^ ft. 138
UREDNIŠTVO IN UPRAVNI8TVO: LJUBLJANA, BKLJT7CNO ZASTOPSTVO a oglaee Se Kraljevine ItaJrJe
UNIONE PUBBLICITA ITAUANA S. A-, MILANO
ARIA : UMIONJB
naročnina 14 dm, za Inozemstvo 30 din.
la pubbUcrta di provcnienza italiana ed PtTBBLICITA ITALIANA S. A-, MILANO.
Zopet izjalovljen angleški načrt
n ziom angleške ofenzive v Afriki
b številčni in tehnični premoči se je na veliko zasnovana ofenziva ponesrečila spričo ne obrambe italijanskih in nemških čet, ki so prizadejale Angležem hode izgube ter njihove oklopne oddelke ob vzornem sodelovanju letalstva docela uničile
Glavni stan Italijanskih Oboroženih SĐ Je objavil 18. junija naslednje 378. vojno poročilo:
V noci na 18. junija so na&a letala bombardirala letalska oporišča na MaltL
V Severni Afriki se je bitka prt Sollu-mn po treh dneh silovitih bojev med mogočnimi anjjletikimi oklopnim! oddelki, podptranirni od boljSega dela letalstva Sa-ecln jega vzhoda, ter med kopnimi in letalskimi italijansko-nemškimi silami, končala t našim popolnim uspehom. Potem, ko Je bU sovražni mip?wl zlomljen, se je hitro  pričel  Italijansko-nemški protinapad
s veliko sikni tost jo, Id je ogražal krila in hrbet napadalcev. Angleži »o pretrpeli MOM tej^nhe, zlasti na oklopnih sredstvih. 14 :• Mir'.t <kih letal je bilo »estrolje-nCh. Vsa naša letala so se vrnila na svoja opori Ka Ostanki sovražnih sU skušajo dose<3 svoje izhodne postojanke, zasledovani od oddflkov kopne vojske in nadlego vani od zavezniškega letalstva,
Iz  Vzhodne  Afrike   ni  ničesar novega poročafL
Z bojišča, 19. junija s. Mesce dni po prvem velikem poskusu, da bi si prisvojili premoč nad silami Osi, so Angleži znova z velikimi napori skušali sprevrniti položaj in so na sollum&ki fronti sprožili nov izredno hud napad na italijanske in nemške prednje postojanke. Svoj podvig so tokrat zelo skrbno pripravili in izvedli so ga z nmožestvcnimi bojnimi sredstvi, ki so jih tokrat angažirali mnogo več kakor zadnjič v maju. Angleži so se poslu-žifi na stotine oklopnih vozov najnovejšega tipa »Marca 2m in velikih oddelkov motoriziranega vojaštva, mnogih topov in skupin napadalnih in lovskih letal. Sovražnik je nameraval tokrat odpreti si pot   ob  obaN   do   angleških   divizij,  ki so
obkoljene v T ob raku in katerih položaj postaja od dne do dne težavnejšL
A tudi ta angleški napad se je tzjalo- I vil   ob   jeklenem   odporu   vojnih   sil Osi. Italijana in Nemci so tekmovali med seboj v pogumnih dejanjih in velikodušnosti in so odbili vse silne angleške napade ter
trdno obranili svoje postojanke. 2e prva dva dni. odkar se je bitka pričela, so bili Angleži povsod odbiti z izgubami, kakršnih doslej na tej fronti še niso imeli. Vsa njihova motorna vozila, ki so se skušala približati prvim postojankam osnih sil, so bila uničena.
Italijanske m nemške čete so takoj nato odločno prešle v protinapad in so s spretnim manevrom obkolile znaten del sovražne vojske Ti oddelki so tedaj skušali na vse načine rešiti se iz obroča, toda klešče italijanskih in nemških oklopnih sil so se vedno bolj stiskale. Sredi teh silnih spopadov med obkoljenimi oddelki in itali-jarsskirm ter nemškimi četami so posedli v borbo sveži oddelki na strani osi in so
£e pričeli čistiti področje, ki ga je italijanska in nemška vojska v glavnem že obvladala.
Ime 17. junija so se ostre borbe med velikimi oddelki pehote in oklopnih čet nadaljevale. Protinapad italijanskih in nemških sil se je še nadalje razvil in se je zaključil s popolno zrnato osi. Večji 1 oklopni oddelki četrte angleške oklopne brfarade so bili dokončno obkoljeni in nji- i
bova nsoda je že odločena. Droge so vraž- i ne sile, ki si na vse načine prizadevajo, ]
da bi se umaknile na svoje izhodišče, osne letalska sile neprestano bombardirajo, brz: oddelki osnih motoriziranih sil pa SO
jim stalno za petami.
Italijansko in nemško letalstvo je sijajno sodelovalo s četami na kopnem in mn pripade velik delež nspeha v tej bitki, letalci so med seboj tekmovali, kdo bo več dosegel v borbi proti nasprotniku. Njihovo zadržanje je bilo nad vsako pohvalo.
Letalci kakor tudi vojaki so zaslužili hvaležnost m občudovanje obeh narodov osi.
Zaenkrat še ni mogoče, niti približno oceniti eelotnib izgnb sovražnika. Tudi Še ni mano, koliko oklopnih vosov, drugih
motornih vozil in različnih drugih vojnih potrebščin  je  izgrubil.   V  vsakem primeru
so bile izgube ogromne,
Rhn, 19. juni ja s. Vesti, ki prihajajo Is Solluma, kažejo še enkrat, da izkušnja, ki jo že stoletja imenujejo očiteljieo življenja, Angležev in Američanov v nobenem pogledu ni mnogo naučila. Dejansko smo bili te dni priče, kako je pričel spet naraščati njihov optimizem glede operacij, ki so se razvijale v Severni Afriki. Aneleški in ameriški listi so se strinjali
5 tem, da bo tokrat poraz italijansko-nemške vojske popoln in absoluten. Angleži, pravijo londonski In washingtonski listi, so znali udariti o pravem trenutku
In tokrat bO njihov udarec odločilen. Nemci se bodo morali boriti do kraja in tokrat gre tudi za njihov prestiž. Ameriški intervencijski krogi so trdili, da je bil politični trenutek, ko je Anglija pričela svojo Ofenzivo, nadvse ugoden, ker Nemcem trenutno ni bilo mogoče vreči ^ vse teže na sredozemsko tehtnico. Angleži. SO pravili, se bodo lahko na tem odseku utrdili na postojankah tako, da bodo lahko zadržali sleherni italijansko-nemški napad. Ni izključeno, so dodajali, da bodo lahko Angleži po tej prvi uspešni ofenzivi prodrli vse do tuniške meje, kar pred nekaj meseci ni bilo mogoče, ker so se sile generala VVavella takrat preveč razredčile.
Sedaj pa so sile, s katerimi Anglija razpolaga v Severni Afriki, mnogo večje, ta* ko da so vsi cilji dosegljivi. Toda vse to je bilo še malo. Londonski listi so začudenemu angleškemu naroda že sporočali, da so Angleži tik na tem, da Italijane in Nemce obkolijo, razen če jim ne uspe, je zabeležil neki znani vojaški kritik, /bežati proti Bardiji. Kaj pa se je zgodilo? Prav sa prav to.
kar se Angležem ta Američanom ie običajno prigodi. Njihove napovedi so dejanja nadvse glasno demantirala. Ne le. da Italijani in Nemci niso bili obkoljeni, marveč jim je s vrsto nadvse spretnih ta naglih operacij uspelo položaj obrniti, pritisniti na nasprotnika m boka in odi zadaj, tako da Je doživel nov poraz, ki ga bo Churchill v spodnji zbornici seveda skušal spremeniti v sijajen umik.
Največ]! spopad motoriziranih oddelkov
Angleška oklopna divizija docela uničena — zoo tankov
1*ri TflrVf Tf tiill
Rim, 19. junija s. Najnovejše vesti o bitki pri Sollumu kažejo, da je bil to eden največjih spopadov motoriziranih oddelkov v tej vojni, nedvomno pa največji na kolonialnih tleh. Sedma angleška oklopna divizija, sestavljena iz 4. in 7. oklopne brigade, ki je v pretekli zimi dosegla največ uspehov v Cirenajki, je bila uničena. Razdejanih ali zaplenjenih je bilo najmanj 200 tankov. Letalske sile osi so v letalskih napadih sestrelile 31 sovražnih aparatov.
Potek operacij
Rim, 19. junija s. Kakor je bilo objavljeno v 378. službenem vojnem poročila, se je protiofenziva oboroženih sil osi, ki se je pričela na fronti pri Sollumu 15. Junija takoj po sovražnem napada, uspešno nadaljevala naslednjega dne in se 17. Junija zaključila z obkolitvijo velikih angleških oddelkov.
Sovražne sile so bile razdeljene v dva dela. Prvi je operiral med Sidi Omar jem in Girbo, drugi med trdnjavo Capuzzo ter Gornjim Soli umom. Italijanske in nemške sile so nastopile proti obema. Najprej je bil zabit globok klin med oba dela sovražne vojske, tako da sta bila ločena drug od drugega. Dve koloni pehote in oklopnih vozov, ki sta prodrli, prva z juga mimo Sidi Omarja proti Sidi SuleJ-manu vzhodno od Harf a je, druga bolj od severa v smeri od Bardije, vzhodno mimo Capuzza, sta se nazadnje združili pri Sidi Sulejmanu. Obe koloni sta nastopali točno ob tistem času odločno in naglo, tako da je bil severni del sovražne vojske dejansko kmalu ločen od svojega zaledja. Vsi poskusi nasprotnika, da bi se prebil skozi obroč, so ostali zaman spričo tehnične premoči osnih oklopnih oddelkov, ki so potiskali nasprotnika vedno bolj pred osne protitankovske oddelke, tako da so ti lahko uničili znatno število sovražnih tankov. Počasi se je sovražni odpor zmanjševal in 17. junija zvečer so se razvijale le še poslednje borbe. Poslednji nemški oddelki so
čistili obkoljeni teren. Do nekaj spopadov je prišlo še na vzhodnem koncu bojišča,
kjer so osne sile zasledovale angleške oddelke, kolikor jim je uspelo ubežati obkolit v i. Ti so se umaknili na svoje izhodiščne postojanke.
Sovražnih izgub še ni mogoče pregledati. Nedvomno pa so velike. Padlo Je mnogo angleških vojakov in uničenih Je bilo zlasti mnogo oklopnih vozil. Naravno Je, da so bile tudi italijanske in nemške izgube občutne, saj je bila borba zelo ostra, doseženi uspehi pa so jih popolnoma kompenzirali.
Italijanske in nemške letalske sile so v veliki meri vplivale na potek bitke in so neprestano   posegale   v   borbo.   Letala so
stalno obstreljevala sovražne oddelke s strojnicami in Jih tudi bombardirala. Neprestano so napadala sodi sovražna oporišča v neposrednem zaledju bojišča. Pomembno oporišče Marsa Matruh Je bilo posebno hudo bombardirano. Sovražni letalski napadi na posamezne kraje v Cirenajki so bili brezuspešni. V letalskih spopadih Je bilo le 17. Junija sestreljenih 14 sovražnih letal.
Za časa bitke pri Sollumu na odseku pri Tobruku ni bilo nobenih borb. Le italijanska ta nemška letala so bila stalno nad luko in t ob ruškimi obrambnimi napravami, ki so jih ponovno bombardirala in prizadejala znatno škodo.
Siloviti letalski napadi na Malto
Z bojišča 19. jun. s. Tudi v pretekli noči je fašistično letalstvo, kakor Je bilo omenjeno v včerajšnjem službenem vojnem poročilu, napadlo napravo na otoku MaltL
Bombniki so bombardirali letališča v Mi kabi. Hal Faru in La Veneziji. Tudi ti napadi niso bili nič manj uspešni kakor stotine prejšnjih. Bombe srednjega hi manjšega kalibra so na letališčih napravile pravo razdejanje. Izbruhnilo je vet požarov, ki jih je bilo mogoče opaziti iz velike daljave. Ogenj protiletalskega topništva je bil Izredno močan in nasprotnik se Je poslužil številnih žarometov, da bi italijanskim letalcem onemogočil jasen razgled po otoku. Letala pa so sijajno dovršila svojo nalogo in so se vsa vrnila na svoja letališča.
Angleži so izgubili v s dneh 90 letal
Berlin, 19. jun. d. V letalskih bitkah nad Kanalom so bila včeraj zopet sestreljena tri angleška letala, brez izgube na nemški strani. V času od 13. do 17. junija so izgubili Angleži na vseh bojiščih skupno 90 letal, medtem ko so istočasno znašale nemške izgube 25 aparatov.
Komentarji bolgarskega tiska
Sofija, 19. junija, s. Bolgarski tisk čez cele prve strani poroča o bitki pri Sollumu. ki jo ilustrira tudi z zemliepisnimi kartami. V svojih komentariih listi opozarjajo na svrho velikega napada, ki ga je sprožil general Wavell ter na uspeh sil Osi. ki so nasprotnika pri priči ustavile in ga s svojimi protinapadi spravile v mučen položaj. Listi opozarjajo tudi na velike izgube, ki so jih Angleži pri tem imeli. Bitka se še nadaljuje, splošni položaj pa je nadvse ugoden za oborožene sile Osi.
