St. *7 T Gorici, v sredo dne 13. junija 1906. Ijhaja dvakrat na teden in sicer v sredo in soboto . j, uri predpuldno ter stane po poŠti prejiMnana "': vG;«ici na ''<"» »oSHJana: ^ 1(,t,,.......13 K 20 v, ali gld. (!•(.!() Tečaj XXXVI. •trt b-ta • > 40 1-70 številke stanejo 10(vin. S O C A " ima naslednjo izredno -prilrtg^'« t*b"ino-. '"¦• j; "n „Kaiipot po Soriškem in GradišCanskera" in jiiipot po Ijubljani in kranjskih mestih", Unij« dva-',.. . vin „ Vozni red železnic, parnikov in poštnih . rtii" t.-r !ii«'-.«'i-u.> piil.«,> ,,Slovenski Tehnik". , \ar(,.ti>'.in') spivjntna Hpravništvo v Gosposki ulici ,..,* : i. ludstr. v »Goriški Tiskarni« ,A.JJabršCok.__ tu. asrofina brez doposlane naročnine se ne oziramo. *~ • Ajiasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah č<; .:.li"-'' :-krat 1,j V' 2"kl'at !4 V' S"kl"at ,2 V VSaka "<-,•! Viikiut j>o dogodbi. Večjo Črto po prostoru. -1 f; i!.imt-» iu spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za t,.'.'jja ia vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. »Vse za omi«o, Bvobodo in napredek!« Dr. K. Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom jo mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne tor od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikihod9.dol2. dopoludne. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v L nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plaCati looo Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravništvo. < »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in slano vso ieto 3 K 20 h ali gR 1-60. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: Schwarz v Šolskj nI., Jellersitz v Nunski ul., Tor. Loban na tekališču Jos Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopališčni ulici, I. Matiussi v ulici Formica, I. Hovailski v Korenski ulici št. 22.; v Trstu v tobakarni Lavrenčifi na trgu della Casorma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. — Tftfefon it. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Lahkovernost našega ljudstva. Pri porotni razpravi proti Andreju Strucu, ki je bil obtožen zločina goljufije s prodajanjem srečk in radi tega ljudi obsojen, se je pokazalo, kako ve-;jka je Se lahkovernost med našim ljud-, šivom, in kako drago jo plačuje. Struc je hodil okoli ter prigovarjal ljudem, vjj kupijo srečke, Češ, da mora vsffka .nadeti, da je na njih podpis cesarjev in |wkojne česa .ice, da je pokojna cesarica upustila za revože 3 milijone, katero '«ima dati na srečkanje po (5 K. Mož j« govoril in govoril, ljudje so pa ku-povali. Da, celo na posodo so jemali I denar, da so mogli kupiti srečke, ki go-[tuvo zadenejo ! Prodaja teh sivčk je v Avstriji prepovedana ; j« i dasi je prepovedana, in kljub temu, da je na prvi hip umljivo, vin mora biti tak prodajalec srečk odi-uole nav.iden slepar, jo vendar inkasi-rai Struc okoli !K)G K, potem Šele so ga prijoli in izročili sodniji. Po okolici in Uiu Vipavski dolini je torej imel p?*av I dobro žetev. «1« nekaj čudnega, naravnost ne-umljivega, kako jo naše ljudstvo lahkoverno, kak« slepo veruje izvostne reči, kako se da hitro tujcu speljati na led. Zadostovalo jo Strucu, da je omenjal : pokojno cesarico in cesarja, pa so bili prizadeti vsi iz sebe, češ, to pa že mora isiti nekaj, kupijmo ! In res so kupovali. »"« »i imel denarja pri rokah, alo k sosedu, da posodi ti K za srečko, zlasti ms ker je pravil Struc, da jih sme prodati le določeno število v vsaki občini. ; 1-ihkuvernež si je izposodil denar, katerega mora vrniti, jednako svoto pa mu jo odnesel Struc, in te ne bo nikdar ; ve»' ir.!/,aj. Zanimivo je bilo pri raz-; trav':, ko jo rekel predsednik neki priči: i Vi tm-uj imate škode 6 K. Kaj, 6* K, je I rekla priča, ne le 6 K, ampak 12 K, ker izposojenih 6 K moram vrniti, 6 jih je snedel pa Struc. Da, da, lahkovernost, in draginja se pri njej hitro podvaja. Ta lahkovernost v našem ljudstvu je veliko zlo, na katerega odpravo treba začeti delati z vso silo. Pregovor pravi: Izkušnja izuči človeka — ali nam se zdi, da za slučaje ta rek ne velja popolnoma za naše ljudstvo, kajti dasi ima izkušnje, in sicer v izobilici, se vendar da strašno hitro prekaniti prvemu sleparju, Če ima le dobro namazan jezik. Lahkovernost je močnejša od izkušnjo in zmaguje nad njo. Še toliko več, ker se dogaja, da so tudi inteligentnejši ljudje na deželi tuintam le še preveč udani lahkovernosti, ki tudi gredo na limanice temu in onemu, le toliko previdni so, da takih rečij ne razglašajo tako kot drugi, in da pozneje, ko sprevidijo, kako grdo so bili osle-parjeni, lepo molčijo. Po naših listih se je že opetovano svarilo pred raznimi srečkami, navajali smo tvrdko, od katerih so no sme kupiti, pa vso zaman. Struc je imel najugodnejše polje za svoje sleparstvo, in v kratkem Času je inkasiral okoli 900 K. To pač govori jasno! Za koristne knjige, podučne, za potrebne reči, za to navadne obrne naš kmetic vinar trikrat, predno ga odda, za sleparske srečke so si pa celo — pa s kako silo, da se kaj ne zamudi — izposojali denar, da so le imeli v hiši srečko »s cesarjevim podpisom, katera gotovo zadene«. Ljudstva nikdo ne uči z živo besedo, naj se varuje sleparjev. Naši duhovniki se sicer tako radi baba jo, da so oni učitelji ljudstva, da ga varujejo, ali to ni res. Duhovniki imajo pri stiki z ljudstvom pred očmi le svoj interes. In ker vedo, da jim nevednost in lahkovernost največ donašata, ne storijo ni-kakega koraka proti takim zlom, pod katerimi res trpi ljudstvo ter zametu je dandanašnji tako redek denar med kmečkim ljudstvom. Lahkovernost je velika nevarnost našemu ljudstvu, zategadel pa jo treba pobijati z vsemi pristopnimi sredstvi, da se korenito zatre. Tu se vidi, koliko prosvetnega dela je še potreba na de-i-eli. — Prestolni govor in ekspoze zunanjega ministra. V nedeljo je cesar vsprejel člene delegacij in je na nagovor predsednikov odgovoril tako-le: „ Zagotovila zveste udanosti, ki ste jih naslovili na-me, me navdajajo iskrenim zadovoljstvom in izrekam vam za to svojo prisrčno zahvalo. Naši odnošaji do vseh vnanjih držav so ohranili v tej daljši dobi, ki je minola od zadnjega zasedanja delegacij, svoj povsem prijateljski značaj. Globokim ogorčenjem me je napolnila grozna nakana proti veličanstvoma kralja in kraljice španske in zahvaljujem dobro previdnost, ki je odvrnila resnejo nevarnost od presvetle mlade dvojico. Zveza z nemško državo, sklenjena pred četrtstoletjem, se izkazuje zbog svojega defenzivnega in konservativnega oznafja slej ko prej kakor dragoceno poroštvo miru, ki je hočemo vzdrževati in negovati s posebno skrbjo. V obisku, ki mi ga je napravilo pred malo dnevi njegovo velič. cesar Viljem, se je pokazalo razmerje najinega tesnega prijateljstva. Istotako polni zaupanja so odnošaji do našega drugega zaveznika, kraljestva Italije, s katerim smo v razveseljivem soglasju glede stvari, ki se nas skupno tikajo. Sporazumljenje z rusko državo, ki je z nami v tesnem prijateljstvu, določeno v namen, da se na balkanskem poluotoku vstvarijo urejeni odnošaji, obstaja dalje v polni meči in je prineslo dobrih sadov. Če tudi položaj v onih krajih še vedno kaže mnoge pomanjkljivosti, se je vendar neutajljivo zboljšal in pred vsem se je posrečilo odvrniti resneje komplikacije. Težki boj med Rusijo in Japonsko se je y naše veliko veselje in po zaslugi nesebičnega posredovanja gospoda predsednika Zjedinjenih držav končal s sklepom miru, ki je časten za oba dela. Vprašanje odprtja Maroka v gospodarskem pogledu, in deleža, ki naj bi ga imele na tem evropske države, je grozilo v minolem letu z resnimi zapletljaji. Razveseljivo je pa, da se je na konferenci, sklicani v Algeciras v namen poravnanja diferenc, posrečilo najti vsestransko zadovoljivo rešitev, k 'emur je po nemalem delu pripomoglo naše posredovalno delovanje. Kakor doslej bo tudi odslej ohranitev miru za Evropo in pred vsem za našo monarhijo vodilna misel naše vnanje politike. Moja vojna uprava ostaja glede tekočih potrebščin za vzdrževanje vojske in vojne mornarice v mejah lanskega dovoljenja. Za hitrejo in neodložljivo nabavo orožja in vojnega ma-terijala, potem