Leto LXXin, st. 2
PoAntna plaSana v gotovini. m Die PosffeEBIr Ua SezahH.
Prew - Cen« C 2
Ur^lulStv« . upravni Ljubljana, Kopitarjeva 1 Teleta« IM-HM. Uaaečna naročnina O lir. •» Cek. raft. Ljubljana 10 »d ia naročnino ln 10 3SM ta Inserate, Izključno zastopstvo za oirlaae U Italije ln tnozeuiatvai OPI 8. A. Mllano. Rokopl««»	»r»4«m®.
SLOVENEC
Ssteere hin- und herwogende Kampfe im Grossraum von Bastogne
Der Feind verlor bislier iiber 24.000 Gefnngene, 1230 Panzer- und Panzerfnlirzenge sowie iiber 400 Gcscliiiize — Britische Angriffe in Mittelitalien scheiterten — Steigende Hcltigkeit der Kampfe um
Budnpest
DNB Aus dem Fiihrcrhnuptquarticr, 3. Jun. Das Oberkommando der Wchr-mneht gibt bekannt:
Die Schlacht im Grossraum von Bastogne duuert unter schvveren hin-und herwogenden Kiimpfen an. Der hartniickig fortgesetzte Versuch der Amcriknner, mit etvvn vier Panzer- und ebenso vielen iiifantericdivisioncn die deutsche Frout westlich Bastogne cin-zudriicken und unseren Stellungsbogen ostlicli und siidostlich der Stadt von (}rei Seiten zu umfasscn, brachte dem Feind bei nur geringfugigem Geliindc-gevvinn einen iieucrlichen Verlust von iiber 100 Pnnzcrn. In der NVinterschlacht liat der Gegner nach den jetzt vor-liegenden Meldungen insgesaint iiber 400 Geschutze, 1230 Panzer- und Pan-zerfnhrzcuge und iiber 24 000 Gefnngene eingebiissL Seine blutigen Verluste uberstcigen bcrcits 50 000 Mann.
Die Kiimpfe nn der Saar und in Ostlothringen nehmen vveiter einen giinstigen Verlaut. Der Saarbrucken-kopf nordvvestlich Forbach wurde er-wcitert und befestigt, im Raum nord-ostllch Saargemund das Grenzgebiet vom Fcinde gesaubert. Auch in den unteren Vogesen ist unser Angriff im Forlsclirciten.
L u 11 i c h und Antwerpen liegen dauernd unter dem Bcschuss unserer Fernfeuervvaffen.
In Mittelitalien gingen die Verbiinde der 8. britisehen Armee wieder zu e'nzclncn Angrilfen und Verstiissen in der Romngna und nn der adriatischen Kiiste iiber. Sie scheiterten siimtlich. Feindliche Kriifte, die west-lich Kaven na voriibergehend in unsere Stellungen hntten eindringen kiin-nen, vvurden im Gegenstoss wieder ge-worfen.
In Ungarn stcigcrtc sich die Het-
tigkcit der Kampfe nm Bndapest.
Teihveise im Gegenstoss und in verbis-senen Nahkiimpfen wehrte die deutscli-ungarisehe Bcsatzung, von Schlacht-fliegcrn unterstiitzt, die fortgesetzten Angriffe der Bolschevvisten ab. An der Sudgrenze der Slowakei stehen unsere Truppen in schvveren aber erfolg-reichen Abwehrkiinipfen gegen ver-starkte sowjetische Angriffe zwischen dem G ran und dem Quellgebiet des Saj o. In Lnftkampfen vvurden 18 feindliche Flugzeuge zum Absturz gebracht.
An der Front von der O sls I o w a-kei bis nacli Kurland blieb die Ge-fechlstatigkeit gering.
Nordnmerikanische Terrorflieger vvarfen am gestrigen Tage Bomben auf das westliche Reichsgebiet, wo-bei besonders Wohnviertel versehiede-ner Stiidte betroffen vvurden. Tiefflie-ger sctzten ihre Bordwaffennngriffe gegen die Zivilbevolkerung fort. In den Abendstunden richtete sich ein Terror-angriff der Britcn gegen Niirnberg, der grosse Hauserschaden und Verluste unter der Zivillicviilkerung verursach-te. Unersetzliche Kulturdenkmalcr fie-len der sinnlosen Zerstorungsvvut des Feindes zum Opfer. Ausserdem unter-nahincn die Briten mit schweren Kamplflugzcugcn Angriffe gegen Stiidte in Siid wes t deu t sebi and und mit sehnellen Kampfflugzeugen gegen die Reichshauptstadt. Durch Luftver-teidigungskriifte wurden gestern 22 feindliche Flugzeuge, darunter 14 vier-motorige Bomber, abgeschossen.
London liegt weiter unter dem Be-schuss unserer Vergeltungsvvaffen.
Im Monat Dezember verloren die Augloamerikaner iiber den Kamprraum im Westcn und dem Reichsgebiet ins-gesamt 1579 Flugzeuge, daruntcr min-destens 410 viermotorige Bomber.
Nemčija kot znanilka bodočnosti
Težki
ss boji na velepodročju Bastogna
Sovražnik je izgubil doslej preko 24.000 ujetnikov, 1230 oklepnikov in oklepniških voz ter preko 400 topov — V srednji Italiji so se izjalovili britanski napadi — Silovitost bojev za Budimpešto narašča
Deloma s protisunki in v zagrizenih bojih iz bližine je odbila nemško-madžar-ska posadka s podporo borbenih letalcev
Fiihrerjev glavni stan 3. jan. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Bitka na velepodrožju Bastogna se nadaljuje s težkimi menjajočimi se boji. Amerikanci so kljub trdovratno nadaljevanim poskusom, da bi približno s štirimi oklepniškimi in prav toliko pehotnimi diviz. stisnili nemško bojišče zapadno od Bastogna ter da bi vzhodno in jugovzhodno od mesta s treh strani obkolili lok našega bojišča, le malo napredovali ter pri tem ponovno izgubili preko 100 oklepnikov. V zimski bitki jc izgubil nasprotnik po dosedanjih poročilih skupno preko 40!) topov, 1230 oklepnikov in oklepniških voz ter preko 24.000 ujetnikov. Njegove krvne izguhe pa presegajo že. 50.000 mož.
Bo ji ob S a a r i in v vzhodni Lota-r i n g i j i nadalje ugodno potekajo. Mostišče ob S a a r i, sevrnozapadn.o od F o r b a c h a smo razširili in utrdili, na področju severnovzhodno od Saar geni ii n d a pa smo očistili obmejno ozemlje sovražnika. Tudi v vzhodnih V o g e -z i h naš napad napreduje.
Licge in A n v e r s trajno obstreljujemo z našim dalinostrclnim orožjem.
V srednji' Italiji so prešli oddelki 8. britanske armade zopet v posamezne napade in sunke v R o m a g n i ter ob jadranski obali. Vsi napadi so se izjalovili. Sovražno sile, ki so zapadno od R a v e n n e prehodno vdrle v naše postojanke, smo s protisunkom zopet vrgli nazaj.
Na. Madžarskem se je stopnjevala silovitost bojev za Budimpešto.
nadaljnjo boljševiške napade. Ob južni moji Slovaške so naše čete v težkih, toda uspešnih obrambnih bojih proti ojačenim sovjetskim napadom med G r a n o m ter izlivom S a j a. V letalskih bojih smo sestrelili 18 sovražnih letal.
Na bojišču od vzhodne Slovaške do K u r 1 a n d i j e je bilo bojno delovanje majhno.
Severnoameriški strahovalni letalci so vrgli včeraj bombe na zapadno Nemčijo, pri čemer so bili posebno prizadeti stanovanjski okraji različnih mest. Nizko leteči letalci so nadalje s strojnicami obstreljevali civilno prebivalstvo. V večernih urah so Britanci strahovalno napadli Niirnberg, pri čemer je nastala velika škoda na poslopjih in izgube med civilnim prebivalstvom. Nenadomestljivi kulturni spomeniki so postali žrtev hrczmiselnega sovražnega uničevnl-nega besa. Razen tega so napadli Britanci s težkimi bojnimi letali mesta v jugozapadni Nemčiji in s hitrimi bojnimi letali Berlin. Protiletalske sile so sestrelile včeraj 22 sovražnih letal, med njimi 14 štirimotornih bombnikov.
London nadalje obstreljujemo c našim povračilnim ognjem.
V decembru so izgubili Angloanjg-rikanci nad zapadnim bojiščem ter nad Nemčijo skupno 1379 letal, med njimi najmanj 410 štirimotornih bombnikov.
:iši !
Le 3 mirni dnevi
Stockholm, 3. jan. Kljub najostrejši j britanski cenzuri prihajajo znova poročila o učinkih obstreljevanja z letečimi bombami, ki jih pošiljajo Nemci neprestano nad Anglijo. Sedaj priznava agencija Reuter, da so bila v decembru samo tri 24 urna obdobja, v katerih niso padale nemške leteče bombe nad Anglijo.
Poziva srbskim in hrvatskim delavcem
Berlin, 3. jan. Srbski ministrski predsednik Nedič je pozval v novoletni poslanici srbske delavce v Nemčiji, naj brez prestanka delajo, da bodo tako doprinesli k svobodi domovine in preporodu srbstva.
Berlin 3. jan. Hrvaški državni poglavar dr. Pavel ič je naslovil na hrvaške delavce v Nemčiji naslednji poziv:
Hrvaškim delavcem in delavkam, ki izpolnjujejo svojo nalogo daleč od svoje domovine ter doprinašajo k velikemu delu obrambe Evrope in s tem tudi lastne domovine, Neodvisne države Hrvatske, želim veselo in srečno Novo leto.
UMA se pritožuje nad Sovjeti
Siorlcliulm. Washlngtonsld dopisnik Usta »Ailon Tiduingcnt javlja, da se je
gen. ravnatelj UNRE, Herbert Lehman, ki se je sedaj po šesttedenskem bivanju v Angliji in Franciji vrnil v Washington, časopisnim zastopnikom ponovno pritožil liad obnašanjem Sovjetske zveze do dela UNRE. Opozoril je na predpriprave delegacije za odpotovanje na Poljsko. Rusi pa šo tej delegaciji UNRE odrekli vizum ter ji tudi niso dovolili dostopa do ruskih luk in prevoznih sredstev na ta način, da kratkomalo niso odgovorili na prošnjo UNRE. Tudi delo UNRE na področju Titove vlade je dovedlo do resnih težkoč in tamkajšnji dogodki so zelo vznemirljivi.
Moskva napada papeža
Stockholm. Moskovski radio se bavi v svojem komentarju s papeževo božično poslanico, o kateri pravi: »Tudi ta poslanica osvetljuje politiko Vatikana, ki hoče zaščititi Nemčijo pred odgovornostjo za njena dejanja.c Radio očita papežu, da ni z nobeno besedo obsodil narod. socializma in fašizma, pač pa, da je ostro nastopil proti širokim ljudskim množicam ln njihovim zahtevam po resnični demokraciji. Moskovski radio pravi: »Papež nasilno loči pojma nnrod in množica, noče priznati volje narodov ter opozarja, da se izrodi v državi, ki jo vodi volja množice, svoboda v tiranijo.«
Berlin 3. 1. Ako primerjamo nemške politične izjave iz minulih dni s tem, kar eo ob koncu leta izrazili v sovražnem taboru, potem vidimo že samo navzven ogromno razliko med silami reda in obnove ter s tem bodočnosti in pa med temnimi silami propada. Fiihrerjev govor so označevala daljnosežna državniška spoznanja, ki so brez vsakodnevne politične polemike z največjo jasnostjo podala temeljne smernice današnjega svetovnega spora. Dočim je nasprotniku vedno neprijetno, ako razlagajo v Nemčiji z visokega mesta državniške odgovornosti iin politične razgledanosti znaike časa, je nemški nairod v globokb-m zaupanju ier pripravljen za boj še tesneje pritrdil svojo čelado ter stopil na pohod skozi novo leto, kd bo zopet leto boja in borb, a tudi leto zgodovinskega preobrata.
Zastopnikom inozemskega tiska je dal nemški tiskovni šef dr. Dietrich izjave, katere je označil kot najboljše in najzanesljivejše informacije, ki jih lahko sporoči svojim poslušalcem. Njih bistvo je v dejstvu neuklonljiivosti nemškega naroda. Dr. Dietrich je razložil to neomejeno zaupanje vseh nemških ljudi v bodočnost ter je označil kot zahtevo časa nov politični red v sožitju narodov. Prav ob pričetku novega leta je ugotovitev, da ni več možen povratek v preteklost temeljnega pomena, utemeljitev te trditve dr. Ddetricha pa zasluži, da se vsakdo to-kraj in onkraj nemške meje temeljito po-bavi s temi idejami.
Nemčija je v jasnem spoznanju zahtev časa postala baklonosec bodočnosti. S krepkim naporom se je osvobodila predstav iin navad temne preteklosti ter si jo z narod nosocial ist ično revolucijo iz leta 1933. ustvarila temelj za novo živ-
ljenje. Reakcionarne sile preteklosti imajo evoje predstavnike v zavezniškem ta-ix>ru, v katerem obstaja vsa politična modrost v poskusu pretiravanja plutodemo-krateke življenjske oblike in v ponovitvi napake, ki so jo napravili v Vensaillesu, ko so tamkaj sestavili diktat za zasuž-neinje Nemčije. Sovraštvo rodi vedno znova sovraštvo iin če kdo misli, da je mogoče sovraštvo in nepravico podaljšati v neskončnost z novim Versalllesom, potem ustvarja s tem le klice za nove spore, iz katerih mora iziti nov svetovni požar.
Politika nemških nasprotnikov je torej prav obratna ob zahtevi časa po novem in pravičnem političnem redu ter mora nujno voditi v politično zmedo in s tem do gospodarskega in kulturnega zloma. V političnem neredu, gospodarski zmešnjavi ter socialnem obubožanju pa leže najboljša tla za boljše viško seme, je dejal nekoč sam Lenin. Ako ustvarjajo torej nosilci dekadenčne kuge, zavezniški pluto-demokrati, s svojo včerajšnjo moralo iin politično nezrelostjo nered, zmešnjavo in bedo, 60 s tem najboljši pripravljale.! boljševiške zmedo. Primere za to nam nudijo v naravnost groznem številu pretekli meseci v deželah, v katere so prišli nemški sovražniki.
Kolesa zgodovine nI mogoče premakniti nazaj, niti ga ni mogoče zadržati Ono zmelje vse, kar se protivi njegovemu zamahu. Ni treba biili prerok, ako hočemo napovedati, da te vojne v njenem poslednjem konou ne morejo dobiti reaik c.ionarne 6ile preteklosti, torej zavezniki. Prišel bo nov politični red, in sicer se bo tem bolj močno prebil, čim večje bodo njegove sedanje porodne bolečine. Na potu v to lepo bodočnost koraka Nemčija prva.
Težki boji pri Bastognu
Berlin 2. jan. Prvi dan novega leta I je prinesel na zapadnem bojišču nadalj- 1 njo težke boje v Ardenih, zlasti pri Bastognu ter na alzaškolotrinškem obmejnem ozemlju, koder se je moral sovražnik, katerega so nemški grenadirji presenetili, umakniti. Na belgijsko-lu-ksemburškem področju so Izvedli Severnoamerikanci nekaj krajevnih 6unkov ob severnem robu Ardenov, ki pa so se izjalovili v obrambnem ognju.
Z veliko silovitostjo so se znova začeli na področju jugozapadno, južno in jugovzhodno od Bastogna lastni in sovražni napadi. Nemško sile, ki so prodrle jugozapadno od mesta, so obdržale svoje prejšnjega dne pridobljene črte kljub močnim sovražnim protisunkom. Dalje proti vzhodu se nadaljujejo težki boji s se vedno napadajočimi močnimi sovražnimi silami. Jugovzhodno od Bastogne eo očistile nemške čete sovražne vdore ter zavzele z nadaljnjimi sunki novo ozemlje, dočim je na drugih mestih nasprotnik malenkostno napredoval. Sem in tja valujoči boji na področ-
ju Rastogna in v srednjem Luksembur-gu so bili zopet zelo hudi. V včerajšnjem vojnem poročilu omenjeni nemški sunki v Alzaciji in Lotaringiji proti oslabljenemu sovražnikovemu bojišču, s katerega je odtegnil močnejše sile, 6o zadeli nasprotnika popolnoma presenetljivo. Pričeli so se nekaj minut pred polnočjo ob obeh straneh Bitscha. nekaj ur kasneje pa so se jim pridružili nadaljnji sunki na drugih oddelkih.
Ob istem času, ko Je govoril Fiihrer po nemškem radiju, so vdrle napadalne skupine njegovih grenadirjev v ameriške postojanke. Nasprotnik se je ponekod žilavo upiral. Opiral se je na številne minske in drevesne zapore, ki jih je napravil od pričetka zimske bilke v Ardenih za ojačenje svoje obrambe. Ti boji imajo značaj ogorčenih gozdnatih bojev, ki jih nepregledno gorsko ozemlje še bolj otežkoča. Nemške čete so vrgle ob Saari, Bliesi in ob obeh straneh Bitscha sovražne prednje straže nazaj na glavno bojno črto.
Lublinski odbor - »začasna poljska vlada«
Amsterdam. V novoletnem nagovoru poljskemu narodu po radiju je dejal po Reuterjevem poročilu predsednik londonskih begunskih Poljakov Rackiewicz: »Ob koncu tega leta, ki bo verjetno odločilno leto v zgodovini na$ega naroda, pozivam vse Poljake, naj se zbero okrog prave vlade poljske republike ter store vse, da bodo to vlado podprli«.
Stockholm. Poljski problem je stopil po lublinskem dejanju znova v stanje splošne zmešnjave. Dočin. je Moskva v Lublinu dokončno spravila na krmilo sovjetsko vlado, se smatrajo londonski Poljaki še vedno za legitimne zastopnike poljskega naroda. Nekateri londonski krogi skušajo sicer kljub gornjim dejstvom še enkrat spraviti Mikolajczyka v zvezo z rešitvijo poljskega vprašanja. V Lublinu pa so tudi že nad Mikolajczy-kom zlomili palico. »Altontidningen« prinaša poročilo »United Pressa« iz Lub-lina, po katerem so padli v debati, sledeči preosnovanju v začasno vlado, hudi očitki proti londonskim Poljakom, ki so jih označili kot reakcionarje in fašiste. Napad ni bil naperjen le proti Archiczevv-skemu in njegovi vladi, temveč tudi proti Mikolajczyku, ker je predolgo odlašal, da bi ugodil pozivu, naj vstopi v lublinsko vlado. Na kongresu so po poročilu »United Pressa« kot prvi ukrep nove vlade zahtevali, naj tako Rackie-wiczu kot tudi Archiczewskemu ter Mi-kolajczyku odvzame poljsko državljanstvo in jim prepove vrnitev na Poljsko.
Poljska begunska vlada v Londonu je razširila ob Novem letu dolgo protestno izjavo, v kateri pravi, da ne bo nikdar priznala nepostavnega lublinskega dejanja. Izjava vsebuje značilne ugotovitve o razmerah v sovjetski Poljski, koder so vse javne naprave zgolj orodje v rokah sovjetskega odbora, ki se opira s policijskim sistemom na stranko, ki ni igrala v poljskem političnem življenju nikdar večje vloge. Vsaka tiskovna in politična svoboda jo prenehala, tako da poljsko prebivalstvo sploh ne more izraziti svoje volje.
Stockholm. Kot je znano, se je lublinski odbor proglasil za »začasno poljsko vlado«. Proklamacija nove začasne poljske vlade v Lublinu za Washington ni prišla presenetljivo. Vendar spoznavajo v tamkajšnjih političnih krogih veliko nevarnost, ki je nastala z novim položajem, pravi posebno poročilo »Stock-holms Tidningena« iz New Yorka. Ameriško zunanje ministrstvo je stavljeno pred težko odločitev, ki bi lahko vplivala na
celotno bodočo ameriško politiko ter celo ogrožala odnose med tremi zavezniškimi velesilami. Na tiskovni konferenci v ponedeljek je sporočil zunanji minister Stettinus, da Združene države še naprej
Eriznavajo poljsko begunsko vlado v ondonu. Najresrejšl problem za ameriško zunanje ministrstvo je sedaj dejstvo, ali to priznanje lahko umakne ter prenese na lublinsko vlado ter s tem odobri mejo na vzhodnem Poljskem, kateri se je doslej javno upiralo. Tako spremenjeno ameriško stališče pa bi izzvalo resno opozicijo ameriške javnosti, ki je večinoma proti rešitvi obmejnega vprašanja, katere londonska poljska vlada ne bi priznala. Washington vsekakor vidi, da gre za več kot za obmejni spor. Dejansko nastaja najtežja preizkušnja za odnose med zavezniki, ki bi utegnila imeti dalekosežne posledice.