Churchillov načrt Je docela propadel
— Pravi cilj angleških prizadevanj — Sik od so prestale sijajno preizkušnjo
Borim, 19. jemrja. m. Nemški tUk živahno komentira bitko pri Sollumu, ki se je spremenila v hud angleški poraz. Usti ugotavljajo, kako je sovražnik pognal v borbo vse svoje razpoložljive sile, da bi prodrl Italijansko nemško fronto, a je bil nazadnje odbit in porazen. £e včeraj je angleško poveljstvo v Kaira poskrbelo, da je agencija Ren ter v svojih poročilih omejila pomen malo prej napovedane ofenzive in jo označila za povsem lokalno operacijo. Pozneje je angleško poveljstvo vendarle moralo priznati, da so se angleške čete spričo protinapada svežim italijanskih m nemških sil morale umakniti na svoje prvotne postojanke. Kakšen pa naj bi bil cilj. ki naj hi ga bili Angleži dosegli, kakor je sooči zatrjevalo angleško poveljstvo, m podrobnejše znano in Angleži tudi niso priznali, da bi bil del njihove vojske obkoljen.
Wavelov namen, pripominjajo v Berlinu, pa je bil jasen. Oslabil naj bi bil Italijan-sko-nemški pritisk na Tobruk in eventualno realiziral znani Churchillov nacrt, po katerem naj bi se Italijani in Nemci pregnali iz Afrike. Napoti Angležev so bili v resnici veliki. Na to kažejo že ogromne Izgube vojnega materijala ta ljudi. Rezultati, ki so jih Angleži dosegli, so bili absolutno negativni. Moralno pomeni bitka na
sollumski fronti zanje pravo katastrofo. Posledice hudega udarca se bodo se po-
kazale. Neuspeh vse strategije »puščavskega Napoleona« se bo z druge strani še povečal spričo porazov, ki jih angleška vojska doživlja v Siriji, kjer so čete generala Dentza na nekaterih točkah prešle v uspešne protinapade.
Jasno je, pravijo »Deutsche Allgemelne Zeitung«, da je skušal Wavell z dvojno istočasno operacijo odbiti pritisk osi proti Suezu, ki se je že pojavljal z dveh strani. Menil je, da bo poceni dosegel zmago v Siriji in da bo rešil vsaj angleški prestiž v Clrenaikl. Stvari pa so se zasukale povsem drugače. V bitki, ki je trajala tri dni, so bili angleški oklopni oddelki poraženi, razpršeni in pognani nazaj na svoja izhodišča. Ne sme se pozabiti, da bi bila lahko angleška garnizija v Tobruku generalu VVavellu v marsičem pomagala, toda Nemci so dokazali, da tudi na kolonialnih tleh ne zaostajajo za nasprotnikom. Skupno s pogumnimi fašističnimi tovariši so zmagovito prestali novo nadvse težko preizkušnjo. Se enkrat so nasprotniku iztrgali iz rok inicijativo in mu prizadejali hude izgube. Nemški narod, zaključuje list, bo
z velikim veseljem sprejel vest o tej zma-
>L#okalanzeiger« pravi, da so bile angleške izgube pri Sollumu naravnost ogromne. Os je dosegla novo, zelo važno zmago,
a to le spričo neovržno boljše strategije m poguma italijanskih m nemških čet
La vittoria siri fronte di Sotium
Lo svolgimento delte operazioiii
ROMA, 19
L'attacco nemico stroncato — Forti perdHe Htglesi in
britannici abbattati
II Quartier Generale detle Fone Ar-mate comunica in dala di IS griujrno 11 se-guente bo! let t ino di guera n. 378:
Neila notte sul 18 nostri velivoii basno bombardato lc bani aeroe di Malta.
Neli Africa settentrionale la battatfia di Soli um, dopo tre ziorni di violenti eom-battimenti fra poderose miase eorazzate inglesi. sostennte dalla narte migliore del-laviazione del medlo oriente. e le fone terrestrj ed aeree italo-tedeache, mk e eon-clusa con nostre pieno ■ueeitasa. 8tron-ca to r-attaoco nemico. la eotrotnanovra italo-gennaniea si e nabito sferrata, con travolgente hnpeto, minaociando i flancbi
e le spaUe derfl mM »e—sl GM tngl—l hannp smbHo forti peedHe — iislmiiile In
mezzi eorazzati: 14 iDmrecchi britonnici sono stati abbattuti. Tat* 1 nostri veUvoii so no ritomati ajle utoprie basi. I ■psjsf del-le forze nemicbe tentaao di ripiegare sol-le posizioni di partenxa Inf gilitl dat repa rti terrestri e fnartellali dalTavtirione degU alleati.
NeirAfrica orlentale nnUa «1 srnin da segnalare.
corazzatf — 14 appareeehi
_ iniziala sul fronte di Sotlom 11 15 *iu-
gno. nabito dopo obe ravvenario »veva conunciato il *uo attacco   ed era prose-
guita vignrn—me lin. il O*— —t cr—ivo, mi e eonclnaa nella giornata del 17 con k accerchiamento di importanti alianote del-le fonnazioni britanniche. Le fone bnple-gate dal nemico erano divine m dne mas-se, una one agiva fra Sidi Omar e Gtair-ba, mentre faltra era dialocata fra la Bl-^**^ni Cannzzo e Sollnm Alta.
Con tro t ni 1 s mM SjnHSdJ eoneentramenti ha agi to la contromanovra itaio-ted( riuamitito m ssotarlt onlle ratantt fi ^
dt faaieria
e da earH naftne pmrteeipmto iD'tilnkt: la prima nnneuciMlo dal sad cirenaico bo
oltrepassato Sidi Omar psnUodo per Sidi Saleiman veno lm zona a levante di faja, mentre PaMra momniki P* a dal settore di BartHo, ha ost detla Ridotta
a Sidi
di earri armati, che con abile ma-novra han no reapinto ouelli nemici verso le nostre unita anticarro dandoci cosi la
poaaibUita di đistruggere on rile van te numero. Serraio oempre ni" da presso. il nemi00 ha eradnalmente dovnto desistere dalla resistenza e la sera del 17 si svilu p-pavano gii ultimi combattimenti per il rastrellamento delle ultime aliquote nemi-nella
Al tri sporadlcj combattimenti con t imuno a ▼eriflcani ad oriente del fronte del-la battaglht fra le nostre forze inealzanti e ananto del reparti bmlesi ha notuto sot-
trarvj all'accerchiamento e cer ca di rag-fincere le .basi di
L« nwMifi. on« dmiCOM dali'Africa. sr-t-
tentrionale meiiono nenmre piO 1n ruleto nmportanza della batta^lia di Sollnm conclusasi con il completo naccesso delle
hu|ml deU'Aaae. TJn» deilc maggiorl bat-taglie fra masne meeeanizaate combattnte in onesta giierra, eertamente la maggiore m acacohieri coioniali. La 7 ji dtvhnone eo-oon le dne brigate, 4* e 7-a
era fctata princi-_ del •aeeeaei in drenal-
e atola anrieadata: sobo stati distrutti t* cattnrati oon meno dJ 200 carri armati.
Velikodušen Ducejev dar vseučilišču
Ljubljana, 19. junija.
Duce je podaril vsoto 600.000 lir ▼ korist vseučiliške knjižnice in knjižnic srednjih šol ter muzejev Ljubljanske pokrajine.
Visoki Komisar je izrazil Duceju zahvalo obdarovanih zavodov in prebivalstva.
Vdanostno in zahvalno brzojavko za velikodušen dar Duceja, ki je ponovno s tem dejanjem pokazal svoje živo zanimanje za kulturo in tradicije Slovencev, sta poslala rektor univerze ir župan Ljubljane.
Generoso dono
del Duce airilniversita
Lubiana, 19. giugno II Duce ha elargito la sorama di Lire 600.000 a facore della Biblioteca del-TUniversita, delle biblioteche delle scuole medle e dei Musei della Pro-vincia.
L'Ako Commissario ha espresso al Duce la gratitudine degli enti benefi-cati e della popolazione.
Telegrammi di devoto ringraziamento per la generosa elargizione del Duce che, aneora una volta, con questo atto, ha voluto manifestare il suo vigile in-teresse per la cultura e le tradizioni slovenc, sono stati inviati dal Rettore deirUniversita e dal Sindaco di Lubiana.
Zahvala Duceju
Zahvalna brzojavka poglavnika dr. Pavelića
Zagreb, 19. jun. s. Poglavnik Je poslal EKiceju naslednjo brzojavko:
Duce, s snreeanim opravilom v eudovitl prestolnici beneške republike se je neodvisna hrvatska država tudi formalno vključila v novi svetovni red, ki ga je ustvarila os. Ta zgodovinski dogodke je zaertal novo pot dela, blagostanja in «reee za hrvatski narod v družbi prijateljskih hi zavezniških držav. V svojem hi v imenu v»eg» hrvatskega naroda, Duce, se vam zahvaljujem za vase prijateljstvo do hrvatskega naroda in za vaAo velikodoftno pomot, ki
sta nam odprla to pot. Dokazali bomo, da smo vredni vašega zaupanja. — Ante Pavelić,
del eieio, • mitrairliate le farse av-aerei ha ab-Gli ■ssoiilnai di- 1
Grki pozdravljajo prihod italijanske vojske
Atene, 19. junija, s. Ministrski predsednik Zojaloglu je novinarjem podal naslednjo izjavo:
Italijanske okupacijske alte so prtoeie v Atenah in drugod zamenjavati nema*«
Sile. Grško prebivalstvo jm je povsod prisrčno sprejelo. Grški narod se bo vedel do italijanskih čet gotovo povsod tako prisrčno, kakor se je do nemsldh čet. Italijani imajo, kakor je veljak) to doslej tudiza Nemce, dobre namene. l*rvi dokaz dobrohotnosti in velikodušnosti je podal ze Dn-ce, ko je  velikodušno  zagotovil prehrano
grških otrok. Italijanske okupacijske oblasti so tudi že pokazale veliko zanimanji za vprašanja, ki se tičejo dobav tn oskrbe
z življenjskimi potrebščinami.
■
Česa Churchill ne more razumeti
Rim, 19. junija, s. Churchill je v nadaljevanju svoje politike »v senca« poslal poslaniku bivše Jugoslavije v Ixmdonru noto, v kateri je izjavil, da se angleSka vlada zgraža spričo načina, kako je bila bivša Jugoslavija pohabljena ter da nikakor
nima namena priznati državnih sprememb, kd so jHi povzročile druee sile in ne Anglija.
Ustanovitev v VersaiUesu ustanovljene
mozaične države, ustanovitev neocrvisne Hrvatske, priključitev posameznih predelov, ki so sestavljali glede na svoje etnične razlike heterogeno državno skupnost bivše Jugoslavije, državam, ki so Jim prvotno pripadali, vse to so bila le pravična dejanja, ki jih Churchill pač ne more razumeti. Če tih ne odobrava, se to poč m— kogar ne tiče.
segnj deU'avversario che al rlprotnetieva di romueie la nootra fronte dt Sollnm a di sbloeeare gli aasediati di Tobruk, sone falliti.
Stran 2
»8L.OTElfSKI NAlfcOD«, Četrtek, 1». Jurdja 1941-XIX.
3ter.l38
Maršal De Bono je ter se poklonil
Ljubljana, 19. junija.
Visoki gost Ljubljane Maršal Italije Emilio De Bono, ki je predvčerajšnjim dospel v naše mesto iz Postojne, je včeraj pregledal čete ljubljanskega poveljstva in se poklonil pred spomenikom med svetovno vojno umrlim in na ljubljanskem pokopališču pokopanim italijanskim vojakom.
Maršal je dopoldne ob 10. uri pregledal najprvo vojsko v vojašnici I. polka Sardinskih Grenadirjev na Poljanski cesti. Ob vhodu so mu izkazali vojaške časti, na dvorišču vojašnice so bile postrojene v dvojnih kolonah čete z bataljonom možnarjev in spremno baterijo.
Sledil je mimohod pred Maršalom, ki
pregledal lete ljubljanske garniiiie na grobovih italijanskih vojakov
je zavzel mesto v loži, postavljeni na Poljanski cesti. Pred Visokim Poveljnikom je defiliral polk, bataljon možnarjev, spremljevalna baterija in topovska četa. Vse edinice so bile v polni bojni opremi. Maršal se je razgovarjal s poveljnikom polka in njegovimi oficirji. Po mimohodu je zaigrala vojaška godba himne, častna četa pa je potem, ko je visoki gost pregledal vojašnico, spet izkazala čast z orožjem.
Iz vojašnice se je Eksc. Maršal De Bono napotil v vojaško bolnico na Zaloški cesti, kjer ga je sprejel glavni zdravnik s svojimi asistenti in dodeljenimi mu oficirji. Maršal je stopil v več bolniških sob in se ljubeznivo razgovarjal z bolnimi vojaki, ki so bili spri-
! čo visokega obiska vidno vzradoščeni.
Iz vojaške bolnišnice je Maršal krenil na mestno pokopališče, kjer se je poklonil pred spomenikom italijanskih vojakov. Častna četa je izkazala Maršalu čast z orožjem, godba 13. topniškega polka je zaigrala Himno Piave. Pod kipom Italije so bili zbrani oficirji. Dva oficirja sta položila Maršalov lovor je v venec pred spomenik.
Po obredu se je Maršal podal ob 16. uri na Dunajsko cesto, kjer je 13. Sar-dinski topniški polk priredil parado na konjih. Maršal si je po defileju ogledal prenovljeno vojašnico topničarjev. nakar je prisostvoval jahalnim in športnim vajam. Spričo odlične izvedbe vseh nastopov je Maršal izrazil svoje zadovoljstvo.
II Maresciallo d'ltalia De Bono ispeziona le truppe della 2. a Armata
Lubiana, 19 giugno.
II Maresciallo d'ltalia De Bono ha iniziato ieri la serie delle ispezioni alla truppe della 2. a Armata visitando il reggimento del V Granatieri. Accom-pagnato dal comandante deli* II0 Corpo cTArmata 1'Ecc. Generale Robotti e dal comandante della Divisione granatieri Generale Orlando. ha passato in ras-segna le superbe formazioni schierate nel cortile della caserma.