za hitreje izvedenje gradnje ladij in oboroženje istih se zahtevajo delni zneski primerno programu. Stalni napredek v okupacijskih deželah ni prenehal tudi v minolem letu. Važne reforme na vseh poljih uprave ali se že vrše, ali se pripravljajo. Pojavljajo pa se tudi mnogokatere težave modernega razvoja, kakor je bil n. pr. ravnokar do-šeni čez mnoga industrijska območja raztezajoči se delavski štrajk. Železniška črta, ki spaja Seraje*To s srbsko in turško mejo na jugovzhodu, je dovršena in bo dne 1. julija izročena obratu. Priporočevaje došle vam predloge vaši patrijotični gorečnosti in vaši izkušeni razsodnosti, kličem vam prisrčen „dobro došli". Zunanji minister grof Goluchovvski je predložil delegacijama ekspoze. Vodilna misel tega ekspozeja je: mirovna politika monarhije sloni na trozvezi in na prijateljskem odno-šaju do Rusije. Ekspoze" o zunanjem položaju države označuje politično situacijo za ugodno, tako da more država gledati mirno v bodočnost. Trozveza zagotavlja mir, vsi poizkusi, s katerimi so nekateri hoteli umetno napraviti ne-sporazumljenje med Italijo in Avstrijo, so s poštenim nastopom obeh držav onemogočeni. Ekspoze omenja sporazumljenje z Rusijo v orientnih vprašanjih ter pravi, da za reformno delo v Makedoniji ostane za podlago miirz-šteški program. Reformno delovanje je ugodno in vsled ostrejšega nastopa proti vstaškim četam bo kmalu uspešno. Omenja konflikte s Grof Monte Cristo. (lapisal fllexandre Dnmas. (Dalje.) .Tiho'" pravi Albert s temnim glasom. »Direktno vse-»ik>' rj\:f, j,rovzro5ili te nesreče in vzbudili tega hrupa, a ."^¦rsvljju ste vse to zahrbtno." ¦ lh. vi. Od koga prihaja razkritje V* -Toda mislil bi, da vas je o tem poučil časopis: iz Janine, -.Mq ja pisal v Janino?" r-V Janino V" rba. Kdo je pisal, vprašuje po delih mojega očeta?" -Zdi m) mi, da v Janino lahko piše ves svet." ••hi vendar je pisal samo eden." r,Samo" eden?" J)a, in ta oseba ste vi." r-Jaz som pisal, gotovo; in zdi se mi, če človek hoče '¦¦fr'0/.hi svojo hčerko, da je njegova dolžnost, poizvedeti, kakšna '*' i'0'Kiina njegovega bodočega zeta." ¦¦Vi ste pisali," pravi Albert, „dasi ste čisto dobro vedeli, fckSen odgovor dobite." »Jaz'" Ah, prisegam vam," odvrne Danglars z zaupnostjo ln Kotovostjo, ki sta izvirali morda manj iz strahu kakor iz preostalega sočutja, katero je tlelo v dnu njegovega srca za ub°gt'ga mladega moža, „prisegam vam, da bi jaz ne bil nikdar prišel na misel, pisati v Janino. Ali sem morda vedel, kaj se je zgodilo z Ali-Pašo?" »Torej vas je k temu kdo nagovoril?" „Gotovo." „K temu vas je nekdo nagovoril?" „In kdo?... Končajte... povejte..." „Moj Bog, nič ni bolj priprosto. Govoril sem o preteklosti vašega očeta in rekel, da je bil izvor njegovega bogastva vedno nejasen. Ona oseba me je vprašala, kje si je pridobil vaš oče svoje premoženje, in jaz sem odgovoril, da na Grškem. Nato mi je svetoval, naj pišem v Janino." ,,In kdo vam je to svetoval?" „Vraga, grof Monte Cristo, vaš prijatelj." „Grof Monte Cristo vam je rekel, da pišite v Janino?" „Da, in pisal sem. Ali hočete videti mojo koiespondenco? Pokažem vam jo." Albert in Beauchamp se pogledata. „ Gospod," pravi Beauchamp, kije doslej molčal, nzdi se mi, da dolžite grofa in ga tožite, ker ga ni v Parisu ter se ne more braniti." „Gospod," jaz ne tožim nikogar," odvrne Danglars, Jaz samo pripovedujem in v grofovi prisotnosti ponovim, kar sem rekel." Jn ali grof ve, kakšen odgovor ste dobili?" „Pokazal sem mu ga." »Ali je vedel, da je krstno ime mojega očeta Fernand in njegovo rodbinsko ime Mondego?" „Da, to sem mu povedal že mnogo prej. Sicer sem pa v tej zadevi storil to, kar bi bil "storil na mojem mestu vsak drug človek, da,, morda še manj. Ko je prišel drugi dan vaš oče, pozvan po grofu, k meni, da bi za vas formelno snubil mojo hčerko, sem mu to sicer odrekel) to je res, toda brez vsake izjave, brez hrupa. V koliko pa naj me tudi briga čast ali sramota gospoda Morcerfa? Na podlagi tega se renta ne dvigajo in ne padajo." Albert čuti, da mu stopa vsa kri v glavo. Ni bilo dvoma, da se Danglars brani nesramno, da, toda vendar se je branit kot mož, ki sicer ni povedal vse resnice, a vendar vsaj majhen del, ne sicer toliko iz vestnosti kolikor iz boječnosti in strahu. Sicer pa, kaj išče Morcerf ? Njemu ne gre za to, da bi izvedel, kdo je bolj vreden kazni, Danglars ali Monte Cristo, on išče moža, ki se na majhno ali veliko razžalitev odzove, ki se bije, in Danglars se ne bije, to je bilo gotovo. Med tem so vstajale v njegovem spominu okoliščine, katere je pozabil ali pa jih ni zadostno vpošteval. Monte-Cristo je vedel vse, ker je kupil Alijevo hčer, in je svetoval Dan-glarsu, naj piše v Janino. Vedoč za ta odgovor, je vendar izpolnil Albertovo željo, naj ga predstavi Havd&s, napeljal je pogovor na paševo smrt, ni se ustavljal, da je pripovedovala Havdče o svojem življenju (pač pa ji brezdvomno s par grškimi besedami zapovedal, naj ne imenuje imena Morcerfovega očeta); sicer pa, ali ni prosil grof tudi Morcerfa, naj pred Havdče ne imenuje svojega rodbinskega imena. Končno je vzel Alberta s seboj v Normandijo, in sicer baš tedaj, ko se je imel, kakor je vedel, izvršiti udarec. Zdelo se je Te pregotovo, vse je bilo preračunano, Monte Cristo je delal vsekakor v sporaz-umljenju s sovražniki njegovega očeta. Albert vzame Beauchampa na stran in mu razodene svoje misli. „Prav imate," reče ta, »gospod Danglars je delal nizkotno kakor vedno, toda grofa Monte Crista je treba prisiliti h kaki izjavi." l Albert Stopi k Danglarsu. Srbijo ter izjavlja, da bi Avstrija ne mogla pripustiti, da bi bili oškodovani njeni gospodarski interesi. Omenja konference v Algeci-rasu, kjer je avstrijki zastopnik grof VVelsers-heirab objektivno odločno nastopil v korist evropskega miru in pravi, da bo delo Avstro-Ogrske tudi nadalje v korist miru in Evrope. D OnP I S I. iz Kostanjevice na Krasu. (Klerikalni lažnjivi KljukcL — Mica Kovačeva/pila nič plačala. —) Klerikalni kljukci ne morejo živeti brez laži. Ko je »Soča" poročala o kamnu, ki p priletel med naše pevce, in sicer priletel iz roke klerikalnega junaka, so skrpucali dopis za lažnjivo „Gorico", v katerem udrihajo po osebah in sumničijo, potem pa lažejo, da so naši mla-dehči vrgli kamen med pevce. To je pačTako^ iz trte zvito, da tega ne more verjeti nikdo, ki ima le še kaj pameti v glavi. Mi vemo, odkod je Usti kamen, in poznamo tudi junaku, ki je kamen pobral in ga v žep djal. Mogoče se je v farovžu premalo najedel, da bi kamen za pečenko napravil. Kamen, ki je bil vržen v sobo, je bil popolnoma suh, poprej pa je bil močan naliv. Suh pa je bil zato, ker ga je tiščal v žepu. Junak je izdan. . Dopisnik v Gorici obrekuje naše mladeniče, da so zamazali pevovodji klerikalnega društva okno z blatom. Tu ga opozarjamo na to, da dobro Vemo, kedo je namazal naša vabila za prvi občni zbor s človeškim blatom; drugi dan se je poznala človeška roka. Ta je tisti, ki je mogoče tudi okno pevovodji ozalj-šal: kajti kdor je vajen kakšnega dela, mu gre vedno izpod rok, in kdor je učen mešati po rokah, ta pač meša, ta je prijatelj blata. Sramota za Kostanjevico, da ima take ljudi v svoji sredi. Zakaj ne pove rajši, kako se vedno tepejo, in kako so pri zadnji tepešM tudi ia-rovški kuharici pobili okna. O tem očka molči. — Take surovine so klerikalci. Na drugi binkoštni prazniki so se zbrali trije klerikalni junaki, vsak s svojo punčko, v krčmi pri U. Pili in peli so, kot bi imeli polne žepe denarja, ko je prišel čas računa, sta pa dva zbežala, tretji je ostal v krčmi. Krčmar ga je pošteno obdelal; sploh pravi, da vsako nedeljo, ko popivajo klerikalci, ko pride čes plačati, jo popihajo, dobi le mizo in prazne kozarce. Pa tudi ta junak je porabil ugodno priliko ter zbežal. Dekleta, vzemite v prihodnje s seboj svitle kronice, kadar greste s klerikalnimi kljukci v gostilno! IzpilČana. — (Za dobroto slabo plačilo.) Mlado društvo je priredilo veselico, ali ker ni imelo plačila za dvorišče, ga je prepustil gospodar brezji ično, h? ^a^° s0 se pogodili, da je družina gospodarjeva prosta pri veselici. Toda pri plesu je prišlo do nekih besed, ker