Liubliana, sobota 23 m?rc3 1829 Cena 2 Din ntfoondfii i&aAa iocsc^ik} X Dfa. M taoiomsrvc 40 Oio._ Uredništvo: Ljubljana. RnaAJeva Jtoca 5. Tetefon Ker. 3122. 3123. 3124. 312S ia 3126. Maribor: Aleksandrova eeata 11 Teletoa &t 440 Celja: Koceoova oL 2. Telefoa Itw. 190. Bofcopiji m m vračajo. • Oztas po tarifa. Ljubljana, 22. marca. Slovenski pravniki obhajajo danes štiridesedetnico svojega društva »Pravnika«. Ta štiridesetletnica. kakor se praznuje z zgolj internimi prired.tvami, je več ko obletnica kakršnegakoli društva. Je spomin na potek zelo pomembne dobe. ki se sama deli v dva dela. v prvih 30 let od 18»9 do prevrata, m v prvih deset let Jugoslavije. List »Slovenski Pravnik« nosi letnico XL11I., društvo »Pravnik« pa je Imelo svoj ustanovni občni zbor 26 januarja 1889. Od te dobe pa vse do leta 1918. je bil »Pravnik« »center rezi-stence« in je pomenil nacijonalno za nas približno to. kar cerkev pred orot reformacijo. kar Vodnikov list ob francoski revoluciji, kar Bleiweisov pred marčno revoluciji. Bil ie center teženj za slovensko terminologijo, slovensko pravno zanost. slovensko uradovanje ca sodiščih in pri drugih uradih, bil ie center našega znanja, četudi ie z ozirom na fiskalne stioke in center naše drobne državopravne in narodne krušne borbe. V pravicah našega lezika je bilo takrat jedro borbe za naše narodne pravice in za ravnopravnost. Lastna pravniška literatura te pomenila v teh usodnih 30 let h ne le strokovno, marveč tudi politično kar najpomembnejšo nacijonalno pridobitev. Bila ie pogoj za omogočenje naše univerze tako v personalnem kakor v materijalnem pogledu. Izdajanje lista, knjig, društveno življenje, sestanki, to vse so agregati bogatega delovanja naših organiziranih iuristov. Začasno je bilo oddvo-jeno delovanje posebne organizacije odvetnikov, v namenu, da bi eventualnih vladnih represalii za svobodneišo besedo ne čutil »Pravnik« kot takšen. Ko je padla ta opasnost. je odpadla tudi formalna dvotirnost. ki ie bila le na papirju, kajti dejansko je tudi za vse takšne borbene vloge in posle vede! »Pravnik«. Ponosna je zgodvina slovenskih pravnikov v dobi do osvobojen'a. Odtod da'ie se nekoliko pozna razrvanost v katero je zašla Jugoslavija. Nove naloge. ki so se izkristalizirale v zadnjem desetletju, so po »Slovenskem Pravniku«: izdajanie glasila, sodelovanje na pravniških kongresih in niih prirejanje, zbližanie posameznih terminologij, gojenje znanosti. K temu bi še dodali, da spada tudi naša Akademija v ta del programa slovenskih pravnikov. Izmed drugih mneni o novih nalogah slovenskih pravnikov je pomemben memento dr. M. Pretnarja v slavnostni številki »Slov. Pravnika«: »Društvo je gojilo ne samo pravno znanost marveč je bilo središče onih slovenskih in hrvatskih prav nikov. ki niso pozabili, da niso samo pravniki, ampak tudi sinovi svojega naroda in so smatrali za svojo dolžnost delovati na to. da pride naš narod tudi v državnem in sploh javnem življenju do veljave.« Zato predlaga, naj bi pravniki sodelovali pri vseh vprašanjih zakonodaje, ki pretresajo našo državo, sine ira et studio s pravniškega stališča glede na gospodarski in socijalni položaj in o njih izražajo svoja mnenja. Drugače bi se tudi dalo reči. da so pravniki biii preje in da so danes lahko, če bi hoteli, tvorci nacijonainega javnega mnenja in vzgojitelji. Učitelji onemu delu naroda, ki je odrasel šoli. In njegovi odvetniki v borbenem smislu besede. Sodnik, odvetnik, profesor prava so od nekdaj in prva dva v naši narodni zgodovini še posebej, historični predstavniki svobanega mišljenja in neodvisnosti. Pravnik je bil v dobrem pomenu te besede v naši preteklosti elita narodne inteiigencije in objektivna sodba mu bo priznala, da si je tudi v novi domovini znal v giavnem očuvati svoj visoki nivo. V najtežjih časih poprevratne demoralizacije je ime slovenskega sodnika ostalo čisto in svetlo, a tudi slovenski odvetnik se je z uspehom branil, da ne zapade moralični devalvaciji. Jugoslavija postavlja naše pravnike pred nove in težke naloge in nič ne dvomimo, da jim bodo kos. Njihova glavna dolžnost, očuvati v narodu vero v zakon in pravico, z nesebičnim in stvarnim nasvetom in delom pomagati pri izgradnji pravil za končno normalizacijo našega nacijonainega in državnega življenja biti ljudstvu dober in objektiven svetovalec v vseh težkočah in neprilikah vsakdanjosti, juriste še vedno visoko dviga v njihovem poklicu, naj si bo za sodnim stolom, odvetniško mizo. profesorsko katedro ali v administrativni pisarni. Slovenski pravniki so v 40 letih svojega organiziranega dela v »Pravniku« dokazali, da jih sme narod s ponosom šteti med svoje najboljše sinove. Skromna slavnost društva »Pravnik« zasluži pažnjo celokupnega naroda in spomin na idealno delo preteklosti je najlepša vzpodbuda za bodočnost, da bodo za slovenskega pravnika ostala vedno živa načela naših starih juristov: honeste vivere. nerninem laedere. jus suum cuigue tribuere. Upraratttrvi Lftftftao«, PreAcraova rt U Teletoa k. 1122, 1123, 1124, 1121 112«. ktteratai oddelek: Uuhitaa*. Preieroor ■Bca 4. Te letal It 2493. Podružnica Maribor: Uekaaadrov« M it. U Teletoa It 456. Podru*alca Celje: Koceoova rilca ft. I Teletoa it 190 Rabini pri poŠt tek »»vodih; Ljubljana ŠL 11.842; Praha ffisto 78.180; Wiea Nr. 105.241 Toni Schlegel v Zagrebu umorjen Dva neznanca sta sinoči ustrelila direktorja „Novosti' in znamenitega hrvatskega novinarja Toni Schlegla Zagreb, 22. marca n. Danes zvečer par minut pred 8. je bil na Prilazu izvršen zavraten atentat, katerega žrtev je postal predsednik novinskega koncema »Jugoštampe« in direktor »Novosti« Toni Schlegel. V trenutku, ko je pred svojim stanovanjem stopil s svojega avtomobla in prije! za kljuko veznih vrat. sta priskočila k njemu dva neznanca, izmed katerih ie eden oddal od zadai iz neposredne bližine strel Iz samokresa na Schlegla Krogja je predrla srce. tako da se ie Schlegel pri priči zgrudil mrtev na tla. Zagreb. 