Dopo avere eseguito alcuni canti co-rali. la truppa si e ammassata per la sfilata. Da un podio il quadrunviro, ha
assistito allo sfilamento che si e svolto con ritmo marziale sul viale che corre davanti alla caserma ed al quale ha partecipato anehe un battaglione di assalto della Milizia.
I servizi e gli aceantonamenti del reggimento sono stati successivamente ispezionati dal Maresciallo de Bono, che sempre nella mattinata ha visitato 1'ospedale militare. Poco dopo il Maresciallo De Bono si e recato a deporre una corona di alloro al cimitero militare italiano ehe accoglie un migliaio di salme di soldati morti in prigionia.
durante la guerra.
Nel pomeriggio salutato dagli onori militari, il Maresciallo De Bono, ha visitato il 13° artiglieria, il brillante reggimento ippotrainato della Divisione Granatieri intrattenendosi a lungo nei vari locali della caserma. Indi, lo intero reggimento ha sfilato impecea-bilmente per esibirsi poi in alcune eser-citazioni ippico. ginnico, sportive ese-guite con bravura. II Maresciallo De Bono, infine ha lasciato la caserma salutato nuovamente con uli onori delle armi.
Ljubljanski velesejem
pod pokroviteljstvom Visokega Komisarja
bo spričo velikodušnega zanimanja Vlade v novih paviljonih dal našemu gospodarstvu nov razmah in omogočil trgovske stike z ostalimi pokrajinami
La Fiera di Lubiana
Ljubljana, 19. junija. Visoki   Komisar   je   določil,   da bo Ljubljanski velesejem od 4. do 13. oktobra.
Velesejem, ki je bil za mesto vedno sijajna revija trgovine in industrije, bo letos potekel v novem razmahu pod pokroviteljstvom Visokega Komisarja zaradi posebnega in velikodušnega zanimanja fašistične Vlade. Letos bo Ljubljanski velesejem prvič navezjal obširnejše stike z industrijo in trgovino v ostalem delu Kraljevine ter bo obenem prireditev, ki bo nudila vsem potrošnikom Pokrajine z najrazličnejšimi razstavljenimi izdelki popolno sliko narodne produkcije. Velesejem bo z razstavami najboljših krajevnih izdelkov obiskovalcem iz drugih Pokrajin prikazal krajevno produkcijo in njene poljedelske, tehnične, industrijske in obrtniške ter umetniške vire. kateri bodo nudili popolno sliko gospodarske značilnosti nove Pokrajine.
L/Alto Commissario ha stabilito che la Fiera di Lubiana si effettui dal gior-no 4 al giorno 13 ottobre. La Fiera, che costituiva per la citta una brillante rassegna commerciale e industriale tro-vera, quest'anno, sotto gli auspici del-1'Alto Commissariato e per il partico* tare e generoso interessamento dol Go-verno Fascista un piu largo sviluppo, essendo stato disposto il completamento dei nuovi padiglioni. Questa manifesta-zione che costituisce il primo largo con-tatto con 1'industria e il commercio del resto del Regno, sara nello stesso tempo un' at ti vita destinata ad offrire ai con-sumatori della Provincia un ricco escni-pio della produzione nazionale attra-verso una larga varieta di prodotti.
La presentazione, poi, dci migliori prodotti locali — a somiglianza di quan-to si faceva in passato dara modo ai VI-sitatori delle altre Provincie di ren-dersi conto della produzione locale e delle sne risorse agricole. tecniche, in-dustriali, artistiche e artigiane. atra-verso le quali si avra un quadro com-pleto delle caratteristiche cconomichc della nuova Provincia.
entsko- turska pogodba
Sinoči je bila podpisana med Nemčijo in Turčijo pogodba o nenapadanju in prijateljskem sodelovanju — Pogodba bo veljala deset let —Tesnejše sodelovanje na političnem in gospodarskem
Ankara. 19. junija, s. NcrnSk. poslanik v Ankari v on Papen in turski zunanji minister Saradzoglu sta snoči ob 2*. podpisala prijateljsko pogodbo med Nemčijo in Turčijo. Pogodba se glasi:
Nemška država in turška republika sta se, prežeti želje, da bi postavili medsebojne odnošaje na osnovo vzajemnega zaupanja in prisrčnega prijateljstva, sporazumeli za sklenitev pogodbe, pri čemer ostanejo dosedanje obveznosti obeh držav nedotaknjene.
V ta namen sta nemški kancelar in predsednik turške republike imenovala za svoja pooblaščena zastopnika poslanika Franca v on Papena in zunanjega ministra Saradzogla, ki sta se na osnovi svojih pooblastil sporazumela o naslednjem:
OL 1. Nemčija in Turčija se obvezujeta, da bosta medsebojno spoštovali integralnost in teritorijalno nedotakljivost svojih držav ter da ne bosta ničesar ukrenili, kar bi bilo posredno ali neposredno naperjeno proti eni izmed njiju.
CL 2. Nemčija in Turčija se obvezujeta, da  se  bosta  v   bodoče   posvetovali glede
vseh problemov, ki ae tičejo njihovih skupnih interesov in da se bosta sporazumeli glede postopanja v teh stvareh.
Čl. 3. Pogodba bo ratificirana in ratifi-kacijski dokumenti bodo čimprej izmenjani v Berlinu. Pogodba se uveljavi z dnem. ko je bila podpisana in velja za 10 let. Obe strani se bosta ob primernem času sporazumeli glede podaljšanja pogodbe.
Pogodba je bita sestavljena ▼ dvojnem nemškem in turškem originalu v Ankari 18. junija 1941.
Tesnejše gospodarsko sodelovanje
Obenem sta nemška in turška država izmenjali tudi naslednji enako se glaseči noti   glede  gosrpodlarskih   odnošajev med
njima:
V zvezi z današnjo srečno sklenitvijo I nemško-turške pogodbe, mi je v čast ob-I vesti ti Vašo Ekseelenco. da je moja vlada I ukrenila vse. da bi kolikor mogoče po-- apeSlla  gospodarske  odnošaje  med Nem-
! čijo ion Turčijo ter da se je pri tem ozirala na možnosti, ki so podane spričo gospodarske strukture obeh držav in na izkušnje, ki sta si jih pridobili obe državi v času vojne. Obe državi se bosta pričeli čim prei pogajati za pogodbo, s katero naj bi se izvedel ta razgovor.
Tisk in radio
Kot dodatek k pogodbi je bila objavljana za tisk in radio naslednja skupna izjava.:
V zvezi s srečno sklenitvijo pogodbe sta pooblaščena zastopnika obeh strani izrazila željo, da bi tsk obeh držav kakor tudi' radio obeh strani v svojih objavah in oddajah stalno upoštevala duha prijateljstva in medsebojnega zaupanja, ki je značilen za nemško-turške odnosa j e.
Vlehv, 19. junija. Kakor javlja agencija OFI Iz Carigrada, je na potek nemško-turaklh podajanj ugodno vplivalo dejstvo, da nI v Siriji niti enega nemškega, vojaka ter dejstvo, da Nemčija umika svoje vo-jaSke sile z Balkana.
Ureditev potrošnje
Ljubljana. 19. junija. Z 21. junijem se prične racionlranje najnujnejših živilskih potrebščin in sicer za zdaj krušne moke ter kruha, testenin in riža. Proučujejo se ukrepi za racioniranje ostalih živil, da se doseže celotna ureditev konzuma živil.
Z odobritvijo Visokega Komisarja je Prehranjevalni zavod za Ljubljansko pokrajino odredil takojšnjo razdelitev živilskih nakaznih pri občinah. Na zadnji strani nakaznic naj vsakdo prečita pazljivo to-J zadevna opozorila.
Posebno nujna je predzaznamba za prihodnji mesec julij.
La disciplina dei consutm
Col 21 giugno p. v. avra inizio 11 ratfo-namente dci gencri aiimcntan di prima
necessita limitato per ora alla farina da pane  oppuro  pane.   alla  pasta  cd  al riso.
mentre sono allo studio le dlsposiziono per altri grneri fino a rngglungpre la disciplina totalitaria del consunu nci campo aU«
mentare.
Oon l'appro vazi one dell'Alto ConurnlMK*-riato 1'Ente por l'alimentazione pe*" ^a Provincia di Lubiana ha disposto la pifi sollecita distribuzione delle carte annona. ric da paste dei eomuni; a tergo delle carte stesse si dcbbono leggero attenta-mente tuttc lc avvertenzc inerenti.
£ sopratutto urgente le prenotaadone d*H generi  por il  prossimo mese  di luglio.
n nuovo cambio della lira e i prezzi massimi
L'Alto Commissariato comunica:
In conseguenza del Regio Decreto N* 492 di data 2 pmgm 1941-XIX eirca la
fissa.zione del cambio di conversjone tra dinaru e lira, i prezzi in dinari stab liti dal »listino dei prezzi massimi« e i prezzi in dinari di tu t te le merci. aervizi e lo-cazioni, bloccati al 15 maržo, saranno ade-
guati al nuovo cambio di Lire 38 atv/.irhe di Lire 30 per 100 dinari. Di consejrtinv/a i prezzi in dinari restano iavariati. A da-
tare dal Zii corr. tutti i prezzi saranno c»-pressi in Lire e do v ran no esscre contemi-ti, ragguagliati in dinari al cambio attua-le, nella stessa misura fis>ata allatto del blocco dci prezzi.
Novi tečaj lire in cene
Sklepne produkcije Glasbene akademije
Na njih se prikazuje strokovni napredek sluša* teljev in gojencev
LJubljana, 19. junija. Kakor vsako leto, tudi letos prikazuje ljubljanska Glasbena akademija strokovni
napredek svojih slušateljev in gojencev na javnih   produkcijah,   ki   so   leto«   v korist
brezposelnih slovenskih glasbenikov in zopet vzbujajo razumljivo zanimanje pri tl-
s " h. ki so vedno pozx>rno zasledovali razvoj  naSega glasbenega naraščaja.
-\'a letošnji prvi sklepni produkciji je nastopila vrsta pianistov, violinistov, pevcev in instmmentalistov. Med pianisti omenjam zlasti Edito Logerjevo, ki od leta
do leta izkazuje vedno višji kvalitativni porast.   Tokrat   je   izvajala   Lisztov >Lju-
havni senx in >La Leggierezza« istega skladatelja: podala ju je tehnično vzorno pripravljeno, po nastavku izravnano m smiselno estetski stopnjevano. Tudi interpretacija je pokazala poglobljeno razumevanje ter skupno s tehničnim napredovanjem dovoljuje sklep, da se bo Logerje-a s to delovno sistematiko mogla razviti v pianistko odličnih kvalitet; je iz Sole prof. Janka Ravnika. Iz iste Sole je še nastopila Seifert Herta, ki je z Ljadovljim >Pre-ludijem«  in  VVebrovim   »Rondo brillante«
tudi pokazala prav lepo tehnično dospelo^: in smisel za vsebinsko gradnjo ter je dokumentirala do«*ojno kvalitativno raven absolventk-? Srednje glasbene šole. Med pianisti je nastopil tudi absolvent pedagoškega oddelka GA Anton Zapletal iz šole rektorja Trosta; izvajal je Lisztovo t Balado v h-molut ter jo je tehnično in tudi In-terpretativno predstavil v lepo dojemljivi obliki; napram lanskemu letu je pokazal močan skok. zlasti v pogledu vsebinskega podajanja. Iz klavirske šole prof. fikerjan-ca je še končno nastopila Janja Stritarjeva, ki je zaigrala Severaca »Baigneuses au soleil« in Albenizov >Preludij*. ki sta bila tehnično solidno izdelana in izmed katerih je bila druga skladba podana vsebinsko znatno močneje; vobče sem dobil vtis, da pri Stritarjevi prevzema vsebinski moment vodilno vlogo. Med violinisti je izkazala velik napredek zlasti Jelka Staničeva iz šole prof. šlajsa. ki se ji ton vedno bolj izravnava in pridobiva na estetski stabilnosti; tehnično Izdelano in vsebinski stilu odgovarjajoče je izvedla Vitalijevo ^Clac-cono«. Tudi Staničeva obota ob enakem nadaljevanju dosedanjega dela najlepši razvoj. Isto moremo trditi o nadarjenem Igorju Ozimu iz šole prof. Pfeiferja, ki je bil sicer nekoliko nemiren, pa je vendar v Kreislerjevl »Ljubavni boH« in Sluničkovi >MazurkW pokazal vrline tehničnega napredka; vsebinski kajpada zlasti prve skladbe še ni mogel podati a potrebnim razumevanjem, ker je zanj potrebna tudi iz-
vestna psihična dospelost. Iz pevske šole
ravn. Betetta je nastopila Marija Tirano-va, ki je lepo, s pravilnim estetskim razvijanjem motivienih linij ter tehnično Izdelano zapela arijo Micaele iz Bizetove Carment; viSine so ji mestoma Se nekoliko ostre, kar se ho v nadaljnem delu polagoma gotovo  izravnalo.  Estetski okusno
in intonativno stabilno z vidnim razvojem nasproti lanskemu letu je zapel prolog iz
Glumačev« tudi Marjan Kos iz šole prof. VVistinghausnove. Iz iste šole izhaja tudi tenorist Janez Lipušček. ki je zapel >Sa-nje« iz Massenetove tManon«: in tenorski solo iz *Requiema*; ohoje je prikazal mu-/kalno inteligentno lepo Izdelano in obU-kovano v vsakem pogledu. Medtem ko so mu v srednji in nizki legi toni ze ugodno :ačeni, pa so višine še nekoliko trde in forsirane, kar seveda ne zvišuje estetske viednosti izvajanih partij. Nadarjenemu Lipuščku pa tudi dosega pravimo razvitih in stopnjevanih višin sčasoma menda ne bo problem Chopinov >Adagio< in >Alle-gro moderato« iz i Sonate v g-molu« je na violončelu izvajal Ivan PoljanSek lz Sole prof. Mullerja; prav za prav je v tej sonati dominantni naglas na klavirju- To in pa intenzitetno nesorazmerno izvajanje pianista Osane je prispevalo k delni nejasnosti sieer ugodnega čelistovega podajanja, ki se je izgubljalo zlasti v globokih legah. Tehnično lepo izdelano in vsebinski izrazito je Izvedel VVebrov >Concertino op. 26<t nadarjeni klarinetist Dušan Veble iz šole prof. Launa. Na klavirju so navedene izvajalce spremljali pianistka Marta Oster-čeva in slušatelji Samo Hubad, Jože Osa-na. Primož Ramovš in Ciril Cvetko. Po kvaliteti je bila prva sklepna produkcija prav kvalitetna in je dokazala lepe vzgojne plodove naše Glasbene akademije.
cd.—
Denar zamenjavajo
Ljubljana, 19. junija.