so družino kar naenkrat ustavljali. Gospodar je izgovoril v jezi neko besedo, katero je nekdo nesel od ust do ust, tudi prizadetemu, M je imel glavno besedo pri veselici, in konca je bil ta, da se je vršila v Gorici razprava radi žaljenja časti. To bi se- bilo pati lahko doma poravnalo, zlasti še, ker dotični ve, koliko dobrega mu je Že storil oni gospodar in ker pač ni bilo prav tako delati z družino za dobroto. Društvo si tako po nepotrebnem dela nasprotnike, on pa tudi. __________ Domače in razne novice. Hribarjeva desetletnica. — v soboto 9. t. m. je preteklo deset let, odkar županuje v Ljubljani g. Ivan Hribar. V najtežavnejših Časih, ko je bila Ljubljana razrušena po potresu, je prevzel županovanje ter s svojo izredno marljivostjo in sposobnostjo tekom te dobe napravil iz nje lepo, moderno mesto, s katerim se lahko vsi Slovenci ponašamo. To je pač obširno premišljeno zasnovano in izvedeno delo, ki zahteva celega moža, polnega eneržije in Železner vstrajnosti. Ljnbljannr je bila srečna, da je dobila takega moža v Ivanu Hribarju. Zato pase pripravlja Ljubljana, da ,;•• >slavi prvega meščana kar najspodobneje na dan 10. t. m. To bo impozantno slavljp, še toliko bolj, ker Hribar je čist Slovenec in Slovan, katerega slovensko čutstvovanje je široširno zm, podpornih 62, torej skupno 107. Društvo se je zavzelo z vso močjo za Podravskega ter mu preskrbelo pomoči. Društvo je izdalo popularno knjižico o Prešernu, priredilo Stritarjevo slavnost ter bilo vsestransko delavno. Dohodkov je bilo 7097 K 48 v, stroškov 28(56 K 38 v. Čistega dewja je 4230 K 70 v, za knjižico je tirjati še «54 K 71 v, tako da znaša vse premoženje 5080 K 41 v. Za predsednika je bil izvoljen zopet g. dr. Zbašnik, v odbor iz članov L skupine gg. Beg, Dermota, GovcSkar, Malovrh, Pustoslemšek, za namestnika gg. Ekar in Kavčič, iz II, skupine gg. Dimnik, Jošt in Trstenjak, za namestnika pa g. Ko-stanjevec. V liadzorništvo so bili izvoljeni gg. ¦ dr. Mam, Regali, inž. Turk, v razsodišče 1 gg. Gangl, Fr. MilČinski, dr. Tavčar, dr, u rad Vodušek in dr. Fr. VVindischer. ° »Tržaško podporno in bralno društvo" bode „, vilo letos petindvajsetletnico obstanka. svoj?. Izmed 45 slovenskih druisto' katere šteje danes Trst in njega okolica to društvo eno izmed najstarejših. „ L-stanovi' se je v Trstu 1. avgusta 1881. »lavjan^ »Tržaško podporno društvo", katero je j,tt za prav veja »Delavskega podpornega dm^ in sicer ona veja, katera se je borila za L steno gospodarstvo in pravico udov, kakor <]<> kazujejo dokumenti v društvenem arhivu' Društvo razvije v spomin 25-letnice svoj praK, z geslom: Mir in delo. Tem potom so že ^ vabljena vsa bratska društva sirom naše i movine, da se udeleže razvitja *ali hkiij,n0, zastavami, ali pevskimi zbori ali po zastopnik-— Dn-bode-čim prej mogoče določiti v-porl-veselice, naj blagovole vsa ona društva jar" vodstvu »Tržaškega podp. in bralnega druJtv./ v Trstu, ulica Stadion št. 11)., katera nd^ udeležiti se slavnosti; pevska društva "j)Si ^ želijo nastopiti pri točki: »tekmovanje pr^i,/' društev", naj čim prej javijo ime pesmi ii skladatelja, katero so namenili peti, do j;, julija. Veselica se ima vršiti 5. nv^tu, rs tančneje podatke o istej prinese Vhpored, k> jega objavi pravočasno vodstvo »Tr/. podj>. k bral. društva. Dela na Lijaku, — Tržaško namestntoi,-je oddalo dola za železni most na dr/as:.. cesti na Lijaku podjetniku K. itossiju. Za družbo sv. Cirila In Metoda v Ljubljani.: nabral g. Miroslav Fischer, c. kr. linanfu straže višji preglednik v Volčah, na .-eni-vanjski večerji g. Frana Staniča, c. kr. r.:„ nadstražnika in gospice Eine Kofol-Ltiniljanu." v Volčah K 10. Poštar MufSChetZ. — V Bovcu dobro zuasi bivši tamkajšnji poštar J. Murschetz je se-i?! v Ljubljani pred porotniki obtožen nradnegt poneverjenja v znesku 8017 K 30 v, storje-i nega v Železnikih, kamor je bil premeščen ii j Bovca. Pred sodnijo se je branil, češ, da ni i nepremišljeno zakrivil primanjkljaja, man«' da se je zgodilo to vsled bolehne raztresa nosti in pozabljivosti, motil se je pri štetju denarja. Bil je — oproščen! Izlet na VrhOVlje, — Pišejo nam: Dne t. ni. priredi mnogo Šolskih vodstev z mV dino izlet na prijazno Vr ho vije nad Koj skim. — Kakor se čujc, sprejmejo Vrboveljci, mladino kaj slovesno; natrkovalo se bode kakor na Velikonoč, zraven pa še streljalo. Najbrže nas počasti s svojo navzočnostjo uii g. župan in drugo občinstvo. Izpred SOdnIJe, — Radi težke telesne poškodbe je bil obsojen 25 letni A. Božič ii Dolenj na 2 meseca težke ječe. Na 6 mesecev težke ječe je bil obsoja! M letni .los. Jacob iz Viieša v Furluniji, ker se je pregrešil nad 3 deklicami 4—8 let. (Dalje u prilogi.) a Gospod/ prične, »razumljivo vam mora biti, da se za vedno še ne poslavljam od vas. Najprej moram vedeti, če je vaše opravičevanje utemeljeno, in o tem se prepričam pri grofu Monte Cristu." In pozdravivši bankirja, zapustita mlada moža sobo, ne da bi se brigala za Cavalcantija. Danglars ja spremi do vrat in zagotovi Alberta še enkrat, da ne goji čisto nobenega osebnega sovraštva do groia Mor-cerfa. XI. Psovanje. Pred bankirjevimi vrati Beauchamp ustavi Morčerfa. »Poslušajte/ pravi, „pravkar sem vam rekel pri gospodu Danglarsu, da morate od grofa Monte Crista zahtevati določno »Da, in zdaj greva k njemu." »Še trenotek, Morcerf. Predno greva h grofu, premislite." »In kaj hočete, naj premislim?" »Važnost tega kor&u.* »Ali je ta pot vp-s^jša, nego je bila pot k Danglarsu ?tt »Da, gospod Danglars je človek denarja, in znano vam je, da taki ljudje poznajo samo kapital in se ne bijejo lahko. Ta drugi je baš nasprotno plemič, vsaj po zunanjosti; toda ali se ne bojite, da srečate v plemiču brava ?a »Bojim se samo enega, in sicer tega, da najdem moža, ki se ne bije." „0, bodite brez skrbi," odvrne Beauchamp, »ta se bode bil gotovo. A bojim se le ene stvari, namreč, da se bode bil predobro; bodite previdni 1" »Prijatelj/ pravi Morcerf z lepim smehljajem, „to je, kar si želim; najlepše, kar se mi more zgoditi, bi bila smrt za mojega očeta; to bi nas rešilo vse/ „In vaša mati bi umrla," »Uboga mati," pravi Albert in si potegne z roko čez oči, »da, to vem dobro, toda boljše je, da umrje žalosti nego sramote,..'' »Torej ste se odločili, Albert V „Da." »Torej pojdiva. Toda ali mislite, da ga najdeva?" »Odpotoval je nekaj ur za menoj, iu gotovo ga najdeva." In dasta se peljati na Elizejska Polja, štev. 30. Beauchamp hoče izstopiti sam, toda Albert mu pripomni, da so pri tej čisto izvanredni zadevi postave in etiketa dvoboja stranska stvar. Mladi mož je delal za tako sveto stvar, da Beauchamp ne more drugače in se uklone njegovi volji. Pusti ga torej, da izstopi, in ga samo spremi. Baptistin ju sprejme. Grof se je res vrnil, a se je kopal in si je prepovedal vsako motenje, »Toda po kopelji?" vpraša Morcerf, »Po kopelji bode gospod obedoval." »In po obedu?" »Bode gospod eno uro spal." »Potem ?" »Potem pojde r»s;*od v Opero." »Gotovo?" vpraša Albert, »Čisto gotovo. Gospod je naročil, naj bodo konji pripravljeni točno ob osmih/ »Prav/ odvrne Albert, »to sem hotel vedeti." Nato se obrne k Beauchampu. »Če imate kake opravke, Beauchamp, jih oskrbite takoj; če imate za današnji večer napovedan kak sestanek, ga preložite na jutri. Jasno vam je pač, da v Operi računam na vas. Če morete, pripetite s seboj Chateau-Ilenauda." Beauchamp se poslovi od Alberta, obljubivši mu, da pride ob ki četrt na osem. . Prišedši domov, obvesti Albert Franca, Debrava in Mi-' rela, da jih želi zvečer ob osmih videti v Operi. Nato gre obiskat svojo mater, ki je izza teh žalosiši" dogodkov ostala v svoji sobi ter odklanjala vsak obisk. Na* jo v postelji, popolnoma uničeno vsled javnega ponižanja. Ko zagleda Alberta, prične Mercedes bolestno iiM" toda solze ji olajšajo srce. Albert stoji trenotek nem pred svojo materjo. Xa iij'V; vem bledem obličju in zgrbančenih obrvih je bilo videti. postaja sklep maščevanja v njegovem srcu močnejši in uiovm> »Ljuba mati/ vpraša potem, »ali poznate nekatere ?