22. marca, n O atentatu na direktorja »Novosti« Schlegla se do-znavajo v poznih večernih urah naslednje podrobnosti: Kakor običajno, se je Toni Schlegel malo pred osmo uro zvečer podal iz redakcije »Novosti« v Marovski ulici nasproti gledališka k večerji na svoje stanovanje na Prilazu Gjure Deželiča št. 84. Vozil se ie v svojem avtomobilu. Kakor zatrjuje šofer, sta prispela pred stanovanje, ki leži v precei mirnem in samotnem delu mesta, blizu kolodvora Sava. 7 nrnut ored 8 Schlegel je izstopil iz avtomobila^ na kratko pozdravil šoferja in stonil proti vežnim vratom. V tem hipu sta z druge strani ulice prih:tela dva moška, stara okrog 25 do 30 let. izmed katerih ie bi! eden srednje, drtgi pa ma'hne rasti. Mariši Je bil oblečen v jahalne hlače V trenutku. ko ie Schlegel prijel za kljuko, da bi odpri vežna vrata ie stopil manjši moški tik za njegov hrbet in sprožil na Schlegla strel iz revolveria Z bolestni krikom se ie zgrudil Sch'egel na tla. napadalca pa sta pobegnila v smeri proti kolodvoru Sava. bivšemu južnemu kolodvoru. Na ulici v tem času skoraj ni bite nobenega človeka. Atentat ie slučajno v!del neki kanetan. ki stanuje v isb* hiši kakor Schlegel. Kapetan je takoj prihitel na ulico in odnesel smrtno ranjenega in nezavestnega Schlegla v niegovo stanovanie v 1. nadstropje. Vsaka pomoč je bila izkliučera. Schle-ge' 'e nar m'"nf nato izdihnil Krogla je šla hrnod leve lopatice, predrla srce in obtičala pod levo pazduho. Pana ie bila absolutno smrtna in bi bila vsaka zdravniška pomoč zaman. Ko se je šofer, ki ie sprva od presenečenja onemel, zaveds! kai se je zgodilo. je pognai avtomobil za bežečima napadalcema. Ta sta bežala na.iprei po Prilazu. nato pa sta zavila v stransko u! co proti kolodvoru. Ker je tam še mnogo nezazidanih parcel, sta krenila kar preko poija. kamor jima šofer z avtomobilom zaradi mehke in mokre zemlje ni mogel več slediti in sta mu kmalu izginila izpred oči. Ziočin je vide-i tudi neki oficir iz bližnje vojašnice Zrinjskega. Ko je Slišal strel in videl bežeča napadalca, je poslal takoj dva vojaka, da bi pomagata pri zasledovanju Vojaka sta precej daleč sled.ia bežečmia atentatorjema. ki pa sta jima kljub temu izginila v noči. O atentatu je bila teiefonično obveščena policija, ki je poslala na Prilaz takoj uradno komisijo. Policijski uradniki so' najprej zaslišale domače ljudi, vse očividce, zlasti pa šoferja, da so ugotovili, kako se ie izvršil napad. Obenem so bile po vsem mestu razposlane letečf. patrulje na konjih in kolesih, ki so pretaknile vse ulice in iskaie sumljivih elementov. Vse ulice okrog Priiaza so bile cernirane. Do 1 zjutraj pa o morilcih še ni, nikakega sledu. Vest o atentatu se je bliskovito razširila po vsem mestu ter je izzvala ogromno senzacijo in splošno obžalovanje trag.čne smrti uglednega hrvatskega javnega delavca. ★ Nepričakovana tragična smrt Tonike Schlegla je velika izguba za naš narod. Zločinski strel je uničil življenje enega najznamenitejših jugoslovenskih žurnalistov, novinarja, s kakršnim bi se ponašal vsak narod. Z imenom pokojnega Schlegla so vezani najlepši spomini nekdanjega bojevitega jugo-slovenskega in naprednega novinstva na Hrvatskem, v novem razvoju našega časopisja po osvobojenju pa je Schlegl postal tudi veliki novinski organizator: časopisno podjetje »JugO' štampa« je plod njegovega organiza tornega dela. Posebno vnemo je posvetil pokojni Schlegl dnevniku »Novosti«, ki ga je znatno razširil in spo-poln.il. V njem je pisal skoraj vsak dan svoje izvrstne uvodnike. Kot novinar je bil Schlegl mož sijajnega peresa, velike erudicije in žive inicijative. Poli-tično-strankarsko se ni udejstvoval. vendar pa je od nekdaj trdno vztrajal na napredni in jugosiovenski liniji. Človek evropske kulture, ljubezniv in plemenitega srca je užival pokojni v vseh krogih največje simpatije. Imel je nešteto prijateljev v vseh taborih, med njimi pač do zadnjega vse jugosloven-ske novinarje, ki globoko pretreseni stojijo ob mrtvem truplu svojega pro-minentnega tovariša. Slava spominu Toni Schlegla! Poostreni predpisi za bolezensko upokojitev Z včerajšnie seje zakonodajnega sveta - Ureditev verskih praznikov v državnih uradih Beograd, 22. marca p. Danes popoldne od 15.30 do 17.30 se je vršila seja Vrhovnega zakonodajnega sveta. Glasom komunikeja, ki ie bil izdan, je VZS odobril pravilnik za ugotovitev zdravstvenega stanja državn h uradnikov in nato še zakon o praznikih. Oba zakonska predloga sta bila sprejeta z manjšimi stilističnimi spremembami. Razprava o poslovnem redu državnega sveta in upravnih sodišč je bila odgo-dena do jutri. Kot referenti so se udeležili današnje seje za ministrstvo financ načelnik Toša Fijuškovič. za ministrstvo narodnega zdravja dr. Alojzij Stojkovič in za ministrstvo pravde načelnik Vasa Petrovič. Pravilnik o ugotovitvi zdravstvenega stanja se nanaša na čl. 108 zakona o državnih urad/n kih ter vsebuje podrobne predpise glede postopanja pri bolezenskih dopustih in predčasnih upokojitvah zaradi bolezni. Glasom določb tega pravilnika bo osnovana v Beogradu posebna sanitetna komisija, pred katero bodo morali vsi oni državni nameščenci, ki bodo prosili za predčasno upokojitev iz zdravstvenih razlogov. Tudi za daljše bolezenske dopuste bo potrebno mnenje te komisije. Zakon o praznikih točno fiksira, katere praznike morajo praznovati državni uradfi, in deli praznike tako, da delo v državnih uradih počiva popolnoma ali pa samo deloma. Verske praznike, v kolikor