Cim so ljudje včeraj zvedeli, da bo treba zamenjati denar, so so začele posebne skrbi, ki so pa sladke. Če imas denar, skrb. kako ga boš zamenjal, ni najhujša. Najbolj skrbi ljudi, da bi ne zamudili roka za zamenjavo, zlasti še tiste, ki imajo tisočake kajti »jurji« bodo morali biti zamenjani že ta teden.
Da se pripravlja nekaj posebnega, so ljudje uganili že včeraj dopoldne, ko so z izrednim zanimanjem opazovali, kako se ?eli težka blagajna iz tovornega avtomobila po stopnicah v poslopje bivše Narodne banke v Knafljevi ulici. To morda nI bilo v nobeni zvezd z zamenjavo denarja, toda ljudje imajo čudne sfutnje. Tako ae
je razvede!o tu Id tam že dopoldne, da
se bo začela zamenjava denarja, vendar ljudje niso še vedeli, kako bo s to stvarjo. Cim so pa popoldne proučili razglas o zamenjavi denarja, so se zbudili finaneniški talenti. Ne le, da so ljudje preizkušali "svoje računske sposobnosti, temveč so nekateri hoteli še iizrabiti zadnjo priliko ter plačati stare račune z lirami ali nakupiti blago. Toda poslovni ljudje so bili tudi »na tekočem« in nihče ni hotel več računati lire po starem tečaju.
Skrbi z zamenjavo denarja so davi zbudile ljudi na vse zgodaj. Marsikdo je dobro vedel, da bo treba v poslovalnice, ki
zamenjujejo denar. V Ljubljani imamo tri poslovalnice: na finančnem oddelku Visokega K omi sari j a ta na Bleiweisovi cesti (nasproti palače Visokega K om*'sari jata \ na sodišču na davčnem oddelku (v pritUč-ju na levi) in na finančnem ravnateljstvu. Ljudje so se začeli zbirati pred vrati
teb poslovalnic že ob 7., čeprav se uradne ure začno Sele ob 8. a danes se je poslovanje za ljudi z denariem začelo ?e nekoliko pozneje. Razumi j vo je, da zamenjava denarja ni tako preprosta zadeva ter da je bilo precei dela že s samo tehnično organizacijo. Cim bo zamenjava denarja prišla malo v tfar, bo delo hitro
napredovalo in ljudem se ni treba bati. da denarja ne bodo mogli zamenjati
a. t. i. l. a. vama
Via Pesaro 48
Indostria blanrhoria nomo oerca introdurto
RAPPRESENTANTE. Industrija  moškega perila išče nvedenega ZASTOPNIKA.
V zv*»zi s Kraljevskim dekretom št. 492 mesto 30 lir za 100 din. Zaradi t*>s:a osta-
z dne 2. junija 1941-XIX. s katerim je bil nejo cene v dinarjih nespreme-
določen novi tečaj izmenjave dinarjev v njene. Od 26. t. m. dalje bodo vso rrne
lire, se  bodo  cene  v  dinarjih, kakor  so določene v lirah in bodo morale ostati, v
bile določene z maksimalnim cenikom, ter primerjavi t dinarji  po sedanjem tečaju,
cene blaga, uslug in najemnine v dinarjih, enake,   kakor  so   bilr   v   trenutku,   ko so
kakor so bile blokirane 15. marca, prila- bile blokirane, godile novemu tečaju v razmerju 38, na-
tod
tea
K O T. K O A R I>ane*:   Četrtek. 19. Junija:   Gervaztj m Prolazi j, Julijana.
DANA8NJB PRIREDITVE Kino Matica: »Alcazar«. Kino Slog»: >Carmeri med rdečhni«. Kino TJnion: >Hči zelenega gusarjac. Razstava slovenske modeme umetnosti v
Jakopičevem   paviljonu   je  odprta, od
8. do 19. ure, H. Sm rek ar jeva razstava ▼ Galerij! Oher-snel na Gosposvetskl cesti.
DE2URNE LEKARNE Danes:   Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9;
Kamor.  Miklošičeva  cesta  20; Mur-
mayerf Sv. Petra cesta 78.
btserfrof v „3lov. Narodu44
Večer italijanske in slovenske lirike
Ljubljana, 19. junija. Narodno gledališče  v Ljubljani priredi v ponedeljek 23. t. m. v ojRTi pomemben rccitacij&ki večer italijanske in slovensko
lirike. Posveten liriki dveh narodov, tx> riizdeljen v dva dela. in bo izvajan v dveh jezikih. In sicer tako, da bodo italijanski1 p^nitve pretlnaaane v slovenskem prevodu <lr ju  A. Cira^lnika, slovenske pa v itiUi-
.jan.šeini. v prevodih L. Salvinija. prof. L'mberta L'rbariija, pospe Fanv šinko-vic-Mayer    in »ospe   Marije Samerjeve.
Tako bo prvi del sporeda obsegal izbor itaiiji*.ii>»ke lirike, ki je Mwtavljcn tako, da bo nudil kratek pregled velike italijanske poezije od Danteja do Knrica For-niML, drugi, slovenski, pa bo obsegal slovenske poete od Prešerna do Vide Taufcr-jeve. Uvod v ta znameniti veeer 1m> govoril med nami bivajoči zaslužni posredoval« c slovenske književnosti med Italijani, profesor Umberto Urbani. Recitirali pa bodo člani Narodnega gledališča v Ljubljani: ge. Mila Saričeva, Mira Danilova, Mileva Boltar-l'kmarjeva in ffsr- režiser Ciril Oe-bevec, Slavko Jan, Emil Kralj In režiser Ivan Levar. Reeitaeijski večer bo svojevr-'.t»«n prinos k zbližanjn Uv« h narodnih kultur in bo nudil bogato in pohodno razvedrilo vsem por.navaleem in ljubiteljem poezije, cisti dobiček prireditve je namenjen v dobrodelne svrhe.
Iz Hrvatske
_ Ena kuna za en dinar. Pomočnik hrvatskega ministra za narodno gospodarstvo, državni tajnik dr. Košak je v vseh nedeljskih izdajah zagrebških listov objavil oglas, lei v njem določa, da so bankovci Narodne banke kraljevine Jugoslavije po 1000 din veljavni do 21. junija. Trgovci in zasebnik: jih morajo kot pol-lnoveljavno plačilno sredstvo sprejemati do 20. junija, 21. junija pa jih bo v relaciji ena kuna za en dinar zamenjavala hrvatska narodna banka. Novi hrvatski bankovci po 100 kun so nekaj manjši od jugoslovanskih bankovcev po 100 dn. Proti robovom bankovca prevladujeta sinja in zelena barva, proti sredini pa siva in rumena. Sredi ornamenta po hrvatskih motivih je močan napis »Nezavisna Država Hrvatska«, pod njim pa je označba »100 kuna*. Enaka označba je tudi v vseh štirih vogalih. Naziv »kuna« je zgodovinskega izvora in so ga Hrvati povzeli po kuni zlatici, čije koža je že v davnini pomenila posebno dragocenost, protivrednost za »17 dobrih banskih denarjev«. Se v poznejši dobi so lik kune zlatice tiskali na papirnatih bankovcih in ga uporab-
ljali tudi na svojih kovancih. V dobi Jugoslavije so po svetu raztepenJ hrvatski
ustaši ustanovil: svoj poseben denar in ga imenovali kuna. Ta naziv je za svoj denar prevzela zdaj tudi neodvisna hrvatska država.
— Velika vojaška parada. V petek je bila prirejena v Zagrebu prva velika vojaška parada, ki so ji poleg poglavnika dr.
Pavelića in domobranskega ministra, vojskovodje Kvatermkp ri&ostvovali tudi poslaniki Italije, Nemčije, Madžarske, Kumu-nijo in Slovaške, docim je pri svečanostih zastopal italijansko armado general Am-brosio, nemško pa general Gleise von Hor-stenau. Najprej je prisegel hrvatski domovini novoimenovani maršal Kvaternik, nato na častniki in voiaki, ki sta nanje imela nagovor poglavnik dr. Pavelić in marta] Kvaternik. V paradi so sodelovali praporščaki s starimi hrvatskimi zastavami, ki izvirajo nekatere izmed njih celo iz 17. stoletja, dalje oddelki pehote, letalstva, konjenice in mornarice, naposled pa večji oddelki mladinskih ustaških organizacij ter raznih domoljubnih in kulturnih društev. Veličastno parado so zakliučili kmetje v pestrih hrvatskih narodnih nošah.
— V službo neodvisne države Hrvatske morejo biti sprejeti samo tisti, ki dobe najprej potrebno privoljenie Urada glavnega ustaškega štaba. Brez takšnega dovoli en i a
ne bodo oblasiva sprejela nobene prošnje za spreiem v hrvatsko državno službo.
— rujAknprometna sezona na Hrvatskem Se je z.ačela. Letošnjo tujskopr omet-no sezono na Hrvatskem je začela Crikvenica, ki je že za Binkosti imela večje Ite-v:io gostov. Po obvestilih, ki jih jo dala crlkveniška zdraviliška komisija, jc doslej za glavno sezono naročenih že mnogo sob. In sicer zlasti iz Osijeka, Maribora, Novega Sada in Zagreba, precejšnje zanimanje za Crikvenico pa vlada tudi na Madžarskem. Morje je že zdaj toplo nad 20 stop. C. Za prehrano gostov je po poročilih zagrebških listov vzorno poskrbljeno, tako da niti s'te strani ne bo nobene ovire za nemoten razvoj letošnjega tipskega prometa na hrvatskem d^lu Jadrana.
— Hercegovina ne bo stradala. Hrvatska vlada je kot prvo pomoč Hercegovini Hor>lila 10 vagonov moko in več vagonov sladkorja. Po poročilih zagrebških listov so delegati hrvatske vlade obiskal! zlasti kraje v Slavoniji in Sloveniji kjer se Hm 1e za mostarpkt okraj posrečilo nabaviti nad 50 vagonov različnih živil.
— Na grob »očeta domovine" dr. Anta Starčeviča so minulo nedeljo poromala (i Zagreba v Šestine vsa hrvatska pevska društva. Vsa društva so ponesla s seboj tudi svoje prapore. V Šestinah so se poklonila nad grobom velikega Hrvata dr. Starčeviča. nakar so se spet v povorki vrnila v Zagreb.
Bter. 13g
»SLOT EN S Kl HAKOD«, O««*. Mi HH WWn,
Str Mi S
John Knittel: Via Mala
Izredno močan uspeh mariborskih igralcev — Natlačeno gledališče in viharni aplavzi
Ljubljana, 19. junija
Dva velika romana sta dosegla v zadnjem času tudi pri nas nenavaden uspehi američanski >V vrtincu« in švic irski >Via n.ala«. Menda je že prav malo literarno
zainteresiranih ljudi med nami ki niso č -tali teh dveh mojstrovin, vsebinsko izredno bogatih, idejno zanimivih in tudi oblikovno
odličnih.
John Knittel. Švicarski romanopisec, se
nam je predstavil s »Terezo Etienne« kot
neznan umetnik vel ke sile, ko je bil te dolg-o slaven po širokem svetu. Takrat smo zvedeli, da je danes najvidnejši predstavnik sodobne Švicarske literature, da piše v nemščini ln angleščini in da je izšla vrsta njegovOi romanov v raznih večjih evropskih jezikih, poleg romana »Via mala«, ki je Knittlovo najvećjet najizraznejše in najboljše delo. ln >Tereze Etienne«:, ki jima je ^nov zajeta iz narodno pestrega in krajinsko vH^astne^a Švicarskega okolja, se čita zdaj tudi nadaljevanje »Tereze E":"- roman  »Amadeus*.   takisto po
snovi svilarski in planine ljubečim Slovencem zopet očarljivo prikupen.
Po uspehu romana >Via mala«, ki je bil naravnost senzacija celo za nemško Slovstvo, se je avtor odločil za dramatizacijo.
ogoćc pa mu je bilo v odrsko obliko spraviti le odlomke drug-egra dela. saj bi bil
prvi del zaradi svoje grozotnosti. zverinske nrezsrCnosti očeta Jonasa Laureca,
sploh neuprlzorljiv. Z veliko umetniško silo je Knittel v prvem delu pokazal, kako je Lauročeva dobra  rodbina,  blnjra  £ena z
marljivim odrnslim sinom, polodraslim sinkom in vrlo odraslo hčerjo pa s sosedom
delavcem končno ubila očeta ter Se dokazal, da je bil ta. kolektivni uboj upravičen. Saj  bi  bi!  Jonas sicer duševno in telesno
pogiihil vse svojce in zapravil posestvo * veliko zago vred. V drugem dera pa je Knittel opisal, kako
ae je Sviveli, najmlajša hel. izredno np2no,
tpTikiVufno in po »Hkarjn umetniku modrem starcu, izobraženo dekletce, zaljubila in poročila z Andrejem Richenauskim. plemičem ln slučajno najbistrejAim preiskovalnim sodnikom.