Vatikan proti »krščanski levici«
Amsterdam. Reuter poroča 1z Rima: Vatikanski organ >Osservatore Romano« je dezavuiral takozvani »krščanski levičarski pokret« z naslednjo izjavo: »Temelji in smernice tega pokreta so nezdružljivi z nauki Cerkve. Krščanska levica 66 je označevala do nadaljnjega kot »katoliški komunistični pokret« ter je spremenila to svoje ime šele na podlagi »lahno izraženega papeževega negodovanja«. Vatikanski list »Osservatore Romano« pravi, da jo pooblaščen izjaviti, da nimajo vodilni možje krščanske ievice nikako pravice govoriti kot razlagalci krščanske misli ter nabirati med katoliškimi prijatelji naroda svojih pristašev.
Admiral Ramsay ubit
Stockholm, 3. jan. Kakor poroča agencija Reuter iz Eisenhowerjevega glavnega stana, se je ubil pri nekem poletu v Franciji vrhovni poveljnik zavezniških mornariških ekspedicijskih sil v Evropi, admiral Sir Bertram Ramsay.
Okrog Eisenhowerjevega vrhovnega poveljstva
». Stockholm, S. jan. Agencija Reuter poroča, da je sporočil washingtonski dopisnik lista »New York Times«, da je dala neka visoka uradna osebnost jasno razumeti, da bi gledalo vojno ministrstvo z nezadovoljstvom na vsak britanski predlog, da bi zmanjšali ali razdelili Ei-senhowerjevo vrhovno poveljstvo.
Enotnost nas bo rešila
Gospod prezident in generalni inšpektor Slovenskegu domobrunstvu general Rupnik ie v vseli svojih dosedanjih govorih, ki jih je imel ob raznih prilikah in na raznih mestih, venomer rotil vse dobromisleče Slovence, nuj v teh najusodnejših trenutkih, ki jih preživlja naš moli narodič, strnejo svoje vrste, pozabijo nn vse stnre osebne in strankarske razprtije in pod-pro domobranstvo, dn bomo tako združeni in z domovinsko ljubeznijo medsebojno povezani laže odbili vse napade našega največjega sovražnika, brezbožnega komunizma in njegovih pomočnikov ter zagovornikov ter nn ta način rešili življenje tuko poedincu, kakor tudi samemu nanidu.
V	tn poziv je izzvenelo tudi novoletno prezidentovo voščilo. G. prezident je porabil tudi to priliko ter je znova opozoril pruv vse svoje soroja-ke, naj se nikar ne predajajo raznim zmotnim utvaram, kakor da je najhujša nevarnost že zn nomi, da je narodu prav za prav že zagotovljen« brezskrbna in svobodnu bodočnost, da notranjih sovražnikov prav za prav več ni in da je zato vsaka nadaljnja borba proti njim odveč in nepotrebna in du enotnosti in narodne strnjenosti več ne potrebujemo. Kdor bi se predajal tej nli slični utvari, bi bil pač udarjen z največjo zaslepljenostjo. Zato je bilo čisto nu mestu, da je gospod prezident ravno ob tej vedno bolj se bližajoči nevarnosti znova opozoril vse Slovence nanjo in nn potrebo zadržanja slehernega poedinca. /nvednjino se prav vsi: Najhujši čnsi za vse šele prihajajo. In prav znrndi tegn jc str-njenost in enotnost danes potrebnejšn kakor kdaj koli poprej. Nu oni strani naš notranji sovrnžnik še ni popolnoma uničen. V minulem letu mu je naše domobranstvo ob izdatni podpori nemškega vojaka zadalo silne udarce, ga rnzteplo na večje nli ninnjše skupine, ki se še vedno klatijo po naši zemlji in uničujejo ter ogrožajo imetje in življenje poštenih Slovencev. Vse to preostale tolovajske skupine, ki dobivajo še vedno pojučunja iz drugih krajev, bo treba dokončno uničiti, ker bo naš narod mogel zaživeti res novo življenje šele potem, ko bo komunizem popolnoma uničen in zatrt ter za vse čase odstranjen z naše zemlje.
Za to nnlogo pa rabi naše domobranstvo trdne in zanesljive opore. Vsaj to lnhko zahteva od vsega naroda, da ga doma v varnem zavetju moralno podpira in ne skače v hrbet sinovom, ki za varnost poodincev in naroda žrtvujejo svoja življenja medtem, ko se — sicer majhen — del ljudi še vedno ne meni za usodo naroda ali pa nerga še dalje in zastruplja svojo okolico! Na drugi strani se nam pa tudi vedno bolj v strnhotnejših oblikah bliža vojna nevarnost, ki brezpogojno zahteva enotnost vseh zdravili sil naroda in podreditev koristi poedinca koristim skupnosti.
V	teh usodnih trenutkih, ki so pred nami, in ki bodo morda še hujše preizkušali naš že tako težko izmučeni narodič, je gospod prezident postavil za novo leto tudi sledeč program: »Neizprosen boj komunizmu do njegovega uničenja! Delo za duhovni prerod in gmotno obnovo nušepa narodal Negovanje kulturnih, verskih, gospodarskih in družabnih vrednot slovenskega naroda! Negovanje slovenskih narodnih izročil! Ustvarjanje pogojev za nov, pravičnejši in boljši družabni red ter stanovsko slogo«.
Nn tem programu se pač lahko združijo vsi pošteni Slovenci in pod-nro vse tiste, ki hočejo narodu dobro, ki mu hočejo rešiti golo življenje in nadaljnji obstoj in ga tako popeljati v lepše dnil
In do teh lepših dni nas pa zopet lahko popelje, kakor to poudarja gospod prezident, delo za enotnost. In prav znradi tega je treba storiti vse, da »združimo vsi in vse svoje sposobnosti in sile v nernzdružno enoto v in za našim slovenskim domobranstvom«.
»SSSR slabša kot kaznilnica«
Ženeva, 3. jan. Nek Ameriknnec, ki je spremljal v preteklem poletju predsednika trgovsko zbornice Združenih držav Erica A. Johnstona na njegovem potovanju v Sovjetsko zvezo, je napisal o svojih vtisih, ki jih je dobil v SSSR, knjigo, ki bo v kratkem izšla, iz katere pa že navaja ameriški tednik »Time« naslednjo mesto:
»Velika razlika je med prebivalci Sovjetske zveze in jetniki v državni kaznilnici v Lansingu, kjer sem večkrat obiskal nekega starega prijatelja. Oskrba in obleka sta v obeh primerih približno enaki, morda v Lansingu še nekoliko boljši. Ce pa bi prišel moj prijatelj v tej jetnišnici do prepričanja, da kaznilnica ni dobro upravljana ter bi izrazil upanje, da bodo nekoč menjali jot-niške paznike, potem ne bi bil v nevarnosti, da ga ustrelijo, če ga je pri tem slišal kakšen izdajalec.« To priznanje nekega Amerikanca jo na vsak način omembo vredna
Dnnaj. Zn glavnega opolnomočenca >osvobodilnega odbora ruskih narodov« pod predsedstvom generala Vlasova jo bil za alpsko-douavskp dežele imenovan generalni major Vladimir Kreuter s sedežem na Dunaju.
8tr«n g
»SLOVENEC«, četrtek, i. januarja 1945
štev. 2.
Nikake rešitve v Grčiji
Coji se nadaljujejo — Plastlras sestavlja vlado
Bern. Zmeda v Grčiji se tudi za Novo leto ni rešila. Pri generalu Scobieju se je sicer pojavilo zastopstvo ELASa, vendar s popolnoma drugimi predlogi, kot so Britanci pričakovali Po Reuterjevem poročilu niso prinesli ELASovi zastopniki pritrdila na pogoje generala Scobie-ja za premirje, katere sta vsebovala me-moradnuma z dne 12. in 16. decembra. Dejali so, da je njihova spomenica z dne 18. decembra enaka sprejemu pogojev. Ta spomenica se je vsekakor bavila z vprašanji bodoče grške armade, katero hoče prepustiti general Scobie novi vladi v odločitev. ELASovi zastopniki so nato prosili, naj bi jih sprejel regent. Ta jim je enako, kot general Scobie sporočil, da rioče prehiteti bodoče vladne odločitve. S tem so se prizadevanja za premirje zopet razbila Scobie je mogel apelirati le n aELASovo dobro voljo za dosego premirja. Boji se medtem nadaljujejo. General Zervas se je moral s svoiimi četami umakniti pred uporniki na Kri.
Stoekholm. General Plastlras je izjavil po vesti londonskega radia, da je dala skupina anarhističnih elementov
Grčijo v grozovito državljansko vojno. Poudaril je, da zato nasprotuje vsakim nadaljnjim koncesijam ELAS-u.
Vigo. Kakor poročajo iz Aten, se je general Plastiros odzval pozivu nadškofa Damaskinosa, da sestavi novo grško vlado.
Angleška poročila trdijo, da je britansko topništvo s prekinitvami nadalje obstreljevalo postojanke ELAS-a.
Stoekholm. 3. jan. Posebni dopisnik agencije Reuter poroča iz Aten, da se tam boji Se vedno nadaljujejo. V sredo so pričele britanske sile z napadi proti gosto obljudenemu okraju Neapolis, da bi ga očistile sovražnika ter da bi razširile svoje ozemlje proti severu. Med boji proti precej močnim ELAS-ovim silam je bilo zajetih 70 ujetnikov.
Na višavah kraškega sveta
Nemški vojni poročevalec o borbah v srbskem hribovju
la praga novega Ida
Stojimo na pragu leta 1945. Leto 1944, ki se je pred dnevi končalo, bo s svojo dramatično napetostjo gotovo zavzelo posebno mesto v bodočih zgodovinskih knjigah. Velika vojna se je v tem letu približala vrhuncu in obenem stopila v novo razdobje. Če označimo konec leta 1910 in začetek leta 1941 ea en pol sedanje vojne, potem pomenijo jes«nski meseci 1944 gotovo drugi, nasprotni pol. Nihalo je prehodilo celo pot od leve do desne. Nastopil je čas, ko bi morala biti Nemčija kot voditeljica evropskega pro-tiboljševiSkega in protiphitokratskega odpora zdravih evropskih sil po mnenju in željah njenih nasprotnikov že na tleh. To pa se nikakor ni zgodilo. Novembra je izjavil Churchill v spodnji zbornici, da so se nahajali Angleži pred štirimi leti v podobnem položaju kot danes Nemci. Niso se zdrobili, marveč so mobilizirali vse svoje sile ter premagali krizo. Kdor pozna nemško organizalomo sposobnost, kdor ve, kako velike ter krute udarce in trdote je vajeno ter sposobno prenašati nemško ljudstvo, temu ni treba prerokovati, da bo tudi nemško ljudstvo premagalo krizo, ker ve, da jo jc že premagalo.
Res je leto 1944 prineslo Nemčiji celo vrsto bridkih doživetj. Toda vprašajmo se, ali so bila nasprotnemu taboru razočaranja morda prihranjena? Ko so se sestali Rooseveit, Churchill in Stalin v Teheranu, so sprejeli sklep za dokončno uničen e nemške vojaške moči. Pripravili so velikanski stroj, ki naj bi kot ognjeni valjar zdrobil Nemčijo. Ko se je 6. junija 1944 ta valjar sprožil, so državniki in generali že napovedovali datume nemškega poraza. Danes so napovedovalci zopet utihnili. Ni znano, koliko orožja in človeških sil so potrošili Angloamerikanci na zahodu, eno pa je gotovo: danes se obračajo z nujnimi prošnjami na domovino, nai jim čira hitreje pošlje čim več orožja. Nič boljši ni sovjetski položaj na vzhodu. Sovjetom se je v letu 1944 sicer
E osrečilo potisniti fronto od Dnjepra do onave. Nahajajo se na Baltiku, pri Varšavi, na madžarski ravnini in na Balkanu. Po teheranskih načrtih pa bi bili morali stati na Labi. Cela vrsta nepredvidenih političnih dogodkov je Sovjetom olajšalo položaj. Toda vzlic romunskemu in bolgarskemu izdajstvu, vzlic silovitemu istočasnemu angloameriškemu udarcu na zahodu 200 milijonski sovjetski kolos ni mogel doseči postavljenega cilja.
Pa tudi ne političnem področju nasprotniki Nemčije niso imeli prav nič večje sreče. Neenotnost njihove koalicije in neskladnost njihovih posamičnih načrtov je danes še bolj jasno na dlani kot pred letom dni. Samo ein cilj jim je skupen: uničiti Nemčijo kot vojaško velesilo. Nikakih enotnih in skupnih načrtov pa nimajo, kaj pa pride potem. Niti Angleži, niti Amerikanci niso objavili svojih vojnopolitičnih ciljev. Anglija je šla v vojno, ker se ji je zdela Nemčija premična in bi utegnila motiti njeno politiko ravnotežja sil. In danes? Danes ne fre več za ravnotežje sil, danes se mora Anglija puliti zgolj za odsev svoje nekdanje moči. Če bi propadla Nemčija, bi na njeno mesto nujno stopil še močnejši boljševiški kolos, ki ga mora Anglija po tragični igri usode v svojo škodo še celo podpirati in itneti za svojega zaveznika, čeprav mora vedeti, kako željno in na pol očitno že hlepi preko Evrope po njej sami in po njenih kolonijah.
Tudi Združene države niso dosegle svojih političnih ciljev v Evropi. Ameriški vojaki so moraK pri vstopu na evropska tla spoznati, da čas ni ugoden za ameriško ero v Evropi. V Italiji je ameriški nimbus hitro ugasnili, na Balkanu, ki ga je pred leti polkovnik Donovan zahteval ra USA jim je zastavil pot Stalin, de Gaulle pa se jim tudi vedno bolj izmika.
V	Evropi se s krvjo in dimom krutih državljanskih vojn in bratomornih komunističnih nasilstev vedno bolj uveljavlja Stalin, ki hoče imeti Evropo zase in zavrača vse načrte ter predloge za kako angleško ali ameriško interesno sfero v Evropi. Sicer je vse to ugibanje iluzorno kot račun brez krčmarja, ker stoji v Evropi še nepremagana in moderno oborožena nemška armada, katera bo ob svojem času spregovorila odločilno besedo, poudariti pa je treba, da bi v primeru zavezniške zmage morala Evropa nujno poginiti bodisi v azijatskem boljševizmu, boditi v tretji svetovni vojni.
V	novo leto stopamo torej revnejši za eno utvaro, namreč da razni preroki ln napovedovalci niso imeli prav, in bogatejši v potrditvi stare izkušnje, da je vsaka vojna tvegan skok v negotovost. Če-
dio nihalo nasprotni pol, nemška vojska ni bila poražena, marveč j,e na koncu leta poletela v nov napad. Konična odločitev sicer še ni padla, toda dogodki na zahodu so dovolj zgovorni.
Za zavezniki koraka boljševizem
Bern, 2. jan. Bernski »Aufgebot« piše o letini gorečega leta 1044: Dočim 6e Bonomi v Italiji lahko drži le zato, ker je sprejel v glavne postojanke svoje vlade močno komunistično zastopstvo, divja v Grčiji državljanska vojna, v kateri ubijajo Moskvi poslušni >osvobojenci< anglosaške »osvoboditelje«. Sovjetska zveza kot najmočnejša sila na evropski celini stoji trenutno še v ozadju, da bi komunistične upore v evropskih deželah samo blagohotno diplomatsko podprla. Ker pa je vsaka komunistična vlada istočasno tudi kremljev zaveznik, dobiva velika boljševiška revolucija, ki se dviga vedno bolj na površino, tudi zelo važno politično obličje.
Švicarski list opozarja, da Je od skoraj 000 poslancev le 279 dalo svojo zaupnico Churchillu ter pravi: »Kakšna spremeba v enem samem letu samo v Angliji I Kakšen bo šele položaj čez eno leto. Nedvomno postaja »nedoločena ideja« boljševizem danes vedno bolj določena. Odkar se skoraj v vseh deželah vežejo reakcionarji in boljševiki, narašča v narodih boljševizem, resnična velika nevarnost za ves red in za obnovo Evrope.
Prozorna agitacija
Berlin, 1. jan. Sovjetski radio je razširil posebno poročilo, da so baje bra-nioi Budimpešte ustrelili dva sovjetska častnika, ki sta izročila posadki boljševiški ultimatum. S tem naj bi bili Nemci prevzeli odgovornost za razrušenje madžarske prestolnice. K temu javlja mednarodni poročevalski urad, da ie to poročilo iz prozornih agitacijskin razlogov od pnčetka do konca zlagano. Pač pa ve nemško vodstvo na podlagi številnih zaplenjenih papirjev in na podlagi izpovedb ujetih vojakov, da je sovjetsko vrhovno poveljstvo že'pred navalom na Budimpešto odredilo, da smejo vojaki v njej svobodno ropati in rušiti. Z uničevanjem Budimpešte je začelo že zgodaj pred obkolievalno akcijo, ko jo je bombardiralo iz zraka in obstreljevalo s topništvom. Požigi in ropanja v predmestjih, katera so zasedli boljševiki, nam že nudijo tozadevno prvi dokaz. Gornje poročilo je bilo izmišljeno samo zato, da bi pred lahkovernim svetom utemeljilo razrušenje tega častitljivega mesta. Višek cinizma pomeni sklicevanje na haaške konvencije o vojni, katerih niso boljševiki nikdar ratificirali, da bi imeli za svoja zlo-činstva proste roke.
Londonsko časopisje ob novem letu
Stoekholm, 31. dec. Kaikor javlja londonski dopisnik lista »Stockholms Tidnin gen« prinaša londonsko časopisje ob zaključku leta zemljevide in diagrame, ki kažejo zavezniške uspehe v letu 1944. na vseh bojiščih. Nekateri angleški listi pa odkrito izjavljajo, da so bili prejšnje leto ob tem času bolj optimistični kot letos, vkljub temu, da bi prav za prav lahko pričakovali nasprotno. Konec leta 1944. zasenčuje politični pogled. Lansko leto ob tom času so Churchill, Rooseveit in Stalin v Teheranski izjavi sporočili, »da hočejo sodelovati z vsemi velikimi in malimi narodi proti tiraniji, suženjstvu in nesvobodi«. Ta deklaracija pa je sedaj po enem letu še vedno samo deklaracija.
Politični spori med zavezniškimi velesilami in »osvobojenimi« narodi so zasenčili poslednje mesece leta 1944. Ce-
SS-Stand. »Kurt Eggers« objavlja v >Detitsche Adria Zeitung« z dne 28. decembra 1944 pričujoči članek:
Po napornih pohodih so se vojaki prebili iz veličastnega, neprehodnega črnogorskega sveta v samoto vzhodno-srbskega hribovja, da bi zaščitili povra-tek nemških edinic iz Grčije spričo Sovjetov, Bolgarov in tolovajev. Bilo je ko navadno: skozi jesenske deževne plohe, ki so kakor z biči udarjale po obrazih, so se vlekle kolone po ozkih močvirnatih stezah. Tu in tam so srečavale gorske lovce iz bavarskih gor A, ki bo se z njimi že tolikokrat borile zoper sovražnika po balkanskih hribih. Prav nič niso vedele te kolone o dogodkih v do, navskem področju, ki jih je klicalo na nove postojanke. Bile so na pohodih od pomladi notri v poletje, pa od poletja tja jesen. Zaradi raznih tegob v bitkah in neprilik prirode so jim že zdavnaj pošle sleherne besede. Molče ždijo med včerajšnjim in pojutrišnjem dnem. To so sami kmečki fantje s širnih podonavskih ravnin, pa s Sedmograško in z Banata,
pa iz Bačke in švabeke Turčije. •
Kar venomer dežuje in sneži. Vojaki, ki so za pečinami na obronku hriba, že več dni nimajo niti koščka suhega blaga na sebi, in plašči so kdo ve kje zadaj pri pratežu. Tam na oni strani rebri je mnogo številnejši sovražnik. Sovjetski oblastniki spet in spet naganjajo Bolgare, da morajo n.Tpadatl, kar nam povedo prebežniki. Le tako prisiljeni so ee borili zoper Nemce. Pa bodi tako ali tako — streljanja je vedno dovolj in zaradi sovražnikove premoči se morajo podo-navsko-švabski gorski lovci boriti do skrajnosti. Pošastne so noči, ko v burji iu dežju utone sleherno drugo hrumenje. Sovražnik pa vedno na vso moč napada v jutrih, ko ležijo goste meglo nad prepadi med pečinami. Ponoči še misliti ni na.to, da bi Človek zaspal, razen tega je mraz tako hud, da te kar žge po telesu. Podnevi so moštvo menja, da more zavetju odkrošpuih pečin vsaj nekaj
ur spali pod svojimi šolori.