>' vražuike gospoda Morčerfa?" Mercedes vstrepeta; opazita je, da mladi mož ni rek'"- ¦ ,mojega očeta'. »Prijatelj/ mu odgovori, »ljudje, ki stoje tako visok--imajo vedno nepoznane sovražnike. Ah, sovražniki, katere i« vek pozna, niso vedno najnevarnejši." »Da, to vem, toda jaz apeliram na vso vašo bfctiO«-nost. Mati, vi ste tako nadarjena žena, da gotovo ničesar t-prezrete." »Toda zakaj mi praviš vse to?" »Ker ste na primer o priliki našega domačega plesa opazili, da grof Monte-Cristo ni hotel ničesar jesti." Trepetajo in žare" v vročici, se grofica hitro 'dvigne. »Gospod Monte Cristo" vsklikne. »In v kakšni zvezi f to s tvojim vprašanjem?" »Znano vam je, mati, da je gospod Monte Cristo skor* orijentalec, in orijentalci pri svojih sovražnikih nikdar ne JeiW in ne pijejo, da si obdrže popolno prostost maščevanja." »Gospod Monte Cristo naš sovražnik, praviš, Albert'« odvrne Mercedes, postajaje belejša od svoje bele odeje. M ti je to rekel? Ah, ti si blazen, Albert; gospod Monte CriM ki je vedno tako fin, ki ti je rešil življenje, ki si nam g«s^ predstavil. O, prosim te, sin moj, preženl take misli, če : frjluga »Soče" it 47. z dne 13. junija 1906. Ovof&kov oritorlj „Stabat mater". — Veliki duhovi tega ali onega prosvetnega polja polniti0 človeštvu proizvode svoje stvarjajoče 'lj? v raznih svojih delih. Vsak duševni veli-Ln p-i V0^ nft I>aP"* v jednem svojih del osredotočenje vse svoje zmožnosti, zbero vse v njem vse podrobnosti njegove umetnosti, BjpiSe delo, ki je najvernejša slika cele nje-*9ve notranjosti. Ys.e, kai\sm>,a,,y. nj.ejn,„4e vzbudi, porode se na dan skriti akordi v naj-zadnjili kotičkih, prodre pa na dan tudi vsa (j,ta velika sila, ki tako jasno označuje vsa* kesa resničnega umetnika, z vsem potrebnim .Joaistvoin. Vstvari se nekaj celega, nekaj, •K!,r gro samozavestno po svetu, k'er"*tnia' v "j iebi vso moč, pred katero se mora vsak člo-rejf ki zasluži to ime, klanjati. Nekaj takega ;e potlitl svetu Dvorak s svojim oratorijem aubat mater14. Čitali smo biografijo Dvofa-ij« KflJ nismo-opazili-v njej, koliko je mož [rpcl'' Ali ne sledi iz tega, da je bil kar naravnost poklican proizvesti veliko pesem o trpljenju? Našla sta se dya moža, pesnik iranfiikan Jacobus de Benedktis, ki je "ižil kraMH besede štabat mater ter iziii v pri-nri)sw.«t teh morje čustvovanja, in skladatelj |,o Hi zji milosti Antonij' Dvofak, kije s svojim jasbonim talentom dal popolnega izraza poeziji. Ivi se je porodila v tihi samostanski celiti t M" j° dvignil v užitek vsemu v to spodobnemu človeštvu.... Naše Pevsko in glasbeno društvo stremi po visokih, ali le dosegljivih ciljih. Kdor je Miiihoma opazoval delovanje, ki se je razvilo u i..>kdunje vsakdanjosti tako daleč, da se-je ilviiinilf* samozavestno višje ter s sigurnim poletom dospelo od koncertnih postaj manjši in večjega obsega do popolnosti, v varno jsrL-uutttče resnične umetnosti, ta mora imeti v r^eji-m srcu posebno zadoščenje, da smo Culi v .soboto in nedeljo v Trgovskem domu ; cfbivki oratorij Dvofakov — Ti Slovenci! j Trcd i1 leti še so nas psovali po ulicah go-I ri&opi mesta ter tepli — danes so pso-I vati /nostali, opsovani pa pojo mirno pod 1 svojo streho oratorij, ki ima malo vrstnikov na >velu. To je moč, ki živi, ki se vzgaja in vzgaja, ki krepi, budi in rodi bodočnost. Ka: koli je bilo navzočih ljudij pri oratoriju, ljudi j na&eintuje krvi, vsi so stali pod impozantnim uiisom skladbe velikega genija. To je ne-, i.ejfc/ poezija, to je glasba, ki objema, ki te ;*>,y};/ruje, ki ti sega v srce, to so trenutki, k) si dvignjen z zemlje iz vse britke vsakdanjosti, ko živi le notranji človek___ Srečni trenutki! Okoli 7<> pevk in pevcev je nastopilo. Krasen venec. In peli so, da jih je bilo veselje poslušati. Tenor (g. Črnko), alt lgospa !ouova>, sopran (g.čna Hrovatinova), bas •• tudi prvi trije tako uživeli v svoje partije, 'h xo jih izvajali zlasti drugi dan povsem tTtii/.no, tako, da so izrekali pohvalo celo t>trot;! kritiki-nmziki. Žal, da ne moremo reči t^;i v takem obsegu tudi o basu, dasi se Mkitkor ne sme reči, da bi bil kontrastiral z 'Irudmi tako, da bi vedlo to do disharmonije. l'r\i večer se nasproti z drugim smatra lahko za generalno skušnjo, drugi večer je. bil res .pravi oratorij, popoln, smelo se je reči: lahko smo ponosni Slovenci, da premoremo kaj takega. Zbor je bil oba večera jnko na mestu. Izredna sigurnost je vladala y njem in godba je bila to pot tudi dokaj dobra. Tak zbor zasluži vse priznanje, največjo pohvalo. Vse vrline tega zbora so se pojavljale v najlepši Mi, kakor so se kazale tudi že priznane Vilme tenorja, alta nn sopranaf^olni meri. Pa je tudi prilike tu pokazati vse hnese glasov, izvesti jih tako, da se občinstvo divi. Dvofak zmore df i priliko za to, imeli pa smo tudi izvrstne interprete. Seveda nočemo mi 'čisto nič pretiravati, ali reči pa vendar smemo najbrže povsem opravičeno, da se je Pevsko in glasbeno društvo prav znatno bližalo proizvajanjem v večjih mestih, kjer se petje in glasba vse drugače gojita nego pri nas. Ali to je te Teliko, to znači lepo napredovanje, to nas navdajo z novim življenjem. Užitek skladbe je res izvanreden. Sedaj čuješ glas solista in solistinje, sedaj ti zašumi na uho krasen zbor, ki se zopet izlije v čist glas solista, da potem zopet povzame moč skladbe polni zbor; sedaj občuduješ očarujoči glas tenorja, ljubki sopran, dovzetui alt, mogočen bas, potem čveterospev. duo, zbor -— o tu se nahajaš na drugem svetu petja in glasbe. In kako lep je ta svet. Pesniška duša si želi, da bi zvenelo tako okoli nie dneve in noči, da bi nikdar ne prenehalo..... In kdo nam je pripomogel do vsega tega V Pevsko in glasbeno društvo ima pevo-vodjo, ima učitelja, ki ume, kaj pritiče Slovencem v Gorici, ki je znal ustvariti v primerno kratkem času nekaj imponujočega, nekaj, kar dviga naše ime. Našel je hvaiežen mate-rijal, ni gledal ne na levo ne na desno, ampak stvarjal je in ustvaril. Vsa čast našemu Michlu.1 Končno bodi izrečena tudi želja, da se dobi kritik, ki presodi proizvajanje oratorija le s strogo umetniškega stališča, le to naj bo tu še dovoljeno: izreči občudovanje vsem p. n. gospem in g.čnam pevkam ter gg. pevcem za njih veliki požrtvovalni trud! Udeležila pri oratoriju je bila zlasti v soboto pač častna za slov. meščane, dasi bi bila lahko ftc večja. Pa so ljudje, katere ni mogoče spraviti pod slovensko streho! Z dežele je bilo še precej občinstva, ali škoda, da je bilo v nedeljo izredno slabo vreme, dež, slabe ceste in nenavaden mraz za ta čas. V nedeljo je bilo pri oratoriju tudi več duhovnikov slovenskih, tudi nekaj laških. Udeležencev drugih narodnostij je bilo le malo. V nedeljo* je bila udeležba nekoliko slabša od sobote. Oratorij sStabat mater" je bil za Gorico pač nekaj posebnega, na kar bi morala biti pozorna tudi naša slavna vlada. Z a s t o-pala stajo c. kr. policijski oficijal in c. k r. p o 1 i c i j s k i k a n c e 1 i s t. Dva laška glasova o oratoriju, - Tukajšnji dnevnik „11 Gazzetino Popolare" je prinesel o oratoriju prav laskavo obširno poročilo. Vabilo k oratoriju iu poročilo je priobčila tudi „1/ Eco del Litorale", list laških duhovnikov. Tudi ta list hvali prireditev, navajaje yse točke oratorija — ali povedal ni niti k d o je priredil oratorij, niti k j e se je vršil, Sodimo, da se to ni zgodilo hotoma in namenoma; radi tega pričakujemo, da „L'Eco" popolni svoje poročilo tako, da je priredilo oratorij slovensko Pevsko in glasbeno društvo, ter da se je proizvajal v Trgovskem domu; drugače se lahko sodi, da so ga priredili Neslovenci. Velika skupščina družbe sv/ciriJiTlri Metoda se bo vršila letos v Logatcu na Notranjskem. Vilharjev Spomenik se odkrije slovesno dne 12. avgusta t. 1. v Postojni. Za to priliko se pripravlja tam velika slavnost. ZiatO poroko sta obhajala v nedeljo gosp. Josip Ušaj, posestnik in bivši izvošček, bivajoč na Tržaški cesti štev. 15., in njegoya gospa soproga Katarina, rojena pl. B a t i s t i č. Cerkljanske podružnice slov. planinskega društva Izredni Občni zbor se bode vršil dne 17. t. m. v prostorih gosp. Andreja Kobala ob 8. uri zvečer. Dnevni red obsega edino točko: zidanje plan. koče na Poreznu. — K obilni udeležbi vabi odbor. Županom na Jesenicah je izvoljen dr. Kogoj, pristaš narodno-napredne stranke. Protiavstrijske demonstracije so bile v laškem Vidmu ob BinkoŠtnih praznih povodom proslave statuta laškega kraljestva. Takrat imajo „neodrešenci" običaj, da dajo duška svojim čutom proti Avstriji. Zastopani so iz vseh „ne-odrešenih" avstrijskih dežel. Kakor čujemo, so bili letos najhujši —- Gorica ni. Pevsko in bralno društvo v Št. Andrežu je imelo v nedeljo 10. t. m. svoj redni letni občni zbor, ki se je izvršil lepo v redu ob obili udeležbi. Odbor je sestavljen sedaj takole : Alojzij Brajnik predsednik, Anton Nanut podpredsednik, '<.,.