se sploh praznujejo, smejo praznovati uradniki samo po svoji veroizpovedi in se ne sme več dogajati, da bi praznovali uradniki ene veroizpovedi praznike svoje rn drugih ver. kakor se je to doslej često doga-ia'o. Zakon o poslovnem redu državnega sveta in upravnih sodišč, ki pride na razpravo na jutrišnji seji VZS, fiksira samo sedanje stanje v skladu s spremembami po 6. januarju. Vrhovnemu zakonodajnemu svetu je bil nadalje predložen zakon o spremembi čl. 101 invalidskega zakona. Iz-prememba se glasi: Kot siromašne osebe v smislu invalidskega zakona z dne 17. novembra 1925 se smatrajo one osebe, ki ne plačujejo letno nad 20 Dir poslovnega ali neposrednega zemljiškega davka brez desetinskega povišanja na poslopja, obrate, poklice. Davek na dohodke od nesamostojnega dela. ki se plačuje dnevno, tedensko ali 14-dnevno, ne vpliva na pravico uživanja osebne in rodbinske invalidnine, invalidske podpore in doklade. Tudi davki, ki jih sedaj plačujejo invalidi od svojih plač. penzij in doklad. ki iih sprejemajo iz državne blagajne, nimajo vpliva na pravico uživanja invalidnine.« Ta zakon stopi v veljavo s 1. aprilom. Avdijenca dr. Kumanudija Beograd, 22 marca. 6. Danes dopoldne od ti. do 12.30 je bil v avdijenci na dvoru zastopnik zunanjega ministra dr Kumanudi. ki se je včeraj vrnil iz Ženeve. Poročal je kralju o dogodkih v Ženevi ter o splošni zunanjepolitični situaciji. Istočasno se je mudil pri ministru dvora in pomočniku zunanjega ministra češkoslovaški poslanik g Šeba. Ukinjeni honorarji za neobli-gatne predmete Beograd, 22. marca, t Z novim proračunom prosvetnega ministrstva bodo odpravljeni honorarji za vse neobligatne predmete razen petja. Drugi neobligatni predmeti se bodo mogli podučevati le. če bo dotični učitelj ali profesor podučeval brezplačno, ali pa če bodo učenci sami pripravljeni, plačevati mu primeren honorar. Ves svet se klanja manom maršala Focha Sožalne izjave francoskih in tujih dostojanstvenikov — Pogreb maršala je določen za torek Pariz, 22. marca L Včeraj je bilo truplo maršala Focha prenešeno v dvorano v pritličju ki je okrašena z amblemi žalosti in obita s črnim blagom. Maršal leži v krsti gologlav. oblečen v »inio uniformo, preko nog pa ima pogrnjen plašč v katerem ie ob koncu vojne zmagovit korakal v Metz. Ma blazinici polee trupla so izložena številna odlikovanja pokojnikova med temi tri mar^alske Dalice- francoska angleška in Poljska Njegovo lice ie mirno, samo energične poteze so dobile c smrti ostrejši poudarek. Snoči so od 15 do 20. ure prvič 'mele pristop množice naroda, ki so v ne-orekinien' vrsti definirale pred pokojnikom. Predsednik republike ie fe dopoUr-e počastil maršalovo truplo in izrazi' globoko so-žalie vsega naroda prizade>; rodbini Kmalu nato se ie poiavil Oeorges Clemenceau. ki ie glohoko ganien dlje časa giedal maršalu v obraz in pri odhodu zamrmral z ža- lostnim in zamolklim glasom: »S takimi sodelavci smo morali zmagati!« Ob 11. uri dopoldne ie prispel ameriški general Per-shing. ki se ie poklonil mrtvemu junaku ▼ imenu ameriške vojske. Proti večeru pa so naiavili prihod belgijskega kralja Alberta, ki je posebno ganjen izrazil svoje sožalje rodbini in francoskemu narodu nad bridko izgubo Razen tega so prišlt pokropit pokojnika maršal Jofire, ameriški poslanik Eric, italijanski poslanik Manzoni, papeški nuncij mons Maglione in vsi vojaški atašeji akreditirani pri francoski vladi. Krsta s pokojnim maršalom bo izpostavljena v nedeljo in ponedeljek pod slavo-'okom zmage, v torek pa bo pokopan v in-val;d'kem domu Od pokojnika se bo poslovil v imenu naroda samo predsednik vlade Poincard. Njegov govor bo edini med vso pogrebno ceremonijo. Naša delegacija na maršalovem pogrebu Delegacijo vodita vojni minister in šef generalnega štaba Beograd, 22. marca. p. Nocoj je bila sestavljena delegacija, ki bo zastopala našo državo na pogrebu maršala Focha v Parizu. Delegacijo tvorijo minister voiske in mornarice general Had-žič, načelnik generalnega štaba general Pe.š:č. generalštabni polkovnik Mita Zivkovič in generalštabni podpolkovnik Skekič. Z delegacijo odpotuje tudi en vod kraljeve garde v polni bojni opre- mi. V Parizu bivajoči naši aktivni in rezervni oficirji so dobili nalog, da se udeleže pogreba maršala Focha. Delegacija odpotuje iz Beograda jutri ob 16. s simplonskiin ekspresom. Naša vlada ie nujno zaprosila italijansko vlado za dovoljenje, da sme naša vo;aška delegacija potovati preko Italije s svojo opremo. Dr. Seipel demantira vesti o demisiji vlade Vse težkoče bodo rešene v parlamentu — Niti plebiscita, niti predčasnih volitev ne bo Dunaj, 22 marca. Na krščansko socijal-nem zborovanju v okraju Wieden ie govori; zvezni kancelar dr. Seipel o političnem Položaju Njegovim izjavam se pridaja velika važnost Dr Seipel je izjavil, da so ^se vesti o predstoječi demisiji vlade neres nične Poudarjal ie, da se le vladna koalicija sicer v zadnjem času borila s precejšnjimi težkočami in ie bilo prišlo do resnih konfliktov med krščanskimi soCiia]ci. veie nemci in kmetsko zvezo V teh difsrencan ki so se tikale šolskega vprašania in refo -me braka pa krščanski socijalci niso no«!i popustiti od svojih katoliških načel. O ljudskem glasovanju in o novih volitvah Je izjavil dr. Seipel, da se glede s'anova.riske-ga vprašanja ne more izvesti 'ludsVo glasovanje. To vprašanje mora reš'pef ni mogoče trditi, da bi bil niski k;>m'ini- zem v razkroju aH da ara preti skoraj Sen propad. Prožnost ruskega komunizna ia niegova razvojna sposobnost je tolika, da ima še vedno posebne rezerve, k! iih bo uporabil v primeru nujne potrebe. Na ra-padu se nadejajo poloma ruskega komunizma. ker podcenjujejo življenjsko moč sistema. Boljševiška Ideja ie pač