•
Po večkrat na dan je treba težke strojnico premestiti na druge postojanke, saj sovražnik kar venomer seje smrt svojimi granatami in niti za hip nisi varen spričo nenadnega napada sovražnikovega topništva in drobci odkrušene-a skalovja te morejo vsak čas zadeti, ie zdavnaj so sestreljeni vsi pritlikavi borovci in razcefrana in razstreljena debla štrlijo izza rož v pečinah. Ponovno je izšlo najstrožje povelje, da 6e mora streljati samo na cilj, ki ga je razločno spoznati. Streliva je zmeraj manj in vse kaže, da 60 je pošiljatev municije zakasnila. Ali pa se bodo nemara le uresničile besede, ki ie več dni strašijo med nami: da smo obkoljeni? Že dva dni ne strelja več lastno topništvo ln tudi metalci granat ne delujejo več — saj ni več municijel In dozdeva se, ko da bi naši nasprotniki vse to vedeli, ker neprestano grmi in bobni njih orožje in v neprodir-ni mogli si sovražnikovi napadi venomer pridobivajo prostora. Za streljaj se približajo in odmev njih razstreljenih ročnih granat se ojačen vali skozi grape in čez skalovje Toda vojaki, ki bo v pečinah zasidrani, eo še zmeraj gospodarji svojih postojank pri svojem orožju.
V poslednjih dneh smo se že večkrat v zavetju megle in teme od blizu spoprijeli z vojaki v prstenobarvnih uniformah. Mrliči ležijo raztreseno po širnem pobočju. Zares smo že več tednov obkoljeni — pa saj se to ni prvikrat pripetilo. Se preden se j# stemnilo, nam je eden od naših prinesel na pol divjo gorsko ovco, ki jo je na grebenu hribovja ustrelil Brž smo zgradili kamnitno steno, da je ogenj v zavetju, kjer se ovca kmalu cvre na ražnju. Jutri pričakujemo letala, ki bodo prinesla strelivo in bržkone tudi prehrano. A kaj bo z ranjenci? Tam epodaj v globeli ležijo zgneteni v dveh na pol podrtih gorskih kočah in ponoči večkrat slišimo njih ječanje, ki nam ga veter prinaša na uho.
Letal ni bilo, že od ranega jutra neprestano dežuje, megla je pa gostejša ko
Tožbe o neizp^lEiJeiiih upih
Stoekholm, 3. jan. Vojni dopisnik londonskega Ista »Daily Herald« še enkrat stavi ja vprašanje: zakaj se niso do Božiča izpolnila upanja Anglije in Združenih držav o koncu vojne? Dopisnik kar sam odgovarja na to vprašanje s tem, ko naprti krivdo nespretni angloameriški agitaciji, ki je govorila vedno samo o »brezpogojni kapitulaciji« Nemčije ter vedno napovedovala, kako ostro bodo postopali z Nemčijo po vojni ter »Nemčijo razdelili«. Dopisnik mora nadalje priznati, da ee je nemškemu vodstvu v »nerazumljivo kratkem času« posrečilo reorganizirati nemške armade na zaipa-du ter jih »napraviti sposobne za boj«.
Ostali angloameriški vojni dopisniki in vojaški komentatorji soglašajo v priznanju, da je nemška ofenziva »prekrižala vse zavezniške ofenzivne načrte«. Tako se na primer izraža komentator britanske poročevalske službe in tako označuje Robert Fraser v svojem komentarju učinek nemškega napada na načrte angloameriškega vodstva. V nekem drugem komentarju pravi Robert Fraser k položaju na zapadu, da »stoji ofenziva 1:0 za Nemce«. Pri tem omenja izjave britanskega ministra Lawa, ki je moral priznati, da »večine luk v Franciji ne morejo uporabljati za iztovarjanje,
kdaj koli prej. Tam na oni strani se je
nekoliko umirilo in kar grozen je ta mir. Deževnica teče po sivih bradatih obrazih vojakov in njih oči strmijo vse uročične v valujočo meglo. Za ko6ilo naj bi dobili meso obstreljene bosanske mule, vendar tega nismo dočakali, zakaj, opoldne je burja razdelila meglo na dvoje ln toča za točo krogel se je usipala na moštvo ondi na pobočju, in sovražnik se je zavedal, da je njegova ura prišla. Tam spodaj iz globeli kar zamrgoli prstenosivih uniform. Na nasprotni skalnati steni so strelci v varnem kritju in sleherno gibanje jim jo za tarčo. Kmalu zevajo reže v vrstah gorskih lovcev, a njih strojnice še zmeraj rezljajo, čeprav jim tu in tam
streže le še po en vojak. Tu izpade strelec, ondi se sosede njegov tovariš s prestreljenim kolenom, ko Iji šel rad sam po strelivo. Privleče se do strojnice in udriha dalje po sovražniku s krčevito iztegnjeno nogo, dokler ga ne onesposobi strel z granato.
Ko se začne mračiti, priletijo letala in prinesejo s seboj toliko streliva, kolikor ga je treba za naše orožje. Ponoči pa so odpravijo gorski lovci na pot. Povsod je sama tema in pot je težavna. Daleč pred njimi zadevajo granate lastnega topništva v sovražnikov zapah. Spet in spet je treba začeti s strojnicami, da se potolčejo sovražna uporniška gnezdišča, da so u-stavi njih obstreljevanje, težko ranjene tovariše smo navezali na tovorne živali. Tudi orožje vzamemo s seboj.
Molče in v zvestobi ko zmeraj se prebija naše vojaštvo k življenju, k domovini, ki bo nastala potem za to vojno.
kkkkkkkkkkkkkkk
Spor
kkkkkkkkkkkkkkk
prav so zavezniki vojaško trdno združeni, taiko v Londonu vendar čutijo, kakor poudarja londonski dopisnik švedskega lista, da sipori kot v Grčiji, Italiji in Poljski v političnem oziru močno vplivajo na enotnost, med zavezniki. Leta 1944. so se pojavile v vsej Evropi nove podzemeljske sile ter so omajale ravnotežje v zavezniškem bloku ter prekrižale razvojne načrte v »osvobojenem« ozemlju.
SE NEKAJ PODROBNOSTI Z NAMIZNO-TENIŠKEGA TURNIRJA
V ponedeljek popoldne Je bil končan zanimiv namizno.teniški turnir, pri katerem so sodelovali tudi Gorenjci, ki so poživili vso tekmovanje. Od tekmovalcev je bilo 9 Jeseničanov, prav toliko Korotanoev, dva Mlndikarja, 1C neorganiziranih članov, ostanek, to je okrog 40 Igralk ln igralcev, pa jo bilo igralcev iz tabora priroditelja 28K Hermesa. Organizacija turnirja je bila dobra, zaslugo pri tem pa ima predvsem organizator turnirja g. PuSenjak. Na kratko pa naj danes zaboleiimo Se vrstni red doseženih uspehov in imena zinagovalcov.
Mladina B (roj. 1928 in mlajši): 1. Podobnik (KI, 8. Tušar (H), 3. Bajt (D) in 4. Brieelj (H).
marveč morajo ladje, ki bi bile potrebne za prevoz, zadrževati v teh lukah ter jih uporabljati kot žitnice.« S tem priznavajo s pristojne britanske strani uspeh nemških oporišč ob Atlantiku ter ob Rokavskem prelivu ter potrjujejo, da so nastale zaradi junaškega odpora teh nemških oporišč velike prevozne težkoče za sovražnika.
V listu »Sunday Dispatch« predlaga Ward Priče, naj Eisenhovver »odstopi del svoje odgovornosti drugim.« Očita anglo-ameriškemu vrhovnemu poveljniku, da je njegov glavni stan »predaleč zadaj ter da nima stika s položajem na bojišču«. Esenhowerjeve odgovornosti so »preveč mnogolike in obširne,« da bi lahko vodil nastope sedmih armad, ki so pod njegovim poveljstvom. Po mnenju War-da Priceja je Eisenhower preveč obremenjen, ker se mora baviti tudi »s težkimi političnimi in gospodarskimi problemi« v zasedenih ozemljih.
Wa.rd Pricejeva zahteva glede reorganizacije angloameriškega vrhovnega poveljstva pa ni osamljena. Kot javlja londonski dopisnik lista »Neue Ztlrichcr Zeitung«, razpravljajo v Londonu »o možnosti boljše organizacije zavezniškega vrhovnega poveljstva.«
Iz Trsta
Nova maša. Na sv. večer Je opravil prvo sveto daritev ealezijanec g. Emilij Bonomi v cerkvi Marije Pomočnice kristjanov. Na božični dan pa je imel slovesno službo božjo.
St. Jakob. Vsako nedeljo ln praznik je pri Sv. Jakobu ob 9 sv. maša s slovenskim petjem in pridigo. Slovenski farani so se na sveti dan v obilnem številu udeležili službe božje. Močan in dobro izvežban pevski zbor je pri maši izvajal lepe božične pesmi slovenskih skladateljev. G. monsignor Omerza je v pridigi razložil velik pomen božične blago-vesti v današnjih dneh..
Tržaške cerkve so bile v praznikih zelo obiskovana
Nesreče. Pri delu je padel 43 letni Ernest Serafini iz ulice Vergerio 18, ki si je zlomil nogo iu hudo po&kodoval desno koleno. — V galeriji ulice Battera je padla 36 letna hišnica Eleonora Vatovan iz ulice Alviano 27. Pri padcu si je zlomila desno nogo. — V Istrski ulici je tramvaj št- 1 podrl 64 letnega Franca Vočika iz ulice Cassala 57. Rešilni avto ga je taikoj odpeljal v bolnišnico, kjer pa je zaradi hudih poškodb in iakrvavljenja umri. — 61 letnega zidarja Rudolfa Luccbessija iz ulice Campanella 389 so neznanci napadli, ko je šol proti domu, in ga pustili ležati na tleh s hujšimi poškodbami po hrbtu in desni rami. — 69 letna Marija Uršič iz Piccaidiijeve ulice št. 43 je umrla zaradi zastrupitve s svetilnim plinom. — V galeriji Sv. Vida eo našli neznanega moškega, starega približno 00 let, mrtvega z zlomljenim tilnikom. — V ulici Tesea so neznanci streljali na 48 letno Marijo UlessL Dobila je strel v hrbet, vendar pa v bolnišnici upajo, da bo ostala pri življenju. — 41 letni zadar Ivan Pipan iz ulice Sv. Mavricija S si je pri delu zlomil nogo v gležnju. — V Zavij ah je padel z avtomobila 42 letni Gabrijel Bre-lič, ki se je močno ranil po glavi, v ne varnosti pa je tudi Oko. — Ko je vozil e kolesom,' je zadel ob granato Josip Bandi. Granata je eksplodirala in jo pri tem dobil 16 letni mladenič rane po nogah. — V tovarni, kjer dela, je 41 letnega Mirka Jakominija zajel plamen, ki je Švignil iz bencinskega soda in ga pri tem hudo opekel po vsem telesu. — V pristanišču je 19 letnemu elektrotehniku Da-riiju Frančinoviču eksplodirala karbidna svetilka in je pri tem dobil hujše rane po obrazu. — 6 letnemu Francu Staniču je vrgel po nesreči njegov tovariš košček stekla v obraz in mu pri tem ranil oko in nos. — V bližini doma je padla 65 letna Frančiška Kobal ia ulice Revoltella 18 in si pri tem zlomila nogo. — Ko je stopala iz čolna, je 00 letna Nika Griselič padla ta.ko nesrečno, da si je zlomila desno roko. — Avto je podrl v ulici Mont-fort 46 letnega Ivana Michelazzija iz ulice Sporcavilla 2. Dobil je pri tem hujše poškodbe in ed prebil lobanjo, kar je povzročilo smrt. — V ulici Belega stolpa so našli truplo moškega, starega okrog 50 let
Prijeti črnoborzijanci. Gospodarski policiji v Trstu je uspelo odkriti kar celo družbo trgovcev, ki so prodajali blago na črni borzi. Glavni med njimi je gostilničar Del Duce, njegova sodelavca pa sta bila trgovec Aesalim Amadej in trgovec Vid Amadei Del Duce je s pomočjo obeh trgovcev preskrbe! 16.000 škatel konzerviranih vampov, 740 škatel konzervirane tunine in 5000 škatel sardin, kar je vse prodajal po neprimerno višji ceni kot je določena. Taiko je n. pr. prodajal sardine po 68 lir, tunino po 280 lir. Konzerve eo prihajale iz tovarne konzerv De Langlade na račun trgovca Marnia ia Rima, prodajal jiih je trgovec Atamasij Pantanotas s pomočjo Lucijana Bana, ki jih je dajal Alojziju Cicoria in šele od tega jih je dobil po zastopniku Fabiu Danese trgovec As-sallimi Amadeo, ki jih je oddajal Del Duceju. Vsi trgovci in posredovalci pri teh kupčijah eo bili izročeni tržaškemu sodišču.
Najdenček na cesti. Uradnica Leo-poldina Temelj je na poti od doma v pisarno našla pred vhodom v kino Gari-baldi čuden z-ovoj. Ko je dvignila ta omot, je v svoje začudenje ugotovila, da je to dojenček, zavit v cunje ln brisačo, ki ga je neusmiljena mati pustila na cesti,
Mladina A: 1. Podobnik (K3, S. Potočnik (K), 8. TuSar (H).
Dekleta: 1. Urbar (Jesenice), S. Beden* (H), V tej skupini jo razveseljivo presenetila zmaga Bedonkove nad prav dobro Mesarjevo s Josenic.
Gospodje, kategorija B: 1. Boži« (TD, S. Podobnik (K), 8. ZavrSnik (Jesenice), Zganjar (K).
Ble£sul pari: 1. Bedenk-Bogataj (H), !■ Mesar-Zavržnlk (Jesenice).
MoSki v dvoje: 1. BradcSko Potočnik (K), 3. ZavrSnik Vovk (Jesenlco).
Gospodje, kategorija A: 1. Bogataj, 2. Bradeško, 3. GabrovSok, 4. Božič.
V končnih igrah zadnjih Stlrlh, med katerimi je bila izredno napeta ln do zadnjega neodločena partija med Bogatajem in Brado£kom, eo bili dosoženl naslednji podrobni Izidi: BradeSko-GabrovSek 19 :21, 21:18, 22 : 20; BradeSko-Božlč 21 :18, 21 118, Bogataj-Brad eSko 12 : 21, 21 : 19, 22 : 20; Bo. gata j-GabrovSek 21 :15, 21 :19; GabrovSek-Božii 21 :18, 21 :19; Bogataj-Božič 21 : 9, 21:17.
To jo bil torej prvi letoSnjl nastop nagih namizno-teniških lgraleov. Prireditev je uspela prav dobro, vendar Ho nismo mogli občudovati tisto velike forme nekaterih Igralcev, ki smo jo vajeni videti pri njih.
Ilormesu pa želimo pri naslednjih prireditvah Se mnogo taksnih uspohov, kot je bil ta prvi letošnji namizno-teniSkl turnir.
W A, w
Gundar ITaesrg ne bo odpotoval v Ame. rlko. Švedski rekorder na tekaliSčih Gundar Haegg je bil povabljen, da nastopi v Združenih državah v pokritih dvoranah. V zadnjem trenutka pa je bila turneja odpovedana, kajti čezocoanska letala uporabljajo zdsj samo za prevoz ranjencev v Združene države, Ilacgg pa po drugI poti noče v Ameriko.
Toldl Je opet okreval. Eden najuspešnejših madžarskih nogometašev, Gcza Toldl, član budlmpeStanskega FerencvaroSa, jo bil ranjen v bojih za madžarsko svobodo. Fo kratkem dopusta je okreval tor so Je spet vrnil k svoji četi na bojiSče. Toldl je nastopil v 46 meddržavnih ni itopih za Madžare ter je izjavil pred odhodpm na bo-JlSče nekemu poročovalen naslednje: V tem usodnem boja ne zadostuje le Športno znanje In trenirano telo; potrebna Je razen tega Se duSevna pripravljenost, da lahko človek vzdrži v tej vojni kot vojak na svojem mestu.
Disertacije o Športnih temah. Na nemških vsoučlHSčih niso dane« nobena posebnost disertacije iz Športnih tem. Na dunajskem vseučilišču so Izbrali slušatelji filo-loSke fakultete zopet tome iz zgodovine to-lesno vzgoje ter so jih z uspehom obdolall. Iz teh ved so promovlrali: Helga Stock. mayor zn temo: Plesi pri naravnih narodih daljo Friderik Prlnz za temo: Pomen Zdrar-skega, v kateri obravnava alpsko smučari-jo, daljo Anton Koclk za temo iz leta 1590. izdanega dela humanističnega telovadnega pisatelja Petra Fabra: »Agon istieon«, tor Emil SchBdler o temi: Politična telesna vzgoja v Sokolu.
Iberljsko Športno sodelovanje, V smislu napredovanja in povzdige Športa mod Španijo in Portugalsko je bil osnovnn stalni Spansko-portngalski odbor, ki ga sestavlja. Jo zastopniki portugalske generalne dlrek-olje za telesno vzgojo ln narodna delegacija Španske falange. Španski delegat je vodja Španskih Športnih zvez Guillermo Htldebrand Urain, portugalski Športni Inšpektor dr. Salazar Carrelra. Seje odbora bodo izmenično enkrat v Madridu, drugič pa spet v Lizboni. Predseduje Španski Šport, ni vodja general Moseardo v Madridu, v Lizboni pa portugalski generalni inšpektor.
Švicarski Jadralni prvak. LetoSnji Švicarski jadralni prvak je Kuhn lz Berna, ki je ob koncu letošnjega leta ostal snm na čolu Svioarsklh jadralnih letalcev. Kuhn je že lotošnjo spomlad postavil nov SvU-arskl jadralni rekord v vztrajnem poletu ln to i dvosedožnim letalom.
Švedsko lahkoatletsko prvenstvo ia leto 1945. j« določono za naslednje termine: 6. maj tek čez drn in strn; 1. Julij petoboj in tek na 10.000 metrov; 28. in 29. julij de-setoboj, hoja na 25 km in cestni tek; 10. in 12. avgust prvenstvo moSkih; 18. ln 19. avgust prvenstvo dam; 26. avgust maratonski tok.
Odličen madžarski atlet padel, V borbi za svobodo Madžarske je padel Jožef Ga. spar, madžarski prvak v skoku v vlSlno v letu 1940. Gaspar je bil znnna Športna osebnost ter Je nastopil za Madžarsko v Številnih mednarodnih srečanjih.
Nakaznice za železo so še naprej veljavne
Pokrajinski gospodarski svet v Ljubljani opozarja trgovce z železnino in ostalo občinstvo, da nakazila za nakup železnih izdelkov (Eisenscheine), ki so izdana od Vrhovnega Komisarja za operativno področje Jadransko Primorje in opremljena s šlampiljko Nemškega svetovalca (Der detsehe Beratcr) za ljubljansko pokrajino v Ljubljani, obdržijo svojo polno veljavnost tudi po 1. januarju 1945 brez vsakršne omejitve.
/
Usoda komunističnih tolp postaja vedno bolj tragična
Kako komentirajo komunistični listi dogodke v Grčiji in obnašanje Amerikancev
Ob materini roki v novo leto
Tz žirovskega kota je prišlo poročilo, da so komunisti pobili vse angleške padploe, ki 30 se /otekli v ta gorski predel. Da sp komunistični tolovaji napravili takšen zločin nud svojimi »zavezniki«, je bil povod v tem, da so angleška letala velikokrat prinašala tem angleškim vojakom vso mogočo liruno, ki pa se je komunistični tolovaji šo dotakniti niso smeli. Ta velika razlika med »zavezniško« hrano je tolovajske komandante — čeprav zagrizene komuniste, vendar željne buržuj-ske hrane — tako razjezila, da so se odločili za likvidacijo angleških padalcev, obilna zaloga živil, obleko in cigaret pa je seveda prišla v štabni kolektiv. Angleži so kot povračilo za ta zločin s strojnicami napadli glavna komunistična skrivališiča v okolici Cerknega, kjer se je nahajal tudi glavni tolovajski štab. Ob tem angleškem povračilu «o komunistični tolovaji postali še liolj je/ni na svoje bur-žtijske »zaveznike«. Lepo zavezništvo je to!
Prva trenja
Kdor še ni nič poučen o resničnem stanju zavezništva med Anglosasi in komunističnimi tolpami, ki se potikajo po naših gozdovih, se mu bo zdel zgornji dogodek zelo čuden. Kdor pa zasleduje to na zunaj sicer še vedno skrbno igrnr.o večno zavezništvo med phitokrati in komunističnimi tolpami, si bo ob zadnjih dogodkih v svetu znal dogodek v Žircli 7. lahkoto razlagati.