-. Molar tajnik, Anton Reščič blagajnik, Krnil ivomel pevovodja, ,Jos. Kuz-min namestnik pevovodje; Bostjančič Iv., P.udal Jos., Briško Pet., Furlan H. in Ma-: rtišič Ant. odborniki. Velik požar v Staremtrgu pri Ložu. - V sta- remtrgu na Notranjskem je nastal na Bin-j kostno nedeljo velik požar. Pogorelo je 9 go-j spodarjem 20 poslopij. Škode je do 100,000 K, zavarovani pa so pogorelci komaj za pe-, tino tega. j Bralno in pevsko društvo „Ladija" v Devinu pri- j redi 24. t. m. javno tombolo v korist tam-j kajšnjega slov. otroškega vrtca. Dva kaznovana Izvoščeka. — Policija je kaz- ' novala izvoščeka Jos. Oliva št. 48. in Jos. J Grusovina št. 32, prvega na 24 ur zapora, . drugega nab K globe, ker sta računala s postaje do ulice kmetijske šole K IGO,oziroma ; K 1*30, dočim je tarifa 80 v. I Na 14 dnij zapora je bil obsojen na policiji 31 letni Iv, Gorjup, ker je v pijanosti motil j čuvaja A. Ferri, ki je v jutro na ponedeljek odstranjal svetilka v Semeniški ulici pri ko-j panju za vodovod, ter ga nagnal in mu vrgel j v hrbet kamenje. Ferri je bežal pred njim. Ko so Gorjupa aretirali, se je nekaj časa zo- perstavljal redarjem. j Opozarjamo na oglas amerikanske trgovine z manuiakturnini blagom na Tekališču Josipa Verdi štev. 35. Veliki Javni ples priredijo fantje v Krom-bergu v nedeljo dne 17. junija y,nrostorih gosp. Franca Komela. Svira odde ¦ goriške godbe. V Krombergu ni bilo 25 letjavnega plesa. — Veliki javni ples priredijo fantje v Prvačini v nedeljo dne 17. t. m. na dvorišču Andreja Pahorja. Anton Potatzky v Gorici. N« sredi BaStcIja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupoval§6a nlrnberikega In drobnega blaga ter tkanin, preje In nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojače in iovtjarje. Sretlnjtco. — Kožni venci. — Masne knjižice. 1 išna obuvala za vse letne čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje OBkrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. 2 M Kdor yubl kefcno In Sokolado, tema bodi priporočen i Ivana fioffa Kandol-Kalso manj toUS« * tebi, ju torej iiejUie pri >rovBroč» nikoli tnprtosti in j« ob uejbolj lom okusu izredno poceni. Prfarten urno - fmenom 0 IVftn Hoff Um Uvjo varstveno «nwnk-> J ZaTojipoVikgOOvlaarj' r (+ » » */• . 60 »I v Dol»i»» »• pov»>d. Razgled po suetu. Državni Zbor. — Zbornica je včeraj nadaljevala razpravo o obrtni reformi. Trgovinski minister dr. Fort je rekel, da je vlada pripravljena v polnem obsegu pridružiti se kompromisa stalnega obrtnega odseka. Priporočal je sprejetje obrtne predloge. - Odsek za VOlllno refOrdlO je izvolil včeraj dosedanjega podpredsednika dr. Ploja predsednikom. V seji včeraj so odbili zahteva Lahov, da bi dobili dalmatinski Lahi 1 mandat, s 24 glasovi proti 10. Avstrijska delegacija. — Minister vnanjih stvari grof Goluckowski je otvoril 9. t. m. sejo delegacije. Baron Spens-Boden je kot starostni predsednik prevzel predsedništvo ter pozval zbornico, naj izyoli predsednika. Predsednikom je bil s 53 od 55 oddanih glasov "Un in če ti morem dati kak svet, če hočeš uslišati mojo iriteiijo, ti pravim, da mu ostani udan." ...Mati," odvrne mladi mož s temnim pogledom, „vi imate tac u/.roke, zakaj naj prizanašam temu možu." ..laz l~ odvrne Mercedes in prav tako hitro zarudi, ka-k'r j«' prej pobiedela, ter postane nato še bledejša, nego je Hia prej. »Da, vsekakor/ odvrne Albert, »ali ni res, vi tega moža "'• smatrate za zmožnega, da bi stoil! komu kaj zalega V" Mercedes vstrepeta in zvedavo pogleda svojega sina. -Čudno govoriš," pravi Albertu, rin kakor se zdi, gojiš ^uvailtie predsodke. Kaj ti je vendar grof storil ? Pred tremi fani h bil z njim v Normandiji, in ti in jaz, oba sva ga sma-:rato n tvojega najboljšega prijatelja." Ironična' smehljaj zaigra na Albertovih ustnicah. Njegova raa!i to ojiui in ugane vse z dvojnim instiktom žene in ma-E*n"; toda bila je previdna in močna ter prikrila svoj strah in "Vnje trepetanje. Alhert pusti, da pogovor zastane 5 toda za tvenotek ga obu-U ^rosica. »IVišel si me vprašat," pravi, „kako se počutim; „nika- mu ukaže, naj sledi grofiču povsodi, kamor pojde ta VeLer> in ji to takoj sporoči. Nato se da kljub .svoji slabotnosti od svoje komornice 0 'eči, da bi bila za vsak slučaj priprayljena. kor : Povelje, katero je vodil sluga, ni bilo težko izvršiti. Albert je šel v svojo sobo in se oblekel z veliko skrbnostjo. Nekoliko pred osmo uro je prišel Beauchamp; govoril je s ChtUeau-Kenaudom, ki je obljubil, da bo točno ob določenem času v gledališču. Prijatelja sta stopila v Albertov voz, in Albert, ki ni imel vzroka, da bi prikrival, kam gre, je rekel čisto jasno „V Opero S" Bila sta tam, še predno se jo dvignil zastor. Chateau Ilenaud je bil že tam; Beauchamp ga je obvestil o vsem, torej mu ni bilo treba dajati nobenih pojasnil več. Poleg tega se je zdela Chateau Renaudu Albertova želja, maščevati svojega očeta, tako naravna, da mu je iskreno zagotovil, da mu je popolnoma na razpolago. Manjkalo je Še Debrava, toda Albert je vedel, da ta red-kokrat zamudi kako opero. Albert je upal, da sreča Monte Crista ali na stopnicah, ali na hodniku, koder ga je iskal. In ko je klical zvonec na prostore, odide na svoj sedež med Beauchampom iu Chateau-Iienaudom. Toda svojih očij ne obrne od Monte Cristove lože, ki pa ostane prazna tekom celega prvega dejanja. Končno, ko pogleda Albert že stotič na uro, so ob pri-četku drugega dejanja odpre loža, Monte Cristo, črno oblečen, vstopi in gre .do ograje, da bi pregledal dvorano. Morrel, ki pride za njim, išče z očmi svojo sestro in njenega moža, ju zagleda v loži druge vrste in pozdravi. Grof zagleda pri svojem opazovanju bled obraz z žarečimi očmi, vpirajočimi se nepremično vanj. Dobro spozna Alberta, toda v svoji previdnosti se dela, kakor da ga ne vidi. Čisto mirno sede in pregleduje s kukalom drugo stran.. Toda Alberta ne izgubi iz očij, in ko pade zastor, vidi, da Albert in njegova prijatelja zapuste svoje prostore. Kmalu se zgane kljuka v vratih njegove lože. Dasi se je grof smehljaje pogovarjal z Morrelom, je vendar čutil bližajočo se nevihto, vedel, kaj pride, in bil pripravljen na vse, Vrata se odpro. Monte Cristo se obrne in zagleda Alberta, bledega in trepetajočega: za njim sta bila Beauchamp in Chateau-Renaud, „Dobrodošli!" reče z ono dobrohotno uljudnostjo, ki je njegov pozdrav razločevala od navadnih form odličnega sveta. „Končno se torej vidimo. Dober večer, gospod Morceif!" In obraz tega moža, ki je bil vedno tako,popolnoma sam svoj gospod, je izražal najiskrenejšo prijaznost. Morrel se spomni pisma, v katerem ga je Albert prosil, naj pride v Opero, in spozna, da se ima zgoditi nekaj strašnega. „Nismo prišli, da bi si pravili prilizljive u\judnosti ali hlinili prijateljstvo," pravi mladi mož; „prihajamo, da zahtevamo od vas nekega pojasnila, gospod grof," Te trepetajoče besede so komaj prišle preko stisnenih ustnic mladega moža. „Pojasnilo v OperiV" pravi grof tako mirno in s tako prodirajočimi očmi, da je bilo na tem zopet spoznati, kako zelo je ta mož gospod nad samim seboj. ^Dasi zelo malo poznam pariške običaje, gospod, bi vendar ne mi3lil, da je Opera kraj, kjer se zahtevajo pojasnila." ,-Toda.* odvrne Albert, „ če se da kdo zatajiti, če človeka ne puste k njemu pod pretvezo, da je v kopelji, pri obedu ali v postelji, ali ni človek v tem slučaju prisiljen, da izrabi čas, ko more to osebo najti?" HMene ni težko najti," pravi Monte Cristo, »kajti če imam dober spomin, gospod, ste bili še včeraj pri meni." „Včeraj, gospod," pravi mladi mož, v katerega glavi se prične mesti, „ včeraj sem bil pri vas, ker še nisem vedel, kdo ste." ........ In te besede je izgovoril Albert tako glasno, da so jih lahko slišali vsi, ki so sedeli v bližini. Tudi so se oči yseh obrnile v grofovo ložo. „0d kod prihajate, gospod?" pravi Monte Cristo navidezno čisto mimo. ,;Zdi se, da ne obvladate svojih čutov." izvoljen princ Ferdinand Lobkovic. Izrekel je nado, da bo delegacija imela pred očmi dva zelo važna cilja: položaj monarhije kakor ve-levast in izrecno varstvo gospodarskih interesov tostranske državne povice. Predsednik je omenil tudi atentata v Madridu ter se je v toplih besedah spominjal bivšega predsednika dele-* gacije vit. Javorskega. Na to se je vršila volitev podpredsednika. Oddanih je bilo 54 glasovnic, 27 glasov je dobil dr. Svlvester, 25 pa vit. Abrahamovicz. Na to je minister grof Goluchovvski predložil skupni proračun za 1905. in 1906. Delegat Chlumetzkv je predlagal, naj se izvoli proračunski odsek, se-stoječiz21 členov. Predlog je bil všprejet in odsek izvoljen. Po seji delegacije se je konstituiral proračunski odsek ter izvoli načelnikom Bobrzvn-skega, namestnikom pa viteza ChlumetzkegaT Potem so bili izvoljeni poročevalci, nakar je bila seja zaključena. Tekom seje avstrijske delegacije je bila prečitana interpelacija posl. Dobernigga in tovarišev, v kateri zahtevajo interpelantje, naj se predloži zakonski načrt glede odgovornosti skupnih ministrov. PoiMorl cesarja i delegati. — Po prestoinem govoru je imel cesar cercle, na katerem se je razgovarjal s posamičnimi delegati. Delegata Morpurgo je vprašal cesar o razvoju trgovine v Trstu. Delegat je izrekel nado, da se po otvoritvi nove železnice razmere zboljšajo, na kar je pripomnil cesar, da se nova železnica odpre v mesecu juliju. Morpurgo je izrazil željo, da bi se pristaniščna dela pri sv. Andreju pospešila. Ta dela so močno zaostala, ker sedanje pristanišče ne zadostuj h niti zahtevam sedanje jedine železniške črte. Poslanca Bartolija je vprašal cesar, kolikokrat je bil že izvoljen v delegacijo in je poizvedoval o razmerah v Istri, zlasti na deželi. S posl. Deluganom je govoril o razmerah v Trentinu, Jako pomembne besede je izrekel cesar v pogovora s češkim delegatom dr.om Kramafem, rekel je namreč: „Yolil3a reforma se mora iziestl. Uoie folitve se m bodo vršile ves po sedaj veljavnem volilnem zakonu". Mej delegati, ki jih cesar po prečkanju prestoloega govora nagovoril, je bil tudi poslanec Biankini. Nagovor in odgovor sta bila zelo markantna. Cesar: Veseli me, da vas zopet vidim. Vi ste bili že večkrat v delegaciji. Biankini: Veličanstvo, sedaj sem v drugič. Cesar: Kako gre v Dalmaciji? Biankini: Po navadi, veličanstvo: Ta nesrečna dežela čaka še vedno odrešenje! Cesar: Ali pred vsem na direktne železniško zvezo. Biankini: Na direktno železniško zvezo tudi, veličanstvo. Cesar: fa pride gotovo. Novo sredstvo proti tuberkulozi. — Akademiji znanosti je sporočil voditelj Pasteurjevega zavoda v Lille, prof. Calmette, da se mu je posrečilo imnnizirati mlada teleta proti tuberkulozi na način, da je primešal malo količino tuberkuloznih bacilov mleku, s katerim se hranijo. Prof. Calmette vzdržuje za mogoče, da bi se utegnilo tem načinom obvarovati tudi otroke pred tuberkulozo. Skupni proračun. — Delegacijam predloženi skupni proračun izkazuje: Skupnih potrebščin kron 346,720.262 (4,651.471 kron več nego 1905.) Od teh odpade na unauje ministerstvo 12,151.536 (+ 500.000) na vojsko 299,049.261 (+ 2,149.866), od te svote je izredna potrebščina 13,265.261 (+ 1,374.991, na vojno mornarico 30,897.410 (+ 1,950.000), od česar izredno 1,291.790. Skupna potrebščina za Bosno in Hercegovino je kakor lani, namreč 7,533.000 kron. Pri carini je proračunjenih preostankov 116.446.779 kron (4- 1,730.050). Vojno "ministerstvo zahteva 49,000.000 kakor enkratni delni znesek za topništvo in oboroženje, za mornarico istotako 26,300.000 kron. Od te svote pride na gradnjo ladij 6,970.000 kron, za torpedovke 8,820.000 kron, za podmorske čolne 1,000.000 kron, za topove, za municijo 7,520,000 kronrza puljsko pristanišče 2,000.000 kron. — Beckovi izjavi o volilni reformi v odseku. — V odseku za volilno reformo je ministrski predsednik Beck označil stališče vlade tako-le: Naglašal sem že, da smatra vlada izvedbo volilne preosnove za eno svojih glavnih nalog. Vztrajati na status quo aH pa obnoviti volilni red za državni zbor po dosedanjih načelih, ni danes več mogoče. Sklicujem se na svojo izjavo, ki sem jo podal v zbornici. Zbornica ima na razpolago dvoje vladnih predlog in več navodil mojega prednika. O nabranem gradivu se mora temeljito posvetovati odsek, ki ima zdaj prvo besedo. Od vlade s,m' ': Klub mu ostane udan in ohraui ž njin/ /~ ginlno prijateljstvo tudi na njegovem m-.^ odgovora polnem mestu. A klub si hoče o- v.'.;.ti popolno neodvisnost in samostojnost \ '»i'rambi narodnih koristij. Pacak pravi, da .je izpremenjena le njegova osebna funkcija, ne izpremeni pa nikakor svojega prepričanja iri tudi ne svojih načel. Vsi vemo, da nastopijo v naši domovini in v tej državni polovici boljše razmere le, se doseže med cehi in Nemci pošten in trajen „modus vivendi". Za to je pa potrebna obestranska dobra volja in ne more se reči, da zdaj ni zato ugoden čas. Nadalje izjavlja, da je vstopil v ministrstvo na lastno odgovornost, ker je uvidel, da hoče biti Be c I. Vozni red krajevne železnice Goriea-Ajdovščina veljaven od 1. maja 1906. naprej. j M. d. j BeJ. »I. ! Heš »I. L i Postaje I "ei *L Hil *'• M-"' I 851 ; 853 j 855 j | J | m&e8ki ur mora gledati, da pridobi moči. Klub vzame** znanje Pacakovo izjavo in prizna, da j(» ^' stal Pacak minister, da ne trpi škodo jvv' narod ter da ni prevzel nikako klubo? """^ veznosti. Klub hoče ohraniti svojo t,4» m nost. Nadalje naglaSa potrebo revizije ^Bv razširjenje deželne avtonomije in ureditev dr'. žavno-pravnega razmerja dežele češke ki on,." Klub pričakuje od nove vlade vsem narodom j pravične, splošne, enake in tajne volilno ijr,j vice. — Tajna pogodba med Avstrijo In Gržko? - - d,,. najski listi javljajo h Rima, d? je revij, »Courier des Baikans" priobčila nastopno vp<«t-Meseca decembra 1003. je bila na iMuia-J podpisana tajna pogodba med Avstrijo in GrSko Izvirnika te pogodbe se hranita na Dunaju k i v Atenah ter sta sopodpisaua od grofa vlit]K chovvskega. Besedilo pogodbe je nasto^o-Avstro-Ogrska priznava upliv Grške rtu rp|j,. Skumbi pod Dračem, oziroma vilajet Janini; in del vilajeta Monastirskega in priznava ijf omenjene meje pravice grškega naroda. u: druge strani se Grška obvezuje, da jir;zir' avstrijski vpliv po vilajetu skaderskem, t<>r v vsej Makedoniji do pristanišča Solun^,; Tajna pogodba ostane v veljavi tudi za Mn^ da se spremeni status quo na Balkanu, oziram':. da pride do kršenja turškega cesarstva. V" tf-t. zadnjem slučaju se obvezujeta obe drža1, i, da si bosta medsebojno pomagali. Ustanonljenje novih šol na Ruskem. - - n^ka vlada v kratkem predloži držav, dumi v p. trjenje osnovo, po kateri se ustanovi v peter burškem šolskem okraju 12.974 novih šol, v okraju moskovskem 30.711 šol, v okraju orea burskem 10.850 šol, v krakovskem 2i).l>."^ šol, v kijevskem 32.888 šol itd. V občo \ celi ruski državi (skupno s Turkestnnom in Sa-halinom) so je naštelo 15,250.975» za šolo godnih otrok; za to število otrok se bodo ustanovilo 205.042 novih Sol. Za vzdržavauje teh šol bodo ruska država izdala na loto 103,306.480 rublje v. 1720 nGviii ruskih listov. - Na limkm izhaja 210 dnevnikov in ruska vlada je sedaj dala dovoljenje m izdajanje 172') raznih novih listov. 1720 novih listov! Začele so so seje državne dume in ljudstvo bode Živo zasledo- j valo delovanje svojih zastopnikov. Na deželi bodo željno pričakovali zlasti rešitev agnirnea vprašanja. j Demonstracija proti ogrski delegaciji na Ouni{i. j -— 10. t. m. popoludn^ se je vršil v ljudski dvorani parlamenta javni shod krščansko so j cijalne stranke. Na dnevnem redu tega >ho priložnosti, ko poštenje ukazuje..." (Dalje pride.) „,i mipsterski predsednik Beck, ki sta ,gr»Kf»lu min. prodB. izrazila obžalovanje, da Milk j, to zgodilo. LjJ Barceloni je pogorelo v noči na 11. t. m. " jj* ¦* gledaliSCe umetnosti. 