irgubili na agitacijski moči, toda napačno je računati na nleno skorajšnjo smrt. Sovjeti v borbi s senco Trockega Moskva, 22. marca (be.) CetrtraiaJ tevrSal odbor rnske komunistične stranice Je sklenil, da morajo najpozneje do 1. maja vse mestne organizacije. ki so imenovane po Trockem, premen;*! naslov. eniat rdgovc rdgovc mlhc eniat rdgo -'.ijm Sovjeti v borbi z verižniki V Rusiji nastooa veliko pomanjkanje in draginja živil — Dra-konične odredbe sovjetov proti špekulantom Moskva, 22 marca g Špekulacije z živili. napačne vesti o grozeči lakoti in vedno bolj naraščajoče cene so vznemirile prebivalstvo Moskve in drugih mest. Zato so razglasila mestna zastopstva stroge ka ženske odredbe proti vsakemu špekulira-nju z živili in veriženju Uradniki, ki bi falzificirali krušne karte ali ki bi jih dajali osebam, ki do niih nimaio pravice, bodo kaznovan' z ječo do petih let. nato pa izgnani v Sibirijo Za krušne karte se ie pod roko plačevalo komad do 25 rubljev. Oblasti razmišljajo o racijoniranju sladkorja, soli in mila. V enem dnevu se je v Moskvi Prodalo toliko soli. kakor sicer v dveh tednih V nekaterih prodajalnah spjoh ni vet nobenega blaga. V mnogih okrajih so cene tako poskočile, da delovne mezde daleko ne zadoščajo za dnevne potrebe, kar je seveda med delavstvom povzročilo veliko nezadovoljstvo. Krvava bitka med grškimi kmeti Prebivalci dveh grških vasi so si napovedali vojno zaradi nepravilno izvršen 3 agrarne reforme Atene, 22. marca g. Včeraj je prišlo med prebivalstvom krajev Harvate in Lioposi v okolici Aten do krvavih spopadov, pri katerih sta bili dve osebi ubiti, več pa težko ranjenih. Vzrok krvavega konflikta je bila včeraj izrečena razsodba glede razlašče nega ozemlja, ki leži rned obema krajema Ena tretjina tega ozemlja je bila prisoiena kraju Harvate, dve tretjini pa bivšemu lastniku — pravoslavni cerkvi. Prebivalstvo Lioposija se je zaradi te razsodbe čutilo zapostavljeno in je zagrabilo za orožje. Korakalo je proti Harvatu in pričelo streljati na prve harvatske hiše. Prebivalstvo Harvata pa je tudi naglo poseglo po puškah in odgovorilo z ognjem. Vnela se je kmalu pravcata bitka Oddanih je bilo več sto strelov. Bitko je šele prekinila policija in orožništvo. ki je prihitelo z avtomobili in razdvojilo nasprotnike. Nekaj oseb je bilo aretiranih. Zmaga angleške delavske stranke London, 22. mar-a. 8 Pri nadomestni* volitvah v okraju Lanark je dobila kand' dntinja delavske stranke mis<> Lee 15 711 glasov. Konservativni kandidat lord Sconee je dobil 9133. liberalna kandidatinja miss NitcbeU pa 2488 glasov. Dve novi jadranski ladji Split. 22. marca č. Jadranska m Dtibro« vačka plovi*ba bosta še tekom letošnjega 'eta nabavili vsaka po en nov parnik rs obalni promet Jadranska plovitha se ie Se obrnila na dvorno pisarno s proSnjo za do* voljenje. da bi smela novi parnik krstiti na ime D .•»tolonaslednika Petra, V pričakovanja obiska ministra Karapanosa Grški zunanji minister bo potoval v Beograd preko Ljubljane in bo od Rakeka dalje gost nase vlade - Odločilna pogajanja za prijateljski pakt Beograd, 22. marca. p. V zunanjem ministrstvu se vrše priprave za sprejem gr-Skega zunanjega ministra Karapanosa, ki pride v Beograd kot gost naše vlade. Nocoj Je odpotoval na Rakek uradnik zunanjega ministrstva Kosta Pavlovlč, ki bo na meji »prejel ministra Karapanosa in ga sprem-Hal do Beograda. Železniška uprava Je dala Karapanosu na razpolago poseben salonski vagon, ki je tudi že dirigiran iz Beograda na Rakek. Skupno s Karapanosom prideta v Beograd tudi grški poslank v Parizu dr Po-Htis tn tajnik našega zunanjega ministrstva dr. Subotič, ki sta sodelovala v ženevi pri pogajanjih za sklenitev konvencij. Karapa-nos ostane v Beogradu do srede in se bodo za časa njegovega bivanja v Beogradu nadaljevala pogajanja za sklenitev prilateiJ-akega pakta z Grčijo. Včerajšnje vesti, da bo prijateljski pakt t Grčijo podpisan v nedeljo, so se izkazale za preuraniene Jn so temeljile na nesporazumu *ned novinarji in zunanjim ministrom dr. Kumanudijem povodom njegovih Izjav o priliki včerajšnjega sprejema na kolodvoru: Pogajanja za sklenitev pakta le niso zaključena ter še vedno ni dogovorjeno, po katerem vzorcu naj se sklene pakt. Jugoslavija je slej ko prej mnenja, da bi naj služil za vzorec jugoslovensko - francoski pakt, dočim predlaga Grčija, da bi temeljil na grško - italijanskem paktu. Kakor pa poročajo iz Aten, Je grški ministrski predsednik Venizelos izrazil željo, da bi se vršil svečani podpis pakta na grški narodni praznik 25. marca, vendar pa !e zelo dvomljivo, ali bo mogoče že do takrat urediti vsa še nerešena vprašanja. Danes se je vrnil iz Pariza francoski poslanik na našem dvoru Dard. Popoldne )e posetil zunanjega ministra dr. Kumanudija, s katerim Je imel daljšo konferenco. Pri dr. Kumanudiju so bili tudi madžarski poslanik Forster ln angleški poslanik Ksnard. Poseta gg Darda in Kenarda se spravljata v zvezo s pogajanji med našo državo In Grčijo. Proračun končno odobren Beotrad, ti. marca. p. Na včerajšnjem kronskem svetu je Ul obenem a vladnim delovnim programom definitivno odobren državni proračun za leto 1929.