Kljub temu, da se — kakor to vedno govore — bore proti kapitalistom, so se komunistični zločinci vedno ba-liali z zavezništvom zahodnih kapitalistov. Toda komunisti sami so govorili in pisali, da se bodo bratili z za-padnimi državami le do tedaj, dokler jim bodo te koristile pri njihovem zločinskem izvrševanju revolucije. V resnici dolgo so komunisti izigravali in zlorabljali svoje kapitalistične zaveznike. Pred enim mesecem pa so ti »zavezniki« trčili na prvi javili nesporazum.
Ko je 22. novembra predsednik grške begunske vlade Papandreu izjavil, da je njegova vlada enoglasno sklenila do 10. decembra razorožiti vse grške komunistične tolpe, so komunisti po bližnjih in daljnih deželah zagnali zoper tu odlok velik vrišč. V začetku decembra se je pričela pred očmi angleških vojakov komunistična revolucija v Grčiji. Ob tej revoluciji .-o so pokazala prva trenja med Angleži in komunističnimi tolpami. Čez nekaj dni so se pričeli celo boji med njimi. V začetku so komunisti mislili, da bodo lahko z vriščem prisilili Angleže k popuščanju. Poročali smo že, kaj so v začetku decembra pisali razni komunistični lističi, predvsem glavni med njimi »Borba«. Toda nič ni pomagalo. Sedaj poročajo le še gole po-
datke o bojih v Grčiji. Ne upajo si več podajati svojega mnenja.
Komunisti pa so ob tem prvem trenju začeli z novo taktiko pritiska na svoje »zaveznike«. »Slovenski poročevalec« je v vseh decembrskih številkah prinesel pritožbe o amerikan-skein ravnanju s komunisti. Naj navedemo nekaj primerov.
Razočaranje komunistov nad ameriškimi »zavezniki«
Tako je 2. decembra »Slovenski poročevalec« poročal o Slovencih v ameriški vojski. Amerikanci so namreč od italijanskih ujetnikov odbrali vse Slovence iu jih poslali v svojo vojsko. Po komunističnih računih je teh Slovencev na Korziki 5000 in prav toliko tudi na Sardiniji. Komunisti so hoteli zasejati seme zločinstva tudi med te Slovcnce, toda Amerikanci so hoteli doseči povečano nadzorstvo nad komunisti. List piše: »Prepovedano jim je zbirati sredstva za pomoč komunistom. Za vzklik .Živel Tito', so kaznovani z deset dnevi zapora.« List piše naprej, da so se komunisti proti tem odlokom uprli in pobirali podpise v protest. Toda — vsi podpisniki so bili kaznovani.
Naslednji »Slovenski poročevalec« od 9. decembra pa prinaša pritožbo zoper brezvestno ravnanje Amerikancev z italijanskimi komunisti- Pritožba nosi podnaslov: »General Aleksander pravi, naj italijanski komunisti ne pričakujejo zavezniške pomoči v tej zimi.« Komunistični list piše naprej:
»Na zgodovinskem obzorju se je prikazala nova velika tragedija. To jc tragedija stotisoč komunistov severne Italije, ki so prepuščeni mrazu in stradanju. Brez orožja so izročeni na milost in nemilost okupatorskih oblasti, ki delaio proti njim ku/.enske ekspe-dicije. Tragedija komunistov se je začela pred nekaj dnevi, ko je ceneral Aleksander objavil, da je treba ko: munUtične odrede demobilizirati, nuj skrijejo orožje in strelivo in naj ne pričakujejo zavezniške pomoči pozimi.« Nič čudnega. Kdo bi mogel trajno sodelovati s temi komunističnimi zločinci! Ko so se streznili že vsi evropski narodi, bodo počasi pričeli spoznavati svojo zmoto tudi drugi.
Na planinskih vrhovih pa je zapadel sneg
Tako končuje »Slovenski poročevalec« svojo pritožbo zoper Amerikance. Tudi vrhovi naših gora so že pobeljeni s prvim snegom. Kje je konec vojne, ki so ga komunisti oznanjali? Kje je zavezniška pomoč, kje Rdeča armada? Komunistični zločinci po naših gozdovih bodo morali osamljeni tudi to zimo neprestano begati pred domobranskimi bojnimi skupinami. Oster mraz nam je naznanil, da bo letos huda zima. Da, letos prihaja za komunistične tolpe najhujša zima v času njihove krvave revolucije. Domobranske udarne bojne skupine pa jih bodo brez prestansa zasledovale in uničevale, kakor so jih že uničevale vse leto, ki se je pred dnevi poslovilo od nas.
S starim letom smo končali po-božnost prvih sobot, ki smo jo skupno začeli z avgustom na praznik Marije Snežne. Tako smo ob materinski roki Marijini prestopili prag iz starega v novo leto. Ali bomo zdaj močno in varno roko Marijino izpustili? Menda vendar nel
Še je pot nevarna, še v zasedali ob njej čakajo sovražniki, ki prežijo na naše duše bolj ko na naša telesa, še pihajo viharji, ki prete ugasiti lučko vere in upanja v naših dušah. Kako potrebujemo roko, ki skrbno zakrije s svojo dlanjo brlečo lučko prod vetrom, da je ne ugasne. 0, če bi nam luč vero in upanja ugasnila, kolikšna tema bi nas napolnila, tema, v kateri bi nas bilo strah in groza, huje kot otroke v začaranem gozdu. Mati Marija s svojim brezmadežnim Srcem nam varuje in ohranja vero in upanje.
Kolikor bolj v svetu mrzlo postaja, ko se je ljubezen mnogih ohladila — kakor je Kristus napovedal — potrebujemo tem najtoplejše materine ljubezni. Ni pa srca, ki bi bilo toplejše od ljubezni kakor je Marijino, in ki bi bilo z ljubeznijo rado-darnejše. Odprimo svoja hladna srca za njeno toplo ljubezen s tem, da ji' s poliožnostjo prvih sobot časno zadoščenje dajemo za vse žalitve, ki jih mora najboljša Mati, božja in naša, v našein narodu trpeti .
V ta namen začnimo v soboto novo vrsto peterih prvih sobot v skupni ljubezni in v skupnem zaupanju. S prvo soboto v prihodnjem maju bomo lo vrsto sklenili iti se tako najlepšo pripravili na šniarnice, ki naj lx>do en sam slavospev hvalo/.nosti in otroško vdanosti Mariji, naši dobri Materi, ki nas je rešila, naši močni kraljici, katori hočemo zvesto služili. Pridi in pridruži sol
Za pol leta trdih bojev - najlepše plačilo
Domobranci Rupnikove fc?|ie skupine so z notranjske zemlje pregnali vse rdeče brigade in sedaj zasledujejo le še zločinske terence
Domobranci Rupnikove bojne skupine so z notranjske zemlje pregnali vse rdeče brigade in sedaj zasledujejo le še zločinske terence.
Po ccloletnem težkem boju notranjskih domobrancev je sedaj v čiščenju komunističnih uničevalnih tolp nastopila nova doba. Notranjska udarna bojna skupina pod vodstvom stotnika Vuka Rupnika je namreč v polletnih bojih dosegla lepe uspehe.
Danes se po notranjskih gozdovih okrog Loške doline, Bloške planote, Rakeka in po obširni pokrajini vse do Ljubljanskega barja ne potika več nobena komunistična brigada. Udarnost domobranskih skupin je bila tako silna, da so «e raekrojene in tolikokrat premagane komunistične tolpe morale umakniti dtdeč v osrčje dolenjskih gozdov.
Danes se klatijo po notranjskih gozdovih in kraških jamah le še malošte-
I domobranci je prišlo v vas novo življenje
s
Hudo je trpela kopanjska fara v triletnem divjanju komunistične revolucije Poleg druge škode so nam komunistični zločinci zadeiali najglobljo rano s tem, da so podžgali župnišče in šolo in čez nekaj časa tudi farno cerkev. S čim bi nas mogli bolj priucdeti? Komunistom pa ta naša nesreča še ni bila dovolj. Upepelili so nadalje v dneh po lanskem septembru tudi železniški postaji Predele in Čušperk z gradom vred. Zato je lahko razumljivo, kako težko je ljudstvo čakalo, da pridejo tudi k njim domobranci in jih zavarujejo pred komunističnimi roparji in požigalci.
Ko je znova stekla železnica do Kočevja, se je ljudem ta žeJja izpolnila. Danes žive ljudje na Kopanju brez 6krbi, da bi jih zopet obiskali komunistični zločinci. Nad vasjo skrbno bdi domobranska straža.
Kako medeno srce ima Broz-Tito
V »Slovenskem poročevalcu« od 9. decembra je moral prosluli Tone Faj-far priznati: »15. september smo porabili za vabljenje in prepričevanje. Celotna organizacija OF je bila na delu za reševanje domobrancev. Na domobranski strani smo želi zato zasmeh. Domobranstvo v Ljubljanski pokrajini je ostalo zvesto svoji prisegi.« To je moral priznati celo Tone Fajfar, ki je pred 15. septembrom kar naprej pisal, kako domobranci hite v gozdove in prosijo komunistične tolovaje odpuščanja, ker so jih vedno tako preganjali od mirnih slovenskih vasi.
Nič čudnega ni, da se je po komunističnem neuspehu septembrskega pozivanja sam komunistični »maršal »Tito lotil - prosit domobrance, naj nehajo z uničevanjem komunističnih tolp. »Ljudska pravica« od 8. decembra je prinesla naslednjo Titovo izjavo o domobrancih: »Duhovniki in drugi reak-cionarji v Sloveniji so zbrali gotov (!) del slovenskih kmetov in neobveščene inteligence v slovenske domobranske formacije pod geslom za obrambo vere, čeprav vera v Sloveniji ni od narodno osvobodilnega gibanja niti najmanj ogroženo. Glejte, zato predlagamo amnestijo za slovenske kmete in inteligente, da se vrnejo in stopijo v vrste velikih jugoslovanskih patriotov, ki so zbrani v Osvobodilni fronti.«
Gotovo Tito še nikdar ni pokazal tako mehkega in nedolžnega srca kakor tedaj, ko je pisal ta poziv domobrancem. Domobranci pa mu bodo tudi sedaj tako odgovorili, kakor so Tonetu Fajfnrju in kakor je Fa.jfar sam zapisal: »Na domobranski strani sino želi zato zasmeh!«
Na Kopanju se je začelo novo življenje. Vaščani so se združili, da obnove vse, kar so jim komunistični uničevalci porušili. Doslej so že popravili župnišče in pričeli z obnovo ljudskošolskega poslopja. Tako bodo v kratkem ljudskošol-6ki otroci spet pričeli z učenjem, ki so jim ga komunistični zločinci nalašč pretrgali. Tudi kmetiie so zaživele v novem življenju; odprta jim je trgovina z ostalimi deli slovenske zemlje. Z domobranci je prišlo novo življenje,
vilni terenci in zloglasni tolovaji komunističnega »Notranjskega odreda«. Toda zadnji uspehi Rupnikove bojne skupine kažejo, da bo nravica kmalu segla tudi po teh komunističnih tolovajih. V prvi polovici decembra so namreč domobranci bojne skupine ujeli komunističnega kurirja in zvedeli za mnoga komunistična skrivališča in za mnoge komunistične skrivne poti.
14. decembra je bila bojna skupina zopet na pohodu. Pri obkolitvi vasi blizu Bloške planote so domobrancem padli v roke trije komunistični tolovaji, od katerih ie eden imel na rokavu značko komunističnega kapitana.
Čez 4 dni so bili isti domobranci zopet na pohodu ob Gornjem jezeru pri Starem trgu. V kratkem boju je padel komunist — bivši pripadnik savojske vojske. Domobranci so v tem boju ujeli tudi dva komunista.
Čez dva dni so bili domobranci zopet na pohodu in so na Bloški polici v boju z maloštevilno komunistično skupino ujeli enega prisilno mobiliziranega Primorca. Trije komunisti so v boju padli. Istega dne so domobranci zaplenili celotno komoro 4. čete komunističnega »Notranjskega odreda«. Poleg strojnic so domobranci zaplenili tudi tolovajsko kuhinjo, nekaj konj in eno mulo.
Tako domobranci Rupnikove bojne skupine tudi sedaj, ko so pregnali iz Notranjske vse komunistične brigade, dan za dnem hodijo na pohode in odkrivajo skrivališča zločinskih komunističnih terencev.
h najnovejših teje^j rj Eolenjskem
Predvčerajšnjim smo že poročnli o novem življenju vasice pri 1 rebnjem, ki jo sedaj ščiti domobransko vurstvo. Ta najnovejša domobranska postojan-ka, ki so jo komunistični roparji na vsak način hoteli uničiti, stoji nepre-magana in nedotaknjena. Komunistične tolpe so pri svojih nesmiselnih napadih doživele tako hude poraze, da se sedaj sploh več ne upajo približati. Domobranci računajo, aa so komunistične tolpe v bojih okrog novih domobranskih postojank v štirinajstih dneh izgubile več sto svojih tolovajev. Komunisti so v boj pripeljali tudi tri topove, od teh pa so domobranci enega uničili; mina iz domobranskega težkega minometa ga je namreč v polno zadela. Komunistični tolovaji bodo morali gotovo najbolj pomniti noči, ko so jih domobranci nalašč spustili v neposredno bližino nočnih bunkerjev. Ko so se komunistični tolovaji priplazili do žične ovire, so sc naenkrat iz vseli bunkerjev oglasile domobranske strojnice in kosile tolovaje. Nič ni čudnega, da so morali komunisti po tako velikih neuspehih odnehati s svh-jimi napadi že leden pred božičnimi prazniki. Tako so domobranci za božične praznike imeli mir pred komunističnimi tolpami.
Domobranci so ves čas obstoja nove postojanke ujeli že veliko tolovajev, mnogi mobilizirnnci, zlasti iz Šta-
jerske, pa so se prišli somi javit na postojanko. Pred božičem so domobranci v enem dnevu ujeli knr pet k(»; munisličnih kurirjev, ki so hoteli priti mimo postojanke proti štajerski meji.
Pribežuiki, ki so jih komunisti nasilno mobilizirali v svoje tolpe, so vedeli veliko novega povedati o neprestanem razkrajanju v poraženih komunističnih tolpah. Kakšno je življenje med tolovaji, nam dovolj zgovorno |)ove sledeči primer: domobranska izvidnica je že pred božičnimi prazniki ujela tri tolovaje, ki so bili vsi zelo siulo oblečeni iu tudi -"il>o oboroženi. Med njimi je bil tudi eden s štajerskega. Njegova oborožitev pa jc bila natančna imkIoImi tolovajskih tolp. Cev puške je nila zarjavelu; naboje jo tolovaj nosil kar v žepu Videlo se je. du ta tolovaj še nobenem rtrela ni odddl s svojo puško, kajti pri sebi je imel nabojo za drugačen tip pu^ke. Pozneje je povedal, du je bil tn tolovaj v gozdu njegov desetar. To nain dovolj jatno ko/e, kakšne razmero vladajo v gozdovih med ruzkrojcnimi komunističnimi tolpami.
Preglejte svoje zaloge oblačilnih
predmetov/	Prodajte tisto, tesar ne
potrebujete,	nakupovalnici Socialne pomoti.
Gospodarstvo
Prodaja čevljev na nakaznice
Šef pokrajinske uprave v Ljubljani je z odlokom z dne 18. decembra 1944 VIII. št. 6182-14 določil kontingenet moških, ženskih, deških in otroških čevljev. Te čevlje bodo prodajale v Ljubljani na na-bavnice, izdane po 2. 12. 1944 sledeče tvrdke:
deške in otroške čevlje in navadne moške čevlje (Mannerstrassenschuhe): A. Krisper, A Zibert in M. Trebar; navadne ženske čevlje (Frauenstras-sensehuhe) pa tvrdke:
Jože Kalan, Franja Gotzl, Angela Gorše, Bat'a, Zeko, Anton Šiknovec,
delati in
Ni še taiko dolgo, ko so po naših domovih hodili razni p ros j akt in taiko imenovani brezposelni, proseč podpore od dobrih rok. Im dogajalo se je, da so taki prosilci cenili le dar v denairju, za jed in kruh jim ni bilo. Tiste čase smo imeli bel kruh, ki ni bil niti pičlo odmerjen im smo ga siromakom radi dajali od svojega. Pa se je več ko enkrat zgodilo, da si danes siromaku dal kos belega kruha, Drugi dam pa si prav tisti kos našel kje za plotom, kamor ga je bil zavrgel tisti, kateremu je bil namenjen. Bili so časi, ko so ljudje belega kruha bili presiti im so se z njim skregali. Več jim je bilo do denarja, ki so zanj v gostilni dobili pijače, kakor pa do tega božjega daru.
Kako malo je mestni človek, ki ne ve, kako je za ta božji dair treba delati in se truditi, včasih cenil kos kruha. Ni še dve leti od tega, ko so se v ljubljanskem tramvaju ljudje menili o hrani. Pa je zinil delavski človek: »Kdo neki bo delal, ko nam pa dajo 6amo polento in koruzno moko za žgance! Kdo naj to jč!« Oglasil pa se je zraven njeea mož in mu odgovoril: »Ko bi le koruznih žgamcev bilo vedmo dovolj, pa bomo lahko zadovoljni!« Ljudje v tramvaju so po večini prikimali, le nekaj frkelj ee je obregovalo ob koruzne žgance.
Bili smo ree razvajeni in menda presiti, da nismo znali ceniti božjih darov, katere smO začeli bolj spoštovati šele v dneh velike »tiske. Dandanes kakopak je v mestu spet čisto drugače. Ce siromaku ponujaš denar, se ti bo zahvalil im dejal: »Ne denarja, gospod, le kos kruha mi dajte I« Danes je tako, da na deželi — o mestu ne govorimo — stradajo ljudje na velikih kmetijah, kjer so komunisti
pobrali vse, kar eo pridne roke čez leto pridelale. Tam res vedo, kaj pomeni tista beseda v očenašu: »Daj nam danes naš vsakdanji kruh!«
Ker je človeška moderna vzgoja pozabila prav moliti in razumevati to veliko prošnjo v očenašu, je Bog sam posegel vmes im nas uči, na kar smo pozabili. Včasih smo ee kot otroci od svojih staršev tudi mi učili, kako je božji dar treba spoštljivo jemati v roke in ga hvaležno uživati. Ampak tisti časi eo minili, kakor je minila naša hvaležnost Bogu za vse, kar od Njega prejemamo. Kje so časi, ko je na naših kmetijah vsak otrok bil vajen najmanjšo drobtinico, ki je od kosa kruha padla na tla, pobrati, poljubiti in jo zaužiti. Pozneje so nam modrijani govorili, češ: »To je neumnosti To je nezdravo! To ni lepo!« In smo jim verjeti. Nič več nam ni bilo 'mar kruha, ki je šel v izgubo, ker smo menili, da je stara spoštljivost do krušne drobtinice bila nekaj pretiranega in nesodobnega, na božji dar pa niti mislili nismo več. Govorili smo, da so se pač razmere spremenile, nismo pa vedeli, da smo se spremenili mii saimi.
Izročila naših prednikov so nam drugače velevala. Ampak svojem prednikom in njihovim izročilom smo 6e izneverili, nismo jim več verjeli, zastarela so se nam zdela, če smo sploh še kdaj mislili nanje. Pa so nam vendarle ia teh izročil govorile drago plačane 6kušm.je naših dedov, ki so dolge rodove znali ohraniti svež spomin na leta stiske in pomanjkanja, ki 60 jih kdaj zadevala. Še danes je marsikje v spominu njiva, ki je bila v letih pomanjkanja ptodana za hlebec kruha. So dandanes živi, dasi medel, 6pomin na
tega ali onega izmed prednikov, ki je obhodil s cekinom v žepu vse kumljanske hribe, da je tam kje za tisti cekin mogel svojim sestradanim otrokom kupiti kruba, ki ga rodna zemlja ni mogla dati.