In s]u<*a;no d<»bi ta sodnik nalogo, da kritično pregleda sodne akte. ki se tičejo Jonsusa. Kot zet i7ginulega Jonasa hi bil moral preiskavo odkloniti, toda poklicna strast, zlasti pa sum, da mu Sviveli in vsa nj^na rodbina ni povedala vse resnice, sa tirata v neizprosnost. Tn končno res odkrije  popolno sliko  uboja,  a  tudi.   da je
Sviveli pač neudeležena, da pa je iz ljubezni do plemenitih, neskončno nesrečnih
svojcev, ki bi morali zaradi skupnega zločina skupno v ječo, prikrila grozni umor. V Andreju zdaj nastane borba, ali ustreči zakonu ali vso za/levo potlačiti in vreči v kos in ta duševna borba je bistvo drame.
Andrej, ki je spoznal vse grozne razloge uboja ln obenem dobroto ubijalcev,
Be iz ljubezni do Sylve!i pod vplivom svoje modre matere in pod vtisi končno na vsako
žrtev in kazen pripravljene rodbini odloči za — sleparstvo! Zavrže zakon, potlači
svojo vest. pozabi službeno prisego, ponaredi ime Laurec v Laux itd. ter resi — ubijalce in svoj zakon s Sviveli. Kaznuje pa samega sebe s tem, da se sodnemu poklicu odpove in se bo v bodoče posveti] gospodarstvu na rf>ib:n*ki plemiški graščini ...
Kruttla globoko zavzemajo pravni problemi in obravnava jih v »Terezi Etienne« in v »Via mala«. V obeh je kriminalnost bistven značaj. Zato sta seveda silno napeta, polna misli in konfliktov, ki pretresajo našo dušo in vest.
Tako je uprizoritev >Via mala« tudi nase občinstvo ves čas izredno vezala, učinkovala s posebno močjo ter izprožala nenavadno toplo, po vseh dejanjih dolgotrajno ploskanje.
Vsebina igre se v raznih variantah ponavlja v resničnem življenju povsod in tudi med našim ljudstvom. In misli, izražene v drami, so v sodobnosti često kar aktualne. In ker je bila uprizoritev v celoti prav debra, vseskozi živahna, v trajnem vzponu, je prinesla mariborskim igralcem velik uspeh. Ljudje so večinoma že poznali roman ali pa vsaj slišali o njem, zato je bila hJSa natlačeno polna, in marsikdo je moral oditi  brez vstopnice.
Glavne vloge Imajo Nakrst (Andrej, sodnik), Mira Danilova (Sviveli) m Kosič
(rs'iklaus  Laurec,  odrasli  sin).  Poleg teh
je tukaj izrazita Hanna Lan rečeva s Starčevo, mati Laurečeva z Rakarjevo predsednik sodišča s Košuto ln gospa plem. Rlchenau s Kraljevo.
Da je Kraljeva odlična umetnica močne
govorice in fine karakterizacije. smo čitali v vseh poročilih o delu mariborske slovenske drame. Želel bi si le več aristokratske barve. Nakrst je podajal zlasti lepo čustveno stran  in neizprosnost  sodnika, manj
moškost in Sarmantnost tega modernega ne junaka.  Naša etika M zahtevala edinole
tragičen obračun s samim seboj. Presenetljivo polno nas je zadovoljil Ko-
sič, ki se je Izkazal močnega realista in
zrelega Igralca velike sposot^n^sti. Košuta je bil čisto izrezan iz resničnosti in je postavil polnokrven tip. Starčeva je igralka pristnega temperamenta ln močnih barv ter je zelo zanimala. V govorici bi J! Žele! več umirjeno?!1 in več n ansiranja. Izpoved zločina je lztresla prenaglo, zato manj razumljivo in ne dovolj učinkovito.
Prav dobra je Raka rje va, ki tovarišem tako lepo pomaga. Tudi Mira Danilova je v vzgledni kolegialno.^ti vskočila za poetično   nežno   sviveli.   Kot   naSa   odlična in
rutinirana igralka jo je podajala igraVki izvrstno ter h II a zlasti v Ijubimskih in tragičnih prizorih prepričljiva. Zola je velik odrski uspeh. Vendar menim, da bi Svlve'i po svoji naturi bolj ustrezala šaričevi ali Simčičevi.
Blaž ln Jaga Boltarjeva st-t nastopila v neznatnih epizodah. Nadejati se je, da bo »Via mala« tudi v
Ljubljani močno privlačevala, saj je Sla celo v Mariboru preko odra pred navdušeno publiko osemnajstkrat. Dosegla je torej rekord. Pojdite in oglejte si jo! Fr. G.
Plavalna šola SK Ilirije na delu
Dosegla je lepe uspehe, a potrebna ji je podpora, da bo lahko svoje poslanstvo nadaljevala
Ljubljana, 19. junija
Nag športni pokret, ki je zaradi vojne zastal, je zopet oživel. Klubi, ki so ostali v Ljubljanski pokrajini, so zopet pridno na dela. a prednjači jim matica našega sporta SK Ilirija. Ker smo na pragu poletne sezone, je seveda razumljivo, da je med njenimi najboli agilnimi sekcijami plavalna, ki je letos izredno močna, saj je v nji zbrana elita najbolisih plavačev bivše Jugoslavije. Plavalna sekcija ie bila
nedavno ojačena tudi s pristopom nadarjenih sestri  Mjl.crkc   ter Zimica in P^l-
ka, ki so prišli iz Maribora.
Hkrati s treningi članov plavalne sekcije pa je bila zopet otvor j ena plavalna šola. ki stopa letos že v šesto leto svojega obstoja. Koma i deset dni ie minilo, odkar je bila 5ola otvor jena. Kdor stopi dopoldne na kopališče Ilirije, bo videl skupine dečkov in deklic, ki se pod vodstvom strokovnih učiteljev in starih izvežbanih plavačev vadijo in urijo, bodisi z vajami na prostem, bodisi v vodi. Letos je bil pravi naval na plavalno šolo; samo prvi mesec se ie prijavilo nad 150 dečkov in deklic. Tečainiki so razdeljeni v neplava-£e. plavače in plavače. ki so že toliko iz-vežbani. da se lahko uvrste med športne tekmovalce. Treningi so vsako dopoldne od 9. do 11. razen ob nedeljah in praznikih. Vsi tečajniki morajo seveda najprej na zdravniški pregled Pregleduje jih zdravnik dr. Perušek v prostorih šolske poliklinike. Tečai vodijo absolventi šole za telesno vzeoio v Beogradu Žitnik. Kve-der in Benedičič. ki mladino zlasti vežbajo v prosdih vaiah. a plavanie poučujejo Her-cog. Stoper. Skarpa in Fux.
Vcistvo šole je v rokah naših športnih delavcev prof Kr^iša. Josa Gorca, dr. Skaberneta in Žitnika, dočim ie tehnični vodja plavalne šole akademik Ferjančič. Sola je dosegla že lepe uspehe. Vsi tečajnik: brez izjeme so se naučili plavati, a iz njenih vrst ie izšlo že tudi mnoco nadarjenih plavačev. ki so okrepili vrste iliri janske sekcije Lani sta bila sistematični treninz in delo rjlavalne sekcije kronana z uspehom Ilirijani so si priborili naslov prvaka bivše Jugoslavije.
Sola je letos ostala skerai brez vsakih sredstev in je navezana edino na lastne dohodke, t j na vni>nino in malenkostno vstopnino, kj / samo ] din dnevno za tečajnike Ce bo šola dobila podooro. bo organizirala tečai za vaditelje, ter pripravljalni in orcani7atorni tečai.
Sporedno s plavalnim tečajem se je pričela tudi šola za skakače pod vodstvom preizkušenega skakalca in internacionalca Branka Ziher'a. ki ic sicer rekonvalescent, a se m-i  Bdmvje  ,rdai vidiK   boljs* Pog
njegovim vodstvom vežbn dnevno sedem deklic skoke, a zanimivo ie. da se ni med dečki nihče prijavil za to panogo Hkrati Ziherl vežba tuđi skakače plavalne sekti ie.
Ko bo ta teČ3j zaključen, se prične v funtu đrueL v avgustu Da tretll Tako bo dana podlaga za nadaljnji razvoj našega plavalnega sporta, za katerega   ie med
prepozno. Ker *toJi voda ponekod tudi zsa
travnikih, je s košnjo pravi kriz. Pod vodo so tudi še nekateri travniki pod Zadvorom in p*r>tl Zalogu.
—   Tudi   po   vmA   popravljajo ceste.
S popravljanjem in urejanjem cest so pričeli tudi po vaseh v ljubljanski okolici. Zanimanje za ceste se je pri nas v zadnjem času močno poživilo in pri teh delih najdejo z&služka številni brezposelni. Sedaj so pričeli popravljati ceste po Sneberiah. Dobrunjah in Hnisjci. popravljajo pa tudi vaško pot v Slapah. Ceste so nasuli, obenem pa. čistijo travo ob robovih. Ceste so pričeli popravljati tudi ie v vrhniški okolici m pod Krimom.
— Zdaj smo pa zadovoljni. Morda se nas bo pa nebo le usmililo in nam naklonilo vsa i poleti lepo vreme, da se bomo lahko sončili, će ie bila že pomlad tako pusta in mokra. Včerai smo imeli krasen dan.  Zrak je bil svež. čist kakor
že dolgo ne. nebo večinoma jasno in sonce je grelo že tako. da ie bilo sončenie zelo prijetno. Kopanje na prostem moti
sicer še mrzla voda. ki se bo pa kmalu ogrela, če bo vsaj nekaj časa leoo vreme Po včerajšnjem in današnjem vremenu sodeč" smemo upati, da ie deževja za enkrat konec Bil je pa tudi že skrajni čas. da se je vreme zboljšalo. ker bi bili sicer imeli zelo slabo letino. Najboli so se pa bali dežja kmetie. ker so deloma že začeli košnjo. Dober teden lepega vremena
oa bo seno v glavnem ood streho, razen ro  hribih,  kjer  kos«   pozneie.  ker nimajo
otave Z vremenom smo seda i lahko zadovoljni Ne smemo ga pa preveč pohvaliti, da ?e nam zopet ne skisa.
— Smrtna nesreća. Edita Pichler Iz Gradca se je peljala v ponedeljek e kole-som  skozi  Maribor.  Spremljal jo je njen
mož. asistent na grašla otroški kliniki dr. Rudolf Pichler, ki deluje zdaj v Mariboru. Kar Je pridrvel za njima tovorni avto. let 1e zavozdl v kolesarko in jo podrl. Piehlcrjeva je obležala na cesti s počeno
lobanio Prepeljali so jo takoj g sanitetnim avtom v gTaSko bolnico, kjer je pa v torek
zjutraj umrla. Zapustila Je dva otroka.
Slovenci mnogo talentov. Tečaj pa koristi tudi mladini, ki ie na ta način ves dan na svežem zraku, na soncu in v vodi. torej med elementi, ki so temelji našega zdravja.
DNEVNE VESTI
— Kopališče v T^miačevem, Obrežje Save pod Tomačevim je bilo v kopalni sezoni vsa leta po svetovni vojni zelo živahno, letos bo pa še bolj. Navdušeni športniki že doslej, ko še nismo imeli prave vročine, niso zamudili nobenega sončnega dne, včeraj pa, ko je bil prav lep dan, so se pojavili v večjih množicah. Ob jesenskih ln pomladnih povodnjih je narasla Sava neusmiljeno trgala obrežje in se zajedla na desnem bregu globoko pod To-mačevo, Obrije in Jaršet onkraj glavne struge pa je naplavila široke peščine. Na ' teh peščinah in pa na še zelenem bregu se bodo tudi letos sončili tisoči Ljubljančanov.
— Veliko škode zaradi deževja* Kmetje
iz vasi na Barju pripovedujejo, da jim je zadnje dolgotrajno deževje povzročilo prav občutno škodo. Voda iz korita Ljubljanice se je zlasti v Lipah razlila široko čez travnike, pa tudi iz jarkov je uhajala na obdelano polje. Xiže ležeče njive so ponekod še vedno pod vodo, ki le počasi odteka. Pridelki, ki so bili dolgo pod vodo, so začeli gniti,  za nadomeščanje pa je seveda
—lj Umrli sta dve hlapi ženi. Danes pokopljejo gospo Marijo Sičevo. ženo znanega profesorja Alberta Siča in mater uglednega pisatelja za trgovsko znanost. Marija Sičeva si je pridobila s svojo dobrosrčnostjo veliko spoštovanje in ljubezen med ljudmi. Spoštovali smo jo pa tudi kot zavedno slovensko ženo, marljivo društveno delavko. Gospa Sičeva je dolga leta vodila znano ljubljansko gostilno pri Bergantu, kjer se je rada zbirala naša inteligenca. — Pogreb  bo ob
16. z Zal. — Naključje je hotelo, da je ob   istem   času  umrla  nagle  smrti zadeta
od kapi tudi ugledna ljubljanska gostilni-čarka gospa Ana Sunara. Bila je po rodu iz Šibenika iz ugledne Skaričeve družine. Z možem sta se kmalu povsem udomačila v Ljubljani in si pridob'la velik krog prijateljev. — Pogreb bo ob 17. z Zal. — Užaloščeni rrKiružinam naše   skreno sožalje!
—lj Na trpru malo drv. Se vedno je veliko povpraševanje po drv ah, tako da so vselej takoj razprodana, čim jih pripeljejo kmetje v mesto. To seveda vpliva kolikor toliko na cene. čeprav so predpisane. Zdaj je malo manjši dovoz, že zaradi tega. > ker -imajo kmetje mnogo dela na poljih in travnikih, posebno še, ker je ugodno vreme za košnjo. Mnogi kmetje pa tudi prodajajo drva lesnim trgovcem in jim jih ni treba voziti daleč v mesto, temveč le na bližnje postaje Vendar je upanje, da se bodo meščani lahko dovolj dobro založili z drvmi, seveda, če se j'm drva ne bodo zde'a predraga.