-30. Proračun bo t obliki zakona podpisan od krai|a 27. L m., nakar bo 30. marca objavljen t »Službenih Novlnah«. finančni minister bo najbrže jutri popoldne sprejel novinarje ter jim podal obširnejši ekspoze o sestavi proračuna. Katera ministrstva bodo ukinjena? Beograd, 22. marca. č. Listi doznavajo o načrtu zakona glede vrhovne državne uprave, o kateri ie razpravljal sinočnJJ ministrski svet na dvoru, da bodo definitivno ukinjena štiri ministrstva, in sicer ministrstvo za agrarno reformo, za narodno zdravje, za vere ter ministrstvo pošte In brzojava. Ta ministrstva se spoje z ministrstvi. kakor smo včeraj poročali. Uveljavljenje pravnih konvencij z Avstrijo Beograd, 22. marca p. Danes so stopile v veljavo konvencije o pravnem občevanju med našo državo in avstrijsko republiko, ki so bile sklenjene meseca maja lanskega leta. Na podlagi teh konvencij bodo lahko naša sodišča direktno korespondirala z av« atrijskimi sodišči v zadevah medsebojne pravne pomoči._ Težave zionistov s Palestino Eden od učinkov svetovne vojne je tudi ustanovitev židovske države v Palestini. Palestina naj se obnovi kot židovska dežela; vanjo naj se naseljujejo židje iz vsega sveta in tu naj se osnuje židovski nacijonalni organizem, naj se stvori židovski narod kot v svojem domu. Vendar }e obnova židovstva mnogo težavnejša stvar, nego so si mnogi predstavljali. Težava je že v tem. da tvorijo Arabci-muslimani ogromno večino domala devet desetin prebivalstva v deželi in gledajo seveda z velikim nezadovoljstvom doseljence. Ali ker stoji za židi angleška oborožena sila. jim arabski odpor ne more biti nevaren. Večje težave so na finančni stranL Doseljenci so domala samo siromašni židje, največ iz vzhodne Evrope, kjer je. kakor znano, poleg premožnih Židov mnogo večje število povsem siromašnega proletariiata. ki nima ničesar. Ta-Kim priseljencem Palestina ne more ničesar nuditi, zakaj to je dežela, ki se da kultivirati samo z ogromnimi investicijami. Poleg njih prihajajo v deželo | intelektualci, ki se jim ne da odrekati ! idealizem, ki pa razen s svojim zna- j njem ne premorejo mnogo. Kolonizacija in kultivacija Palestine je tedaj nave- ; zana na finančno pomoč izven dežele . bivajočih židovskih krogov. Ta pomoč pa doteka zek> slabo, gotovo pa v manjši meri. nego je potrebno za uspeh židovskega nacijonalnega podjetja. Pričetek židovske obnove v Palestini je zgrajen na znameniti deklaraciji i angleškega vnanjega ministra Balfour- i ja, ki je izročila vodstvo te akcije zio- j nistični organizaciji. Ta se je konstituirala kot Jewish Agency. to se pravi kot izvršilni organ vsega židovstva. ki : boče nacionalizirati deželo Ker pa so : samo zionisti principijelno za to pod- j jetje. so ohranili vodstvo palestinske i kolonizacije sami. Ravno zaradi tega pa so nastale težave. Zionisti so namreč med židi še vedno v manjšini in tvorijo razmeroma žeto majhne skupine v vseh državah. Zato ne razpolagajo z znatnejšimi sredstvi in jih kljub intenzivni propagandi ne morejo zbrati. Ž dje-nezionisti se celo boje, da bi jim pristanek na zoni-stično gibanje še bolj otežil položaj med narodi, med katerimi bivajo. Zato se drže ob strani in tudi na Balfourjevo deklaracijo niso pristali ter seveda niso zastopani v Jewish Agency. S tem pa stoji ob strani lahko se reče domala ves svetovni židovski kapital. Obnova Palestine je spričo tega^ v krizi. Da si pomorejo iz nje. so zionisti pričeli z akcijo, da pritegnejo tudi ne-zioniste in jih seveda za to pripustijo tudi v Jewish Agency. kjer so pridobili skupino Marshall toda morali so ii dovoliti polovico sedežev v J. A To pa je pognalo v opozicijo velik del zionistov samih, opozicija je odločno proti novi akciji, smatrajoč jo za nesmiselno, češ da razkraja zionistično organizacijo in da pomeni dejansko resignacijo na zio-nizem. Vendar je bila večina akcijskega komiteja za novo smer. v nadi. da se ji s tem posreči priti do denarja. Pogodba s skupino Marshall naj bi služila za primer, po katerem je treba postopati tudi v drugih državah ter pritegniti tudi nezioniste drugod na sodelovanje v obnovi Palestine. O stvari se je pričela po časopisju diskusija, v kateri pa mnogi židje iz zgoraj navedenih razlogov odklanjajo zionizem in zato tudi niso vneti za zionistično podjetje v Palestini. Zato bo uspeh menda manjši nego si zionisti želijo. Židovski krogi, ki se ne marajo ločiti od narodov, med katerimi živijo in pripadajo potemtakem asimilantom. so še vedno v večini in svoje taktike tudi v bodoče ne mislijo opustiti. Vrh tega se pričakuje, da se Palestina prej a'i slej spremeni iz mandata v angleški dominijon kar ima za njihovo taktiko tudi mnogo pomena. Treba je priznati, da se je v Palestini doslej že mnogo storflo. Toda tempo nadaljnji uspehov le odvisen od uspeha v Ameriki pričete akcije, ki pomeni kompromis med nacionalističnimi zionisti in asimilanti. Ta akcija pa je ipak še zelo problematična. Pomirjenje med Vatikanom in češkoslovaško Rim, 22. marca. č. Radi obljube predsed« nik« republike dr. Masarvka češkoslova« škim Orlom, da se bo udeležil njihovega letošnjega zleta, pišejo tukajšnji listi da je prišlo že do znatnega pomirjenja med Va« tikanom in Češkoslovaško V vatikanskih krogih se govori, da bo v kratkem prišlo do obnove pogajanj glede ureditve odno« šajev z Vatikanom. Češki Nemci skrunijo spomin Focha Praga, 22. marca. h. Pri današnji otvorit« vi deželnega zbora, je predsednik v svojem ovoru omenil smrt francoskega maršala ocha Komaj je izpregovoril ime generala, so že pričeli Nemci razgrajati in protesti« rati. Poslanec dr Rosche, ki je svoj čas izstopil iz nemškonacijonalne stranke in veljal za zmernega poslanca, je posebno glasno protestiral proti temu, da se je v deželnem zboru dala počast umrlemu ge» neralu. Označil je to kot razžalitev. V mestnem zastopstvu so komunisti priredili slične scene. Požar sredi Beograda Beograd, 22. marca. p. Danes dopoldne je nastal v Uzun*Mirkovičevi ulici v Beo« gradu velik požar, ki bi lahko postal kata« strofalen, če bi ne bilo uspelo ognja ome« jiti. Iz še nepojasnjenega vzroka je nastal ogenj v skladišču fotografskega materijala, ki se nahaja v tej ulici v neki dvoriščni zgradbi. Ogenj se je bliskovito širil ter v par minutah zajel vse poslopje Le z naj« večjim napoTom so