Naši predniki, ki so vse to pomnili in vedeli, so zato s svetim s|x>štovanjeiii znali ohranjati v svojem rodu tudi tisto prelepo navado, ki je bila včasih med nami živa in sveta: Ko je napočilo jutro praznika sv. Treh Kraljev, takrat so do-ma načeli velik hleb iz najlepše pšenične bele moke, ki so ga imenovali poprtiuk. Vsakdo pod streho je bil deležen tega kruha, tudi živina v hlevu in kokoši na dvorišču. Otrokom pa se je kos tega božičnega kruba po svoje delil. Mati so odrezali zajeten kos od hlebca ter poklicali prvega otroka, da mu ga dado. Niso pa ga dali, kakor so navadno delili svojim otrokom vsakdanji kruh, marveč je malič zanj moral najprej prositi, nalo pa se pošteno potruditi. Ko je stegnil roko, da' bi sprejel kruh, fe je materina roka odmaknila više, da ga mali ni mogel doseči. Začel je za njim skakati, toda materina roka je bila ur-nejša, više je šinila s kosom poprtni-ka. Tako je šlo, dokler se materi ni zdelo dovolj truda, nakar je upehani sinko smel sprejeti svoj delež, z njim pa materin nauk: »Tako vidiš, da se je za kos kruha, ki je božji dar vsak dan in ne le na praznik sv. Treh Kraljev poprlnik, treba trudili, zanj moliti in delati!«
Poprtnik je tisto izročilo, ki smo ga prejeli od naših dedov, ki naj nas uči, da zlatniki in denarji niso nič, marveč da je vse le v molitvi in delu, ko svojemu Bogu služimo s svojo besedo in vsem svojim dejanjcml
Triumf, Ljudmila Šemrl, Marta Pclan,
Viktorija Zmaga, Edvard Sega, Julij Vodnik, A. Krisper, A. Zibert, M. Trebar, B. Mergenthaler.
Moške delovne čevlje bodo prodajale vse trgovine s čevlji v Ljubljani.
Inventar tekstilnega blaga
V smislu Izvršilnih določb št. 3 Šefa pokrajinske uprave v Ljubljani, ki so izšle v Službenem listu št. 98 z dne 27. de-ccmbra 1914, morajo vsa podjetja, industrijska, obrtniška, trgovinska na debelo in na drobno, trgovska zastopstva z zalogo blaga, uvozniki in izvozniki, ki izvršujejo prodajo tekstilnega in manufak-turnega blaga, čevljev in drugih oblačilnih predmetov, sestaviti inventar blaga, ki je njih lastnina ali lastnina tretjih oseb, a je na zalogi v njihovih skladiščih, prodajalnah ali drugih prostorih in sicer po stanju 31. decembra 1944.
Inventurne operacije se morajo Izvršiti v roku od 1. januarja do najkasneje 10. januarja 1945. V tej dobi naj imajo sicer podjetja odprte svoje lokale ob navadnih urah, morajo pa ustaviti vsako prodajo ali drugačen odstop blaga, navedenega zgoraj,
Inventar je sestaviti v dveh Izvodih na tiskovinah, ki jih je založilo Združenje trgovcev v Ljubljani in bodo prav tam na razpolago ob koncu tedna.
Inventar je izpolniti po dozdaj veljavnih določilih glede na število metrov ali komadov in število točk. Upoštevati je le izpremembo glede razporeditve meter-skega blaga I. kategorije in sicer kot blago
a) iz umetne svile, b) iz bombaža ali lesne volne in cj iz volne in volnene mešanice. Takisto tudi razporeditev pletenin in nogavic za moške, ženske in mladoletne.
Predložitev inventarja se mora Izvršiti najkasneje do srede 10. januarja 1945 med uradnimi urami Pokrajinskemu gospodarskemu svetu v dveh izvodih, od katerih prejme izročitelj en izvod kot potrdilo.
Pokrajinski gospodarski svet v Ljubljani opozarja vsa prizadeta podjetja, da se drže določenih rokov. Priporočiti je, da oddajo manjši trgovci, detajlisti in obrtniki inventar Pokrajinskemu gospodarskemu svetu med uradnimi urami že v ponedeljek, 8. januarja, odnosno v torek, dne 9. januarja t. 1., večji trgovci in grosisti ter industrije! pa najpozneje v sredo 10. januarja t. 1. prav tako med uradnimi urami.
BitBsinaiSBBSBBBBBflBBaBaBBBBB
Zakaj Vam leže stare obleke, čevlji in podobno brez haska v omari? Prodajte jih nakupovalnici Socialne vomoti!
tirali 41
»SLOVENEC«, četrtek, 4. januarja 1945
Stev. 2.
Lepa zgodbica o izgubljeni torbici
Tiste dni pred prazniki se ie z mnogo drugimi Ljubljančankami z Vrhnike vozila domov v Ljubljano tudi dobra gospa, ki ji recimo Vida, čeprav ji je drugače ime. Ko je vrhničan privozil na ljubljansko postajo in je bilo v vlaku klepetanja konec, so vse Ljublančanke pograbile fvojo prtljago in se pripravljale za odhod. Tudi gospa Vida se je brž pripravila. Ker pa je tej ali oni gospe bilo treba pomagati nadeti nahrbtnik ali ji pomagati spraviti s police to ali ono, je dobra gospa odložila svojo torbico ter pomagala. Ko se je vlak že praznil, je tudi gospa odhitela z vlaka. Pozabila pa je na klopici svojo ročno torbico, v kateri je bila še druga manjša, v njej pa tisoč lir vredna ura, 3500 lir denarja, več vrednostnih papirjev in vsi živilski ter drugi dokumenti, ki jih mora dandanes nositi seboj vsaka skrbna gospodinja.
Ob izhodu je gospa torbico pogrešila, se kajpak silno prestrašila, da je vsa prebledela. Stražniki so skupaj z železničarji hiteli nazaj v vagon, kjer so zdaj sedeli že drugi, ki so se vračali na Vrhniko, ter pomagali gospe iskati torbico. Toda niso je našli Izkušeni stražniki in železničarji so ji dajali kaj malo tolažbe, da bi svojo torbico še kdaj videla. Dejali so, da je dandanes kaj takega nemogoče, da ga ni poštenjaka, ki bi toliko vrednost našel in lastniku vrnil.
Možje to govorili ti skušnje, ki pa je gospe bila le bridka tolažba.
Domov grede je gospa na tihem molila ter Boga in Marijo prosila, da bi njeno torbico bil našel kdo, ki bi bil tako pošten, da bi jo vrnil. Vsa iz sebe je gospa prišla k možu v pisarno ter mu potožila svojo veliko nesrečo, ki je bila res velika, saj je Sel po vodi ves njun denar. Vendar jo je venomer tolažilo upanje, da je morebiti torbico vendarle našel kdo, ki je še pošten. Tako je med upom in strahom ter tihimi molitvami gospa prišla domov na stanovanje. Tukaj, jo je sprejeta hišna gospodinja z novico: »Stražnik Vas je iskal, ker ste v vlaku nekaj pozabilil« Zdaj je gospa vedela, da je torbico našel poštenjak. Brž je njen mož pohitel na policijo, kjer so mu izročili ženino torbico, v kateri ni manjkalo najmanjše stvari.
Hvaležna gospa se je najprej zanimala za ime poštenega najditelja. Ker je taka poštenost vredna ne le denarne nagrade, marveč tudi javnega priznanja, naj bo ob tej priliki naznanjeno tudi ime tistega, ki je najdeno blago tako hitro in pošteno vrnil. Piše se Viktor Žerjav, doma iz Borovnice, je v Ljubljani vajenec na železnici ter stanuje v Kosovi ulici 16. Hvaležna gospa se mu je pismeno lepo zahvalila in ga nagradila, mi pa ga javno pohvalimo vsem za zgled.
NOVI GROBOVI
t Jciko Bratuž. V Gorici je 29. decembra 1944 umrl gospod Joško Bratuž. Blagega pokojndia so položili k večnemu počitku 2. januarja ob pol devetih zjutraj. — Naj rajni počiva v miru, vsem njegovim dragim naše iskreno sožalje
t Terezija Koretič. V Orehovcu pri Kostanjevici jc v visoki starosti 86 let v Bogu zaspala spoštovana krščanska mati Terezija Koretič. Blaga rajnica je bila mati stolnega kanonika. Naj rajni materi sveti večna luč; vsem, ki žalujejo za njo, pa naše iskreno sožalje.
Lepa fcež&nica za begaace
Božičnica za begunce na sv. večer v Rokodelskem domu ob 2 popoldne je bila pri polni dvorani beguncev cele pokrajine. Slišali smo svetonočm evangelij, lepo Ave Marijo, ki jo je zapela gdč. Kruljčeva, nato so pa begunčki iz zavetišča v Zeleni jami uprizorili svetonočno
igro pred jaslicami. Za njimi so pa me->..♦.♦♦♦«.♦»»♦♦« »♦♦♦»« ................
ščanske deklice iskale božično rožo in jo med zvonenjem srečno našle. Med posameznimi točkami so vsi navzoči prepevali božične pesmi. Kot zadnja točka je bil božični nagovor predsednika begunskega odboia g. Skulja, ki je globoko zajel čustvo navzočih beguncev z govorom pa še posebno s pretresljivim dejanjem, ko je namesto vseh odsotnih gospodarjev in gospodinj i smrekovo vejico poškropil zapuščene slovenske domove in jih s kadilom pokadil. Vsa dvorana je bila v solzah, tudi navzoči meščani. Nato so bili obdarjeni otroci-begunci; vsak je dobil zavitek sladkega peciva, za kar bodi izrečena tudi tukaj Prevodu iskre-na zahvala za izdatno podporo v živilih. Posrečilo se je s sporedom ustvariti božično razpoloženje, ki se je lepo razvilo pri polnočnici, kamor so vsi begunci iz dvorane odšli.
Kako smo Odboru za begunce hvaležni za prelep spomin na domač božič nekdanjih dnil	Begunec.
Delavnost Je tista, ki rešuje mludino pred jalovim klepetanjem. (Cochin).
Koledar)
Četrtek, I. prosinca: Angela Fot., vdova; Rlgobert, Skof; Izabela, kraljica.
Petek, J- prosinca: Telosfor. papež; Eml-lljuna, dovlca: Tebajski, muč.
Operno Kledaliičet
Drama: »Poslednji mok. Bed B. Ob 16.M.
Kino Matica: »Usodno naključje, ob 14, 1< ln 18. Kino Union:
»TakBno Je bilo moje življenje.
ob 14, 16 ln IS.
Kit.o Sloga: »Hlad« srca. ob 14. 16 ln 18.
Lekarniška slnžba:
Notne službo Imajo lekarne:
mr Bakarčl«, Sv Jakoba tre 9; mr. Kamor, Miklošičeva 20; mr. Murmayer, Sv. Petra oosta 78.
Operno gledallSCo
Operat
Sobota, I. januarja, ob 15.30: »Princeska ln imaj«. Mladinska predstava. Obisk Božička. Izven. Cone od 60 lir navzdol.
Drama«
Četrtek. 4. Januarja, ob 16.30: »Poslednji
mož«. Red B, Petek. S. januarja, ob 16.30: »Življenje le lepo«. Red C. Sobota, 6. januarja, ob 18: »roslcdnjl mo4«. Izven. Cone od 40 lir navzdol.
P. Ka. Svoboda »Poslednji mož«, veseloigra v 8 doj. Osebe: Petelin, hišni posestnik — Cesar, Petellnka — Nablocka, Helona, Zdenka ln Jaroslav, njuni otroci — Razber-gerjova, V. Juvanova ln Verdonlk, dr. Ga-br56ek — Dronovoo, inž, Sodar — Nakorst, Tončka Kavčič, gtmnazljstka — Svetolova, Barica, služkinja pri Petelinovih — Mazov-čeva, vojak — Raztresen. Rožleor prof. Sest.
Glavna poslovalnica Socialne pomoči za nakupovanje oblačil, obutve, perila, posteljnine Ud. je v Gradišču št. 4, nasproti dramskega gledališča.
Vojno leto je v naglici planilo mimo nas. Bilo je polno zunanjih izpreinemb, tako da smo skoraj prezrli gibanje notranjega življenja v Ljubljani. Kljub vsem vojnim vplivom so se ljudje v Ljubljani pridno ženili, zibali zibelke, pn tudi umirali. Ob vstopu v novo leto se bomo orrli nazaj in naredili račun o dušah, smrti in življenju Ljubljane v letu 1944.
Mesto Ljubljana je razdeljeno na 10 župnij in eno kuracijo. V nekajkratnih pregledih bomo prinesli kroniko teh ljubljanskih Fara, kajti prav v njih se najbolj zrcali gibanje življenja. Ob koncu bomo podali še zaključno, pregledno sliko čez poi>nke, rojstva in smrti v Ljubljani. Za danes poglejmo v kronike najstarejših ljubljanskih fara.
življenje župnije sv. Miklavža
Poroke. V župniji je bilo v preteklem letu oklicanih v zakon 21 parov; porok je bilo 32, in sicer; 12 iz domače župnije. 17 parov se je prišlo y stolnico poročit iz drugih ljubljanskih fara, 3 pari pa z dežele. Najmlajšemu ženinu je bilo 21 let, najmlajši nevesti 19 let Najstarejši ženin je s 75 leti zapustil samski stan, najstarejša nevesta a 46 leti. Število porok se ie letos dvignilo, ker so mnogi želeli biti poročeni pred oltarjem Marije Po magaj.	,
Rojstva. Od 24 novorojencev je 13 'dečkov in 11 deklic. Doma je bil ro jen samo en otrok, vsi drugi so zagledali beli dan v porodnišnici in v sanatorijih.
Smrti. 39 faranov se je preselilo v večnost: 12 moških in 27 žensk. Doma jih je umrlo 22, 17 pa v bolnišnicah ali sanatorijih. Smrt v letih ni izbira-
la; dva otroka je pobrala v starosti dveh mesečev, dve pokojnici sta dosegli po 81 let, najstarejši moški je dopolnil 8 križev. Predvsem so umirali ljudje v starosti od 70. do 80 leta. Teh je bilo 16. Med vzroki smrti je prevladovala arterioskleroza, ostarelost, le 5 jih je pobrala tuberkuloza.
Versko življenje v stolnici je bilo v minulem letu živahno. Verniki so se zelo pogosto in številno zatekali k oltarju Marije pomagaj, tako da noben dan ni bilo trenutka, ko ne bi bilo molilcev v cerkvi. Pri Marijinem oltarju so vsak dan sv. maše do 11. ure. Posamezni stanovi in skupnosti so tukaj opravljali svoje posebne pobožno-sti. Ganljivo lepe so nedeljske večerne litanije pri Marijinem oltarju, ki so med ljudmi postale res močno priljubljene.
Zupljani so zvesto opravljali pobož-nosti prvih petkov in prvih sobot. 95 družin se je posvetilo brezmadežnemu Srcu Marijinemu. Vse skupne molitvene ure za božje varstvo so bile dobro obiskane. Z velikim veseljem in zaupanjem so se verniki udeleževali pridig, ki jih je imel prevzvišem knezoškof dr. Gregorij Rozman v postu iT ob raznih praznikih.
Dasi obsega stolna fara skoraj samo središče mesta, ima v svoji sredi tudi reveže in revne družine. Tem
skušajo lajšati težave stolna Vincen-cijeva in Elizobetina konferenca skupaj s Škofijsko dobrodelno pisarno.
Stolna cerkev se je v zadnjem letu zelo olepšala in preuredila. Marijina milostna podoba je po izredni da-režljivosti vernikov dobila umetniško izdelan nov okvir; za to priliko je bil tudi ves oltar primerno preurejen. — Prezbiterij velikega oltarja, oltar sv. Dizme in dobršen del evangelske strani cerkve do svoda je obnovljen. Veliki oltar je dobil novo sliko sv. Nikolaja, ki je umetniško delo g. Rika Debenja-ka. Ko bodo vsa obnovitvena dela v cerkvi končana, bo naša stolnica za-žarela v novi lepoti.
Kakšno življenje je gledal v svoji fari nebeški ključar
Ljudsko štetje 1941 je v župniji svetega Petra ugotovilo 20.336 župljanov, drugovercev je bilo tisto leto na njenem ozemlju le 447. Na področje mestne občine ljubljanske odpade 17.784 faranov, drugi pa spadajo v obmestne občine. V župniji je okrog 4.500 družin.	...
Na ozemlju šempetrske župnije je bilo blizu 30 cerkva in kapelic s stalno službo božjo. V preteklem letu sta bili na novo blagoslovljeni kapelici v Umobolnici in v Bolnici za novotvorbe, obe v poslopju stare šempetrske vojašnice. Številne cerkve in kapelice nudijo vernikom toljko prilike za versko življenje kakor le malokje. Udeležba vernikov v domači cerkvi ob tem seveda trpi, vendar so se nekaterih pobožnostl verniki v farni cerkvi v zelo lepem števihi udeleževali, /.a izredne prazniške pobožnostl so bili verniki pismeno vabljeni v farno cer-k,© v«
Versko življenje se je v župniji kljub vojnjm tegobam živahno razvijalo. Brezmadežnemu Marijinemu brcu se je posvetilo približno 2.500 družin (okrog 55%). Po vaseh župnije so se posvetitve izvršile od kise od litše; podobne skupne posvetitve so lnle tudi
po nekaterih mestnih ulicah in večjih
stanovanjskih hišah. V Novih Jaršah, ki so se Marijinemu Srcu skupno posvetile, so v spomin na ta dogodek prebivalci z velikimi skupnimi žrtvami zgradili prijazno kapelico Marijinega Srca. 15. oktobra jo je posvetil sam prevzvišeni knezoškof. Prve petke, prve sobote in prve nedelje v mesecu verniki pobožno opravljajo. L veliko vnemo tlelujeta v korist ubogih Vin-; cijeva in Elizaibetina konferenca pri fari, prav tako konferenca pn brcu Tezusovem in obe konferenci na Ko-deljevem. Moški svet se je pridno udeleževal mesečnih duhovnih obnov. Versko življenje v župniji stoji v znamenju velikih apostolskih nalog sedanjosti in bodočnosti.
Ker je šenipetreka župnija po obsep to številu prebivalstva največja v mestu, ima na svojem področju večino redov m skoraj vse bolnišnice, z vojaško vred: Bolnižnica za novotvorbe, Leonišče, siaj-merjev dom in sanatorij Emona dalje do-žefišče na Poljanski cesti in Mestno zavetišče za onemogle v Japljevi ulici, po novi odredbi vodi šempetrska župnija tudi evidenco umrlih katoliških vernikov v vojaški bolnišnici. Vsi, ki se v teh
zavodih rode aH tu umrjejo, so vpisani z zaporedno številko v rojstnih oz. mrliških maticah šempetrske župnije; ta tudi izdaja rojstne in mrliške liste.
Statistika življenja in smrti izkazuje za leto 1944. sledečo sliko:
Rojstna in krstna knjiga Ima skupno 898 zaporednih številk (lani 290). Doma se je rodilo 25 otrok, 887 v Šlajmerlevem domu, 21 v Leonišču, 15 v Emoni. Od otrok, ki so bili rojeni v sanatorijih, jih je bilo iz domače župnije 75. Največ domačih otrok se je rodilo v Splošni bol-niSnici, to je 171. Ti eo vpisani t zaporedno Številko pri Duhovnem uradu Splošno bolnišnice, ki zanjo tudi izdaja rojstne liste.
Prirastek doma?« lare pride v letu 1944 na 271 otrok: 156 dečkov in 115 deklic; nasproti lanskemu letu je ta prirastek za 26 večji..
Mrliška knjiga izkazuje 471 umrlih (laini 324), od teh 240 moških im 231 ženskih Doma jih je umrlo 119, v Šlaj-merjevem domu 37, v Leonišču 81, v Emoni 1, v Bolnišnici za novotvorbe 30, v Mestnem zavetišču za onemogle 74, v Jožefišču 4; domačih župljanov je umrlo v Splošni bolnišnici 119; vojakov v vojni bolnišnici 56.
Od navedenih umrlih jih odpade v iz-gubo domače župnije 337, to jo 150 mo Škili in 167 žensk.
Ce primerjamo smrti im rojstva, vidi-ma, da stoji nasproti 271 rojstvom 337 smrti, kar znaša 66 smrti več kakor rojstev.
Med umrlimi so mnogi dosegli veliko starost: 70 nad (K) let, 93 nad 70 let, 85 nad 80 let, 4 celo nad 90 let. Najstarejša med umrlimi je bila Helena KlememČič, samska kuharica iz Streliške 22, ki je umrla v starosti 94 let.
Med vzroki smrti se 71-krat navaja starostna oslabelost, 58-krat rak, 24-krat tuberkuloza, 5-krat kap.
Poročna knjiga je letos zaznamovala 136 novoporočenih parov (lani 126). 14 parov je prišlo od drugod, 5 domačih parov pa se je šlo poročit drugam. En zakon je bil tekom leta cerkveno razveljavljen. V letu 1944. je bilo 19 zakonskih parov, v tej župniji poročenih ali stanujočih, sodnijsko ločenih.
Med tem letom je izstopilo iz katoli-gke Cerkve 5 v tej župniji rojenih. V katoliško Cerkev pa je bilo sprejetih naaaj 5 odpadlih vernikov, tako da se je izguba — hvala Bogu — izravnala.
Za prvi peic*
Najbolj« zadostujemo Gospoda Jezusa z« vse žalitve sveta, eko prejmemo prvi petek v mesecu v čast presvetemu Srcu Jzusovemu zadoetilno obhajilo. Jutri obhajamo prvi petek — prvič v novem letu. Izpolnimo vsi svojo zaobljubo in pristopimo dobro pripravljeni k angelski mizi.