—lj Druga sklepna produkcija Glasbene akademije bo jutri ob 19. v veliki filhar-monični dvorani. Spored bodo izvajali letošnji absolventi visoke šole, ki bodo izvajali skladbe Bacha, Scarlattija. Veraci-nija, Severaca, Bnicha, Debussvja, Havd-na in Gregorca Jurija. Nastopili bodo Marija Roegerjeva, Zorka Bradačeva in Ivan Zižmond iz šol profesorjev Ant. Ravnika. Zarnikove in Pfeiferja. Sodeloval bo tudi orkester Glasbene akademije, ki bo pod vodstvom abs. Sama Hubada izvedel spremljavo k znanemu Havdnovemu »Klavirskemu koncertu v D-duru«. Vstopnina za občinstvo din 15.—, za vojake din 8.—; programi so v predprodaji v Matični knjigarni. Na zanimivo prireditev opozarjamo.
—lj Koncert slovenskih umetnih in narodnih pesmi v kori«t Rdečega križa priredi pevski zbor > Ljubljanskega Zvona* 7. julija t. 1. v filharmonični dvorani. Položaj, v katerem »o se znašli v zadnjih tednih številni nači rojaki, terja od Rdečega križa silno povečanje dela in znatnih gmotnih sredstev. O delu pričajo dosedanji uspehi dveh novih odsekov — za poizvedbe
CERCASI   RAPPRESEVTANTI lntrodottl maglle-re-afflnl.  Seri vere  FIMAP,  Prato (Toscana). IŠČEMO ZASTOPNIKE  uvedene v stroki trikotaže ln podobnega blaga.  Naslov:   PIMAP, Prato (Toscana).
LDUBL3ANSK! KINEMATOGRAFI
Hreiistave ob 16-, 19. in 2 L ari KINO MATICA. Tel. 22-41.
Danes zadnjikrat!
Največji film XX. stoletja »ALCAZAR«
Kot dodatek predvajamo >£ivljenje in konec sv. Jurija«.
KINO »LOOA
telefon 27-30
Film avtentične stvarnosti iz krvavih dni Madrida
»CARMEN MED RDEČIMI«
Conchit* Montez, Rafael Rivellea. Juan
de Llanda Režija Edsar Neville
!
tvlNO IMON telefon 22-21
Film o gusarskih mogotcih »HCI ZELENEGA GUSARJA«
Poeco   Glacbettl.   Dori«   Durantl. Camlllo Pllotto.
Film je  opremljen  v celoti * 534. napisi.
Poleg  tega predvajamo film »ZRAKOPLOVI  IN  VOJAKI  V PUICAV1
SlRTEc.
in za socialno pomoč — del sredstev za njih nadaljnje delovanje pa naj pribavi Rdečemu križu prireditev enega naiHh najboljših zborov.
—lj Zanimivo odkritje v Nunski ulici. Ko so predvčerajšnjim delavci v Nunski ulici kopali kanal za polaganje vodovoda, so naleteli v giobtni dveh metrov na star
kanal s jaAkom. ki je imel ob strani telesno reAetko. Pred to rešetko so našli že precej preperelo okostje, katerega so se držali Se ostanki črne obleke. Očividno je mrlič ležal v zemlji ie več sto let. O odkritju kanala je bil obveščen tudi muzejski urad. Ugotovili so, da kanal ni iz rimskih časov, kakor se je domnevalo, temveč iz prejšnjih stoletij. Kanal je večinoma prekrit s kamenituru ploščami. Po
ogledu muzejskih strokovnjakov so delavci kanal spet zasuli.
—lj Vojni ujetniki se vračajo. Snoči se je zopet vnvla skupina vojnih ujetnikov
iz Nemčije v Ljubljano. Prispeli so večinoma iz Linza.
—lj   Tecena gos — toskansko in vero-
uetko vino v gostilni LOVŠIN, 307n
Iz Novega mesta
— »Xa Gorjance«, znamenito Ogričevo pesem, bo na današnjem koncertu, poleg mnogih arij iz znanih oper in mnogih narodnih pesmi zapel tenorist Slavko L u k -man. Skrbno izbrani spored bosta razen tenorista Slavka Lukmana izvajala piani-stinja gdč. Erika špec, ki bo igrala Mozartove in Griegove skladbe, in režiser Jože Borko, ki bo recitiral najvrednejše slovenske pesmi. Spored obsega predvsem dela iz našega narodnega zaklnda tn tudi Imena izvajalcev  jamčijo  za  umetniško vrednost
konce rta.
a. L V ukov*°UV 9 - a*nX 10      •   ko-""^ „\ ta
"te . o* p'u € Z p« * p,Vd-o^t,po
a 0°*°6 * V,iO in PNO"«"
1
^ metallo del domlnlo I gospodujoča-------^
I E COMPLETAMENTE ITALIANO I JE POPOLNOMA ITALIJANSKA |
MALI OGLASI
Rl PIJEM
in prodajam rabljene čevlje in moško obleko, rabljeno perilo in stare cunje. — Klav-žer, Vošnjakova ulica fet. 4. 1041
mm
lUdOGUAf IKA
SV POT NAM
HKIPAVOST IX   BOLEZNI GRLA
preženete najhitreje z uživanjem planinskega cvetličnega medu, ki ga dobite v ME-DARNI, Ljubljana, Židovska ulica 6. 26 T
PRASKA DOMAČA MAST
^isti ln zdravi rane. — Dobi se v vseh lekarnah! Fw. d. št. 2 41
TRENTENNE POSSIOENTE Iaureato gJurisprn-denza occuperebbesj presso serla dltta commer-ciale o azienda agraria miti pretese. Fernio posta Roma. Tessera postale 967834.
T K11 > E S K T L K T N1 POSESTNIK, doktor prava, bi sprejel mesto pri resni trgovski tvrdkl ali kmetijskem podjetju pod skromnimi pogoji. Poste restante. Roma. Tessera postale 967.834.
Obnovite naročnino!
ITALMUSICA
MALE REGINA ELENA 15 — Mn.ANO
Le migliori
fisarmonicbe In^rosso e dettagllo. Spedizlonl ovunque. Cercassl Concesslonario per Lubiana.
Najboljše
harmonike
Na debelo ln na drobno. Pošiljamo povsod. Iščemo pooblaščenca za LJubljano.
Ralph Urban:
Čudež na črešnji
— Otroka, — je dejala teta Berta svojemu nečaku in nečakinji Elsi, — nikar se ne posladkajta s te mlade črešnje. Letos je obrodila prvič in stric Albert je zelo ponosen na to. Sleherni dan prešteje črešnje. Ostalo jih je še triindvajset, nekaj so jih pa že pozoba1! ptiči.
Mlada črešnja je stala na vrtu vile. v kateri sta bila brat in sestra pri stricu in teti kot weekend gosta na oddihu. Med vejami je viselo poleg svetlo rdečih debelih črešenj mnogo trakov, ki naj bi odganjali požrešne ptiče.
— Ali so črešnje že zrele? — »e je informiral Fritz stvarno.
— Skoraj, — je odgovorila teta Berta, — mislim pa, da jih hoče stric pustiti še nekaj dni na drevesu.
In vrnila se je v hišo, ker jo je v kuhinji še čakalo delo. Bilo je v nedeljo zjutraj in mladima gostoma na čast naj bi bilo kosilo posebno dobro.
Otroka sta se igrala zadaj na vrtu. Čez nekaj časa se je pojavil stric Albert na pragu. Na sebi je imel temno praznično bleko, od katere se je njegova siva bradica lepo odražala. Stari
gospod je poduhal in vsrkal prijetni vonj po čebuli in pečenki, ki se je močno širil iz kuhinje. Potem je pa počasi odšel na vrt in sicer naravnost proti svojemu ljubljenemu drevescu. Preštel je črešnje na njem, bilo jih je še vedno triindvajset. Bile so lepo sočno napete. Stric Albert je bil kratek a hud boj.
— Ah, kaj, — je dejal po zmagi nad samim seboj, — člove ne sem biti malenkosten. Črešnje so kot nalašč prava poslastica po obedu, če sta otroka pri nas v gosteh. — In že je vzel klobuk z glave in nabral vanj črešenj. Potem jih je odnesel v vilo, kjer je vzel iz kredence v obednici krožnik, kamor je položil lepo po vrsti sladke sadeže. Ta poslastica naj bi bila presenečenje. Zato je odnesel stric Črešnje v sobo, kjer sta otroka navadno spala in postavil jih je na eno izmed njunih postelj. Potlej se je vrnil na vrt in poklical otroka. Odšel je z njima v vas, kjer je bilo prejšnjega dne postavljeno zabavišče z vrtiljakom, gugalnico in drugimi privlačnostmi za mlada srca.
Čez dve uri so se vrnili domov. Do obeda so imeli Se četrt ure časa. Dočim sta se otroka lovila okrog vile. je hodil stric Albert po vrtu. Ker je bil črešnje obral, je hotel odstraniti z drevesa
tudi pisane trakove, to strašilo za požrešne ptiče. Kar zadržal je korak in izbuljil oči od presenečenja. Mlado drevesce je bilo polno črešenj.
— Ena, dve tri, — je začel šteti in na čelu so se mu prikazale debele potne srage.
— Moj bog, moj bog, — je stokal, ko je bil naštel do triindvajset, in z obema rokama si je zakril obraz. Nekaj časa je nepremično stal, potem je pa še enkrat zastokal in odšel povešene glave v vilo. Tam je krenil v tisto sobo, kjer je bil postavil krožnik s črešnjami na posteljo.
Stric Albert je večkrat bolestno po-kimal z glavo in si počasi obrisal čelo. Potem se je pa sesedel na stol in za-klical: Berta, Berta!
In že je zaslišal glas svoje žene: — Kaj pa je?
— Berta, pridi brž!
— Ali se ti je kaj zgodilo? — je vprašala žena prestrašeno, ko je stopila v sobo.
— Mislim, da se mi je, — je prikimal mož žalostno. — Morda bi poklicala zdravnika, kajti bojim se. da z menoj ni več vse v redu. Tako čuden pritisk čutim naenkrat v glavi.
— Lepe reči, — je dejala gospa Berta in poskusila je skriti svoje presene-
čenje za krčevitim smehom. — Torej takoj v posteljo, potem bomo pa že videli, če ti ne bo odleglo.
In že je odpela možu ovratnik.
— Začelo se je s črešnjami, — je dejal stric Albert z drhtečim glasom.
— Kaj, s črešnjami? — je vprašala žena hitro in nehala slačiti moža.
— Vtepel sem si bil v glavo, — je dejal počasi, — da sem davi obral vse črešnje. Zdaj pa visi zopet vseh triindvajset na drevescu.
— Bože moj, — je vzkliknila gospa Berta, — torej ti si jih obral? Ko sem prišla malo prej v to sobo, sem zagledala na Fritzevi postelji krožnik s črešnjami. Mislila sem seveda, da sta otroka storila to kljub moji prepovedi in brez tvoje vednosti. In ker vem, kako občutljiv si za take reči, sem privezala vse črešnje zopet lepo nazaj na drevesce, da bi se ne razburjal in da bi ne bilo poloma v hiši prav danes, ko je tako lepa nedelja.
Po teh besedah je bil stric Albert takoj zopet zdrav in pred obedom je brž še enkrat obral črešnje. Ko sta otroka to opazila in mu hotela pomagati, ju ni pustil blizu, ker nista smela vedeti, da so bili sladki sadeži privezani z nitkami.
84
60 stanovanj v novih hišah PZ
Glavna dela pri bloku staao*an|sklfc Idi PZ ob vanja bodo čez nekaj
Ljubljana, 19. Junija.
Največje stavbno delo sredi mesta je zadnja leta zidanje štirih stanovanjskih hiš Pokojninskega zavoda v zahodnem delu tako zvane era nunskega vrta. Gospodarskih poslopij, trgovskih in bančnih palač zida Ljubljana zelo malo; tudi zadnja leta so zidali v Ljubljani z malimi izjemami predvsem stanovanjske hiše. V prvih desetletjih po svetovni vojni, ko je bila še občutna stanovanjska kriza, so zidale stanovanjske hiše tudi ustanove, občine, gospodarske organizacije itd., ne le zasebniki, a zadnja leta investirajo ustanove vedno manj v stanovanjska poslopja. Izjema je pa Pokojninski zavod, ki vlaga redno svoje rezerve v nove hiše. To je velikega gospodarskega pomena ker se tako med nameščenstvom zbrani denar koristno oplaja v našem gospodarstvu, da najdejo delo številni delavci in obrtniki. Razumljivo pa je, da stavbna dela koristijo vsaj nekoliko tudi nameščencem neposredno.
Po številu zavarovancev je Ljubljana nedvomno upravičena, da Pokojninski zavod investira tu v stavbna dela čim več. Pokojninski zavod je dolžen zidati stanovanjske hiše v mestu ne le zato, da nalaga denar v nepremičnine, ki se dobro obrestujejo, temveč tudi. da nameščenci, zavodovl zavarovanci, laže najdejo stanovanja. Stanovanja v za vodovi h hišah so sicer za marsikaterega nameščenca predraga, toda čim več stanovanj ima mesto, tem bolje za stanovanjska najemnike.
Stanovanja v novih hišah ob Nunski ln Muzejski ulici so sicer zelo lepa, prostorna rn udobna z vsemi pritiklinami modernih zdravih stanovanj (kopalnice) in instalacl-jrmi (tudi dvigala), vendar niso luksuzna. r>a so takšna stanovanja v Ljubljani še vedno zelo iskana, sprevklimo že po prijavah
stanovanjskih
začeti povpraševati po stanovanjih kmalu po začetku stavbnih đel tn končno se je zbralo več sto prijav prosilcev. Medtem ao se razmere precej spremenile, zato je razumljivo, da se bo temu primerno prilagodila najemnina E>oelej stanovanj še niso oddajali. Razumljivo je, da marsikdo, ki se je prijavil, iz tega ali onega razloga zdaj ne bo najel stanovanja, vsi bi pa tako ne prisil v poetev, kajti vseh stanovanj Je 60 (všteta so rudi stanovanja hišnikov).