gasilci preprečili, da se Eožar ni razširil na sosedna poslopja, kar i lahko dovedlo do katastrofe. Skladišče z vso zalogo je pogorelo do tal. Škodo ce« nijo nad 1 milijon in je deloma krita z za« varovalnino. Žrtve ameriške rudniške nesreče Parnas, 22. marca. s. Dosedaj pogreSajo pri eksploziji v rudniku pri Parnasu 10 oseb. Potemtakem je 31 mrtvih in pogrešanih. Bela Kun o svoji nekdanji slavi Moskva, 22. marca. d. O priliki desetlet* nic~ boljševiške revolucije na Madžarskem, prinašajo listi članke Bele Kuna, ki navaja kot vzrok poloma boljševiške akcije na Ma« džarskem strnjeni nastop vseh zapadnih velesil proti sovjetizirani Madžarski. Te so osredotočile na njo ves svoj srd. ki bi ga sicer morala občutiti sovjetska R*jsija. Po« leg tega se komunizem ni mogel ukoreni« niti v sosednih državah Madžarski socija* listi so pa stoipli na stran buržoazije in izr dali delavsko stvar. Razkroj čsl. komunistične stranke Praga. 22. marca. g. Razkroj češkoslova« ške komunistične stranke vedno bolj na« preduje. Celo boljševistično onjentirana strankina centrala priznava, da je komuni« stično delavstvo uporabljivo samo za spre« jemanje resolucij, kar pomenja pojemanje revolucionarnega duha med množicami. Zaradi tega se bavi resno z mislijo ustano« viti novo komunistično delavsko zvezo, v kateri se nadeja zbrati najmanj 50 odstot« kov dosedanjih komunistov. Po oficijelnih izjavah stranke, je treba prišteti dve tretji« ni komunističnih poslancev med opozicija. Strankino vodstvo računa, da ho lahko pri prihodnjih volitvah rešilo 60 odstotkov gla« sov. Glad v belgijskem Kongu Bruselj, 22. marca, (be.) V pokrajinah Ro-anda Jn Urundi v belgijskem Kongu je izbruhnila silna lakota. Prebivalstvo zapušča svoje vasi in se seli v drugi1 pokrajine. Mississippi ruši nasipe Newyork, 22. marca. d. Ker je Mississippi narastel zelo nad normalo so ae porušili nasipi šest milj severno od Luineva v dr« žavi Illinois. Voda je v par urah poplavila nad 90.000 oralov plodne zemlje in celo yt sto naselbin, škoda je zaenkrat že nepre« gledna. BudtmpeSta, 22. marca. a. Občini Vilo* grad in Duna»Bogdari sta deloma pod vo> do. Izpod Budimpešte se ledene mase na Dunavu že pomikajo dalje. Pred obnovo pogajanj z Vatikanom Po zagrebških informacijah je pričakovati v najkrajšem času obnovitve pogajanj za sklenitev konkordata Zagreb, 22. marca. r. »Narodna Politika« objavlja baje po Informacijah iz ministrstva ver naslednjo vest: »Dozdeva se, da Je vprašanje sk'enitve konkordata s Svete stolico Piišio v končni Itadij, ker Je to vprašanje v zvezi z važnimi drugimi vnašanji notratie in zunanje politike. Kar se tiče naše zuname politike. Je znano, da si dandanes vse države prizadevajo stopiti s Sveto stolico v redne diplomatske odnošaje na poJ'agi kcnkoidatov. To Je zlasti opažati na P"."skem. Češkoslovaškem in na Madžarskem. Tudi v Pran-clj: so bili baš te dni sprsie i zelo važni zakoni o kongregicijah. Ceio na Angleškem vlada razpoloženje, da se Vatikanu priznata ona avtoriteta in oni vpliv, ki mn gresta Po pirotski konferenci Konferenca med bolgarsko in našo delegacijo v Pirotu je zaključena in pogajanja so po tritedenskem trajanju končana. Poročila so naglašala ves čas. da se vrše razgovori zelo prijateljsko m da vladajo med delegati obeh držav zelo dobri odnošaji. Spričo napete atmosfere, ki je značilna za vse jugoslovensko-bolgarske odnošaje, je že to poročilo nekaj ugodnega in pr> pravici moremo vzeti že samo dejstvo direktnih pogajanj za ugodno znamenje. Seveda pa je simpatičen potek pirot-skih pogaiani v zvezi s tvarino razgovorov samih. Kakor se je izvedelo tekom konference in kakor odseva tudi iz uradnih komunikejev, se je v Pirotu urejal predvsem in skoro samo vprašanje najnormalneišega. lokalnega prometa čez mejo. Gre za ono obmejno prebivalstvo, ki je prišlo spričo novih meja v neprijeten noložaj. da 'im ie državna mejnica razdelila posestvo na dva dela. katerih eden je ostal v Bolgariji. drugi pa je pripade! Jugoslaviji. Spričo težav pri prestopanju meje so imeli kmetje tolike težave, da ie marsikateri kmet moral pustiti nekatere svoje njive neobdelane, odnosno da ni mogel pospraviti svojih pridelkov, kakor bi bilo treba. Regulirala so se tedaj mejna vprašanja, ki se tičejo dvolastni-kov. Ta vprašanja gotovo niso^ problem1! nepremostljivih težkoč, osobito ko ne gre za politične stvari, marveč samo za zadeve, ki so v bistvu gospodarske prirode. Vrh tega gre razen v Strumi-ški dolini za mejne sektorje pri Bosilj-gradu. pri Caribrodu in ob soodniem Timoku. ki ne spadajo k Makedoniji, kjer postanejo vse obmejne zadeve, tudi ekonomske, nehote — politične. Poročila navajato. da se je v Pirotu dosegel sporazum. Delegaciji sicer nista imeli polnomočja in rezultate dogovorov morata še potrditi naša in sofijska vlada. Ali dvoma ne more biti, da se bo potrditev izvršila brez komplikacij. kar izhaja že k prirode tvarine same. O končnem usoehu sedaj skoro da ne moremo dvomiti. Seveda nas zanimajo pri tem še druge stvari. Pričakovalo se ie. tudi v inozemstvu. da se bodo v Pirotu diskuti-rala tnd; druga vprašanja, in sicer ona. radi katerih ie naša država zaprla mejo napram Bolgariii. Ta vprašanja se tičeio prestooa čez mejo za drure potnike. ne morda obmejne prebivalce, tičejo se kratkomalo mejnih incidentov, ki nastajajo radi komitske akcije. V tem ie vir nesporazuma med Jugoslavijo in Bolgarijo in pravi vzrok vseh obmejnih konfliktov. Ako bi se v Pirotu razpravliato tudi o tem problemu ln bi se našel modns za preprečenie aii vsai za mirno poravnavo mejnih 'n-oidentov te vrste, notem bi morali reči. da se je storilo ogromno d°lo da se ie našla osnova za traino izboI<š:»n?e od-nošaiev med sosednima