21 ognjegas-- je nijenlh. H Al državna duma, — V soboto je državna a nadaljevala debato o agrarnem vprašanju. !;-ele*enih ie že 1S9 S°vo*t"kov- P«el«e«. Skin, zastopnik delavske skupine, je dejal, a vsa zemljiSCo pripadejo kmetom in da ne m^.no delovati proti volji naroda. Mi smo" lisirom pokazali vrata, je rekel, govornik. V "na »očejo iti- Nimajo ni srama najesti. JJlM' kmet ne bi v tem slučaju ostal na 'ij'«n mestu. Predsednik je vstal, da bi go- 'rnik» Pozval na red' a!i VSa zbornka -Je Jianio ploskala govorniku. Anikin je zaključil '¦^topnimi besedami: Kuski narod nas je Lial semkaj, da zahtevamo zemljo in svobodo. t ^m >P izjavili za načelo razlastitve. Mi-¦ul s0 to odklonili. Mi smo rekli na to: k„,j.tiw svoja mesta! — Anikin je zapustil [Judo ob velikih ovacijah. Posl. PerevoSSikov L stavil predlog, naj se carju izreče zahvala L iKjdeljeno amnestijo. Poslanci so ta predlog LV(, poslužali. Slišati je bilo tudi žvižganje. L jP v agrarni debati govorilo še več govor-Uv je duma sklenila staviti na ministra branjih f!tvari iu na v0Jne8a ,n"»stra 3« feerL»elaoij o nezakonitih aretovanjih. Srbija. Srbski kralj Piter namerava Uj. ko je doseženo z Angleško sporazum-Ljr», obiskati razne evropske dvore. Ako tšklciif srbsko-avstrijska trgovska pogodba-, Up kralj uajprvo na Dunaj. I Ustreljen. - Iz Varšave poročajo, da je k v llifluvostoku ustreljen na ulici tam-L'uji ?ef policije. j 'iioteelkel| se je razpočil v Parizu v pred-L.tju Sv. Antona nekemu A. Lafontu. Okoli C^u jo bila velika množica ljudij, 25 oseb I? r-o 'arno ranjenih. I Hai«ečJI svetovni bogataš Rockefeiier iz Iteerike je prišel te dni v Evropo. Vsako ¦»do lahko potrosi ta milijonar 472 frankov, Lila bi si« le dotaknil glavnice! Imenuje se Lmlj petrolftla". PriSel je do takega premoli1. %x ker se je zapiral v svojo poslovnico ter !<*¦ ni ijti-fial ne za zabave ne za duševni jB/itek. I Z«jfr#ne po timmh ~ v AVoostm v Jf;«uttii driavah se je zastrupilo, 10 dijakinj | kouservami. - Prišli so pred kratkim na jfkM izdelovalcem konserv, kako so porabljali :pmi crknenih živalij za konserve. Škandal je Iriik. Ljudje se boje konserv, dvignilo se je BKetarijuustvo. Gospodarstvo. L Ln>!rijsi(I zadrrti! sbod na Dfflaji. — (Dalje.) |j) razvoju in stanju kmetijskega '¦»dnBnistva na Nižje-Avstrijskem *n'*ti ttaffav, predsednik podražite cen-KU-' ti:>gajne na Dunaju, rekoč: 1. januarja i^r jo je ustanovita prva Rajfajzncvka v p.hllorf in der VVachau; v prvi dobi zadraž-vijenja na Nižje-Avstrijskem, katera N;a fio 1 im»8., se je v celem ustanovilo 400 k-*j«fr'!-.. V drugi dobi od 1. 1898. do se-Npb3 v-*» de je ustanovilo 128 Rajfajznovk. ¦ '*^>. je poljedelsko ministerstvo priporoči u^iatiovitev zadružnih organizacij za skupen N*up kmetijskih potrebščin in skupno prodajo piMfcov kmetijstva. L. 18i»8. se je ustanovila ^-traiaa l)lagajna, katera je pospeševala kme-^"•kO zadružništvo; v celem se nahaja sedaj ^ NUja-Avstrijskem 21 skladiščnih zadrug. ^1 mlekarna, 'J viničarskih zadrug in 15 && drugih zadrug. Za revizijo teh zadrug #» central skrbi deželni odbor. Za Nižje-^1'ijsko, kjer se pridela obilo Žita, so zelo i**fce skladiščne zadruge. Prva taka zadruga P j*1 ustanovila 10. julija 1898.; neizkušenost., f~*'# letino, kakor tudi druge nesreče so spra-pe vse t« skladiščne zadruge v precej težaven r°'^8j. l\m\\ tega so vsi merodajni krogi iskaP pft.stva, s katerimi bi povzdignili te zadruge. f tfom J-ubvencij se je pokrival primanjkljaj, faebrestna od države in dežele podeljena •Kiojila so se (ieioma odpisala, za razširjanje f'ini2ue ideje so se prirejevali okrajni shodi f *Dorovanja, skrbelo se je za skupen nakup i^bščin kmetijstva, nastavili so se kot po-r^odje trgovsko in strokovno izvežbani uradih razdeljevale so se nagrade do 1000 K peluikom zadrug, kateri so uzorno opravljali r°J posel in skrbeli za povzdigo prometa. f-*peW tega dela se že sedaj kažejo in v teku rl se Bladifične zadruge tako ojačijo, da bodo fmf Polivale upravne stroške, obresti od p>tRla, s katerim so se zidala poslopja iu stroji in letno uničevale dolg. Pomeni teh akladiSC teži v vzdrževanju cen žitnih pridelkov in bi v slučaju, da nehajo te zadruge, katere vplivajo na ceno, cena padla za najmanj 1 K pri q, kar bi značilo nič manj kakor 3 milijone K manj dohodkov za nižjeavstrijske kmete. Kot centrala za mlekarne služi nižjeavstrijska mlekarna na Dunaju, ustanovljena L. 1900. Nji a^^rMpJtlteljlk. 76.mlekarn, katere so lansko leto dale 12,836j&oT litrov mleka na dan povprečno 35.170 litrov in 105.591 kg surovega masla. Ta mlekarna ima na Dunaju 73 podružnic, v katerih prodaja mleko in smetano ter v majhni meri mehek sir in surovo maslo; Te iz mleka, katero preostane, se dela surovo maslo in sir. Posneto mleko jemljejo peki za fino pecivo. Mleko se plačuje po % maščobe in sicer liter mleka po 16*5 h. To velikansko podjetje smo si vsi udeleženci ogledali in se čudili uzornemu redu in praktični uredbi. V i n i č a r s k e zadruge so združene v nižjeavstrijski deželni kletarski zadrugi, katera ima velikansko klet na Dunaju za 12.000 hI vina ter v isto sprejema vina svojih zadrug-, članic ter vodi veliko trgovino z vinom. V prejšnjih letih je imela ta centralna zadruga v raznih dunajskih okrajih vinotoče in pet kletij, stroški spravljanja vina na toliko raznih Stranj so bili ogromni in slednjič se niso nade, katere so se stavile v vinotoče, uresničile. Sedaj, ko so opustili *' ptoče in kleti v raznih M^^m^Mf^MiMim^M^Mf^Mi^tM^MiMi krajih in imajo lastne rt po. pje, v katerem se nahaja ena klet, pr''.t/ za vretje vina, ter vsi drugi potrebni '" t >ri, zadruga zeio napreduje in ima vr ...» gostilničarjev za odjemalce vin. Tudi to veliko zadrugo smo si ogledali in spoznali nje uredbo. (Konec prihodnjič.) Shod tr|MS«1fl ZDOrilC. — V Libercah se vrši sedmi shod avstrijskih trgovskih zbornic. Razpravljati nameravajo o znanem načrtu glede delavskega zavarovanja. Predlagati hočejo, združitev zavarovalnic glede kake bolezni, nezgod in invaliditete. Zavarovalnice za slučaj bolezni naj bi vodili deiavci, one za slučaj nezgod delodajalci, vlada pa zavarovalnico za invaliditctno oskrbo. Zavarovani naj bi bili tudi mali obrtniki. A. vi Berini Gorica, Šolska ulica št. 2. uelika zaloga == = oljkinega olja prve vrste najboljših t v tik iz Istre, DalMaci;e MoHetle. Bari in Mice s prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: Kron -'80, -'88, •96.-112,;*20 T36 TU, TeorimZ'-. ------- Na debelo cene ugodne. -------- Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do popolne vporabe olja; po vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga ------------------mila in sveč.------------------- Novo plesišče priporoča društvom po deželi ia fantovskim družbam za prireditev veselic in plesov Fran Pavšič, mizarski mojster na Šempeterski cesti. Priporoča tudi odre za veselice, kole za obešanje zastav in tudi vse priprave za razvet-ljavo A ČETI LEN, sploh vse potrebščine za take prilike. Andrej Fajt j pekovski mojster ~ v ST-ci Cirsi Franc Giis. št. 2. filijftlkA V isti uiici št. 20. Sprejema naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove ma&e in godove, kolače za bir- i mance, poroke itd. Vsa naroČila * izvršuja točno in natančno po želji naročnikov. Ima tudi na prodaj različne moke, fino pecivo, fina vina in likerje po zmernih cenah. %% veliko itofi priporoča goriške pince, potice Itd. „PRI JAMI" (AUa grottai. Podpisani si usoja naznanjati slavnemu občinstvu, da je spet otvoril in prevredil na novo gostilno ,Pri jami1 v RaštBlju it, 17. Točil bodera vsakovTstna najboljša vina in i z borno pivo. Domača kuMx\ja» Postrežba točna. Cene zmerne. Za mnogobrojen obisk se toplo priporoča udani Karol lasin, Cene zmerne. rwm*tir*iK»miv boterijske številke. 