Zanimanje za ta stanovanja je se tem večje, ker hiše stoje na lepem prostoru, tako da bodo stanovanja sončna ter zračna, ulici ob hišah sta mirni, lega je pa osrednja. Težko bi našli sredi mesta primernejši kraj za blok stanovanjskih hiš. Pokojninski zavod je kupil 1. 1939 od konvikta ursuhn-skega samostana 4930 kv. metrov vrta po 500 Hin Nakupna vsota je znašala 2.469 500 din. Za zidanje in dvorišče je ostalo po parcelaciji zemljišča, razdelitvi na cesto tn stavbišča okrog 2800 kv. m površine. Zazidana ploskev štirih hiš znaša 1.523 kv. m. V začetku so namerava vali zidati 5 hia, a opustili so zidanje na ogalu Nunske ulice m Blelvveisove ceste, ker se jim nI posrečilo dokupiti ogalnega zemljišča. Tako bo, zal, ostala na ogalu grda vrzel s pritUčnlm zasilnim poslopjem. Ob Nunski ulici stoji ena hiša, obrnjena z okni sob proti jugu, tri hiše ob Muzejski (novi) ulici pa imajo vzhodno sonce.
Stavbna dela so se začela prt tren htSah. 1. 1939 jeseni, ob začetku vojne. Lani spomladi so pa začeti zidati se četrto mso ob Muzejski uMcL Delo so prevzela štiri ljubljanska podjetja: Stavbna družba, Iv. Bri-celj, A. Mavric ln K_ Kavka. Lani dek> n4 moglo biti končano, s čimer so todl računali. Stavba prvo leto tudi nI dovolj
sa vselitev, čeprav je vse delo končano. CunaH so, da bodo stanovanja uporabna letos avgusta. V tej pomladi je pa nastopilo mnogo ovir, ki so zelo zadržala stavbna dela. Nekaj časa nI bik) delavstva, pozneje je pa tudi primanjkovalo raznega gradiva. Največji zastoj Je nastal, ker Je primanjkovalo cementa. Zato tudi visoke, petnadstropne hiše Se niso dobile ometa na pročelju in niso mogla bftl končana druga fasadna dela (umetni kamen). V notranjosti Je pa delo v glavnem *e končano. Stanovanja so že poslikana, okna m vrata so pleskana, postavljene so peči, tn tn tam tudi položeni parketi, gotove so pa tudi razne instalacije. Pač pa delo še nI končano v stopniščih, tu tam v prltiklmah in nekaj manjšega dela je še v podstrešju. Podstrešna etaža je izzida-na ob dvoriščni strani, ob ulici je pa krasna prostorna stresna terasa.
Večina stanovanj Je trisobnih, 27. I>vo-sobnlh stanovanj Je 15, štlrisobnih 6, eno-sobnl (za hišnika) 2 ln 10 samskih (garso-nier). Tudi samske sobe Imajo kopalnice. Vse sobe so zelo lepe, velike in svetle. Postavljene so lončene nizke a precej široke ped. Njihova velikost se ravna po prostoru.
Skoraj samo po sebi se razume, da imajo vsa stanovanja vse potrebne prttikllne: omenimo pa naj, da so t podstrešju določene še posebne shrambe za posamezna stanovanja. Kot vsa moderna stanovanja, imajo tudi ta vae potrebne instalacije do stikal za radijske sprejemnike. Gospodinjam bo olajšano dek> s posebnim cevovodom za odpadke in smeti; posebni zldm kanali drže iz stanovanj na dvorišče, kjer se zbirajo smeti ta odpadki, ne da bi Jm bOo treba prenašati po stopnicah.
Se vedno ni mogoče napovedati, kdaj bodo končana vsa deia ta uporabna stanovanja. Vendar Je upanje, da se bodo stanovalci lahko vsehU čez nekaj
Rdečemu križu so se javili
V Srbiji so živi -n zdravi ter pozdravljajo svojce in sorodnike-.
Amalietti Augustin, ptt.. Aleš Lidija, ptt, Auguštinčič Drago. Aljančič Lambert, Hedi, Arnuš Franjo, gost., Belak Anton, trg., Beranič Anton, rest.. Bertoncelj Ignac, otož., Bizjak Maks, pošt. uracL. Božiček Franc, trg.. Božič Josip, tov. del., Budihna Anton, tkalec. Bane Anka, pošt urad, Bartol Anton, delavec. Benčan dr. Josip, zdravnik, Berlič Anton. pošt. urad.. Bezjak Franc. prof.. Borko Franc, prof.. Božeglav Metod, kurjač. Božič Ivanka, post urad. Budin Ludvik, vlakovodja. Bolta Alojz, Burger Josip, tehnik, Bavdek z ženo.
Cekini AilliJiliiH, Cepuder Leo. šol. nadzornik. Cirman Ivan, Metka. Cujnik Fran-ček.
Celan Vinko, pek Cetina Franjo, prof., Cretn-k Stanislav, želez. urad.
Dornik  dr.   Ivan.  prof.,  Detela Stanko,
ta"g-
Eržen Anton. pošt. urad.
Ferk Josip, želez, urad.. Frank Stanko, trg. pomoč.. Fa letov Matija, nadzornik. Faninger dr. Rihard, advokat Filipič Andrija, trg.
Gabrijelčič Ivan. šofer. Grošelj Mirko, pošt urad., Gec Marija, priv. urad.. Gnin-šek Edo, želez. urad.. Grom ovi č Kašmir, elektr.
Hren Tereza, priv. urad.. Hribovšek dr. Avgust, Hodžer Cirila, Slavka. Hlačar Vladimir, trg. pomoč.. Homec Franc, pošt. urad., Hočevar Mirko advokat. Hren Stanko, usnjar. Hrovatin Albin, direktor, Hanžuraj Danilo, učit.. Hojnik dr. Franc, advokat, Hofbauer Alojz, učitelj, Hrastnik Avgust, uradnik. Habjan Ivan. orož-n"k.
Jan Ignac. priv. urad. Januš Jožef, tkalec, Jelenik Franc. trg. pomoč.. Janku Franjo, Jančič dr. Ivan. drž. tožilec. Je-rinovi.
Klemenčič Vinko. trg.. Kopač Žarko, poslovodja. Kos Hinko. trg. poslov., Kocijančič Franc, želez. urad.. Kranjc Franc poslovodja. Kraniec Jože. strojevodja, Kunst Vaclav. inspektor ptt. Kavčič Skal-ko, prof., Komar Matilda, priv. urad., Ko-roša Andrej, drž. urad., Kohn Emerik. trgovec, Košir M rosi a v orožnik. Kram-berger Franc, mesar. Kraševec Franc, orožnik. Kotnik inž. Ivan. Kac Franc, banski svetnik.
Lah Anton, strojevodja. Lipold dr. Franjo, advokat Luci Ivan. učitelj mešč. šole Lap Jakob ina. industnjec. Lorbek Maks. učitelj.
Mar g on Viktor, tipograf. Mar j on Matija, polic urad., Mastnak Martin, prof., Milošević, Milojković Milorad. poručnik. Mijucin And jen j a.
Na potnik Josip, prof., Novak: Ivan, Želez, uradnik. Novak dr. Josip, advokat.
Oblak   Franc,   uradnik.    Orač Franjo,
prof., Ogrizek dr., advokat.
Pavelka Miroslav. Perhavee dr. Rudoff. prof.. Petnih ar Josip. trg. rx>tnik. Potočnik Jovan, delavec, Puntar Franc, ban. urad, Pajk Franc, knjigovez, Petejan Bruno, stavec Polajžer Štefan. Želez. urad. Priškič Mirko, kovač, Primec Ferdo ta Rezi.
Roglič Dragotšn. orožnik. Reichmemn oče, Jože in Zdenko, Roth Roza, priv. urad.. Ropaš Ervina, Rupnrik Josip.
Slokan Rozalija. šivilja, Slokan Ana, šivilja. Samec. Saje Marija prof., Serajrrik Danica, priv. urad, Sterrrsa Vladrmir, prof.. S treh ar Alojz, gostilničar. Sever Anton, priv. urad. Stodulka Oto, tehrrfk. Stapan. Vek osi a v, priv. urad
S t ras Mirko, gosti mi čar, Skanger Ve-koslav. učitelj. Sraj Josip, trgovec Stane Pavlina, dentistka. Skri Andrej, zidar. Šolane Amalija, kuharica, Spes Franjo, arh.. Strajnar Jena. ključ.. Sirmljak Ivan. učitelj. Stirrm Tereza.
Tavčar Marija, prof., Toralnec Mara, prof., Tekavee Franjo, brivec T^e Franc, obč. tajnik. Tušek dr. Boris, advokat
Unstek Feliks, strojevodja.
Vari Janez, želez. urad.. Vegan Marfrk*, kolar, Verk Ernest, mehanik. Vajd Jožef, kolar, Vavra Vactev. tkalec Vogrtnc Franc, sodnik.
Zapečnfk Ivan. prtv. urad. Zoreč JsJcon, prt.. Zupančič Franjo, kmet.
Zivko Vinko, učitelj. Zen Vinko, krojač Zupec Josip, obč. pisar.
Naprošamo, da se g. Seskar Janez, žand narednik, rojen 1899, javi v naši pisarni na Miklošičevi 22b v svrho mfarmacij za njegovo ženo, ki je ostala v N^nčdčevem.
Glede na naš seznam padlih, ki smo ga objavili v časopisju, javljamo naknadno, da g. Bitenc, rez. major in prof. v Celju nd padel, pač pa se zdravi v boinici v Gracu. Informacijo nam je prinesel g. ravnatelj Mravljak iz Celja.
Inž. Bricelj, ki so ga tudf. smatrali za mrtvega, je po izjavi g Malnariča tudi živ in zdrav.
S tem rade volje in z veseljem rjoprov-ljamo neljubo pomoto, ki se nam )e vrinila zaradi napačnih informacij.
V Subotici so živi in zdravi: Pci&lnger Franc Tatjana in žena, Deisinger Milan, Zupančič Jože z družino. Mervar Mari. jan z družino, Vidic Janko z družino. Frank Srečko z družino, Stular Avgust z družino, Abramič Jože z družino, Birsa Ivan, Poka N., postni uradnik z družino, Rosenstein Ferdinand z družino, Pertot N. in hčerka   Line Franc
T Sentl so ffrri ta zdravi: Langof Jože z družino. Koršlč Izidor, teto, Magdič MIha, teto, Buđja Ferdo, isto, inž. Bahovec Stanko, isto, Tavzes Nusa, Priboršek Zora, Povirk Franc z družino, dr. Kissova.
V Novem Sadu so živi ta zdravi: Maj-zar Marija, Martinovič Marija Kenda poštni urad, Justin Slavka, a Menda Vt-da. a Belšak Evarteta, a Pipan Marvina, s, Klun Mamerta, s, Cepon Humelija, En-gelsberger Hinko z družino. Živalic Valentin, dr. Janez Jošfco, žena Vilma ta Mirko, Gombač, priv. urad z družino, dr. Ar-ko, veterinar, z družino. Kalan Emfl, Le-poslava. Janezek, Kepic, Ličen Marica z otrokom, dr. Kobal z družino. Grd en, urad hranilnice, z družino, Blažič Francka iz Novega mesta s hčerko, Krvtna Tone z družino, Ktržntk brata z družinama, Jonke Karel (družma pri starših v Slan-kamnu). a Tita, a Errrila, a Mardjana.
V reif ovgJ adu (VeL Bečkerefcu) so živi in zdravi: Inž. Bajželj, Skorjanc Rudolf, Sedej Alojz z družino, Rajsp Ladislava, Brankovan Olga ta Dušan^ Vetoovec Sonja, Istenic Franc z družino. Gosar Franc z ženo, Kraeovee Alojz z družino, Veleč Alojz, teto, 2en Jožef, F*vk Jakob, žena ta brat, But Ivan z družino. Kosir, rsto, Kranjc Mes. urad. z družino. Gunčar Hsssm
G. CtasUan Whjo.bc Tmov*c s p- ^BsCBsesj Javlja, da so zrvi ta zdravi na naslovu: Čarapo cm msa itrau im itu P. G. Gruoiggacrjo Clvidale, proa. Ddine: Poiak Alojz, Stara FuKiin. ob Boh_ Jezeru, Korošec Franc F^mBktvn 188, Kranj, Setiiifcar Anton, Hu» J '_ri 99 Kemcperte Stane, Droboslovica p. Zetezrrfkt, TTrtriČ ^nfca, Lfepsen 49 pri Rakeku, Otevan Ja^no, v. Zapotuk, p. Turjak. Prester J&nez, v. Zgornji Brnik 29 p. Cerkrje pri Kranju, KitLnaii RafaeL v. Rapljevo 10 p Struge, Došenjsko, KHnc Mltan, Zdenska vas 32, DoorepoTje, Kožar Jože, Bruhanja vas p, Videm pri Dobre-pofju, BrezrrTk Franc Cadram 5 p. Oplot-irh^. Slov. Kutijice.
Prosimo, da vrne oseba, ki Je dvignfta obvestilo na ime »Lavrenčič inž. Borise, forrnrtlar Rdečega kr3a v naši pisarni na Miklošičevi c 23b.