državama. Vsakdo ie nri tem mislil na način reševanj? uličnih konfliktov, kakor sta ga sklenili Orčiia in Bolsrariia ki sta v ta namen poklicali nevtralne švedske oficirje. da kontrolirajo obrnem i promet, ali točneje, da skrbijo za mirno aplana-cijo eventualnih obmejnih incidentov. Toda reševanje problemov te vrste )e eminentno politična zadeva, med Ju- glede na njegovo meJna-odco pozicijo. Vprašanje našega konk'»rJrita je postalo še bolj aktualno po ,»k'enitvi lateranske pogodbe. Jasno Je, da si bodo sedaj tndi naši državniki prizadevali, da čimprej ure-de odnošaje z Vatikanom, kar Je mogoče le na podlagi konkordata. Sklenitev konkordata pa narekujejo tudi notranjepolitični razlogi Na dnevnem redu so razni verski zakoni, medverski zakon, zakon o šolah, ureditev bračnega prava, praznovanje cerkvenih praznikov itd. V zunanjem ministrstvu se že vrše priprave za obnovo kon-kordatskih pogajanj, ki so pričela že leta 1925. v Rimu med našo delegacijo in Vatikanom.« goslavijo in Bolgarijo pa gotovo še precej težje nego med Bolgarijo in Orško. V Pirotu se, kakor je podoba, to vprašanje ni niti načelo; kako bo z njim v bodočnosti, se iz dosedanjih poročil ne da razvideti. Jasno pa ie, da bo moralo priti na program direktnih pogajanj prej ali slej. saj zavisi od ureditve teb problemov zelo mnogo na Balkanu. Tudi trgovinska pogajanja so se imenovala v zvezi s pirotsko konferenco. Trgovinske pogodbe si žele tako na naši kot na bolgarski strani. Prav imajo sicer oni. ki pravijo, da se praktično od nje ne more mnogo pričakovati, zakaj obe državi sta agrarni in precej slične gospodarske strukture, vendar normalizacije trgovinske pogodbe ni podcenjevati. Z njo bi se medsebojni odnošaji v gospodarskem pog'edu postavile na normalno osnovo, kar bi k stvarnemu zbližanju ipak mnogo pripomoglo in končno bi se že našle točke, v katerih bi se državi mogli medsebojno spopolnjevati. Kljub vsemu pomenijo uspehi ot>ot-ske konference korak dalje k izboljšanju jugoslovensko-bolgarskega razmerja in upamo da iim bodo Drei ali slej sledili tudi uspehi v bolj kompliciranih področjih. _ Zdrava lekcija zahrbtnim Zagreb, 22 marca n. V današnjih »Na« rodnih Novinah« je izšel uradni razglas ve« likega župana zagrebške oblasti, ki pravi med dragim: »Povodom sprememb v p osa« meznih občinskih upravah in premeščanju občinskega uradništva, dobiva veliki župan neštevilno anonimnih prijav proti poedinim občinskim odbornikom in uradnikom Vsak državljan ima pravico opozoriti oblasti na nekorektnosti posameznih javnih funkcijo« narjev Toda dolžnost vsakega prijavnika je, da svojo prijavo utemelji s konkretnimi podatki pred vsem pa da jo podpiše s pol« nim imenom Nepodpisane prijave ne mo» rejo služiti za podlago uradne preiskave.« Konferenca zastopnikov premosrokopni Beograd. 22. marca. p. Danes se je vršila seja uprave udrtiženia premogokopov v Jugoslaviji. Na seji so razpravljali o težko-čah.s katerimi se mora boriti ta industrijska panoga ter se posvetovali o ukrepih, ki bi jih bilo treba podvzeti v zaščito domačih premogokopov. Obširna razprava se ie vršila o železniških tarifah, o konkurenci inozemskega premoga ter o davčnih bremenih. Določena fe b;!a posebna deputacija. ki bo posetila posamezne ministre, iih informirala o željah in zahtevah premogokopov ter prosila za primerno podporo domačega premogarstva. Zahteva po znižani tarifi za vino Beograd, 22. marca. p. Organizacije vinogradnikov so poslale ministru trgovine obširno spomenico, v kateri opozarjajo tia ra-pidno nazadovanje izvoza jugoslovanskih vin kot posledico premalega upoštevanja vinogradništva pri sklepanju trgovinskih pogodb. Ker storjenih napak ne bo mogoče tako hitro popraviti, a na drugi strani postaja kriza vinogradništva vedno občutrrej-Sa, predlagajo vinogradniki, naj bi se s primerno znižano Železniško tarifno politiko pospeševal izvoz domačih vin Edino na ta način bi bilo za enkrat mogoč« dvigniti konkurenčno zmožnost jugoslovenskih vin na inozemskem vinskem trgu. ljubljanskem Velika stanovanjska debata v občinskem svetu Žalna manifestacija za maršalom Fochom — Proračunska razprava odgodena — Občinski svet za podaljšanje stanovanjske zaščite in maksimiranje najemnin Ljubljana, 22. marca Malo po 5. nri Je župan dr. Pu; otvoril sejo in sporočil, da Je prejel od maršala dvora dopis z zahvalo Nj. Vel. kralja za udanostne pozdrave o priliki zaprisege na prvi seji nove občinske uprave, obenem s sporočilom, naj se zahvala in želje Nj. Vel. za procvit Ljubljane sporoče celokupnemu prebivalstvu. Nadalje je sprejel župan tudi dopis ministrskega predsednika generala Živkoviča, v katerem sporoča tudi svojo zahvalo na pozdrave ob ist ipriliki in svoje želje za napredek občine. Počastitev maršala Focha Pred prehodom na dnevni red se je župan v vznešenih besedah spominjal maršala Focha. ki leži v tem hipu na mrtvaškem odru in ki je bil velik prijatelj naše države. Zato je potrebno, da se tudi občinski svet v imenu Ljubljane pridruži spio-šni žalosti francoske države s svojim so-žaljem ter dd izraza temu čustvu. Občinski svetniki, ki so županove besede poslušali stoje, so ob njegovem zaključku zaklicali spominu velikega maršala trikratni »Slava!