9. junija 1906. Trat............, 89 17 53 62 7 Ub°.............56 48 25 53 59 &&&^&&&&&&M&L>4L& Postavno zavarovano. Vsako ponarejanje ia ponatis je kainjiv. Jcdino pristen je THIERRY-|ev balzam z znamko zelena nuna. Hajstarejc ia neprckosljivo sredstvo proti motenju prebave, želodčni m _kr2em,_koliki, katarja, -prsnim— boleznim, infiueuci Ud. itd. Cena: 12 malih ali 6 dvoj-natih steklenic ali i velika posebna steklenica s patentov, zamaikom & S poštnine prosto. THIElIBT-jevo Centifolijno mazilo znano kot neprekosljivo sredstvo proti zastarelim ranam, vnetjem, poškodbam, oteklinam vseh vrst. Cena t a lonfka K. 3"60 poStniue prosto bo razpošilja proti povzetju ali predplačilu zneska. Lekarnar A, THIERRY f Pregradi pri Rogatcu Slatini. BroSnra s tisočerimi originalnimi zahvalami je na razpolago zastonj in poštnine prosto. Dobiva se skoraj v vseh večjih lekarnab ia Kirodilnicah. »Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. Nsčslstvo in nadzorstvo jo sklenilo v skupni seji dne 28. nov. 1902. tako: Hraallna vlog* se obrestujejo po 47, %. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po dogovoru. Reutni davek plačuje poB. same. Posojila« na vknjiJbe po 5'/,%, na varSCino ali zastavo in na menice po 6%. Glavni deleži koncem leta 67,%. Stanj« 31. deo. 1904. (v kronah): Članov 1781 z dela«K« 113.382. — Hranilne vloge 1,554.98913, — Posojil a 1,570.81039 — V redno s t hi s 110.675- (v resnici so vredne ved). — Reservni zalog 75.10101. Hranilne vloge se sprejemalo od vsakogar. Telefon St. 79, Ekspert Mizarska zadruga Ekspert v Gorici — Solkanu vpisana zadruga z omejenim jamstvom tovarna s slrojeviiiiu obratom na parno in vodno silo naznanja, da izdeluje najrazličnejša pohištva useh slogou ;;.„,..,;ir"""""-"••..... ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela. — Podružnica v Trstu Via dl Plazza vaccftla 1. Podružnica v Solista. Zastopstva v Orljantu. Cene zmerno, delo lično in solidno. Otvoritev velike amenkanske trgovine zz z manufakturnim blagom = bode v soboto dne 16. junija ob 9. uri dopoludne. Ogleda si lahko vsakdo! Prihitite in vporabite za nakupovanje prilika otvoritve! V Gorici, Tekališče Josipa Verdi št, 35. Olitrocl ob tem Izvrstno uspevajo in ne trpe na motenju prebavljanja. Se obnaša izvrstno ob pljuvanju, črevesnem kataru. driski itd. Priporoča jo na tisočo domačih in Inozem klh zdravnikov. Najboljše živilo za zdrave &11 11» želodcu bolne otroke. Naprodaj po lekarnah in drogerijah. T v o r n i o a diet. i i v i! R. KUFEKE Dunaj I, in BergGdorf—HaniSjurfl. Tr^oV5ko-obrtr\a zadruga V Gorici reglstrovana zadruga z neomejenim Jamstvom. Načctetvo in nadzorstvo .Trgovsko-obrtne zadruge v^ Gorici* je z ozirom na premeniena S dne 29 decembra lfts. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni S dni 30 decembra 1905. sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja: Daje svojim članom posojila na odplačevanje v peti h letih proti odplačilu po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6% obrestovanju. Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji azposojcvalea določi tudi na 10 ali več let. Vsak izposofevalec plača prf zajemuposojila enkrat za vselej, mesto uradmne >/»# prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube. Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po 4V,%, večje, stalno naložene pa po dogovoru._____ Deleži so dvojni: opravilni po 2 kroni^glavni po 20 kron. Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primorec«. Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo dobil, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«. Načelstvo in nadzorstvo. Adolf Fey urar in optiker na voglu Tekaiišša Frana Josipa in Via Leoni v GORICI Vsprejema poprave ar in optičnih prsdmeiav vseh vrst. Zaloga žepnih, nazidnih ur budilk vseh vrst ------- in optičnih predmetov. ------- Za Vsako uro se jamči 1 leto. r privit. C. kr. krojaški kroji. Krojacfijca prve vrste za vsaki slan. Trgovina z gotovimi oblekami in manufak- tnrnim blagom iz inozemskih in avstrijskih tovaren, perilo vsake vrste. Blago na meter po zmernih cenah. Edina zaloga oprave k uniformam za častnike, uradnike, Sokole, finančne stražnike, orožnike in občinske redarje ; za častito duhovščino: ovratnike, masne kape, cingulum itd. Dobiva se vse kar spada k parad-—.x lin ©Nekam, tudi orožje samo v trgovini H. FOVERAJ y Goriei na Travniku. Solnčniki o najuečji izbčri po usaki ceni | so ravnokar dospoli. J. ZOBNIK - GOl&ICA Gosposka ulica 10. Največja izbera nndercev vedno zadnje novosti idealnih krojev, samo pri J. ZORNIK - GORICA Gosposka ulica. 10. Krasni okraski za spoinladne in letne obleko so vže začeli dohajati. J. ZOKNIK - GORICA fiosposka ulica 10. C^lamp fine ogrske gld. l-7">; iz gnjati Oalalllt? Zelo priljubljene gld. 1-iJD; dunajske 86 kr.; bolj fine gld. P15 zu kilr> f~»«1af" a m PraSa 1 gld.; brez kosti gld. \JUjal) i-20; pleee brez kosti !»r> kr.; suho meso 8(3 kr.; slanina 8S kr.; gin vina fina 50 kr. za kilo.— Fine kranjske klobase, vel., ena 20 kr. ^iliVOVfcfi brinjevec. gld. i-m liter od 5 kil raprej pošilja s poštnim povzetjem Janko Ev. Sire v Kranju. Ustanovljeno leta 1881. Mnogo priznanj o dopo-slanem blagu. — Kupujem pa vedno — brinjevo olje. Rimske toplice d Tržiču (fflonfalcoiie) na Primorskem Stalno podnebje 38—40°. D času od 1. junija do konec septembra. Kopelji se priporočajo posebno proti protinu in reumatizmu, bolečinam u kolku in ženskim boleznim itd. itd. Isostnina Kr. D. kneza Ihurn - taxis. /M OilllknvJM ""¦ "" s častno diplomo |*f^ Dunaj IS98. Umetniška ?j obrtna razstasa Gorica (S00. Odlikovana pekarija in sladčičarna v Gorici na Komu v (lastni hiši) izvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfinejega peciva, torte, kolače za birman in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina in likerja na drobno ali v originalnih buteikah. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojua naroČila ter obljublja solidno po*«:,.;, IPr* po Jako zmernih cenah. -*« .Narodni kolek' koleke, postne znam! in use poštne urei nostnice prodaja Knjigarna A. Gabršček. mmmmmw^^m^mm^^^mMmmm&^^mmmwm^wmB Tovarna kmetijskih strojev, sesalk in železolivarna K. & R. JEŽEK v Blanskem (Moravska) *« priporoča t.% dobavo \M\ kmetijskih strojev, kakor plugov, bran, sejalnih strojev, strojev ta žeti in kositi, vitlev, mlatilnic, žitnih Čistilnic in odbiralnikov (tri-Jerjev), slamorcznlc, rcooreznic, koruznih robkarjev, dro bitnih mlinov, parilnih kotlov, grozdnih in sadnih ml.nov in stiskalnic itd. Posebna Izdelava sesalk, vodovodnih naprav, bencinovih motorjev in lokotnobil, vrtalnih strojev in strojev i\ krotenje obroCev. Popolne opreme epekarn, samotnih In tovaren za mavec, Zmerne cene. ugodni plačilni pogoji. Ceniki {o kmetij-sk h strojih tudi slovenski) zast nj in poštnine pivsU Zastopstvo za Kranjska ii zalogi strojev v ljubimi Iv-n Komaflč Dunajska cesta to. 31 Zastopstvo za Soriško, Primorjc in Istra Josip Dskleva v Gorici, ulica Municipio 1. s cesarskim! brzoparattd „KAISER WMELM H* »KRONPRINZ W1LHELM* te „KA1SER WILHBLM der GROSSE". Prakamorska vožnja traja *amo 5 6 dnR. ^ H»Un5«n, Mnealjir podak In relj«vno win« iistk« ki p&rnlke gori ntvedenee« . -i parobrodneg* društva kakor tudi listka u ym proga amoriikih ieleinfo dobite EDVABDD TATCARJO, Kolotoste fce št 35s * nasproti občeznani gostilni Mpri Starem Tišlerju". »3 Odhod Is Llnbljanft je vsak torek, Četrtek in soboto. — Vsa pojasnili, W se 2 tičejo pol jmja, tofcco ia brezplačno. — Pos.režba poltena, reelna in solidna. Potnikom, lonftnjta t »apadna driar« kakor: C4>lorado, Meiiko, Califomljo, Ari- UUh, wiorajng, Navada, Oregon in VTashirigteii nudi naSe dfuStvo | poaabao ttgodao 1» iirodno tino Sre* Gai.aatoi. Odhod a« toj progi is Kremno enkrat rueaseno. Tu i« dobivajo pn tndt ltstkl preko Bsitlmora in na rae ostale dele sveta, kakon k -» BraaiHjo, Robo, Bueaoa-AiMa, Oolombo, Slngapore t Aratralljo Itd. Se dobiva v vseh lekarnah. Nsgboljše zdravilo proti Se dobiva v vseh lekarna! REVMATIZMU in PROTINU JB likBr bOdina Hi6-11 V Trl»/. ld^n^ «•<*•¦ Godina, l«k«m« „*U* Madonn« d«lla Satuta" pri Sv. Jakobu; Josip Godina, ' laaaraa ^All lgaa"p Via dal Faraato 4« Omis ¦teklenlo« ElM.Ii Trits st no nspolOJa manj nsgo 4 ittklanice proti po**«tjn tU najprej poslanim sueikom I T- proito poltnine. I NajcenejS« a BajhŽtrejia vožnja y Ameriko je s paniki Jetiroaemškega Llojda",