G. Kopdftovff Katarima, PovSetova TI, naj dvigne v nasl ptearrri obvestilo o g. BeOčevi G3sxSL
SIGURNO JE SIGURNO
Pijan mož pride k župniku in za jeclja:
— G-g-gospoda ... j-J-javljam, d-d-da je r-r-rodila m-m-mo>a ž-ž-žena dvojčke,
— Zakaj pa pravite »gospoda«? — se se začudi župnik. — Saj sem vendar sam tu,
— K-k-kaJ? FVitem t-t-takem moram pa d-d-doma še enkrat pogledat...
Stane Kregar nacoue nel 1906 a San Vito Bopra Lubiana. A San Vito aasoise U glnna-slo classioo • poi per-segultava gli studi si-l'accademia đ'arte di Praga con fl prof. avabJnjrtn' H Kregar 9laggl6 mrtaHa, Fran-da e Germaaia ed espose i sooi tavori a Lubiana, Maribor, Celje, Zagabiia, Bel-grado, Praga e Roma.
Da princi pio, 11 Kregar cerco le sue tepi-razioni nelle sfere delle sensazloni lnoo-sclenti e delle imagini simbolične • nel moneto delle fantaste. Co-me tale, č 1'unico rap-resentante sloveno del »surreallsmoc. — La composlzlone flgurale StoBe lto»a*
ha da essere ta primo ordme reapressione della realta ideale della spiritualita deli'artista e quindi tadipendente dalle nude ed empirične percezioni esterne. Nel suoi ul-timl lavori, 11 Kregar si allontano visibil-mente dal metodo soggettivo astratto per avviarsl alTinterpretazione dl forme piu generali. H passaggio al nuovo realismo si basa principalmente sulle conquiste dello stile f i gurale decorativo.
Stane Kregar se Ja rodil leta 1905. v St. Vidu nad Ljubljano, Maturiraj Je v &ent VTdu nad Ljubljano, UrnetnisTro akademijo je posečai in dovršil v Pragi (prof. &vabin-3*1). Potoval Je po Italiji. Franciji in NemčiJL Razstavljaj Je v Ljubljani, Maribora, Celju, Zagrebu, Beogradu, Pragi in Rimu.
Kregar je spočetka iskal inspiracijo v sva* tn podzavestnih čustev in v simbolnih tn fantazijskih predstavah. Je edini slovenski predstavnik nadrealizma«. Likovna kompozicija naj bo v prvi vrsti odraz idejne resničnosti umetnikove duševnosti tn zato neodvisna od golih zunanjih empiričnih zaznav. Kregar se v zadnjih delih vkrno oddaljuje od subjektivno-abstraktne metode in se podaja na pot tolmačenja splošnih likovnih form. Prehod na stopnjo novega realizma se opira največ, na pridobitve dekorativno figuralnega sloga.
v ecer — Sera
Solata je važno
kozmetično sredstvo
Priporočljivo je jesti jo od pomladi do zime
Ni boljšega in priljubljene j šega sočiv-ja od krhke rumenkaste glave gredične solate. Na trgu se pojavi že v zgodnji pomladi, samo da je še precej draga. Zato segajo gospodinje po trših glavicah zimske solate in po endiviji, ki je bomo imeli zdaj dovolj, saj je prideluje Italija zelo mnogo. Solata je za našo prehrano zelo važna posebno pomladi, ko potrebuje organizem mnogo več sveže hrane, v sočivju zapopadenih snovi kakor čez poletie ali jeseni.
Listnata, zlasti pa glavna ta in nji sorodna solata, ki Jo pripravljamo svežo, nepokvarjeno po kuhanju, je človeškemu teie-su vir osvežitve tako glede pikantnega okusa kakor tudi glede snovi, ki jih daje našemu telesu in ki spadajo med najvažnejše, saj učinkujejo notranje in zunanje V solati zapopadene snovi vplivajo na čistočo naše polti in na njeno svežost.
Solata, zlasti glavnata. je bogata na že-lesnatih snoveh. Zelena barva listov kaže na magnezdi, kalcij in druge važne mine-ralije. ki tudi blagodejno   vplivajo na
človeški organizem. Morda največji pomen izmed vseh v solati zapopadenih snovi pripisujemo po dolgem zimskem presledku vitaminom, s katerimi naa solata bogato zfriaga. To sta v prvi vrsti vitamina A in C. Solata ie iičinkovrto kozmetično sredstvo, saj so v nji zapopadene snovi važna pripomočki za izgradnjo ko-
sti in živčnega tkiva, kakor tudi za proizvodnjo krvnih telesc.
Solata ie zelo lahko prebavi j rva in kot taka najboljše sredstvo za dosego hitre izmenjave snovi v krvi. S tem pa re^ene-ramo svojo polt. ker očistimo tako naravnim, nenasitni m in vendar učinkovitim potom po it nesnage. Prehrana polti postane intenziv'nejša, koža melikejša in bolj sveža, tako da se zdi človek naenkrat kakor pomlajen. Tudi železo v sočivju ima znaten vpliv na našo zunanjost Za svojo rast potrtih uje sočivje toploto in sonce. Tako nabrano energijo izroča telesu med prebavo v prebavnih organi^ Zato je zlasti solata, ki je ne kuhamo, da ne izgubi ničesar, kar ji je dala narava, tako zelo upoštevano sočivje, RedLmost solate ie zelo majhna. Ce bi se hotel odrasel deloven človek najesti solate, bi je moral pojesti 57.50 kg, kar je pač abs^trdno. Tolitoo solate bi niti vol ne mogel pojesti.
Ne smemo pozabit! da se količina vitaminov v gl a vrtati solati poveča še s kuhinjsko prrprarvo s pomočjo limon. zelo bogatih na viiarniriu C. Zato je priporočljivo jesti mnogo solate od pomladi do zime, ker s tem koristimo svojemu zdravju.
Seveda pa spada k sotari še olje. ki je pa vprašanje zase. Ponekod jedo ljudje 5>ola-to tudi z mlekom, kislo .smetano a-fi sladkorjem. To je pač stvar okusa.
Arhimedov parni top
Ptvi poskus prairtiene uporabe parne sile. ki se nam zdi zdaj nekoliko čuden, je bilo Arhimedovo arhitonitro ali parni top. To je bilo 220 let pred Kristusom. V Arhimedovih spisih se sicer o njem niso ohranile beležke, toda oči vidno so bile Še v dobi Leonarda da Vincia. kajti ta univerzalni genij renesanse podrobno opisuje, kako je spustil Arhimed vodo v razbeljeno posodo, da se je začela razvijati para. In Leonardo da Vinci pravi doslovno:
___tako da se zdi to kakor čudež, človek
vidi prestreženo besnost in snsi ropot. Naprava je vrgla 6 stadijev dafeč en talent težko kroglo (talent = 36.156 kg, stadion = 84.97 m).
Ni znano, aH je Leoriardo da Vinci izkoristil Arhimedov parni top praktično po takratnem stanju izrielova<nia topov, pač pa vemo. da ie uveljavil ta dogmnia drugače. Skonfrtrtiiral je namreč napravo za črpanje vode s pomočjo ognja. V ta namen je izkoristil neposredno povečanje obsega zraka, ki nestane s segrevanjem cevi, da se potisne voda iz vodnjaka
Lastovke zapuščajo mesta
Eden gkLvrdh vzrokov zakaj zapuščajo lastovke moderna mesta je ta. da v njih skoraj nimajo možnosti najti primerno gradivo, da bi si lahko spletala gnezda. Ulice so tlakovane ali asfaltirane, parki so zaraščeni s travo, poti hi stezice po njfh pa posute s peskom, ki se hitro posuši. Lastovičji zakonski par bi moral torej prinašati blato za svoje gnezdo od daleč.
Podoben vzrok odloča tudi pri domači lastovki t.fju-boi}. ker se porabi za njeno gnezdo še več gradiva, ker je pokrito s gbno tudi od 2^roraj m vodi vanj samo majhna luknjica. Lastovke so najbolj udomačene divje ptice, ki se ljudi sploh ne boje. Njihovo preseljevanje iz modemih mest je čisto tehnično vprašanje — pomanjkanje gradbenega materijala za gnezda.
Inserirajte v „S1. Narodu44!
Tho A. Spagnol:
14
IZDAJALSKA PUNČKA
Roman
— Trdil bi to, gospod poročnik. In potem ne smemo pozabiti, da ubogi grof nikomur ni dovolil dotakniti se njegovih punčk. Le redko sem ga videl nemirnega in še to vedno le tedaj, če se je hotel kdo igrati z njegovimi punčkami. Uboga grofica mu je sama šivala oblekice za punčke in če jim jih je pomerjala in je morala vzeti punčke v roke, se je vedno razburil.
— Torej le ni bil vedno miren?
— Pač, pač, ubožec! Samo gledal je preplašeno in prestopal z noge na nogo kakor otrok. To je bilo vse.
— Kako pa napram vam?
— Enako. Ce sera se med brisanjem prahu v knjižni omari dotaknil punčk, je prestopil z ene noge na drugo in tu pa tam me je pocukal tudi za rokav. In tako sem mu hotel prihraniti to razburjanje in pospravljal sem samo tedaj, če je jedel ali če je bil na izprehodu.
— Kaj je hodil tudi na izprehod? In sam?
— Da, hodil je v park.
— In kako si razlagate to luknjo v punčkini oblekici?
Sluga je skomignil z rameni.
— Na to vprašanje vam ne morem odgovoriti. Zdi se, da se je oblekica zataknila za žebelj ali za
kljuko in se raztrgala. Toda t« v tej sobi ni
benih kljuk.
— In potem ti madeži, — saj vendar ne gre za kri punčke same.
— Oprostite, poročnik, aH mi hočete a hip izročiti punčko? — je dejal doktor MarchettL
Ko je imel punčko v roki, jo je nekoliko okre-nil, potem je pa posegel z roko pod oblekico tako, da je viselo njeno telesce med njegovimi pral m roko.
— Glejte, oblekica je raztrgana točno v smeri moje roke, — je dejal. Potem se je pa obrnil k slugi in pripomnil: Ali je nosil grof Sil vio punčke tako?
— Da, gospod doktor.
— To je najnavadnejši način nositi punčke na roki, '— je nadaljeval moj kolega. — Zanimivo je pa, da smo našli na mrli cevi levici prasko. AH se spominjate tega, doktor Kosati?
— Seveda se spominjam.
— To se torej pravi, da je grof zadel ob nekaj trdega, ko je nosil punčko v roki? — je vprašal
rx>ročriik.
— Da. Da se je zaletel ▼ nekaj ostrega ali da
ga je nekdo pahnil.
— Točno, doktor. Povejte mi, ali ste mislili pri tem na bodalo?
Doktor Marchetti je prikimal.
— Saj grof vendar ni bil zaboden.
— To je res, — je pritrdil moj kolega.
— Torej?
— Kaj naj vam odgovorim na to, dragi poročnik? — Opozoril sem vas samo na eno podrobnost, zri pa moja stvar sklepati kaj iz tega.
Častnik se je obrnil in nadaljeval preiskavo, potem ko je položil punčko zopet tako, kakor jo je bil našel.
Prvo sobo so skrbno preiskan*, nasn pa niso nič novega. V spalnici je bilo vse na svojem mestu. Velika postelja z baldahinom je stala tako, kakor jo je bil pripiravil sluga za noč, znak za to, da grof Silvio ni bil legel k počitku. V mali oblačil-nici kraj kopalnice smo našli obleko, ki jo je bil odložil, da je oblekel pižamo in nočno haljo.
— Kdaj je odšel v svojo sobo? — je vprašal poročnik.
— Istočasno s pokojno gospo grofico, — je odgovoril sluga.
— Ali se je vedno slačil sam?
— Da, gospod rjoročnik.
— In je potem Se bedel?
— Seveda. Ubogi grof je spal zelo malo. Pogosto sploh ni legel k počitku, temveč je sedel samo sključen na divan u pri svojih punčkah. Večkrat sem ga našel zjutraj, ko sem mu prinesel zajtrk bodisi tu na divanu v spalnici ali pa na divanu v kabinetu. To se je zlasti pogosto pripetilo ob lepem vremenu.
Po tej irpovedbi sluge ie dejal rx>ročmk:
— To zadostuje, tu ni nič več zanimivega. Brigadir, postavite stražo pred to sobo in pokličite mi marescialla!
Stopili smo na hodrrik-
— Že pet! — je vzkliknil doktor Marchetti potem ko je bil pogledal na uro. — AH me še potrebujete, poročnik?
— Hvala, nel
— Torej lahko odidem domov in si privoščim nekaj ur spanja. Ah, ljubi bog, še to se je moralo zgoditi! To je res grozno! No, da . . . Sicer pa, kako naj pridem zdaj nazaj v Vittorio? Ali bi vam bilo prav, če bi se odpeljal domov z grof o vi m avtom?
— Seveda, samo v tem primeru vam moram dati spremljevalca, ne zavoljo vas, temveč zavoljo šoferja, če ga maresciallo še ni zašli šal.
V spalnici grofice Matilde je bila zbrana vsa rodbina ob pokojničini postelji. Okirc niso bili odprli, vendar je pa dnevna svetloba prodirala skozi zastore tako, da so svetile žarnice in sveče le medlo. Pri tej razsvetljavi so bili obrazi prisotnih še bolj bledi in izmučeni.
Moj kolega je stopil h grofu Piero in mu tiho izrazil sožalje.
— Zal moram zdaj oditi. V mestu moram obiskati več bolnikov. Upam, da me ne potrebujejo več. Sicer pa ostane za vsak primer doktor Rosati še tu, — je pripomnil.
Tedaj se nam je pa približal moj stric.
— Tudi ti moraš zdaj mak) počivati. Ce bo treba, te pokličem.
— Isto bi lahko rekel jaz tebi, stric, — sem odgovoril.
UmJhjo Josip Zupančič il Z* Narodno tiskarno Fran Jena U Z* tpran In takratni del Usta Vlad. ResaUj k Vsi v MuMjani