Nov čas zatemnitve od I. I. do 7. I0 velja od 17.25 do 7.20
Obvestita Prevoda
Prodaja mesa
Potrošniki bodo prejoll v petek, dne 5. Jan. 1045, 20 dkg govejega mesa proti odvzemu odrozkov »St. 1, 2, f, 8 Jan. Januarske živilske nakaznice, Izdane od Mestnega proskrbovalnega urada v LJubljani ter občin Polje in Jožica.
Mesarji morajo biti v četrtek, dne 4. januarja 1945, točno ob 14 na Mostni klavnlol zaradi dodelitve mesa.
Razdeljevanje krompirja
Potrošniki, kt Se niso dvigniti krompirja na odrezka Stev. »30« in »31«, naj ga dvig-nojo do vključno 5. t m. pri naslednjih tvrdkah: Nabavljalna zadruga železničarjev (Cesta 800 let Ljubljane) in Nabavljalna zadruga drž. uslužbencev (Vodnikov trg).
Opozarjamo, da s tom dnom odrezki zapadejo In se zaenkrat zaključi prodaja krompirja.
Rdeči križ poroča
Zahvala. O. Vlaj Marija, Ljubljana, TržaSka 4, Jo poklonila Slov. Rdečemu križu 300 lir nameBto vonca na grob pok. g. An dreja KerSlnarja. Prisrčna hvalal
NOVOI Frid. Viljem Faber: NOVO! Duhovna rast krščanskega Človeka c dopolnilom Krščanski svetniki in svetnice, mistični teologi in učitelji duhovnega življenja Napisal Franc Terseglav. 621 strani, eleg. vez. 220.— L. Ljudska knjigarna v Ljubljani
•CddBlnlStiB sHonina lacrsmsliD primorje«
RADiO L3UBL3ANA
Dnevni spored za 4. januar;
7 Poročila v nemSčini — 7.10 Jutranji koncort, vmet) 7.30 Poročila v slovenščini -9 Poročila v nemSčini — 12 Napoved sporeda, nato opoldanski koncert — 12.30 Poročila v nemSčini, poročilo o položaju in poročila v slovenščini — 12.45 Salonski orkester vodi A* Dermolj — 14 Poročila v nemSčini — 14.15 Od dveh do treh, Sare moli — 15 Pronos nemSkoga sooreda — 17 Poročila v nemSčini in slovenščini — 17.15 Živahni ritmi — 18 Glas slovenskega dornohranstva—18,15 Drobna pesem — 18 45 Narodopisno predavanje, dr Vran Kotnik: O ljudskem zdravilstva — 19 Na harmoniko igra Jenčič Anta — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Prenos aktualnega predavanja — 20 Poročila v nemSčini 20.15 No« i« ni samo za spanje — 21 Večornl koncert radijskega orkestra pod vodstvom D. M. Sijanca — 22 Poročila v nemSčini, napoved sporeda — 22.15 Glasba pred polnočjo.
Danes, ko je stiska ta obleko tn obutev, ne sme ostati nobena taka stvar neizrabljena, če jih sami ne rabite, prodajte jih nakupovalnici Socialne pomoči.
te novica
Stolna koncregaelja Mur. varstva za
gospe ima v potok, 5. t, m., ob 16 svoj redni mesečni sestanek. Pridite vse!
Stolna kongregaoija za akadomlčarke v petek, 5. t. m., ne bo imela gestunka, pač pa drugt petek, 12. jan., ob 17. Obvestilo se mod soboj. Naslednjega sestanka se vse zanesljivo udeležite. — Voditelj.
Zahvala. V počastitev spomina blago-pokojne gospodične Majuron Jožico iz Borovnice je darovala gospa Ferdinanda M a-jaron iz Ljubljane 200 lir bolnim otrokom otroSke bolnlSnloe v Ljubljani. Blagi do-brotnici iskrena zalivala,
SrednJeSolce-ke, ki se želijo lzve/batl v strojepisju, opozarjamo na nove tečaje, ki pričenjajo po Novem letu. 4., 4 in 7. januarja. Praktično znanje, vsakomur koristno. -t- U«ne ure dogovorno po želji. — Informacijo dnevno, prospektti Trgovsko učiliSče »Chrlstofov učni zavod«, Domobranska 15.
Učite se strojepisja! Novi tečaji priče, njajo 4., 5. In 7. januarja. — Praktično znanje, koristno vsakomur soitaj ln v bodoče. Učne uro dogovorno po želji. — Informacije dnevno, prospekti: Trgovsko učUISče »Chrlstofov učni zavoil«, Domobranska 15,
Formlcot pastlle ta dtilnlekdl« USl in grla dobite v lekarnah
Drž. tehniška sridnja Sola v Ljubljani. Pouk za I, in II. letnik arh.-gradbenega, strojnoga in elektrotehniškega odseka se bo prlčol v čotrtok, dno ll.januarja t. 1., v poslopju urSulinakih Sol. Prijavljeni učenci se zbero navodenega dne prod urSulinskim poslopjem v Subičevl ulioi in sicer učenci I. letnikov v četrtek, dno 11. januarja, ob 1414 ter učenci II. letnikov istega dne ob Mi8. Naknadne prijave zo vpis .o sprejemajo do 8. januarja t, 1. med 9 in 10 v direketjski pisarni (Oorupova ulica St. 10, I. nudstr.).
Med. Univ.
Dr. Viktor čerfcek
specljalist za ustne in zobne bolezni ordinira od 2, do 5. ure popoldne Ljubljana, Gajeva ulica 10 — Tel, 24-93
Za reveže ▼ župniji sv. Družine v Mostah jo družina Torker darovala 100 lir namesto vonca na grob blagopokojne gospo Jožofe Ziebnik. — Bog povrnil
V Ljubljani so umrli od 2J,—28, decembrn: Virant Frančiška, 73 let, bivSa kuharica, Japljeva 2; Seills Marija, 3 m«>ece, hčerka zasobnlco, Kotnikova 21; Fridrich Terezija, 80 lot, učit olji ca v p.. Poljanska 33; Bperling llorman, 63 let, kontorist, Vldovdanska 9; Lubeo Ilermina roj. Taubor, 71 let, vdova vlad. svetnika, Trdinova 5; JonSa Frančiška s. Jožofa, 71 let, usmiljena sestra sv. Vino, Pav., Slomškova 20; Oblak ravla roj. Deisin. ger, 69 let, vdova vlad. nadsvetnika, Lepo-dvorska 10; Knes Anton, 67 let, policijski so-kretar v p., Vidovdanska 9; Majaron Jožica, 22 let, hči posoatnika, Kersnikova 8; Berčon Anton, 80 let, poStnl upravnik v p., Ciril Metodova 127; Hren Ignao, 79 let, delavec, Japljova 2; Maier Ana roj. Bahoveo, 79 lot, vdova Sol. nadz., Brog 16-1.; Crnagoj Josip, 69 let, posestnik. Jurčkova pot 63; Kozamor-nik Frano, 70 let, vpok. tob. tov., Grnden 4; Goljar Apolonija roj. Lampret, 50 let. Zla-tok 43; Droikovič Jora, 65 let, namiljena so-stra SV. Vino. Pav., Vidovdanska 9; TurnSok Ana, 23 let, hči posestnika, Vldovdanska 9; Lubej Ana, 80 let, dnlnariea, Vldovdanska 9; KoSir Julija, 85 let, bivfla trafikantlnja, Japljova 2; Majcen Rozalija, 63 let, zasobnicn, Zavetišče sv. Jožofa. — V ljubljanski bolnišnici so umrli: Ribič Dragec, sin polj. delavca, Galjevica 10; Smole Albina, 49 let, za. sebnlea, bolnišnica za duS. bolezni: fiumor Jurij, 86 let, viS. sod. svat. ▼ p., Groharjeva I; LajmlS Janez, 3 leta, sin mest. uslužb.. Strmi pot I; Sehober Alojz, 85 let. Željne 29, Kočevje; Frank Josip, 44 let. Sv. Lovrono na Dravskem polju 74.
Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih
Kaj pove kronika fare Marijinega Oznanjenja
V minulem letu je prišlo v tej župniji v poročno knjigo 150 parov (41 več kot 1 1943). Doma je bilo 120 porok, 12 ženinov in nevest je šlo drugam pred oltar, 18 parov pa se je prišlo poročit od drugod. Razlika v letih med najmlajšim in najstarejšim ženinom je 53 let (20 let — 73 let), med najmlajšo in najstarejšo nevesto 36 let (18 let — 54 let).
Rojstev je letos 8 manj kakor 1. 1943 183 jih je, 62 dečkov in 71 deklic. Doma je bilo rojenih 14 otrok, 58 v sanatorijih, 61 v bolnišnici.	, .. ,
Umrlo je v fari 140 ljudi (prejšnje leto 35 manj). Na domu je umrlo 70 ljudi, 53 v bolnišnici, v sanatorijih ln drugod 17. Najstarejši moški je doživel že 93 pomladi, najstarejša ženska 91; najmlajši deček je umrl z 11 meseci, najmlajša deklica z dvema, letoma.
Metnljček-citrončck na sveti dan
Gospa Ida Štrukelj, žena čnkoelikar-eikega mojstra v Vožnjaikovi ulioi žt 10, je na sveti dan, ko je prišla v delavnico pogledat, našla na oknu lepega metuljčka-citronoka, ki je prav živahno frfotal po oknu. Te dni ga je prinesla v naše uredništvo pokazat kot prijaznega znamiica toplejših dni.
Dve smrtni žrtvi nngloameriškili letalcev
Kronika je na staro leto zapisala nekaj nesreč in drugih dogodkov. Anglo-ameriška letala so se pojavljala na dan starega leta, v nedeljo, in so sipala krogle nad okolico. Zaznamovani sta bili dve žrtvi. Projektil iz letala je zadel sprevodnika električne cestne železnice Ivana Š p o 1 a r j a , ki je doma opazoval letala. Zadetek je bil smrtno nevaren. Ivan Špolar, ki je bil vesten tramvajski uslužbenec in skrben družinski oče, je kmalu po prevozu v splošno bolnišnico podlegel poškodbam. V torek, 2. t. m., ob 11 dopoldne je bil njegov pogreb z Žal na pokopališče pri Sv. Križu ob veliki udeležbi stanovskih kolegov, tramvajskih nameščencev, zastopstva tramvajske družbe ter mnogih prebivalcev in znancev pokojnikovih iz Most. — Zadet od projektila iz letala je bil tudi 36 letni slrojevodja državnih železnic France Mohar iz Most. Dobil je strel v desno nogo.
Živilski trg po novem leta
Prva sreda po novem letu mi pokazala nikakih epremeinb in posebnosti v zalogah im prometu na živilskem trgu. Ostalo je tako, kakor je bilo zadnjo soboto v letu 1944. Ob zmernem mrazu in modnimi neba je hitro toklo prav zgodnje tržno vrvenje, nakar ee je trg kmalu pb devetih dopoldne popolnoma umrli. Naprodaj je bila pri branjevkak le.pa čebula, ki so jo lahko kupovali lastniki družinskih naktiiznic skupine B. Mnogo čebule je bilo prodame. Gospodinje drugače niso našle niikake večje ifcbiire zelenjave im sočijvja. V starem letu je bil trg nekaj
dni založen * domačimi leijnattai glavami, ki so pred 14 dnevi zaradi naglega vdora mraza močno pomrzniie po manj toplih kleteh im shrambah. Zato so prodajalke hitele prinašat na trg in prodajat nokoliiko pomizTijene glave, da 60 jih še vnovčiile, preden bi se začele kvariti. V sredo je bilo na trgu že manj zeljnatih glav. Pretekli teden v etarem letu eo gospodinje zelo kupovale lepe, iz Italije uvožene glave ohroivta. Naprodaj je bilo tudi nekaj čeema, seveda na odrezke.
Dva mala požar«
Zadnji dan leta 1944, v nedeljo okoli 8 dopoldne jc nastal majhen požar v III. nadstropju Auerspergove, nekdaj Pongra-tzove hiše na Novem trgu. V steni se je zaradi premočnega kurjenja vnelo tra-movje v sobi neke pisarne. Poklicni gasilci so požar takoj pogasili. Skoda je malenkostna. V torek 2. t. m. okoli 22 je eačelo goreti v mizarski delavnici I. Ro-jine v Slomškovi ulici št. 16. Tudi ta požar so poklicni gasilci hitro pogasili. Priporočati moramo vsem, naj bodo zelo previdni pri kurjenju peičil
Razne nesreče in poškodbe
Na Litijski cesti it. 120 v Stepamji vasi stanujoči, 75-letai delavec Suncic Janez, je bil v torek 2. t. m. ob 8 dopoldne močno po nesreči poškodovan na glavi, ko je bil zaposlen pri sekanju drv. — Na cesti je padel in si zlomil desno roko 59-letni črkostavec Vujiž Anton. — Levo roko pa si je Dri padcu zlomil 43-letni TurSii Anton. — V Berneckerjevi uKci št. 9 stanujoči, 36-letni železničar Mohar France je bil poškodovan v meča desne noge.
S tem, da prodaste nakupovalnici Socialne pomoči staro obleko, čevlje in podobne predmete, koristiie seb7, ker dobite zanje ugodno ceno in revežem, katere bo Socialna pomoč mogla obleči.
Kaj je novega pri naših sosedili?
S Spoti nje Štajerskega
80 letnica zaslužnega Celjana.
Nedavno je obhajal 80 letnico rojstva dvorni svetnik Albin Leskv, rodom iz Celja, ki je od svojih 3b službenih let
posvetil 35 let Štajerski, ko je kot profesor matematike in fizike poučevul na celjski reallif ki je bil tudi od i. 1913 clo 192? njen ravnatelj. Kot vnet telovadec in hribolnzec je do svoje visoke starosti ostal čil in zdrav.
13. otrok se je rodil zakoncema Scherman v Sinnersdorfu na Štajerskem. Prvih 12 otrok so sami fantje, 13. pa je deklica.
Vsak dnn več ko 10 milijonov kosil po gostilnah so našteli v Nemčiji v letu 1941. Nekega pomladnnskegn dne je bilo razdeljenih 7.1 milijona kosil, nekega zimskega dne pa 9.3 milijona. Število ljudi, ki imajo hrano v gostilnah se je od 1. 1943 jako dvignilo.
Na vzhod, bojišču je padel 6. novembra 1944 vodja štajerskega pokrajinskega urada, dr. Walluschek-Wnll-feld iz Gradca. Bil je vodja plemensko-
političnega urada.
Na znvodu za farmacevtsko kemijo v Gradcu je bil imenovan za izrednega profesorja dr. filozofije Norbert Zni-deršič.
Umrla sta v Gradcu profesor Teodor Vodopivec in upokojeni podpolkovnik Anton Cajnšck.
N akupovalnica Socialne pomoli kupuje stara oblatila, obutev, perilo, posteljnino itd. po dnevni ceni.
) Prodamo j
RAZMNOŽEVALNI STKOJ •koral ie nov prodam. Ogled ii prijaznosti prt tvrdlu »Everest« -Prešernova nI. M.
MOŠKI POVRŠNIK
lu Visoke čevlje it. 4i, vse dobro ohranjeno, prodam. 6u-fiteršlčeva 4. dnino nadstropje, Moste.
j JPoizvedbe |
AKTOVKA
z važnimi dokumenti, ki imajo samo za mene pomen, je bila pogrešilo zamenjana. — Prosim poštenega naj-■ditelja, da nu vrne vsaj listine na naslov: Fubjan. Dunajska ce-rta 51a ali pa yo*til-nn »Pod lipo«. Rimska cesta. Donosilcn »e Izplača takoj 500 lir.
Soba
ISCelo

f
ŠEF rOKRAJINSKE UPRAVE JAVLJA, DA JE DNE 2. T. M. UMRL
ANTON ZORN
SVETNIK POKRAJINSKE UPRAVE
VESTNEGA URADNIKA IN SODELAVCA BOMO OHRANILI V TRAJNEM SPOMINU.
LJUBLJANA,
DNE 3. JANUARJA 1945.
mtiim^-^l
V vodnjak je padel 42 letni Ivan Tršovcc s Pobrežja pri Mariboru, ko ga je popravljal. Močno se je poškodoval po vsem telesu in se zdravi v mariborski bolnišnici.
OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom v centra mesta 1 S č e za takoj sli do 10. Ja-noarja boljši gospod. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Soliden« »■ (»
■ žtv. itroll I
ŠIVALNI STROJ rabljen Z okroglim tolniCkom. po^rczljiv, ugodno prodani. Nasl. v upravi »Slov.« pod St. 40._
I Knjige_|
KNJIGE slovenske in nemške ter Ljubljanski zvoo in Dom in svet kupuje knjigarna žnJek, prehod nebotičnika.
Na nizozemskem bojišču je padel nadporočnik Kurt Vacac iz Rudgoile.
Smrtna kosa. V Gradcu sta umrla upokojence Edvard Vošnik in trgovec Rudolf Ku žnik.
Slikar Franc Wiegele je nedavno umrl. Pokojni je bil znan štajerski pokrajinski slikar in je bil 1. 1887 rojen v Ziljski dolini kot sin kmečkih staršev.
Sestanek v Brežicah. Nedavno je bil strankin sestanek v Brežicah, ko se je okrožni vodja Svvoboda zahvalil zaslužnim možem in ženam za sodelovanje in jim dni smernice za novo leto. Član stranke Tremi je izčrpno poročal o sedanjem vojaškem položaju.
Umrl je Josip Markovič, strojevodja iz Gradca.
V Gradcu je umrla Alojzija Savšič in bila 21. dcc. 1944 ondi pokopana.
- "jESl Viv .
IMI • ■ lisi
ZOBNA	M A:
A Up.':
:•• •. .'V •" ■ -	; . -..(
r -•:."¥ 'V.:•- s 'kf>•
J\c6ro novo i&io
vsem cenjenim oljemnlcem prijateljem in znancem
želi
prva kranjska vrvarna
Ivan NAdamič
LJUBLJANA Sv. Petra ceata 31
,SL KI\0 »MATtVA*
Ljuba v no kriminalna drama
USODNO NAKLJUČJE
• priljubljeno Udo Baarovo in G. frBlichoui Predstave ob I«, 16 in 181
fBL KINO »SLOGA« ""
Krasen film ls dijaških let — njih zabave In skušnjave
»MLADA SKCA« llsrald Holberit, Ingrid Lntz. Llsks Malbrsn Predstave ob U, 1« in 1S1
TEl- KINO »VKiON«
Roman podeželskega zdravnika
TAKŠNO JE BILO MOJE ŽIVLJENJE
C. Raddatz. ftsnSi Knoteek. Lennv Mnrenbach Predstave ob 14, 1( ln 18.
■■aBaaBBBBDBBiiBsaanE^aEiBa*
Kupimo
vsako količino. Pridemo tudi sami po njega. MERKUR, LJUBLJANA, PUHARJEVA G. SBBBBBBSBBBBSBBBBdBBBBBBBB
K. Struppe: %3f w		
%% i	«i rt R 7 m	
» n e i	IS M R B VM	
m*« M	^ a & m	
d		
»Ne. Poznam njegovo življenje samo od takrat, ko se, je preselil v Budimpešto; torej približno petnajst iet.<
»Gospod Fleter, pogovorite se o tej zadevi najprej s stricem. Če po tem razgovoru zares želite mojo pomoč, bom rad zastavil vise svoje sile. Pokličite me v kratkem zopet. Bržkone bom imel še nekaj časa v Parizu. Pozdravljeni, gospod Heter!«
IV.
Minil je teden dni, ne da bi dr. Sly dobil kako sporočilo od Mannela. Ko ga je zadeva že začela skrbeti, je prejel iz Beaulieuja brzojavko:
»Prosim nujno za vaš obisk. Poslan je bil črni križ. — Heter.«
Ker so mu posli ravno dovoljevali kratko odsotnost, je odpotoval v lleau-lieu.
Trgovinski svetnik Sigmar je stanoval v ljubki vili za javnim parkom, ki jih lastniki včasih dajejo za nekaj časa v najem.
Dr. Slyja so odvedli v majhen sa-lonček v pritličju. Presenetila ga je nenavadna tišina, ki je vladala v celi hiši. Služinčad je tiho hodila po hodnikih, pregrnjenih s preprogami, kot bi se bala motiti težko bolnega človeka.
Nekaj trenutkov pozneje je vstopfl Mannel, pozdravil dr. SVyja in se mu zahvalil, da se je tako hitro odzvul njegovemu povabilu.
»Nikdar bi si ne upal prositi vas, da pridete semkaj, če bi se ne bilo zgodilo nekaj, kar mi za nekaj časa onemogočuje, da bi zapustil strica.«
»Je gospod Sigmar zopet zbolel?« je vprašal dr. Sly.