« Predsedstvu mestne uprave v Parizu sporoči brzojavno sožalje. Razprava o proračunu odgodena Današnja seja bi imela biti proračunska seja. Z ozirom na to pa. da so razni obč. svetniki izjavili da niso mogli dovolj proučiti predloženega proračuna, se ie obrnil včerai župan brzojavno na finančnega ministra in posredoval tudi po velikem županu, da bi se rok za sprejetje proračuna podaljšal. Danes popoldne je Župan prejel obvestilo, da je finančni minister podaljšal rok za odobrenje mestnega proračuna do konca aprila. Tako se bo mogel finančni odsek ponovno baviti s proračunom, upoštevati predložene želje in pomisleke ter o njih poročati na proračunski seji občinskega sveta, ki bo okoli 15. aprila. Odsek za reorganizacijo občinske uprave Občinski svet Je prešel na naslednjo točko, namreč na volitev članov reorganizacij-skega odseka, ki je bi! že sklenjen v zadnji seli. Soglasno so bili izvolieni občinski svetniki dr. Gregorič, I. Hribar, Jeglič. Ttirk Lukan, prof. Rožič. Likar, dr. Bohinjec, Urbas. Župan je prekini! sejo. da se odsek konstituira ter ie po zopetni otvoritvi naznanil, da si ie reorganizaciji odsek izbral za načelnika prof. Rožiča, za podnačelnika ca dr. Bohinjca. Za podaljšanje stanovanjskega zakona Obč. svetnika Likar in Miklošič sta predložila nujni predlog, naj se obč. svet izreče za podaljšanje veljavnosti stanovanjskega zakona preko 1. maja t. I. »n predlo*! na ministra socijalne politike posebno spomenico. Razprava Je bila zelo živahna. Predlagatelj obč. svet. Likar Je motiviral svoj predlog s tem, da se stanovanjske prilike od lanskega leta niso bistveno Iz-premenfle. Dolžnost občinskega sveta Je. da opororl ministra za socijalno poTitiko. da ni 5e čas. da b! se stanovanjska zaščita ukinila. Obč. sv. dr. Bohinjec Je v daljšem govoru zagovarjal predlog z motivacijo. da Je bila privatna iniciJativa v stanovanjski akciji malenkostna, ter da le Pomanjkanje stanovanj še veliko. Morda so velika in obsežna stanovanja že na razpolago. a manjka malih stanovanj za malega človeka lasno ie. da »e socilalna zaščita stanovanjskih najemnikov neobhodno potrebna, zato misli, da občinski svet ne nore brezbrižno preko te potrebe. Obč. sv. Olnp le mnenja, da bi bila nesreča ne samo za hišne posestnike, nego tudi za stanovanjske najemnike, ako bi se zakon o zaščiti podaljšal Obč. sv. Ukozar. načel- nik občinskega stanovanjskega odseka, se je toplo zavzel za ptidaljšanje stanovanjske zaščite In navedel mnogo primerov iz svoje prakse, ki direktno kriče za tem. Nad 450 uradniških družin, ki so bile do sedaj zaščitene, se je obrnilo na magistrat za zaščito. Uradnik, ki ima 2.000 do 2.400 Din mesečne plače, mora plačevati 1.000 do 1400 Din mesečne najemnine. Govornik obžaluje, da niso hišni posestniki vsi držali besede ko so obljubljali, da ne bodo šli čez zlato pariteto, temveč, da Je več nego polovica hišnih posestnikov prekoračila to mejo, nekateri celo na trikratno zlato pariteto. V dokaz navaja primere, ko se Je za uradniška stanovanja plačevalo pred vojno po 100 do 110 kron na kvartal, in bi torej zlata pariteta znašala 1.000 do 1.200 Din na tromesečje. Za taka stanovanja oa se zahteva danes mesečno od 1000 do 1.200 Din. (Nekateri obč. svetniki oporekajo.) Li-kozar: V enem tednu vam lahko povem vsa imena takih hišnih posestnikov, ako želite. Tudi v interesu trgovcev in obrtnikov Je. da se zakon podaljša. Prej je uradnik porabil eno petino do eno četrtino svojih prejemkov za stanarino, danes mora zato žrtvovali eno tretjino do ene polovice. H koncu Je apeliral govornik na občinske svetnike ,da izvršijo soci.la!no de!o, ako glasujejo za to, da se zakon podaljša. Obč. svet. JegHi je mnenja, da ne bo ni8 boljše, če ee zakon leto za letom podaljša. On je za svobodo v razpolaganju s stanovanji, pač pa naj se prime on«?ga, ki navija najemnine, kakor navijalee živil. Zato je za maksimiranje najemnin. — Obč. svet. Ur-bančtf se kot državni nameščenec pridružuje predlogu z dostavkom, uai se najemninske cene maksimirajo. — Obč. svet. Butar tudi toplo priporoča predlog. Isto je storil obč. svet. Uratnik, ki je mnenja, da ja treba osebne interese zapostavljati javnim interesom. V zadnjih letih se je komaj gradilo za tekoče potrebe. Kriza ne bo večno trajala, nego je pričakovati v letih 1935. do 1945. bistvenega zboljšanja. V interesu občine je, da se stanovanjska zaščita podaljša, najmanj pa naj se najemnine maksimirajo na znosljivo mero. — Obč. svet. dr. Gregorič je predložil spreminjevalni predlog, naj se občinski svet izreče, da se stanovanjski zakon s 1. majem ukine, a vsako navijanje najemnine preko zlate paritete naj se kaznuje kot oderuštvo. — Obč. svet Brhek se pridružuje predlogu dr. Gregcriča, obč. svet Miklošič in Btipnik toplo zagovarjata Likarjev predlog in navajata oba večje število konkretnih slučajev, ki govore za ta predlog — ObS. svet. dr. Jerif ni v načelu proti predlogu, pač pa pogreša dokaze, da bo a tem v resnici pomagano stanovanjski bedL On smatra dr. Gregoričev predlog za utemeljen, naj se vrši uradna kontrola najemnin. Končno besedo ima predlagatelj obč. svet. Likar, ki se izjavlja proti spreminje-valnemu predlogu obč. svet. dr. Gregoriča, pač pa pristaja na maksimiranje najemnin. Zaščita ne bo ovirala dotok kapitala, ker nove zgradbe niso zaščitene. Glasovalo se je najprej o prvem delu TJ-karjevega predloga, naj se stanovanjska zaščita podaljša preko 1. maja. Predlog je bil sprejet z 31 proti 15 glasovom. O drugem delu predloga, naj se najemnine maksimirajo. se je obč. svet dr. Gregorič izjavil, da on vzdržuje maksimiranje le pod pogojem, da se stanovanjska zaščita ukine. Vsled tega je po prejšnjem glasovanju odpadel njegov predlog, obč. svet. Likar je svoj predlog ua maksimiranje cen umaknil, pač pa je obč. svet. Urbančič vzdržal svoj predlog alede maksimiranja najemnin v smislu, da se vsako prekoračenje najemnin preko zlate paritete kaznuje kot oderuštvo. Ta predlog je bil sprejet z 42 proti 4 glasovom. Drugi nujni predlog obč. svet Uratnika, naj ae za odpravo stanovanjske bede uvede nova davščina na dobičke iz devalvacije hipotek, je bil izročen finančnemu odseku. Ob 7. zvečer je bila javna seja zaključene ia po kratkem odmoru otvorjena tajna seia.