jih morebiti lahko preživil, mora zdaj 451.941 ljudi, tedaj 35.752 več, kakor pred 53. 1. rediti. S teini besedami, ktere nekako sosebno ipavsko dolino zadevajo, resno opominja učeni mož kmetovavcai ne le vsaki do zdaj ne še obdelovani kosec zemlje v prid obrniti, temuč kliče na vso moČ, kmetijstva se pridnejše poprijeti in vže mladino marljivo vaditi v tem. — Pred dvajsetimi leti ni bilo krompirjeve bolezni, slehrna še tako borna kočica imela ga je na kupe, da je ostajal; a zdaj ni več tako, treba je tedaj, dokler nam dobrotljivi Bog te bolezni ne odvrne, bolj se poprijeti, sadjoreje, sviloreje, vinoreje, in nauk v tem, glejte, deli zopet nedeljska šola. — Dalje do 1857. 1. se je z vožnjo na veliki cesti mnogo ranogo prislužilo; da ti je zemlja le še nekoliko donesla, bil si brez vse skrbi; ali tudi to se je predrugačilo. Vožnje so nehale, poljedelstva, kar si ga umel, bil si se odvadil, novci pridobljeni so potekli in zdaj pritiskajo reve in nadloge, da ne veš, kaj in kako. Tisti čas, bilo je tedaj tako, a zdaj je drugače, in ravno te drugačine okolišine tirjajo od tebe, kmetovavec, da se vseskozi prestvariš sam, pa tudi otrokom svojim potrebnega poduka ne odteguješ. Ker so vsakdanje potrebe vedno veči, Bog pa nam le po zemlji, na ktero nas je postavil, daje, s čemur jih upokojiti zamoremo, zemlja nam pa le deli zopet po meri, kakor jo obdelujemo, je toraj treba, da skoraj pričnete učiti se, zemljo bolj obdelovati, in, da posebno ta nauk naklonite otrokom svojim s pridnim pošiljanjem v nedeljsko šolo. Ako tedaj prevdarite svoj revni stan. in če potem pomislite pripomoček, s kterim si ga zboljšati lahko morete, kdo bi se še predrznil nedeljsko šolo nepotrebno imenovati? Al da bo poduk v kmetijstvu res zdaten, da bo ponovljavnica naša resnično djanska šola, ni dovelj le take bukve in časopise imeti in jih brati, ki v kmetijstvo segajo, treba je naši šoli tudi vrta, kakoršnjega vže slehrna skrbna srenja za šolo ima, da se učenci tudi djansko vadijo, kar jim bukve posnemati vele. Obrnem se toraj pri tej priložnosti k Vam, dragi starši, v imenu ljubljencev Vaših, kterim gotovo enkrat srečnim biti želite, obrnem se tudi k Vam, srenjskim možem, ki Vam je nad srenjo čuti in za njeno blagostanje skrbeti dolžnost, ter poprosim, priskrbeti šoli takega vrta, da se bodo otroci djansko vadili že v prvi dobi, česar gotovo potrebovali bodo v prihodnjem življenju. Ako bo šola taki vrt v last dobila, mladina pa k nauku pridno hodila in ga tudi Vi tej v izgled poslušati se ne sramovali, povem Vam, spolnili boste s tim svojo dolžnost ter otrokom vže v njihovi spomladi preskrbeli naj boljo doto, ki jim jo starši le dati zamorejo. Iz vsega tega je jasno, da nedeljska šola ne uči več — le ročnega branja, pisanja in številjenja, temuč da vodi vse te vednosti ua djansko življenje, na vsakdanje potrebe; še več, da uri mla- dino tudi zemljo vsestransko prav obdelovati, iz ktere si morala bode vsakdanjega živeža pridobljevati. Nedeljska šola ni tedaj od več, ampak je živo potrebna naredba, ni peto kolo, ampak kot os pri vozu, brez ktere koles še rabiti ne inoreš. Podpirajte tedaj starši in srenjski možje na vse strani to djansko šolo! Vi pa, otroci, spoznajte svoj zlati čas in to, kar Vam bo nekdaj v prid, ter vedite, da resničen je pregovor: ,,Kakor si kdo postelje, tako bo ležal".