Manuel je prikimal.
»Da... Po zadnjem napadu.«
Dr. Sly ga je prosil, nnj mu pove vse, kar se je zgodilo po njunem zadnjem razgovoru.
»Dva dni pozneje, ko sem ravno nameraval zopet iti k vam, sem dobil brz/ijavko od sestre Renate, ki mi je sporočala, da je stric v smrtni nevarnosti in nnj se nemudoma vrnem v
JAKOVO žeto
želi
vsem svojim cenjenim odjema ceni
mm Kmtt
izdelovanje sodavice pro laja premoga in drv I JUBUHNA, Sv. Petra cesta št 45

„MIKRO"
izdelovanje barv in lokov ter pralnih sredstev
LJUBLJANA Stari trg št. 17
ieli
vptcčm> novo loto
fS
B
Jjicčho novo Četo
želi
modna trgovina
T. EGER
LJUBLJANA Sv. Petra cesla štev. 2
a e

Srečno in uspeha polno novo leto
želi vsem cenjenim naročnikom in poslovnim pri atcljem
FRAN RAVNIKAR
tesarski mojster parna žaga m lesna industrija
LJUBLJANA, Linbaitova ulica 25
J\ečno ttovo (Lelo
ielim
vsem svojim cenjen:m cdjemalcem in prijateljem
Josip Olup ml.
konfekcija in manufakiura
LJUBLJANA
JJieČKO novo isJbo
želi
vsem svojim cenjenim gostom
HELENA BANKO
gostilna pri »Nacetu"
LJUBLJANA Smartinska cesta 3
Roparji so videli, kako so bežali njihovi tovariši pred našimi hrupnimi bliski in so se raje ravnali po njihovem zgledu. Čez eno uro so izginili vsi. Na planjavi je ostalo samo še pet mrličev.
Malo je manjkalo, da nas ta bitka ni stala občutno globo Vsi udeležene! smo bili klicani pred veliki zbor, kjer smo s« morali zagovarjati zaradi predolge odsotnosti. Kazen po nam je bila . odpuščena, ker s tem, da se nismo vrnili h karavani nismo pritegnili pozornosti divjakov nanjo. Poleg tega pa bi nas roparji brez dvoma pokončali preden bi dospeli do taborišča.
Nadaljnja pot nas ie vodila skozi puščavo, ki sc njenega imena ne spominjam več. Ta del potovanja je bil najbolj žalosten. Celo vodo smo morali nositi s seboj. Potovali smo skozi to pokrajino tri dni.
Nekaj dni pozneje smo sc utnbo-rili v bližini večje vasi, kjer so imeli mnogo kamel in vzbudila se mi je želja, dn ti si kupil eno Ko sem dobil dovoljenje od poveljnika, sem odšel v družbi starega krmarja z nekim Kitai-cem, ki se je ponudil, da me bo po-vcdel do staje, kjer bom lahko izbral srimerno žival. Kraj ni bil zelo odda-.jen, zato smo šli pe5 in popolnoma brez skrbi. Na velikem trgu obdanem z visokim zidom, je bilo kakih sto kamel in konjev. Izbral sem si kamelo, se pogodil za ccno in odpravili smo se nazaj v taborišče, v naalcdnjem vrstnem redu: spredaj je Kitajec vodil kamelo, kakih trideset korakov za njim je šel stari krmar, približno petdeset korakov za njim pa sem šel jaz. Ustavljal sem se po poti in trgal razne cvetlice in rastline, ki jih še nikdar nisem videl. Ko sem med potjo pokleknil, da bi izruval maihen grmiček, sem nenadoma zaslišal hrup za seboj.,. Dvignil sem glavo in zagledal tri Tartarje na konju. Vstal sem in pograbil za meč ... V tem trenutku pa me je nekdo udaril po glavi, da sem videl vse zvezde ter se zgrudil nezavesten na tla.
Ko sem zopet odprl oči, sem spoznal, da ležim na tleh in da se sklanja nad menoj stari krmar, ki je imel oči vse rdeče o4 joka. Nedaleč proč se je pasel konj poleg mrtvega Tar* tara, zraven pa je stal Kitajec brez kamele in jokal. Nikakor si nisem mogel razložiti to spremembo, ker sem sc samo kakor v sanjah spominjal treh Tartarov in ničesar drugega. Zvedel sem, da sem ob udarcu, ki me je zadel, glasno zakričal. Krmar se je OKrl in ko me je zagledal, kako sem se zgrudil na tla, je prihitel k meni, vzel moj meč in v trenutku prebodel Tar-tara, ki je pravkar skočil s konja, da bi me oropal. Nato pa je stekel k ostalima dvema, ki sta se približala Kitajcu. A bilo je že prepozno, kajti roparja sta podrla Kitajca na tla in zbežala s kamelo. Stari krmar ju ni zasledoval, ker mu je bilo več zame kot za žival. Kitajec pa je bil drugačnega mnenja. Brez dvoma bi ne jokal, če bi bila njegova kamela rešena in jaz ubit. Čemu neki ie jokal? Če ne iz strahu pa morda zaradi lepšega, kajti kamela zanj ni bila zgubljena, ker je zahteval, da mu jo moram plačati. Meni pa se je zdelo, da mu ne dolgujem ničesar. Stari krmar je hotel, da vzamem Tartarjevega konja, češ, da je moja last, ker je bil njegov lastnik, ki me je napadel, ubit z mojim mečem. Tega konja sem torej ponudil Kitajcu kot odškodnino za uro-pano kamelo. Ta se je začel prikla' njati tako globoko, da je tolkel s čelom ob tla in je njegova kita visoko odskakovala ter dejal, da z veliko hvaležnostjo sprejme konja kot darilo, nikakor pa ne kot odškodnino, ker je
bilo kamela mnogo več vredna Skratka, zadevo je bilo treba predložiti sodišču, ki je bilo sestavljeno ia tr*h Kitajcev in treh naših ljudi Ko sva oba povedala svoje razloge, so sodniki odločili v prid Kitajcu in obsodili mene, da moram plačati pogojeno vsoto. Brez oklevanja sem, »odbo sprejel in plačal. Kitajec se je smejal in se znova začel klaniati, da je kita še bolj poskakovala. Nato pa s« je zravnal in skočil na Tartarjevega konja Pograbil sem ga za kito in vzkliknil:
»Kaj počneš, nesrečnež?«
1.
Ki
I
f;
ti
Kt
I; h r t
E
»Konj je moj, »ml je odgovoril ru-mcnokoiec. »Ali mi ga niste podarili?«
»Podaril? Ponudil sem ti ga kot odškodnino. Ker ga nisi hotel pod tem pogojem, ostane moj.«
S temi besedami sem ga potegnil za kito s konja in ga vrgel kakih pet korakov daleč Vsi, ki so videli, kako je moiiček zletel kot žoga po rraku in telebnil na tla, so se glasno zasme-jali. Lopov je naredil kot maček, ki pade raz streho. Nekaj trenutkov je ostal nepremično na mestu, nato se je zravnal z bliskovito naglico in zbežal, kar so ga nesle noge. Navzoči so se kar krivili od smeha. Pozneje so mi čestitali«
Dobljena bitka.
Karavana je bila še za kaka dva dni oddaljena od trdnjave Raum, ob meji velikega cesarstva, ko nam je prišel naproti guvernerjev sel, ki nam je sporočil, da se nam bliža ccla armada Tartarjev — najmanj deset tisoč — in da naj počakamo, dokler nam ne pošlje naproti večje število vojakov, ki nas bodo spremljali in nam pomagali, če nas Tartarji napadejo. Res je,dospelo čez tri dni petsto malih vojakov s kitami, ki pa so bili zelo dobro oboroženi. Z veseljem smo jib pozdravili in se skupno z njimi spravili na pot V začetku se ni zgodilo nič posebnega. Dospeli smo do reke in prišli brez nevarnosti čez njo. A gorje če bi takrat prišla nad nas napovedana armada Tartarjevl Imeli smo namreč samo en čoln, s katerim smo se prepeljavah čez reko. Vsakdo si lahko predstavlja naj položaj. Bog nas je čuval bolje, kot so to mogli storiti kitajski vojaki, ki so bili po naši krivdi poleg vsega še pijani.
E^-^r I

i' —
U
K S
I: i
Z enim samim lolnom smo se prepcljavali tez reko
Tri ure potem, ko smo prešli reko In smo potovali skozi puščavo, smo nenadoma zagledali na obzorju oblak prahu Bili so napovedani Tartarjil
Tedaj sem s poveljnikom karavane in portugalskim krmarjem, ki se je pokazal kljub starosti pogumnega in bistroumnega, začel uresničevati bojni načrt, ki smo ga že prej pripravili. Ker se nam je edelo, da ne moremo računnti s pogumom Kitajcev, smo jih razdelili v večje skupine in postavili med nje naše ljudi, da bi jih vzpodbujali. Dvesto najbolj boječim vojakom pa smo naročili, da naj ostanejo zadaj ter jahajo s kamelami ob bojni črti. Na ta način bodo dvignili prah, da sovražnik ne bo videl, da nas je tako malo, ampak bo nasprotno menil, da je naše število mnogo večje.
(Dalje.)

Beaulieu. Našel sem ga težko bolnega in sestra Renata mi je pripovedovala o skrivnostnem vzroku živčnega napada. Z jutranjo pošto je prejel majhen zavitek. Ko ga ie odprl, je našel v njem majhen črn Križ. Grozno se je prestrašil in polastilo se ga je silno razburjenje. Sestri se je le s težavo posrečilo, do ga je v,saj nekoliko pomirila. Ponoči jo dobil zopet močne živčne napade...«
»Ali bi lahko videl skrivnostno pošiljko?« je vprašal dr. Sly.
Mannel mu je ,podal majhno škatlico iz lepenke, na kateri je še visel motvoz, s katerim je bila zvezana. Na pokrovu je bil nalepljen naslov. Črkp so bile narisane in podobne tiskanim.
Dr. Sly si je ogledoval vsebino: majhen črn križec iz črno pobarvanega Icisn, brez kakega znamenja. Edina stvar, iki je vzbujala pozornost, je bila, da je bil narejen iz enega samega kosa. Dolgo si ga je ogledoval, kakor da bi hotel na vsak način najti kako znamenje. A našel ni prav ničesar.
Tistemu, ki mu je bil namenjen, je brez dvoma govoril dovolj razločno, si je mislil.
Zavojček je bil oddan v Parizu...
»Bi morda lahko govoril z bolniško strežnico?« je vprašal dr. Siv.
»Poklical jo bom in ostal medtem pri bolniku,« je odvrnil Mannel.
Kmalu nato je prišla sestra Renata.
Dr. Sly jo je poznal že prej ter jo je ccnil kot pametno in zanesljivo strežnico. Njena bistrovidnost mu jc nokoč žo mnogo koristila.
»Nenavadno snidenje, sestra Renata! Vedno se srečava v neveselih oko-Iiščfnah.«
»Je pač delež najinega poklica, do spoznavava bolj senčno stran življenja,« je odvrnila sestra z resnim nasmehom.
»Rad bi, dn mi kolikor mogoče natančno poročate o vedenju gospoda Sigmarja ko jo zagledal vsebino nenavadne pošiljke. Ne zakrivajte mi tudi svojih- globokih psiholoških opazovan j, ki jih ob takih prilikah nikdar ne opustite.«
Sestra Renata je začela pripovedovati:
»Pravkar sem urejevala prečifanc časopise. Gospod Sigmnr je brezbrižno odprl zavojček. Nenndoma pa se mu jo izvil bolesten krik. Ko sem prihitela k njemu, sem opazila, kako je iztegnil roke kot v obrambo proti črnemu križu, knkor da bi bil strupena kača . . . Nato pa 6e je silno vznemiril. Morala sem vse odstraniti, ker se on ni hotel več dotakniti niti križa niti zavoja. Medtem ko je hodil po sobi gor in dol je včasih pogledal skozii okno, kot dn bi se bal sovražnikov od zunaj. Nnto je vprašal po nečaku, kateremu sem nemudoma brzojavila. Na sprehod tn dan
sploh ni hotel iti. Ostal je doma in neprenehoma mračno zrl predse. Niti za hip ga nisem smela pustiti samega; vedno se mu je zdelo, da ga obkrožajo sovražniki.. .«
»Ali vam ni ničesar zaupal?« je poizvedoval dr. Sly.
»Nc. Večkrat sem imela vtis, kot dn bi rad odprl dušo in v tem našel olaj-
šanje. A izgovoril je le nekaj stavkov: O trpljenje brez konca... in: Ali se prekletstvo lahko izpolni...? Iz pripo-
vedovanja njegovega nečaka vem, dn je že prej enkrat dobil euak črp kri/, da je osumil malega kuhinjskega pomočnika in ga zapodil. Spomnila sem se na to in si skušala pojasniti novi primer- Morda je dečku takrat naredil krivico in tudi če je bil kriv, se mu je kazen zdela preveč stroga. Zato sc je zdaj maščeval nad nekdanjim gospodarjem na tn nnčin, da ga je znova prestrašil. Bržkone mu je slučajno prišel tak križ v roke in ga je zopet sj*(jnni! na tisti dogodek. Naslov je z lahVoto dobil. To je vsa zgodbo, sem si dejala. Priznam pa, dn sntna ni«Pin prav verjela tej razlagi. Tudi gospoda Sigmarja ni pomirila. Ne, ne, sestra, je dejal. Zadeva je čisto drugačna... Več a ni povedal. Zvečer je dobil zopet uide naipadp. Zdelo se mu je, dn ga zasledujejo... Iz posameznih besed, ki jih je govoril, nisem mogla nič spoznati. Samo neko ime sem večkrat slišala.«
K'
F tir »Ljudska tiskarna« — la Liodsko tiskarno: lože KramariS — Heransseber. Uda ia teli: loško Krošell — Schrlftlelter. uredniki Janke Hafnat
010200040232532348484853484802485302010253535323484823235323000202015353232348530202230100000191010248020253535300
SLOVENEC
4. januarja 1945 ČETRTKOVA STRAN
Pregled slovenskega knjižnega trga, časopisov in revij
Kakor vsako leto doslej, bi tudi letos radi dali kolikor mogoče popoln pregled knjižnega trga preteklega leta. Nekaterih knjig namreč med letom sploh niso poslali našemu uredništvu v oceno, ali pa smo jih kakor koli prezrli, pa bi radi, da bi naši naročniki dobili pregled čez vse knjižno ustvarjanje ter si ustva-ili sami podobo naše tiskane besede pa tudi problematike, ki je krožila po žilah našega knjižnega prometa. Tako nam bo na koncu mogočo podati kratek obračun tako po zunanjem poteku kakor po notranji vrednosti.
lido v znamenju proti-komunističnega odpora in domobranstva
V tisku leta 1944. se jasno vidi, kaj je bila največja problematika tega razdobja: namreč duhovni odklon od komunizma ter napetost vse volje, da se zvari trden - ■ .tiboljševiški zid; da se tako notranje , jrodi narod v duhovni odpor proti azijski miselnosti prevratnega brezbožnega komunizma. K temu cilju so služili številni shodi po deželi, vzgoja po šolah pa tudi tisk. Smer tej panogi je dal prezident Kupnik, kakor priča zbirka govorov pod naslovom »Beseda našega prezidenta Rupnika«, pa tudi predavanje, ki ga je imel v Kragujevcu leta 1938. kot general bivše ijugoslov. vojske: »Boljševizem«. Proti boljševizmu so se postavili tudi razni kulturni delavci, med katerimi imenujemo na prvem mestu univ. prof. prelata dr. Grivca s svojima dvema predavanjema, ki sta izšli v zbirki »Luč« pod naslovom »Narodna zavest in boljševizem«, dalje univ. prof. dr. Spek-torskega, nekdanjega rektorja ruske univerze v Kijevu, s predavanjem »Evrazij-stvo in boljševizem«, pa tudi F. Terse-glava s predavanjem, ki hoče poudarjati proti brezboštvu religiozne osnove slehernega človeka brez razlike veroizpovedi »Pomen vc.rskih vrednot za človeško družbo«. Najučinkovitejše pa je izrazil nesmiselnost in groteskost revolucijo pisatelj Narto Vcfikonja s članki v brošuri »Malikovanje zločina«. Na tem mestu naj imenujemo prevod eseja »Zakaj nisem komunist?« največjega češkega demokratičnega pisatelja Karla Cap-ka, katerega je v uvodu te knjige predstavil z literarno oznako T. Debeljak. Tehtna je brošurica Vernika »Naš čolnič otmimo!« ki se nanaša predvsem na Primorsko ter dr. Blatnika salezijansko knjižnico »Ali — ali?« Satiro na revolucijo »Rdečo kolobocijo« sta s peresom in sliko spisala Mirne in Mirna, proti prostozidarstvu kot zavezniku pa se je postavil dr. Mihelčič s salezijansko knjižico »Hudičeva shodnica«. To je nekaj podpisanih in šifriranih brošur, naperjenih proti boljševizmu kot svetovnemu pokretu in domači revoluciji, dočim so druge knjige bile večinoma anonimno izdane, zato bolj domače dokumentarične, udarne in agitatorične.
Prvo mesto med temi zavzemajo slovenske »Črne bukve«, ki sicer niso anonimno izdane, kati spisali in založili so jih uredniki »Slovenskega doma«. Črne bukve so nadaljevanje prejšnje leto izdane knjige o »Osvobodilni fronti« ter predstavljajo smisel, cilj in posledice rdeče revolucije pri nas, vse pa dokumentirajo s podobami in s faksimili dokumentov. Najzgovornejši dokaz divjanja komunisfov pri nas.
Ali že imate
Dokument o najstrašnejšem razdobju slovenske zgodovine
o deln komunistične Osvobodilne fronte proti slovenskemu naroda? 250 strani velike oblike, 380 slik, dokazil in listin v fot posnetkih.
Cena 40 lir. Dobi se ▼ vseh knjigarnah in t uredništva »Slovenskega doma«.
Quo vadiš
Roman v siikah i
Dobite ga X nredniStm »Slovenskega domač.
r, ."i,	• • * ■* ■"
Med anonimnimi brošurami gre eno prvih mest kratki, a inočno pisani knjižici »Narod naš umreti noče«, dalje katekizemsko sestavljenim vprašanjem »2dO=.SOF« ali »Kaj mora vedeti vsak Slovenec o OF?«. »Na svoji zemlji svoj gospod» nazorno in jasno prikazuje »Kako komunistična vlada izžema ruskega kmeta«: podoba, ki čaka našega kmeta pod OF. Moralni propad slika kot vzrok slovenske rdeče revolucije pisatelj knjige »Krik slovenske zemlje«, ki je pisana s temperamentom, preprosto jasnostjo in gorečo vero. Dokumentarna knjiga »Kri mučencev« kaže podobo in življenjepise vseh številnih slovenskih duhovnikov, ki so padli kot žrtev sovraštva proti veri in svečenikom. »Turjak« nazorno, skoraj v leposlovni obliki prikazuje vdajo Turjaka ter divjanje komunističnih tolp po porazu vaških straž: dokument človeka, ki je sam preživel strahote lanskih septembrskih dni.
Naj tu na koncu omenim še brošu-rico o framazonstvu pod značilnim vprašanjem: »Kaj storiti, čo 110 kapitalizem in ne komunizem?« Ne smemo pa pozabiti »Obzornika protikomunistično mladine«, ki je v protiboljševiški blok organizirala našo šolsko mladino.
Domobranska literatura
Vojno proti komunizmu predstavlja naše slovensko domobranstvo. Tudi to je že ustvarilo svojo posebno književnost, ki je prejšnje leto ni bilo, ki pa to leto pomeni izredno zanimivo postavko v naši javnosti. Sicer izhaja samo nekaj njihovega časopisja v tisku, večina pa je tiskana na razmnoževalcih ter tako vzdržuje ravnotežje razni ilegalni literaturi, ki je poseben pojav naših dni. Danes je glavno glasilo Slovenskega domobranstva »Slovensko domobranstvo, ki jo izdaja Štab Slov. domobranstva ter izhaja vsakih 14 dni v ofset tisku in v razkošni opremi. Toda začetek te domobranske literature ta list ni. Zgodovinar bo_ morda ugotovil, da so prvi svoj list »Naprej zastava slave« izdali novomeški domobranci; kmalu pa so list prekrstili v »Za blagor očetnjave«.
Na Gorenjskem pa je prav za novo leto izšel tiskani časopis gorenjskih domobrancev pod značilnim naslovom »Zla-torog«. Tiska se v Kranju.
Tako je slovensko domobranstvo rodilo zanimivo vrsto listov in lističev, kratkotrajnih in dalj časa živečih, izmed katerih v vsaki naši pokrajini izhaja po eno glasilo v tisku.
V	zvezi s domobranstvom so tudi drugačne knjige, tako: »Domobranski mo-litvenik« (Knific) ali »Tebi, domobranec« (Breznik A.) ali »Deset zapovedi za domobranca«, ki vse skrbe za duhovno vzgojo domobrancev. Za razvoj petja skrbe take knjižice, kakor Kramolčeva pesmarica »Pesem mladine« ali »Domobranci pojemo«, ki so izšle v Trstu, »Fantovske pesmi«, Slovenske narodno pesmi« I. del, ki sta ijih lepo okrasila M. Tršar in Garbajs, itd.
Za strokovno izvežbo pa so Narodni stražarji v Trstu izdali svoj »reglement« pod naslovom »Vežbanjo pehote in borbeni pouk«, ki velja kot prva strokovna domobranska publikacija.
SLOVENSKO ČASOPISJE
V	letu 1944. sta izhajala dva dnevnika, »Slovenec« in »Jutro« ter več tednikov: »Slovenski dom«, »Domoljub«, »Slovenski narod«, »Družinski tednik«, »Domovina« in »Kmetski list«, sem štejmo še »Trgovski list« ter dva uradna lista, »Službeni list« in »Škofijski list«, preden preidemo na druge časopise in revije.
Na Goriškem je začel izhajati Goriški list«, na Gorenjskem pa izhaja v slovenščini »Karavvankcn Botc«.
To število pa se je proti koncu leta zmanjšalo za dva tednika (Domoljub, Domovina s Kmetijskim listom).
Nabožni časopisi
Glavni nabožni mesečnik je bil »Bogoljub«, druge so izdajale pozamezne redovne hiše, tako frančiškani »Cvetje z vrtov sv. Frančiška«, jezuiti »Glasnik presv. Srca Jezusovega«, salezljanci'»Sa-lezijanski vestnik«, lazaristi »Katoliške misijone«. Izhajal je tudi farni časopis »Vera in življenje«. Glasilo dijaške kon-gregacije je bila »Naša zvezda«, otroških vrtcev pa »Lučka«. Večina teh listov je ob koncu leta prenehala ter se združila v verski list »Rast«, ki ije izšel prvič za božič. Jezuiti so izdali namesto lista božično brošurico »Živa molitev za božič«.
Strokovne revije in listi
Kot glasilo Katoliške akcije je izšla »Revija KA«. Leposlovje je predstavljal I. zbornik »Doma in sveta«, ki vzdržuje tradicijo 56 let. Deloma »Živa njiva«, priloga »Umetnosti«. Poleg nje je predstavljal likovno umetnost »Zbornik za umetnostno zgodovino«. Slovensko pravniško vedo je gojil »Slovenski pravnik«, narodopisje »Etnolog«, zgodovino »Glasnik muzejskega društva«, cerkveno glasbo »Cerkveni glasbenik«, katoliške pedagoge, tako profesorje kakor učitelje »Slov. učitelj«. Dalje so izhajali združeni »VI-gred < Ve3tnik prosvetno zveze - Ljudski oder«, potem »Planinski vestnik«, »Narodni gospodar«. Kot predstavnik kmet-skega sloja je izšlo še nekaj številk »Kmetovalca«, sicer pa glasilo Kmetsko zbornice »Kmetijsko novice«, • ki štejejo tudi še Jubilejno štetje — 101 leto, kajti
smatrajo se za direktnega naslednika — Bleivveisovih Kmetijskih novic, ustanovljenih natančno sto let prej (1843). Nnj imenujemo še »Glcdnliški list«, »Naš kino«, ki sta izhajala po potrebi, kakor tudi »Knjižni razglednik«, ki je izšel namesto prejšnjega vestnika Ljudske knjigarne »Naša knjiga«, ter novi list »Znamka« kot publikaoija za slov. filateliste.
Namesto nekdanjega Vrtnarja in Sadjarja je izšel »Zbornik sadjarstva in vrtnarstva« s »Humkovo prilogo«, in namesto Lovca »Lovski zbornik« z lepimi doneski iz prirodoslovja, lova in lovsko književnosti. (Finžgar, Jalen, Debeljak). Kot glasilo glasbenega društva Sloga je izhajala »Mlada Sloga«.
Izhajala pa sta do zadnjega mladinska lista »Vrtec« in »Naš rod«, ko sla prenehala.
Nabožno slovstvo
a) Blagoslovila znanost.
Mogočo najbohotneje je cvetelo v lem letu nabožno slovstvo, ascetika, pa tudi bogoslovna znanost. Naj najprej omenimo delo iz bogoslovne znanosti. Na prvem mestu stoji seveda glasilo Bogoslovne akademije »Bogoslovni vestnik«, ki je izšel letos v obliki velikega zbornika ter resnično dostojno predstavlja izvirno in temeljito slovensko bogoslovno raz-iskavanje. Kot delo edinstvene vrednosti pa stoji prevod »Cerkvenega zakonika«, ki ga je opravil in komentiral prelat dr. Odar ter je s tem dosegel prvenstvo v prevajanju cerkvenega zakonika v živ jezik. Tudi tujina je to delo sprejela kot velik uspeh. Prelat Luknian je nadaljeval z izdajo del cerkvenih očetov ter je nanovo v izpopolnjeni obliki izdal Ciprijana I. zv. Prelat dr. Grivec je poleg številnih drugih razprav napisal tudi teološko delo »Skrivnostno telo Jezusovo«, ki je zelo aktualno spričo najnovejše pnpežove okrožnice o istem predmetu. Odlično se je uveljavil mladi bo-goslovski znanstveni naraščaj, kar pričajo disertacije iz teološke znanosti. Tako je izšla v tisku disertacija msgr. J. Jagodica »Škofa Jegliča seksualni pouk in vzgoja ljudstva«, kjer razpravlja o najkočLjivejšem vprašanju v praksi pokojnega velikega škofa. Dalje so izšle disertacije: Trdan: Moralni nauk sv. Ciprijana, A. Hočevar: Nauk sv. Ambrozija o poglavitnih krepostih in F. Štele: Naravno hrepenenje.
b. Pastoralna in ascetična literatura.
V verski literaturi, ki gre za živim človekom, da ga oblikuje v sodobnega, času primernega kristjana, moramo postaviti na prvo mesto prevode raznih papeževih okrožnic in govorov, tako o skrivnostnem telesu Jezusovem, o študiju Sv. pisma, pa tudi govor Trpečim narodom. Škofov »Pastirski list« je izšel v več izdajah, njegovi postni govori »Besedo obtožbe in tolažbe« pa celo v treh natisih, kar vse priča o duhovni potrebi po nadpastirjevi besedi ter njegovi živi sodobnosti.
Sicer pa je živa potreba po čim bolj trdni veri in življenju s Cerkvijo v tem letu dala dve veliki deli: namreč celoten prevod »Rimskega misala«, kakor sta ga priredila patra cistercijana dr. Kurent in dr. Turnšck. Davna potreba je s tem odpravljena ter narejen je glavni korak k napredku v liturgičnem gibanju pri nas. Drugo delo pa je Tcrscglavov prevod slavne »Duhovne rasti« kardinala Fabra, kateremu je dodal še svojo razpravo o zgodovini mistike v Cerkvi. To dopolnilo je izšlo tudi kol posebna knjiga.
Druge knjige, ki naj pospešujejo versko življenje med Slovenci, in so izšle tega leta, naj bodo samo navedene: Posvetitev družin Brezmadežnemu Srcu Marijinemu«, »Zadoščujmol«. Kanonik Ko-retič: »Šmarnice za 1. 1944«, kl so dosegle zelo velik uspeh po vsej pokrajini. Kanonik dr. Kimovec je priredil »Baragov križev pot«. Glasnikova knjižnica je izdala p. Žibertovo »Apostolstvo molitve« ter prevod M. Elizabeto: »Glas iz vie«, besede neke redovnice, ki se je vrnila iz onostranstva v privide svoji sosestri. P. Tominec je' priredil Hirschnerjevo »Kakor v zrcalu«. A. Cadež: »Dejanje sv. detinstva Jezusovega«. Zelo so se priljubile življenjske smernice Gossensove, ki so jih preveli večinoma ljubljanski bogo-slovc.i, tako: »Za vsak dan«, »Za vzgojo uina«, Za vzgojo volje«, Premišljevanja« za mladino in »V svetlobi Jezusovi«. Zelo sodobna je zbirka Naši vzori, ki naj današnji mladini pokaže na živih zgledih bogoljubno življenje sodobnikov, vzorov naše mladine. Tak vzornik je mučenee »Lojze Grozde«, mučen od partizanov, največja nada KA, pa tudi »E. Mlakar«, ki je padel med prejšnjo vojno, pa si je pridobil lep naslov »Rožica s Krasa«. Prav tako bo lepo služil Koritnikov prevod Drouvenove zgodbice »Za dušo«, ali pa Logarjevo knjižico »Boji in zmage«. Mnogo ascetičnih knjig je v tem letu doživelo drugi natis, tako Jakličeve »Ure češčonja« in »Ura molitve za mir«, pa tudi opis dogodkov v »Fatimi«. Novo lepo sodobno izdajo je doživelo francosko delo, ki je že pred petdesetimi leti slovelo med Slovenci pod naslovom »Lurški čudeži«, sedaj pa jo pod novim geslom »Jasen odgovor« stopilo med nas, da priča o pričujočnosti iKjžji v živem svetu. Aktualna vprašanja v svitu verske luči razgrinjajo pred nami salezijanske Knjižico, ki jih je to leto na novo izšlo 12, nekaj pa tudi ponatisov. Med njimi papeževa in škofova beseda, šlnvičcva o Makabejcib, Vorstnerjcva o strupu, ki se širi — v knjigah med nami, Gnidovčeva o poslanstvu šltofn, Mau-serjeva o Baragi, Kniličova o popolnem
kesanju, Filipičeva o modi itd. Duhovniška misijonsiia družba je izdala Malijevo knjižico »In blagrovali me bodo vsi narodi«.
Ne verjamem, da bi bile to žo vse nabožne knjižice tega leta. Navedem naj še vsakoletni liturgični direktorij, potem Pravilnik za Dijaške Marijine družbe, in Priročnik za vodstvo Marijinih vrtcev ter izredno važno poročilo škofijskega kari-tativnega tajništva: »Poročilo o delovanju škofijske dobrodelne pisarne v Ljubljani, v katerem se odraža sodobna socialna skrb Cerkve.
Znanstvo
Znanstvo se v tem letu ni tako uve-
kultura«, pa tudi Narodopdsna knjižnica, ki jo izdaja župnik Mrkun, in ki ima namen, zbirati gradivo za poznejšo znanstveno obdelavo. Letos je izdal pri njem Ljubič dve knjižici: »Ljudske pripovedke iz Dobrepolj« in »Ljudska umetnost v Dobrepoljah«. Na prirodoslovnem polju je Akademija izdala razprave matematično prirodoslovncga razreda, kjer so naši prirodoslovci objavili svoja raziskovanja. Posebej je Akademija izdala Hadiijevo razpravo »Turbelacijska teorija knidar-jev«. Žagar L. je napisal disertacijo: »Primerjava amilopektinov koruznega in krompirjevega zdroba«. Dr. Mihclči* je izdal v »Svetu« poljudno biologijo »Tajne narave«, kjer je velike, osnovne pojme moderne biologije podal na preprost način. Prav tako ima poljuden značaj
i- "1 1 i — _ u:	n«,-i„ „ 1	način. Prav tako ima poljuden značaj
ljav lo kakor b. želel. Umverza je	Bevkov w >p	svctlK k
čivala kar se tiče dijakov, ne pa profe- J . . „. ..	'
sorjev, ki so radi objavljali svoja dela. '	Ra Je	Zimska pomoč.
O tem priča eno najzanimivejših dejanj letošnjega knjižnega trga »Zbornik Zimsko pomoči 1914«, kjer so prav znanstveniki v lepem številu predstavljeni s svojim delom zadnjih let. Akademija znnno-sti in umetnosti kot najvišja predstavnica znanosti je izdala tudi v tem letu Razprave fllozofskega-historičnega razreda, kjer so naši najvidnejši znanstveniki pokazali rezultate-svojega dela na področju filozofskih disciplin. Mogočno delo slovenske literarne zgodovine in filozofije je Nahtigalova ureditev Kopitarjevih zbranih spisov, katerih 1. knjiga II. dela je izšla za stoletnico njegovega rojstva z zgoščenim življenje pisom in oceno velikega slavista. V spomin pokojnega v tem letu umrlega jezikoslovca prelata Breznika je prof. Šolar izdal njegove razprave iz Doma iu sveta pod naslovom Jezik naših časnikarjev in pripovednikov ter obširnim uvodom v življenje in delo velikega slovničarja. Naj kar sedaj omenim dva slovarja: novo spopolnjeno izdajo Tomšičevega »Neinško-slovenskega slovarja« ler Škerljcvo »Angleško-slovenski slovar« ter »Rekla in jezikovne posebnosti«.. Iz umetnostno stroke, ki posega tudi v literarno zgodovino, je disertacija Julije Pajmanove »Vpliv likovne u-metnosti na osebnost in delo R. M. Ril-kejn«. Sem spada tudi uvod o slikarju Sternenu, ki ga je napisal prof. dr. Stcio v razstavno knjižico ob njegovi razstavi portretov. V filozofijo in pedagogiko spada disertacija A. Praprotnika »Laž s psi-hološko-pedagoškega vidika«, ki pa jo samo odlomek širše teze, ki je tudi izšla knjižno v celoti pod naslovom »Psihologija laži«. Zgodovinska znanost je izdala svoj Glasnik muzejskega društva, sicer pa so posebne knjige izdali samo mlajši .zgodovinarji kot disertacije, tako Jug: »Turški vpadi na Kranjsko in Primorsko« ter dr. B. Grafenauer o »Bojih za staro pravdo«. Sem bi lahko šteli tudi razpravo iz diplomatske zgodovine, ki jo je predložil dr. Šenk: »Kongres Sveto alijanse v Ljubljani«. Ta spis je danes še posebno aktualen. V. Bohinec je za poljudno znanstveno zbirko Svet napisal drugi del »Egipta«. Med zgodovinsko-zemijepisna dela bi lahko šteli Lovšinov opis »Triglava in njegove soseščine«, lepo izdano knjigo o razvoju našega planinstva. Svetina je napisal razpravo o Metliki in njenih zgodovinsko pravnih dokumentih. S tem prehajamo že na polje prava, kjer naj na prvem mestu Imenujem Zbornik znanstvenih razprav profesorjev juridično fakultete, potem pa Sajovičcv »Izvršilni postopek« v zbirki zakonov ter Štempiharjevo »Zasebno pravo«. V gospodarsko vedo spada Poljančev opis »Gospodarstva v Sovjetski zvezi«, kjer je natančno na podlagi znanstvenih virov in znanstvene metode obrazložene komunistični gospodarski sestav. H. Stc-ska je ponatisnil v brošuro: »Kratek oris zgod. državnih teorij od Herodota do francoske revolucije«. Naj omenim še tri disertacije: dr. Martelanc je promoviral na podlagi razprave iz »zavarovalnega prava« s tezo »Razvojna nagibanost oblike zavarovalnega podjetja«. Lahova ocena dela je izšla pod istim naslovom kot posebna brošura, ponatisnjena iz Trgovskega lista. Sergij Schaup je obdelal »Rehabilitacijo v kazenskem pravu s posebnim ozirom na našo pravo«. Vodopi-vec-Crnetoya pa »Statistična metoda v kriminalni etipcopiji.« Iz narodopisja smo dobili letos eno najpomembnejših slovenskih knjig, ki je postavila naravnost temelj za sodobno moderno raziskavanje narodopisnih problemov pri nas, namreč I. del »Narodopisja Slovencev«, ki ga je v redakciji dr. Ložarja izdala znanstvena knjižnica Klasa. Je to priročnik dosedanjih narodopisnih rezultatov naše, še mlade, a zdaj tako cvetoče vede. Sem spada dr. Stcletova brošura »Kmečka
Sem štejemo tudi lahko Jerebovo knjižico »Gozdna divjačina« ter inž. Ja-nežičev praktični fitopatoliški priročnik »Bolezni in zajedavci v vrtovih«, ki ga je izdala Kmetijska zbornica. Zdravstvo rastlin nas privede k zdravljenju človeka: najožjo zvezo ima gotovo vpliv prehrane na človeško zdravje. Tako sta dva slovenska zdravnika internista — univ. prof. Lu5icky in doc. dr. Merljakova — napisala moderno kuharsko knjigo »Sodobna kuhinja«. Dr. Meršol, naš najboljši poznavalec mikrobov, je napisal poljudno brošuro »Varuj se griže!« Dr. Derč: »Slovenska mati, ddjil« V novi izdaji je izšla dr.' Rusova »Prva pomoč«. Zobozdravnik dr. Perko je napisal znanstveno delo o »Nerjavečem jeklu in zobni protetiki«. Naj tu imenujem še »Uradno pnročilo mestnega fizikata« ter prevod znanega homeopata župnika Kneiujia: »Moj testament za zdravje in bolezen«, ki ga je izdal za božič Blaznik. V tehniki smo dobili nekaj zanimivih del. Prvenstvo ima vsekakor Vidmarjcva v ncmčči-ni izdana knjiga (800 strani) »Transfor-mation und Enorgiciibcrtragung«, ki je namenjena širokemu svetu, pa je tudi od širokega sveta sprejeta kot remek delo. Prof Kasal jo izdal »Dimenzljoni-ranjc« pod naslovom »Železobeton v praksi«. Prof. inž. Kuhelj je napisal poljudno »Mehaniko vsakdanjega življenja« za »Svet«. Univerzitetni zavod za vodne zgradbe je izdal Goljevščkove »Zanimivosti gibanja splavov v splavarskih drčah«. Inž. Franke je napisal knjigo O tkaninah, ki je praktičnega značaja, Cer-no pa je priredil S premogom po svetu in zgodovini.
Nekaj knjig iz različnih področij
Na tem mestu naj navedem nekaj knjig najrazličnejše vsebino: Planina 25 letnica dela za slovensko šolsko knjigo, Ogrin Fr.: Tam dol na Dolenjskem (Dolenjska v pesmi naših pesnikov), Spende: Dodatek k zemljiški knjigi, Barov cenik (znamk), Zbornik 25 letnice Ž. Š. K. Hermesa, Logar: Kubična ra-čunica za okrogel les, Nasveti za malo gospodarsko podjetje, Navodila za pre-skrbovalno službo, Kaj bom danes kuhala? Ličen: Shranjevanje živil, Druško-vič: Kako odstranimo madeže in mrčes, Janež: Ročni obzornik (zelo pristranski z ozirom na moderne katoliške pisatelje), Knez: Dati — Imeti, Vodič po Ljubljani, Vidmar J. brošurice: Lepo vedenje, Zlata knjiga za dekleta in žene, za mladeniče in može, Gostoljubnost itd., Žepni vozni red, Telefonski imenik, Proračun mestne občine ljubljanske, bilance raznih bank, Vestnik za telefonsko službo, Okrožnice združenja trafikantov, Šolski red Glasbene matice, Poročilo o Delavski zvezi, o sindikatu delojemalcev itd., Naredba o ustanovitvi Kmečkega poverje-ništva, Poslovnik Kmečke zbornice, Imenik ljubljanskih ulic itd. itd.
Šolske knjige
Mnogo starejših šolskih knjig je bilo to leto ponatisnjeni, zlasti za ljudske šole, tako zlasti Jeglič-Cernlvečeve RaČu-nice, Hafner - Ločniškarjeva Berila, na novo pa je izšel Pivkov Krščanski nauk in Kovačičev Verouk IV. Prav tako so se ponatiskovale Slovenske slovnice za I, razr. gimn., Nemške vadnice (Kolarič-Južnič), Cermelj-Lapajnetova Geometrija ter Bradačeva Grške vadnice in slovnica. O šolskih knjigah daje lep pregled prav jubilejna brošura zaloge šolskih knjig.
O leposlovju, izvirnem kakor prevodnem, pa bom poročal v Kulturnem obzorniku, ali pa morda v eni izmed prihodnjih četrtkovih strani.	td
Ob novem ietu ne pozabite na
iižnico«
ki vam nudi za skromen denar lepo branje, mnogo razvedrila in vam omogoča, da ustvarite svojo družinsko knjižnico;
nn poljudno-znanstveno knjižno zbirko
ki vami od knjige do knjige odkriva čuda božje prirode, ki s svojimi večnimi zakoni še vedno skriva v sebi tisočere skrivnosti;
na novi versko-vzgojni list
ki liočc učiti in vzgajati in vedno znova kazati na smcrnice, ki naj se jih. x današnjih časih držimo.